PRAZNIK KS MIRNA
Scenarij praznovanja krajevnega praznika je bil letos nekoliko drugačen kot prejšnja leta, saj se je slovesnost odvijala na prostoru pred Gasilskim domom v Volčjih Njivah v soboto, 4. junija. Tamkajšnji prizadevni gasilci so namreč ta dan izkoristili za prevzem vozila, ki so ga za svojo dejavnost potrebovali že vrsto let. Zato je bilo praznovanje obarvano predvsem gasilsko. Lepo število uniformiranih gasilcev iz vseh društev naše KS se je postrojilo pred novim vozilom, kar je pričaralo vtis parad iz preteklih let. Žal je uživala le peščica gledalcev in poslušalcev, ki je z glasnim aplavzom nagradila nastop Ženskega pevskega zbora Svoboda z Mirne pod vodstvom zborovodje Staneta Pečka. Predsednik Občinske gasilske zveze Anton Strah je v svojem govoru poudaril pomen prostovoljnih gasilskih društev, dobro povezavo med njimi ter zavzetost in požrtvovalnost članov, čeprav se še vedno ubadajo s številnimi težavami, predvsem pa pomanjkanjem finančnih sredstev. Ob tej priliki je Zveza odlikovala najzaslužnejše gasilke PGD Volčje Njive.
Predsednik KS Mirna, Dušan Skerbiš, je v svečanem nagovoru nanizal uspehe KS v preteklem obdobju, ob tem močno ošvrknil nekorektne odnose občinskih veljakov do Mirne, ki s tem že od nekdaj zavirajo hitrejši razvoj našega kraja.
»Krajevna skupnost je do začetka junija iz občinskega proračuna prejela borih
1.295.000	SIT, za tridnevno veseljačenje na prireditvi Iz trebanjskega koša pa bodo
zapravili več denarja, kot znaša celoletni proračun KS Mirna. Gostili bomo skorajda vso slovensko estrado, ki bodo seveda nastopali »brezplačno«, je bil piker predsednik naše KS. Ob tem se je dotaknil resnih problemov, kot so slabe občinske in krajevne ceste, več kot polovica občanov pije oporečno vodo, marsikje pa vodovodne napeljave sploh nimajo, tako, kot je nimajo tudi prebivalci Stare Gore in Dolgih Njiv iz naše KS. Električni mrk pa tako in tako doživimo ob nekoliko večji nevihti. Seveda je laže ponuditi krajanom »igre in malo kruha ter vode«, kot pa se ukvarjati s projektom skladnega razvoja občine. Žal so pozabili na še ne tako oddaljeno zgodovino, ko so se vsi kraji in vasi v občini Trebnje kvalitetneje razvijali, ljudje pa so bili veliko bolj zadovoljni, kot pa so danes, je med drugim nanizal g. Skerbiš. »Nikakor nam, žal, ne uspe dokončno pridobiti obrtne in industrijske cone, že več let nam na občini obljubljajo novo stanovanjsko področje na Rojah, ki ga že 10 let prelagamo na »drugo« leto, o trasiranju ceste mimo centra Mirne lahko samo še sanjamo, novi
stanovanjski blok se bo najverjetneje pričel graditi drugo, drugo leto, občinski bazen pod gradom je tako dobro zagrajen, da se bomo v njem lahko kopali šele v naslednjem stoletju, financiranje krajevnih skupnosti pa se bo sistemsko uredilo šele ob njihovih ukinitvah«, je razočarano ugotavljal Skerbiš.
Ob tem ni pozabil pohvaliti pridnih posameznikov, ki so kljub velikemu pomanjkanju denarja dosegli zavidljive uspehe v planiranih aktivnostih. Še posebej uspešna so društva na kulturnem, športnem in tudi drugih interesnih področjih. Občudovanja vredna je vse vidnejša obnova gradu, veseli smo uspehov športnikov, imamo naprimer Damjana Vtiča, ki je kot prvi Dolenjec kandidat za zimske olimpijske igre v nordijski kombinaciji, ki bodo prihodnje leto v Italiji, »visoko ceno« imajo badmintonisti, atleti, nogometaši, rokometašice, balinarji, šahisti. Na kulturnem področju imamo izvrstne pevce, likovnike, igralce, hvale vredni pa so tudi gasilci, lovci, ribiči in drugi. Tisti, ki so za kraj storili »nekaj več«, so dobitniki priznanj krajevne skupnosti.
Iskrene čestitke!
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
3.	redna seja sveta KS Mirna je bila 06. 04. 2005 ob 19. uri v prostorih KS Mirna
Prisotni: D. Skerbiš, J. Bračko, V. Kolenc, M. Jevševar, S, Jakoš, I. Zaplotnik, M. Škufca, F. Štepec, B. Kraljevski
Opravičili so se N. Borštnar, J. Mandelj in M. Novak.
DNEVNI RED:
1.	Pregledzapisnikazadnjeseje;
2.	Priprava programa spomladanskih opravil;
3.	Praznovanje dneva upora proti okupatorju in 1. maja;
4.	Oblikovanjepredlogazaprireditveob krajevnem prazniku;
5.	Pomočdruštvom in organizacijam vle-tu 2005-razpis;
6.	Razno.
ad. 1. Zapisnik smo potrdili.
Predsednik je pojasnil, da se ponavlja vsakoletna finančna stiska in lahko na prva večja sredstva računamo šele v juniju.
Občini predlagamo, da bi direktno plačevala stroške javne razsvetljave, kakor imajo urejeno v nekaterih sosednjih občinah.
Zaradi manjših računov, ki jih je treba poravnati med posameznimi sejami sveta, smo sklenili, da lahko predsednik ali podpredsednik do zneska 50.000 SIT odločita o porabi sredstev, nato pa na prvi naslednji seji informirata sveto namenu.
ad. 2. Kljub pomanjkanju sredstev pa bomo nabavili potreben gramozza makadamske ceste po dogovoru s KS Mokronog. Za realizacijojezadolžen J. Bračko vsodelova-nju s posameznimi člani sveta.
V naslednjih štirinajstih dneh bo skupno s predstavniki občine opravljen tudi pregled asfaltnih cest in pripravljen dogovor za popravila,
Z Dano smo že dogovorjeni za sanacijo
mostičkov.
Ker je tehnično nemogoče postaviti kan-delaber za javno razsvetljavo na tem območju, se bomo dogovorili s Francem Kolencem, da KS plača energijo za njegovo luč, ki z njegove parcele osvetljuje oba mostička. Svet je sklep potrdil.
Čiščenje (pometanje) Mirne s strojem že poteka. 16, 04. bo očiščevalna akcija s krajani in društvi, o čemer bomo krajane informirali z obvestili po gospodinjstvih. Čistilna akcija na gradu bo prav tako skupna, pomoč pa so obljubili gasilci.
Tudi krajane po vaseh bomo skušali pridobiti, da očistijo svoje kraje.
Prav bi bilo, da bi imela občina enotne kriterije za čiščenje cest po zimskem vzdrževanju, o čemer mora sklepati občinski svet.
Tudi letos bo problem košnja ob cestah, saj so posebno kritična zemljišča ob križiščih. CGP bo kosilo le enkrat letno na območju vse občine. Za ostale košnje bomo morali poskrbeti sami.
Dodatnih sredstev za ta dela pa ne bo.
Tekmovanje za najlepše urejeno hišo, ulico, vas bo odpadlo, saj bi morali kriterije sestaviti strokovnjaki, kijih nismo našli. To pa nikakor ne pomeni, da si ne želimo sodelovanja vseh krajanov pri urejenosti naše krajevne skupnosti. V Krajanu bomo pohvalili vse, ki bodo pripravljeni narediti kaj več za podobo naših krajev.
ad. 3. Praznovanje dneva upora proti okupatorju (OF) in 60-letnice osvoboditve izpod fašizma bo 24. 04. 2005 ob 14.30 na mirn-skem gradu. To bo občinska proslava, na kateri bodo nastopili Partizanski zbor in recitatorja študenta AGRFT, govoril pa bo Janez Stanovnik,
Na steni kašče v notranjosti gradu bodo odkrili prenovljeno spominsko ploščo, ki so jo neznani storilci uničili, ko je bila vzidana na zunanji steni gradu.
Predstavniki ZZB, OŠ in KS bodo na ta dan položili venec k spomeniku na Rojah.
Prvomajska proslava na Debencu bo potekala v organizaciji Svobodnih sindikatov, govornik bo Lojze Peterle.
KS Mirna bo ob tej priložnosti pozvala obiskovalce, ki jih je vedno nekaj tisoč, na pomoč pri obnovi koče na Debencu.
ad. 4. Ob krajevnem prazniku predvidevamo naslednje prireditve:
•	v petek, 03.06. - predstavitev športov v šestdesetih letih (predlog pripravita Kolenc in Skerbiš);
•	v soboto, 04.06. - veselica v Volčjih Njivah, s katero bodo gasilci počastili novo vozilo.
•	v nedeljo, 05.06. - svečana akademija na gradu, podelitev priznanj KS in koncert Ženskega pevskega zbora Svoboda Mirna.
Člani sveta pripravimo predloge za dobitnike priznanj.
ad. 5. Vsem društvom in organizacijam v naši KS bomo tudi letos pomagali s finančnimi sredstvi, ki bodo v višini lanskoletne pomoči. Poslali jim bomo razpis, na osnovi katerega bomo nato delili sredstva.
ad. 6. V zvezi s prošnjo Staneta Megliča iz Zabrdja, da mu pomagamo pri odmeri zemljišča ob cesti, se bomo najprej pozanimali na občini, za kakšen problem gre, saj nismo bili o njem obveščeni, O tem ga pisno obvestimo.
Glede parkiranja na sosednjem zemljišču B. Jezernika preverimo na občini, kako je s služnostno potjo. Stavba KS je občinska, zato bomo za pojasnilo zaprosili upravno enoto Trebnje. Krajane pa obvestimo, naj ob obisku naše pisarne ne parkirajo na privatnem zemljišču, dokler problem ne bo rešen.
Na vprašanje M. Škufce, kako je z razpisi za nove občine, je predsednik pojasnil, da bo vlada najprej obravnavala že zavrnjene prošnje, potem pa bodo glede na izpolnjevanje pogojev prišli na vrsto tudi ostali. Seveda pa mora najprej uspeti referendum o ustanovitvi občine.
M. Jevševar je opozoril na nujnost obcestne ograje na Malem Debencu in na Stanu nasproti Čeha. J. Bračko je povedal, da bo občina verjetno dobila ograje z nekdanje avtoceste in potem bo težavo laže rešiti.
S. Jakoš je spomnil na nujnost elektrifikacije koče na Debencu.
Dogovorili smo se, da vodenje postopka in pokrivanje stroškov prevzame KS, dela (do 1 mio) pa opravi Branko Gregorič.
V zaključku je D. Skerbiš poročal še o delu odbora za postavitev koče na Debencu. Sejo smo zaključili ob 20.20.
G. Velačič iz obč. oddelka za okolje in prostor pojasnuje projekt enegaželezniškega prehoda proti Zapužam oziroma Volčjim njivam.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
4.	redna seja sveta KS Mirna je bila 11.05. 2005 ob 19.30 v prostorih KS Mirna
Udeležili so se je člani sveta KS Mirna, I. Zaplotnik seje opravičil, manjkala pa sta še V. Kolenc in J, Mandelj.
DNEVNI RED:
1.	Dogovor o praznovanju krajevnega praznika;
2.	Priznanja KSza leto2005;
3.	Aktualnosti.
ad. 1. Predsednik je prisotne seznanil z dogovori glede poteka praznovanja. PGD Volčje Njive bo organiziralo veselico in blagoslov novega gasilskega vozila, kar bo združeno s slavnostno akademijo, ki je bila navadno na mirnskem gradu in koncertom Ženskega pevskega zbora Svoboda Mirna.
Stroški za praznovanje bodo tako bistveno manjši, saj bomo plačali le plakate (150.000.-), vabila, pokale za ribiče (25.000.-), za nogometno tekmovanje in rolkanje, tako naj bi za proslavo porabili za polovico manj kot prejšnje leto.
V petek, 03.06„ bo tekmovanje v rolkanju, v soboto, 04. 06., se bo odvijal nogometni turnir in svečana proslava z veselico, v nedeljo, 05.06., pa bo v Zapužah pri lovski koči srečanje upokojencev.
Plakate in dva transparenta bo pripravil M. Kapus. Za vabila bomo izkoristili tudi elektronsko pošto in poprosili za pomoč JSRS -izpostava Trebnje.
Predsednika pooblastimo, da omogoči še ostalim društvom, ki se bodo prijavila pozneje, prireditve ob praznovanju, ki niso povezane s stroški,
Komisija za kulturo naj pripravi program večjih prireditev za naslednje leto, da se datumi ne bodo podvajali.
ad. 2. Tudi leto bomo podelili tri priznanja KS v kategorijah delovne organizacije, društva in posamezniki.
Priznanja bodo prejeli:
•	Elektromehanika Branko Gregorič s.p. za kvalitetno opravljena dela, med katerimi je bilo marsikaj narejeno tudi brezplačno, za sponzorstvo pri obnovi mirnskega gradu, za vsestransko pomoč pri delovanju KUD Klas.
•	PGD Volčje Njive za uspešno zbiranje sredstev za nabavo novega gasilskega vozila, za pomoč pri gašenju koče na Debencu, pri pospravljanju pogorišča, pri urejanju gradu in pri čiščenju bazena.
Sklepje vimenu mirnskih gasilcev podprl tudi M. Jevševar.
•	Tone Kotar kotdolgoletni član društva Partizan, aktiven šahist, predsednik upokojenskih pevskih zborov, uspešen organizator prireditev Za Mirno z Ljubeznijo, kot človek, ki diha s krajem.
Za izdelavo priznanj poskrbi J. Bračko, ad. 3. Predsednik je kratko povzel poročilo nadzornega odbora Občine Trebnje, kije opravil pregled poslovanja KS Mirna za leto 2004, pohvalil tehnično urejenost in opozoril na nekatere pomankljivosti.
Znova smo ugotovili, da je ob sedanjem načinu dotoka sredstevzelotežko poslovati. Obravnavali smo prošnje
•	J. Janežiča za pomoč pri nabavi nove kamere,
•	PGDZabukovjezafinančno podporo,
•	Društva invalidovTrebnjeza pomoč pri tradicionalnem srečanju invalidov,
•	Društva upokojencev Mirna za pomoč in sklenili:
Vsem našim društvom in organizacijam pošljemo dopis, v katerem jih obvestimo, da jim bomo pomagali v juliju in septembru, vendar nam morajo do konca junija poslati svoje programe dela in jih finančno ovrednotiti.
Razdelili bomo 2.200.000.-, tako da bomo 300.000- pustili v rezervi za prosilce, ki ne sodijo med redne dejavnosti v naši KS, so pa pravtako pomembni za nas.
PGD Selo odobrimo dovoz gramoza za ureditev okolice gasilskega doma, za kar poskrbi J. Bračko.
O dejavnostih v zvezi s kočo na Debencu je predsednik dejal, da tečejo normalno, odbor, ki gaje imenoval svet KS Mirna, mora potrditi še Društvo Partizan.
Odkupiti bo potrebno dve baraki, ki ju je postavil na Debencu g. Repar.
Za dom Partizan tečejo aktivnosti za vpis v zemljiško knjigo. V naslednjem letu računamo na državna sredstva za ureditev knjižnice.
Povišamo zavarovalno vsoto za objekt dom Partizan.
Vsoto bomo definirali naknadno, sklep pa je nujno potreben zaradi slabega stanja električne napeljave.
V zvezi s čistilno napravo je predsednik pojasnil, da trenutno tečejo spori zaradi lastništva zemljišča.
Mirnski bazen - dela stojijo, občinski proračun ne namenja sredstev, ker ne vidijo kratkoročne možnosti, da bi bazen funkcioniral.
Pokopališče pri sv. Heleni je potrebno razširiti.
Komunali Trebnje predlagamo, da nam pripravi predlog širitve in ga posreduje občinskemu svetu, KS pa bo na občinski svet poslala zahtevo o takojšnji širitvi.
Potrebna bo skupna akcija z Župnijskim uradom Mirna, kije lastnik polovice zemljišča.
Končali smo ob 21.10,
5.	redna seja sveta KS Mirna je bila 15. 06. 2005 ob 19. uri v prostorih KS Mirna.
Prisotni: J. Mandelj, A. Kirm, F. Štepic, M. Jevševar, D. Skerbiš, B. Kraljevski; od občinskih svetnikov pa J. Tomšič in A. Kastelic. DNEVNI RED:
1.	Pregled gradiva za sejo občinskega sveta;
2.	Problematikavrtca na Mirni;
3.	Obravnava idejne rešitve gradnje koče na Debencu;
4.	Drugeaktualnosti.
ad. 1. Ker gradiva za občinski svet naša KS ni prejela, je o delu, ki se nanaša na KS Mirna kratko poročal g. Kastelic.
Znova smo apelirali na občinske svetnike, naj sprejmejo statutarni sklep, ki bo omogočal financiranje KS po dvanajstinah, saj je na sedanji način povsem nemogoče normalno poslovati.
ad. 2. Ravnateljica OŠ Mirna zaradi obveznosti v šoli ni mogla priti na sejo, tako smo izvedeli ie, da grozi v našem vrtcu preselitev enega od oddelkov v Šentrupert, ker po normativih manjkata dva otroka. Starši bi bili tako prisiljeni voziti svoje otroke v Šentrupert ali v Trebnje, kar pa je po našem mnenju nesprejemljivo.
ad. 3. S potekom priprav na gradnjo koče na Debencu nas je seznanil predsednik KS, kerje bil vodja odbora g. Jevnikar odsoten.
ad. 4. Obravnavali smo prošnje in se dogovorili, da zaradi nesklepčnosti na seji pridobimo o njih mnenje ostalih članov.
Župnija Mirna prejme za pomoč pri izvedbi počitniškega programa 100,000-Vaščanom Sela plačamo avtobusni prevoz na srečanje vasi Sela, Selce,...
V	biltenu šentrupertskih vinogradnikov objavimo oglas za 20.000 SIT.
Stanovalcem Sokolske 4-14 odobrimo
60.000	SIT subvencije za plačilo čiščenja kanalizacije.
Franca Kneza, kije prosil za delno finančno pomoč pri gradnji mulde, obvestimo, da je cesta Mirna - Stan lokalna in bomo za sredstva zaprosili občino.
J.	Tomšič se je v imenu PGD Volčje Njive zahvalil za pomoč pri nakupu gasilskega avtomobila in pri organizaciji prireditve. Obžaloval je, da se je proslave udeležilo tako malo krajanov in predlagal, da o tem piše-movKrajanu.
V	imenu sovaščanov je prosil še, da KS Mirna poskrbi za pluženje cestnega kraka v Volčjih Njivah desno od kapelice.
Po končani seji smo za sklepe pridobili še soglasji N. Borštnarja in J. Bračka, zato ugotavljamo, da so potrjeni.
J, Bračko je le še pripomnil, da moramo na vdor peska v kanalizacijo na Sokolski opozoriti Komunalo.
Sejo smo zaključili ob 20.50.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV	KAJ DELAMO?
I.	izredna seja sveta KS Mirna je bila 08. 09. 2005 ob 19.30 v
prostorih KS Mirna
Prisotni: J. Bračko, S, Jakoš, V, Kolenc, M. Škufca, I. Zaplotnik, M. Jevševar, N. Borštnar, M. Novak, A. Kirm, J. Mandelj, D, Skerbiš, B. Kraljevski, opravičil seje F: Štepic;
od občinskih svetnikov iz naše KS pa A. Kastelic, J. Tomšič in S, Cvelbar.
Kot gosta sta sodelovala ravnateljica OŠ Mirna A. Marinčič in predstavnik Policijske postaje Trebnje J. Šenica.
DNEVNI RED:
1.	Obravnava problematike v mirnskem vrtcu;
2,	Predlog za ustanovitev sosveta za varnost KS Mirna.
ad. 1. Ravnateljica OŠ je prisotne izčrpno seznanila s stanjem v WE Mirna, kije pripeljalo do dejstva, daje za sejo občinskega sveta 09.09.2005 pripravljen predlog o ukinitvi enega oddelka in o dodatnem oddelku v vrtcu Šentrupert, kamor naj bi mirnski starši vozili svoje otroke. Zaprtje enega oddelka bi bila napaka za več generacij vnaprej. Kraj je demografsko izrazito prehodno področje, zato bi bilo odseljevanje mladih še večje. Navedla je obširne argumente OŠ Mirna proti zaprtju oddelka predšolske vzgoje v WE Mirna. Glede na Pravilnik o predšolski vzgoji je tak ukrep nerealen.
Poudarila je, da se mora sleherni krajan zavedati, da taka ukinitev pomeni stagnacijo kraja. Na Odbor za družbene dejavnosti, ki je pripravil predlog za ukinitev, je niso povabili, zato se bo udeležila seje Občinskega sveta.
Predsednik sveta KS Mirna je povzel, da vsaka ukinitev brez pogledov na razvoj kraja ne prinese nič dobrega. Narobe je že, da stagniramo na področju gradenj, ukinitev bi pomenila še dodaten korak nazaj.
A. Kastelic se je že v juniju uprl tej pobudi na Občinskem svetu, čeprav so bili podatki o številu otroktakrat drugačni. Predlagal je, da se seje v Trebnjem udeleži tudi predsednik sveta KS Mirna in članica Odbora za družbene dejavnosti iz naše KS I. Kovačič. Nikakor ni sprejemljivo, da bi mirnski starši vozili otroke v Šentrupert, zato naj se Občinskega sveta udeleži močna ekipa, pozval pa je tudi vse svetnike, da se upro predlogu.
J.	Tomšič seje strinjal z jasnimi argumenti in obljubil podporo stališču KS Mirna,
S.	Cvelbar je predvideval, da bodo problem finančna sredstva in predlagal, da ravnateljica obrazloži svetnikom tudi finančno konstrukcijo. Ne nasprotuje oddelku v Šentrupertu, a je proti ukinitvi mirnskega.
A. Kastelic je še dejal, da bo na seji prosil za izločitev ukinitve mirnskega oddelka iz razprave.
Soglasno smo sklenili, da na sejo Občinskega sveta Občine Trebnje posredujemo naslednja stališča:
•	zahtevamo, da se obravnava ukinitve oddelka v WE Mirna umakne z dnevnega reda seje Občinskega sveta;
•	ostro nasprotujemo predlogu Oddelka za družbene dejavnosti o reorganizaciji vrtca na Mirni;
•	podpiramoargumente proti zaprtju oddelka predšolske vzgoje v WE Mirna, ki jih je OŠ Mirna 29.09.2005 posredovala Oddelku za družbene dejavnosti pri Občini Trebnje;
•	podpiramo enovitost vrtca v obstoječih petih oddelkih, saj so zakonsko zagotovljeni vsi pogojiza nadaljnje normalno delovanje;
•	vrtec na Mirni izpolnjuje prostorske, kadrovske in številčne (vpisani otroci) po-gojeza obstoj petih oddelkov vskladu s Pravilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter z Zakonom o vrtcih.
Od svojih zahtev ne bomo odstopili, četudi bo zato potrebna širša mobilizacija krajanov.
ad.2. J. Šenica je razložil vlogo Sosveta za varnost (posvetovalno telo), ki naj bi ga ustanovili z namenom, da KS skupaj s policijo in ostalimi pristojnimi organi in institucijami preprečuje nastanek različnih negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost ljudi.
Stalni člani Sosveta so:
•	predsednik KS Mirna
•	predstavnik Policijske postajeTrebnje
•	ravnateljica OŠMirna
•	predsednik sveta šole pri OŠ Mirna
•	predstavnik PGDvKSMirna,
v primeru poslabšane varnostne situacije pa so lahko vabljeni tudi drugi.
Kot predstavnik gasilcev je bii v Sosvet imenovan A. Starič.
Sklenili smo, da ustanovimo Sosvet za varnost KS Mirna in do naslednje seje pripravimo Poslovnik za vse člane sveta.
J. Šenica je podal še informacijo o trenutni varnostni situaciji.
Pojavljajo se nasilne tatvine in ropi starih ljudi. Na Mirni se ob koncu tedna zbirajo mladi na neosvetljenem dvorišču vrtca in puščajo za sabo kupe odpadkov. Drog je vedno več, zato je v pripravi predavanje za starše, kjer bo med ostalim govora o znakih za uživanje mamil.
Ponovno poziva krajane, da lahko kršitve prijavljajotudi anonimno.
Predsednikje poudaril, da moramo osvetliti dvorišče pri vrtcu, v predprostor OŠ bomo poslali Sintal, čaka pa še tudi ograja pri domu Partizan. Vsekakor pa je treba poskrbeti za osveščanje krajanov.
Sklenili smo še, da J. Janežiču dodelimo
100.000	SIT kot pomoč pri nabavi snemalne kamere,
in da za vzdrževalna dela (košnja, čiščenje...) skrbita Sladič in Urana, kiju plačujemo po dogovoru.
Zaključili smo ob 21.10.
Zapisala Bariča Kraljevski
ASFALTIRANJE V LETU 2005
V	letošnjem letu smo že uspeli opraviti asfaltiranje na lokalni cesti v smeri Sv. Helena - Volčje Njive, kjer smo položili zaporno asfaltno plast debeline 4 cm in površine 2200 m2 in 400 m muld.
Asfalt enake kvalitete smo položili tudi na cesti Brezovica - Ševnica v površini 1800 m2 in zgradili 50 m muid.
Uporabniki ste zadovoljni z ureditvijo ovinkov in položitvijo muld na cesti Zabrdje -Praprotnica. Glede na vaše upravičene pripombe bomo položili še 100 m muld.
Vrednost opravljenih del na vseh treh odsekih je približno 13,5 mio SIT. Sredstva je vceloti prispevala Občina Trebnje.
V	letošnjem letu bomo asfaltirali tudi nekaj odsekov krajevnih cest, zemeljska dela pa imamo že opravljena. Na uničena makadamska cestišča smo navozili 100 m3 peska, dela pa še niso končana.
V	septembru bomo zaključili tudi popravila na asfaltnih cestah.
Krajanom in ševniškim gasilcem smo pomagali pri asfaltiranju igrišča vskupni vrednosti 2.350.000 SIT.
Planiramo, da nam bo vtem letu uspelo opraviti še nekaj vzdrževalnih in asfalter-skihdel.
Janez Bračko
ŠIRITEV POKOPALIŠČA NA MIRNI
Sestanek je bil 24. 05. 2005 ob 15.30 v prostorih KS Mirna
Prisotni: G. Kunej, Župnija Mirna, N. Strel, Komunala Trebnje, D. Skerbiš in B. Kraljevski, svet KS Mirna
Širitev pokopališča je nujna, saj se sedanje zelo hitro polni, čeprav seje prebivalstvo na Mirni v desetih letih povečalo ieza dva krajana. Letno odda Komunala 6 - 9 novih grobov. Po 5. členu Odloka o pogrebni dejavnosti mora o razširitvi odločati občinski svet po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorja in vskladu s planskimi akti ObčineTrebnje. Pokopališče bo najlaže širiti proti gozdu, kjer je zemljiščevobčinski lasti.
KS Mirna bo skupaj s sopodpisnikom Župnijo Mirna poslala urgentno zahtevo za širitev pokopališča na občinski svet.
Izbrali bomo projektanta in svetu KS Mirna predlagali, da vodi investicijo Komunala Trebnje, ki mora pripraviti ustrezno pogodbo.
Novi del mora biti urejen v skladu z zakonom, ki predvideva tudi nekatere novosti.
V sklopu gradnje je potrebno rešiti tudi osvetlitev poti na pokopališču, zgraditi
KAJ DELAMO?
stopnice iz starega dela v novi, pot na novi del je potrebno speljati izven pokopališkega zidu, med žarnimi grobovi je treba nekoliko povečati razmak, da je več prostora za svojce, ki obiskujejo grobove.
25. 08. 2005 smo od Občinske uprave prejeli naslednji odgovor:
»Ob pregledu prostorskih planskih dokumentov Občine Trebnje in ob primerjanju površin, ki so že zasedene z obstoječimi grobovi na pokopališču sv. Helena in površinami, ki so opredeljene kot površine za posege v prostor, ugotavljamo, da je na površinah proti severu in vzhodu še možna delna širitev pokopališča, kar bo zadostovalo za takojšnje ukrepanje za pripravo potrebne širitve.
Ob pripravi novih prostorskih planskih dokumentov pa bodo pripravljene strokovne podlage, na osnovi katerih bodo spremenjeni prostorski dokumenti z opredelitvijo površin za dolgoročno širitev pokopališča sv. Helena na Mirni.»
K.	S.
POGREBNE SVEČANOSTI:
V	letu 2004 je bilo na pokopališču na Mirni izvedenih skupaj 19 pokopov:
•	9 klasičnih pokopov,
•	10žarnih pokopov,
•	mrliška vežica je bila v uporabi 32 dni
•	nanovosmooddalivnajem6grobov
•	odstranili smo 3 grobove (odpovedani)
V	primerjavi s preteklim letom je bilo letos cca, 21 % manj pokopov kot v letu 2003.
Nuša STREL, gr. teh
TABOR MLADIH RAZISKOVALCEV 2005
Na TK Obolnar je bil letos že 13. Tabor mladih raziskovalcev-nadarjenih otrok osmih razredov osnovnih šoi v Občini Trebnje. Tabor poteka v okviru projekta Trebnje -zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov.
Udeleženci tabora so bili osmošolci, ki so jih zaradi njihovih nadpovprečnih sposobnosti predlagale šolske svetovalne delavke v dogovoru z njihovimi starši. To je tabor za visoko nadpovprečno nadarjene učence, ki so tudi kandidati za Zoisovo štipendijo.
Tridnevni tabor je letos potekal od torka, 26. aprila, do četrtka, 28. aprila 2005. Na-
men tabora je bilo izkustveno učenje, torej učenje na drugačen način, širjenje socialne mreže in spoznavanje lastnih izraznih zmožnosti.
Delo je bilo razdeljeno na tri tematske sklope: naravoslovje (kemijska delavnica v Dani Mirna in Gredi vtorek popoldne), šport (športne igre in ekskurzija po občini Trebnje v sredo) in umetnost (likovna in gledališka oz. gibalna delavnica v četrtek dopoldne). Otroci so v novinarski delavnici, ki je potekala vse tri dni, pripravilitudibilten,tabor pa zaključili z zaključno prireditvijo.
Petra Krnc
Udeleženci tabore z organizatorkama v Nebesih nad Šentrupertom (foto: arhiv tabora)
KONTEJNER PRI POKOPALIŠČU
je prav gotovo namenjen odpadnim rožam, ostankom sveč in vencev, toda nekateri spoštovani krajani si to razlagajo po svoje. Tako so se med pokopališkimi ostanki znašli kolo, televizor, štedilniki, avtomobilske gume in drugi zanimivi predmeti, za katere je deponija Globoko predaleč.
Praznjenje kontejnerja je dokaj drago in zanj namenjamo naša skupna sredstva. Zato naj ponovno povemo, kar smo v Krajanu že objavili, da lahko na deponijo Globoko pripeljete eno avtomobilsko prikolico odpada dnevno brezplačno ob katerikoli uri.
	NAŠI RAJNI		
	V letu 2005: (januar -	september - do 14. 9. 2005)	
1.	Rozamila Hostnik, Brezovica 7	10.	Majda Gregorčič,Zagorica 26
2.	Anica Černič, Mucherjeva ul.4.	n.	Alojz Drčar, Brezovica 9
	Ljubljana	12.	Dušan Bevc ml, Debenec 55
3.	JožeGovednik, Glavna cesta 52	13.	Viktor Lah, Trebej 7, Dravograd
4.	Stanko Camloh, Rožna ul. 15	14.	Ljudmila Ažnoh,Zabrdje 25
5.	Alojz Čeh, Volčje Nji ve 13	15.	Valerija Mrzelj, Migolska Gora 7
6.	Miloš Meserko, Roje 4	16.	Jožefa Slapar, Sokolska 6
7.	Ljudmila Brajerjrbinc 10	17.	Jožefa Kovačič, Glinek 6
8.	Marija Golob, Gubčeva4	18.	Anton Jaklič, Brezovica 29
9.	Anica Bunderšek, Lunačkova 8		
OPRAVIČILO BRALCEM KRAJANA!
Prav ste ugotovili, da je pred vami šele druga (2.) številka letošnjega Krajana. Vzrok za junijsko neinformiranje je bila popolnoma prazna krajevna blagajna, vemo pa, da je vsaka izdaja časopisa povezana s precejšnjimi stroški, Opravičujemo se, da je kar nekaj »novic« zastarelo, vendar jih objavljamo tudi zaradi dokumentiranja pomembnih dogodkov v naši krajevni skupnosti.
Glavni urednik: Dušan Zakrajšek
NA ZAČETKU ŠOLSKEGA
LETA
Čas brezskrbnih počitnic se je iztekel. Prišel je 1.september in prvi šolski dan v šolskem letu 2005/06. Prag naše šole vsak dan prestopi 285 učencev in učenk (od tega v redne oddelke 253, v oddelke OŠPP pa 32).
Število učencev in učenk je glede na število v lanskem šolskem letu upadlo. Upadanje števila otrok oziroma manjša nataliteta je splošni slovenski problem. Za Mirno pa vemo, da je težko načrtovati točno število otrok v šoli glede na rojstva, saj je Mirna izrazito prehodno demografsko
območje. Imamo dosti stanovanj, nimamo pa zazidljivih površin in ne veliko delovnih mest, zato se ljudje odseljujejo in tudi priseljujejo.
S problemom nihanja števila otrok se srečujemo tudi v vrtcu. Tako bi se kmalu zgodilo, da bi izgubili en oddelek. Če bi se to zgodilo, bi imeli samo 4 oddelke predšolske vzgoje, nekaj že sprejetim otrokom pa bi morali odreči varstvo. Ta problem pa ni samo problem vrtca oziroma šole, pač pa je to širši problem, problem celotnega kraja oziroma Krajevne skupnosti. Na to sem opozarjala že vse od konca meseca maja. Povedati moram, da me je pri boju za ohranitev petih oddelkov podpiral svet Krajevne skupnosti in njegov predsednik
Dušan Skerbiš ter članica odbora za družbene dejavnosti gospa Ivana Kovačič. Na našo stran so se postavili tudi svetniki občinskega sveta, ki izhajajo iz naše Krajevne skupnosti. Tudi tokrat se je izkazalo sodelovanje med šolo in Krajevno skupnostjo kot zelo dobro, saj je obrodilo rezultat - ostalo je 5 oddelkov predšolske vzgoje, nekaj prostih mest do maksimalne zapolnitve pa bo zasedenih do konca leta. Sicer pa poteka delo v šoli in vrtcu v skladu s predmetnikom za 8-letno in 9-letno osnovno šolo in v skladu z letnim delovnim načrtom, ki je že bil predstavljen učiteljskemu zboru in vsem staršem na skupnem roditeljskem sestanku. O delu in aktivnostih lahko vsi preberete tudi v Publikaciji za šolsko leto 2005/2006, ki so jo dobili vsi učenci in učenke naše šole
1.	septembra.
Vsi v šoli želimo, da bi bilo čim več plodnega sodelovanja med šolo, starši in krajani. Z medsebojno povezanostjo in strpnim dialogom bomo naredili za mladi rod največ.
Ravnateljica Anica Marinčič
SOLA IN KRAJ
Naša šola vzorno sodeluje s krajem in krajani. Krajevna skupnost pomaga šoli pri izvedbi različnih aktivnosti skozi celo šolsko leto. S finančnimi sredstvi pomaga pri realizaciji otroškega abonmaja -lutkovnih predstav in zimovanja, ki je postalo že kar tradicionalno.
20. septembra 2005 bo za učence prve triade ter najstarejši skupini otrok iz vrtca lutkovna igrica v izvedbi gledališča Lutke -zajec z naslovom 113. Po končani predstavi se bodo predstavili policisti z vozili, opremo in službenimi živalmi. To bo izvedeno v okviru projekta Ministrstva za notranje zadeve »Policija za otroke«. Organizator igrice in predstavitve policije je policijska postaja Trebnje in v njenem okviru VPO policist Janez Šenica. Lutkovno igrico v znesku 64.000 sit bo plačala Krajevna skupnost Mirna.
Zimovanjeje postalo že tradicionalno. Letošnje šolsko leto ga bomo izvajali od 28.ja-nuarja do3.februarja na Rogli. Učenci bodo bivali v depandansi Jelka na Rogli. Pri izvedbi bo pomagala zdenarnimi sredstvi Krajevna skupnost, obrnili pa se bomo tudi na delovne organizacije in podjetnike na Mimi, Nikoli še niso odklonili pomoči v Dani, Kolin-
ski, Gredi oziroma Unitehni, Preventu, Tomu, Mont-Timu, Papirnici in v gostinskih lokalih Stare, Bukovec, Carmen. Za vse oblike pomoči se vsem naštetim najlepše zahvaljujem v upanju, da bo ostalo tako tudi v prihodnje.
Šola pa sodeluje z različnimi društvi in organizacijami v kraju. V prostorih šole prepevajo upokojenci, ženski pevski zbor Svoboda Mirna in si pridobivajo znanje s področja zgodovine upokojenci. Član Društva upokojencev gospod Tone Gorenc zelo uspešno vodi interesno dejavnost šah. V kabinetu kuhinja, ki je namenjen pouku gospodinjstva, so se izvajali in se bodo tudi v prihodnje tečaji priprave hrane za krajane in krajanke. V šolski telovadnici se po točno določenem urniku rekreirajo naši krajani.
Iz napisanega vsakdo lahko sklepa, da šola živi s krajem in kraj s šolo. Žal pa smo
pogosto, zlasti ob začetku vsakega novega delovnega tedna, zgroženi nad početjem nekaterih, ki se shajajo na šolskem igrišču in na zelenih površinah pred vrtcem. Za njimi je potrebno vsak ponedeljek odstranjevati prazne steklenice, kartone, prazne škatle cigaret, papirnate brisače, serviete, ostanke cigaret. Nemalokrat opazimo tudi poškodovana igrala, prevrnjene klopi, nekdo pa se je znašel tudi nad vozilom, ki ga uporabljamo izključno za prevoz hrane v vrtec.
O ostankih nočnega življenja ob vikendih sproti obveščamo policijo, pogosto pa tudi predsednika Krajevne skupnosti. Na prvi šolski dan je VPO gospod Janez Šenica predlagal, da bi na ravni Krajevne skupnosti ustanovili SOSVET ZA VARNOST. Pobudo je podprl predsednik KS Mirna in na izredni seji tudi svet Krajevne skupnosti. Predsednik je začel z akcijo za izvedbo predloga. Rezultate dela bomo skozi daljše časovno obdobje lahko ocenjevali vsi in upam, da bodo pozitivni, v prid vsem krajanom in krajankam ne glede na starost.
Ravnateljica Anica Marinčič
PODALJŠANO BIVANJE NI SAMO VARSTVO
Podaljšano bivanje je dejavnost, ki jo organizira šola po rednem pouku za otroke od 1. do 3. razreda. Glavni cilj podaljšanega bivanja je učencem zagotoviti varno, zdravo in vzpodbudno psihosocialno in fizično okolje za njihov razvoj in izobraževanje v času, ko so njihovi starši še v službah.
Sicer pa jefunkcija podaljšanega bivanja v tem, da zagotovi pogoje za sproščeno počutje učenca v skupini, da razvija interese učencev z vključevanjem v interesne dejavnosti in ustvarjalnim preživljanjem časa, skrbi za telesno razgibavanje in razvoj, učence seznanja z uporabo različnih materialov, učencem razvija delovne navade, ročne spretnosti, higienske navade, učenci spoznavajo nove športne in družabne igre, upoštevajo pravila iger, razvijajo strpnost in prijateljske odnose.
Dejavnosti podaljšanega bivanja
•	SPROSTITVENE DEJAVNOSTI
Imajo rekreacijsko in socializacijsko vlogo. V okviru teh dejavnosti učenci zadovoljujejo svoje potrebe po počitku, igri, gibanju, druženju z vrstniki...
•	SAMOSTOJNO UČENJE
Učenci opravljajo svoje učne obveznosti.
•	USTVARJALNO PREŽIVUANJE ČASA
Učitelj z različnimi vsebinami, metodami in oblikami spodbuja osebnostni razvoj učencev. Vokviru ustvarjalnega preživljanja časa se izvajajo bralne, pravljične, ugankarske, glasbene, likovno-obliko-valne idr. dejavnosti.
•	PREHRANA Kosilo in malica.
V	podaljšanem bivanju je kar nekaj časa namenjenega izražanju in razvijanju ustvarjalnosti otrok. Ustvarjalnost pomeni sposobnost mišljenja, ko producira izvirne, domiselne,originalne in nove izdelke. Ustvarjalnost ni nekaj enkrat za vselej danega z rojstvom, ampak se razvija tako kot druge sposobnosti posameznika. Otroci v podaljšanem bivanju razvijajo ustvarjalnost na jezikovnem, likovno -oblikovalnem,glasbenem idr. področjih.
V	preteklem šolskem letu smo v podaljša-
nem bivanju izdelali veliko zanimivih in us-tvarjalnik izdelkov. Risali smo, slikali, izdelovali različne izdelke iz odpadnih materialov, iz naravnih materialov, izdelovali lepljenke, ori-game, različne okrasne in uporabne predmete iz različnih mas idr. Nekaj izdelkov smo na koncu šolskega leta razstavili na razstavi za starše, ki smo jo poimenovali Štirje letni časi.
Petra Kiderič
OBVESTILO
V sredini oktobra bomo izvedli v šoli širšo akcijo zbiranja papirja z naslovom »PAPIR ZA PAPIR«. O točnem datumu boste obveščeni naknadno. Prosimo, da se v akcijo vključite s čim večjo količino odpadnega papirja. Denar od zbranega papirja bomo v šoli uporabili za papir, ki je za nas velik strošek. Za sodelovanje se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Učenci in delavci šole
NA VRHU DEBENCA BO ZGRAJENA NOVA KOČA »PLAZ«
Gradbeni odbor, ki ga je imenovalo vodstvo dosedanjega upravljavca koče Društvo Partizan in svet krajevne skupnosti Mirna, je prevzel organizacijo priprave dokumentacije in izgradnjo nove Koče na Debencu.
Takoj po imenovanju je gradbeni odbor skupaj s strokovnjaki ocenil, da je bil objekt ob požaru tako poškodovan, da njegova obnova ni možna. Na osnovi te ocene je bil do 01.05.2005 izdelan idejni projekt novega objekta, ki naj bi ohranil obstoječe zunanje mere in število etaž in je bil javno predstavljen obiskovalcem prvomajske proslave na Debencu. Projektje bil predstavljen tudi lastniku objekta. Občini Trebnje, katere vodstvo se je strinjalo s predlaganimi rešitvami. Na osnovi potrjenega idejnega projekta je bil naročen gradbeni projekt, ki naj bi bil dokončan najkasneje do 30.09.2005.
Vzporedno z izdelavo projekta so potekale tudi aktivnosti v zvezi s pridobivanjem potrebnih zemljišč. V preteklosti je bilo sicer nekaj poizkusov ureditve zemljiškoknjižnega stanja, vendar končnih rešitev ni bilo, saj je bila Občina Trebnje lastnik le 72 m2 stavbnega zemljišča, ostali del zemljišča pa je bil v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Z izdatno pomočjo
vodstva in strokovnih služb Občine Trebnje smo dosegli, da se bo lastništvo za 1000 m2 zemljišča uredilo v najkrajšem času, za kar je bila že opravljena odmera, pogodba o prenosu lastništva iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na Občino Trebnje pa je v pripravi. Ta prenos lastništva predmetnega zemljišča in projektna dokumentacija za kočo bosta podlaga za vložitev prošnje za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na Upravni enoti Trebnje. V kolikor ne bo večjih administrativnih zapletov pričakujemo izdajo dovoljenja v mesecu oktobru 2005.
Poleg navedenih aktivnosti je gradbeni od bor opravil tudi več razgovo rov z Zavarovalnico Triglav, kjer je bil objekt včasu požara zavarovan. Rezultat cenitve škode in pogajanj je izplačana odškodnina v višini 9,3 mio SIT, ki jo bomo porabili za novogradnjo. Poleg omenjenih sredstev je del sredstev iz proračuna namenila tudi Občina Trebnje. Ocenjujemo, da bomo iz obeh virov v letoš-
njem letu zbrali cca. 14 do 15 mio SIT, kar naj bi pogrebih ocenah zadostovalo za III. gradbeno fazo (objekt pod streho).
Aktivnosti gradbenega odbora se bodo v prihodnjih mesecih nadaljevale predvsem na področju zbiranja dodatnih sredstev za nadaljevanje gradnje. Računamo predvsem na občinski proračun za leto 2006, polet tega pa tudi na donatorska in sponzorska sredstva. Dogovarjamo se tudi za organiziranje večje kulturne prireditve, katere izkupiček bo namenjen za izgradnjo koče. Nadaljevali bomo z razgovori s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS o najemu ali odkupu dodatnih funkcionalnih zemljišč ob objektu, ki bodo služila za ureditev prireditvenega prostora, prostorov za športno-re-kreacijske dejavnosti ter parkirišč in dostopne ceste.
Z Občino Trebnje potekajo tudi razgovori o kasnejšem prenosu lastništva objekta na KS Mirna ali na katero od društev, ki delujejo v Krajevni skupnosti Mirna. V poštev pridejo seveda le društva, ki bodo v naslednjem obdobju zmožna upravljati z objektom in organizirati dejavnosti, katerim je objekt namenjen.
Za gradbeni odbor: Franc Jevnikar
^^^mfS^dor^ralgn
ZA OSEBNO IZKAZNICO LAHKO ZAPROSITE NA KATERIKOLI
UPRAVNI ENOTI
OBVESTILO O IZVAJANJU PROJEKTA GERK
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je za izvajanje t. im. projekta GERK (Grafične Enote Rabe v Kmetijstvu), ki mora biti zaradi zagotavljanja izplačil subvencij v letu 2006 zaključen do konca letošnjega leta, zaprosilo poleg Kmetijsko-svetovalnih služb. Zavodov za gozdove. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Geodetske uprave med drugim tudi upravne enote, da pristopijo in pripomorejokizvedbitega projekta.
Projekt obsega določitev grafičnih enot rabe za vsakega nosilca kmetijskega gos-podarstvatako.da usposobljeni sodelavec v neposrednem sodelovanju kmeta in ob uporabi uradnih baz podatkov (digitalni katastrski načrt, evidenca rabe zemljišč, orto-foto posnetki) določi numerično in grafično pravilno enoto rabe kmetijskih zemljišč. Tako vzpostavljena evidenca grafičnih enot rabe bo služila za uveljavljanje ukrepov neposrednih plačil.
Na Upravni enoti Trebnje že od junija dalje vabimo nosilce kmetijskih gospodarstev na sestanke, na katerih določimo GERK-e za njihovo kmetijsko gospodarstvo. Vabilo poleg podatkov o dnevu, uri, predvidenem trajanju in kraju sestanka ter uradni osebi, ki bo sestanek vodila, vsebuje tudi opozorilo, naj vabljeni s seboj prinese en izvod grafičnih podlag, ki jih je posredovala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, z vrisanimi prijavljenimi kmetijskimi zemljišči v uporabi, ter kopijo C-obrazca prijave zemljišč v uporabi za leto 2005, oziroma ostalo ustrezno dokumentacijo.
Pri izvajanju projekta GERK je pomembno, da vabljeni nosilec kmetijskega gospodarstva dobro pozna svoja zemljišča, saj le tako lahko omogoči strokovnemu sodelavcu tekoče in nemoteno vrisovanje GERK-ov. V kolikor nosilec tega poznavanja nima, priporočamo, da se sestanka skupaj z njim udeleži član gospodinjstva oz. tisti, ki ta zemljišča dobro pozna. Ta oseba se sestanka udeleži lahko tudi sama brez nosilca kmetijskega gospodarstva, če ga le-ta pisno pooblasti.
Pri sami organizaciji dela pa prihaja lahko do težav, ko se vabljena oseba sestanka ne udeleži, in tega ne sporoči pravočasno na telefonsko številko, ki je v vabilu navedena. Zaradi tega prosimo vse kmete, ki bodo prejeli vabilo, da se navedenega sestanka zanesljivo udeležijo, saj brez usklajenih GERK-ov v letu 2006 ne bo možno uveljavljati subvencij oz. ukrepov kmetijske politike. Prav tako želimo opozoriti, da v izogib čakalnim vrstam upoštevajo uro, navedeno na vabilu. Zagotavljamo, da se bomo v Upravni enoti Trebnje ob dobri pripravi kmetov na sestanek potrudili, da bomo sestanek v čim krajšem času zaključili.
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
OBVESTILA UPRAVNE ENOTE
Upravna enota Trebnje obvešča vse stranke, da so v mesecu juliju 2005 pričele veljati spremembe Zakona o osebni izkaznici, ki so razširile pristojnost izdajanja osebnih izkaznic iz upravne enote, ki je bila pristojna po stalnem prebivališču stranke, na območje celotne države.
Ta sprememba pomeni, da lahko državljan Republike Slovenije zaprosi za izdajo osebne izkaznice na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Zakon pa vsebuje tudi določbo, ki v nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oz. smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) omogoča izdajo osebne izkaznice tudi na Ministrstvuza notranje zadeve.
V duhu načela državljanu prijaznejše uprave pa je zakon racionaliziral tudi postopek preklica pogrešane osebne izkaznice v Uradnem listu, saj to dejanje sedaj na stroške državljana zanj opravi upravna enota, vtem primeru pa tista upravna enota, pri kateri ima državljan stalno prebivališče.
Ponovno pa obveščamo, da je z veljavno
V začetku avgusta je pričel veljati Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil, ki predpisuje nove registrske tablice.
Ob tem obveščamo vse državljane, da je začetek uporabe novih registrskih tablic vezan na postopek izbire izdelovalca tablic, ki pa še ni končan. Do tedaj bomo še vedno izdajali »stare« registrske tablice, ki bodo ostale v veljavi tudi po začetku izdaje registrskih tablic z novo vsebino.
Zamenjava sedanjih registrskih tablic ni obvezna, saj vse registrske tablice ostanejo v veljavi tudi v prihodnje. Nove registrske tablice bomo nameščali na novo registrirana vozila ali ob zamenjavah na izrecno željo lastnika vozila.
Izdane registrske tablice so po novem vezane na vozilo in ne več na lastnika. Izjema
osebno izkaznico omogočen državljanom Republike Slovenije vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija) in tudi v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Liechtenstein), na podlagi bilateralnih sporazumov pa tudi na Ftrvaško in Švico.
Podrobnejša pojasnila in informacije v zvezi z novostmi na področju osebnih izkaznic lahko zainteresirani dobijo v pritličju poslovne stavbe, Golievtrg 5,Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 37 kontaktni osebi sta: ga. Rman Danica in ga. Branka Ajdič na tel, št. 07-3482-279ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 svetovalka za pomoč strankam ga. Mateja Jaklič, na tel. št. 07-3482-258
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
je določena le za registrske tablice z izbranim delom označbe po želji lastnika; ta registrska tablica pa je vezana na lastnika in jo lahko prenaša z vozila na vozilo.
Podrobnejša pojasnila in informacije vzvezi z novostmi na področju registrskih tablic zainteresirani lahko dobijo v pritličju poslovne stavbe, Golievtrg 5, Trebnje, na
Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35, kontaktne osebe so: ga. Kužnik Silva, ga. Berta Platiše in ga. Darja Prelog na tel. št. 07-3482-252 in tel. št. 07-3482-276
ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 svetovalka za pomoč strankam ga. Mateja Jaklič, na tel. št. 07-3482-258
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
PSI
V Zakonu o zaščiti živali beremo, da je pes vedno lastnina nekoga, ki zanj v polni meri odgovarja, tudi finančno.
Vemo, daje neetično imeti psa na verigi, prav tako pa je neetično in tudi kaznivo, če ga lastnik sprehaja, za njim pa ne pospravi. Kužek ima pač svoj prav, lastnik pa je dolžan poskrbeti, da za njegovim ljubljencem ne ostajajo neprijetne sledi.
Da lahko za neznane pse pokličete zavetišče, veste vsi, lovci pa morajo reagirati veliko hitreje in boleče, saj psi, ki niso na povodcu ali v ograjenem prostoru, ogrožajo divjad.
Nekateri lastniki vodijo pse celo na pokopališče, še več škode pa naredijo spuščeni štirinožci, zato svetujemo vsem obiskovalcem pokopališča, da zapirajo vhodna vrata.
NOVE REGISTRSKE TABLICE
september 2005 • Krajan
SV. FLORIJAN zavetnik gasilcev
Gasilci smo kot organizacija nastali v drugi polovici 19. stoletja. Že takrat so si naši predniki izbrali svojega zavetnika, da bi jih čuval v spopadih z ognjem, ki je v tistih časih pustošil v mnogih naseljih. Izbrali so si Svetega Florjana, kateremu so se ljudje že pred tem priporočali v priprošnjo pri Bogu, da bi jih varoval zemeljskega in večnega ognja. Na mnogih hišah ga še dandanašnji vidimo upodobljenega kot rimskega častnika s čelado in zastavo, z vedrom vode v roki, s katero gasi gorečo hišo.
Gasilska parada na krajeunem prazniku v Volčjih njivah
Kdo pa je sploh bil ta častni mož? Najstarejša legenda o Sv. Florjanu je bila zapisana v 8. stoletju. Iz nje izvemo, da se je svetnik rodil blizu rimskega mesta Vindobone, kjer stoji današnja prestolnica Dunaj. Opravljal je poklic višjega državnega uradnika v La-vriakumu, danes imenovanem Lorch, vzhodno od Linza. To je bilo glavno mesto takratne province Noricum Ripense, ki je obsegala območje današnje gornje Avstrije. V času vladanja cesarja Dioklecijana je leta 304 izšel tudi v Noriku ukaz, da morajo vsi prebivalci darovati državnim bogovom. To je bil čas najhujšega zatiranja kristjanov in vsakega, ki se je ukazu upiral, je čakalo hudo mučenje in smrt. Ko je Florijan izvedel za zatiranje kristjanovvdomačem kraju, jim je hotel pomagati. Napotil se je v mesto in srečal skupino vojakov, ki je kristjane pravkar lovila. Ko jim je Florijan priznal, da tudi sam pripada novi veri, so ga prijeli in zaradi uglednega položaja privedli pred cesarjevega namestnika Norika Akvilinija, ki je skrbel za strogo izvajanje izdanega ukaza. Ak-vilinij ga je skušal pregovoriti, da bi se krščanstvu odpovedal, ker pa mu to ni uspelo, je zaukazal vojakom, naj ga mučijo. Florijan je vsa strahotna mučenja prestal in tudi, ko so mu z železnimi kavlji trgali meso s telesa, ni klonil pred svojimi mučitelji. Hotel je dati svojim trpečim sobratom pogum in junaški zgled. Naposled ga je cesarjev namestnik obsodil na smrt. Okrog vratu so mu privezali mlinski kamen in ga s kamnitega mostu vrgli v reko Aniže. Florijan je na mostu kleče
molil in nihče izmed vojakov se ga ni upal pahniti v vodo. To je storil neki surov mladenič, ki pa je ob pogledu na utapljajočega svetnika oslepel. Florijan se kljub obtežitvi z velikim mlinskim kamnom ni potopil. Vodni tok ga je nosil dalje in ga zanesel na breg k skali. Tja je priletel velik orel, ki je truplo varoval ves čas do pogreba. K pogrebu so ga peljali s parom volov. Med potjo sta od žeje
V	zadnjem času na območju Policijske postaje Trebnje beležimo večje število kaznivih dejanj tatvin denarnic, v katerih imajo občani shranjene bančne kartice skupaj s PIN kodo. Opozarjamo občane, da PIN kod ne hranijo v denarnicah skupaj z bančnimi karticami, denarnic pa naj ne puščajo na vidnih mestih v vozilih.
Ker prihaja čas trgatev in s tem večji obisk oz. daljše zadrževanje v vinorodnih okoliših, naj vas spomnimo na samozaščitno ravnanje (zaklepanje vozil, zidanic, shranjevanje vrednejših predmetov).
V	jesenskem času se morajo udeleženci v cestnem prometu prilagajati vremenskim
omagala. Pri priči je na tem mestu začel izvirati studenec, ki je pozneje slovel po svoji zdravilni moči. Nad njegovim grobom so kasneje sezidali kapelo, okoli nje pa je počasi zraslo naselje. Danes stoji nad njegovim grobom cerkev njemu v čast in samostan.
Sveti Florijan je eden izmed tistih svetnikov, ki so bili našim kmečkim ljudem vedno pri srcu. K njegovi priljubljenosti je zagotovo pripomogla podoba svetnika z golido v rokah, ki gasi gorečo hišo pod seboj. Kot kaže je sv. Florijan prekril neko pogansko vodno božanstvo. V začetku čaščenja svetnika so se mu priporočali tudi v času suše, vročine in pripeke, saj brez vode polje ne obrodi.
Predvsem preprosta se zatorej zdi odločitev gasilcev, da so si za svojega zaveznika izvolili sv. Florijana. Tudi gasilci rabimo zgled in pogum, ko se je treba žrtvovati za nekoga, ki je v nesreči. Florijanov kipec ali freska krasitatudi marsikateri gasilski dom.
Tudi gasilci naše krajevne skupnosti smo se v čast svojemu zavetniku na njegov go-dovni dan 4. maj zbrali v naši cerkvi. Gospod župnik Gregor je daroval sveto mašo ter blagoslovil vsa naša gasilska vozila s priprošnjo, da bi nas varno pripeljala na cilj, kadar hitimo na pomoč ljudem v nesreči. Po končanem bogoslužju pa smo se poveselili ob dobri kapljici in pecivu, s katerim so nam postregle naše gasilke. Vsako leto se udeležimo tudi osrednjega občinskega gasilskega srečanja pri Sv. Florjanu na Račjem selu, nekaj naših članov pa se udeleži vseslovenskega romanja gasilcev na Brezje.
Predsednik PGD Mirna: Anton Starič
spremembam, ki pogojujejo varno udeležbo v cestnem prometu. Vse udeležence naprošamo, da hitrost svojih vozil prilagodijo trenutnim situacijam v prometu.
Zaradi opravil na poljih prosimo uporabnike kmetijske mehanizacije, da jo očistijo, preden se vključijo v javni promet in tako zagotovijo varno udeležbo v prometu tudi drugim udeležencem. Naprošamo vas, da o pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestite Policijsko postajo Trebnje na tel. št. 07 3462700 ali na 113.
Janez ŠENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
OBVESTILO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA
CIRIL METOD PUNGARTNIK -PODŽUPAN
V trebanjskem občinskem svetu je vajeti po odstopu županje Marice Škoda ponovno prevzel Ciril Pungartnik, bivši trebanjski župan, sedanji svetnik in podžupan. Odgovoril je na nekaj vprašanj, ki so zaradi kvalitete življenja občanov vedno aktualna.
Krajan: O odnosih in vzdušju med svetniki v občinskem svetu je bilo že veliko povedanega in tudi napisanega. Pa vendar, kakšno je danes stanje po odstopu županje Marice Škoda?
Podžupan: Občinski svet deluje naprej brez kakšnih večjih sprememb. Smo pač ena izmed »živahnejših« občin, kar je do neke mere dobro. Za vsako odločitev je treba pridobiti konsenz, kar se odrazi v počasnejši realizaciji sklepov. Vendar sem zadovoljen, da smo sprejeli dveletni proračun, kar je zelo pomembno za načrtovanje programov v gospodarstvu, šolstvu, komunali, pa tudi kulturi, športu in še kje.
Žal župan v sedanjem sistemu nima pristojnosti, ki bi verjetno pripeljale do hitrejših odločitev, zato se navdušujem za anglosaksonski sistem, kjer svetniki izvolijo župana in koalicijo, s tem pa je organ bolj učinkovit. V mojem prejšnjem mandatu smo sprejeli kar 560 sklepov in samo nekaj jih nismo realizirali.
Krajan: Najpogostejša tema v občinskem javnem življenju je prav gotovo avtocesta mimo Trebnjega. Kakšno je tvoje mnenje in kam jo bodo končno umestili? Podžupan: Kot leta 1991, ko sem v vlogi takratnega predsednika Skupščine občine Trebnje zagovarjal traso avtoceste po pobočni varianti, mnenja o tem ne spreminjam. Je več dejavnikov, ki so me v to prepričali.
Spominjam se, da je takratna vlada po našem polletnem sitnarjenju le naročila študijo v dveh variantah: »povoziti« sedanjo hitro cesto in varianto po Bukovju.
V letu 1995, ko sem bil župan, so dala vsa pristojna ministrstva (stroka!) soglasja za pobočno varianto. V vseh štirih prizadetih krajevnih skupnostih smo organizirali posvete, na katerih so strokovnjaki razlagali prednosti te odločitve. Zbori krajanov so varianto potrdili, tako smo tudi na občinskem svetu to odločitev podprli.
Pol leta zatem je Prometno ministrstvo odločilo, da se bo ukvarjalo samo z dolinsko varianto. Tako se zahteve, mnenja in iniciative vlečejo kar nekaj let, krivdo za dolgoletni zastoj pa seveda valijo na Trebnje.
Sedanja vlada je umestitev avtoceste po pobočju dokončno potrdila.
Za nas, še posebej za prihodnje rodove, je po mojem mnenju najboljša rešitev. Lokacijska dokumentacija bo potrjena do
aprila, v naslednjem letu pa se mora gradnja tudi pričeti, saj mora biti povezava končana leta 2008.
Krajan: Ali bo razvoj gospodarstva v naši občini hitrejši? Kaj pa turizem, kultura, šport? Podžupan: Bistvenih premikov v tem in naslednjem letu v teh dejavnostih ne bo. Če bo kaj več denarja, ga bomo preusmerili predvsem v vodooskrbo Stara Gora, Praprotnica, Lipnik,... Upam, da bomo to zmogli
Ciril Metod Pungartnik
z rebalansom plana. Daljnosežno pa menim, da je najpomembneje za vso občino, da ustvarimo klimo intake pridobimo denar iz državnega proračuna in še predvsem iz Evropske skupnosti. Tako bi bistveno hitreje prišli do n. pr, prepotrebnega novega vrtca vTrebnjem, resno pa je treba misliti na ustanovitev gimnazije. Seveda po že potrjenem urbanističnem planu načrtujemo tudi širšo prostorsko pozidavo. Menim, da je nujno potrebno tudi na Mirni proučiti potrebe in možnosti zazidave, sedanji zazidalni načrt razveljaviti in tako z individualnimi rešitvami hitreje pridi do gradbenih dovoljenj. To je treba urediti s pomočjo krajevne skupnosti in občine.
Izdelati je treba tudi študijo o čim hitrejši izgradnji bazena pod gradom, da bi zadostili vsaj minimalnim zahtevam zakonskih predpisov in tako predali objekt v uporabo. Denarja v občini je premalo za vse potrebe. Tudi stroški za prevoze šoloobveznih otrok, predšolsko vzgojo, za domove starejših občanov, socialo, itd. vsako leto skokovito
naraščajo. Zato bomo z rebalansom občinskega proračuna pomagali izpeljati le najnujnejše projekte.
Krajan: Koča »Plaz« na Debencu je pogorela. Nazadnje je bila v lasti občine. Jo bo občina obnovila?
Podžupan: Krajevna skupnost, ki ima kočo v upravljanju, je določila odbor, ki bo organiziral obnovo oziroma zgraditev nove koče. Vem, da pridno delajo. Svetujem pa, da bi šla delegacija treh krajanov na razgovor z odgovornimi delavci Sklada kmetijskih zemljišč, kjer bi se dogovorili o prevzemu površine zemljišča, kije nujno za racionalno koriščenje koče v turistične namene. Krajan: Kot član Liberalne demokracije si bil nad volilnim (ne)uspehom stranke prav gotovo razočaran. Kaj je po tvojem mnenju pripeljalo do velikih sprememb v glavah volilcev?
Podžupan: Nisem bil nevem kako razočaran nad slabim volilnim izidom. Pričakovati je bilo, da bo LDS nazadovala. Zdi se mi nekako logično, saj ljudje želijo sprememb. Zavedati se je treba, da je LDS v dobi svojega vladanja dosegla zelo veliko, kar je lahko dokazljivo. Videli bomo, kolikšno zaupanje si bo pridobila sedanja vlada oziroma stranke na oblasti. Bojim se, da ne bodo izpolnili vseh obljub.
Krajan: Krajevne skupnosti prejemajo od občine bore malo denarja za nujne potrebe delovanja teh skupnosti. Nakazila tudi niso smotrno razdeljena med letom. Zakaj tako neracionalno koriščenje sredstev?
Podžupan: Tudi sam se čudim, da v občinskem svetu ni bilo nikoli prave volje za povečanje teh sredstev. Menim, da je potrebno za dobro delo KS vsaj še enkrattoliko denarja, kot so ga dobivale do sedaj. Denar bo od sedaj naprej nakazan mesečno. Krajan: Še nekoliko osebno vprašanje: Zakaj na nadomestnih volitvah kandidiraš za župana?
Podžupan: K tej odločitvi so me napeljale dve stvari:
1.	Presenečen sem bil, da so me za podžupana podprle vse stranke
2.	Liberalna demokracijaje izrazila željo, naj vsekakor kandidiram. Sem član te demokracije.
Kakorkoli že, vsem kandidatom želim uspeha na volitvah.
Krajan: Hvala za pogovor, g. podžupan Ciril Metod Pungartnik. Tudi jaz ti želim uspešno novo pot.
S podžupanom sem se pogovarjal: Dušan Zakrajšek
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE
Na Debencu proslavljamo delavski praznik 1. maj vse od konca druge svetovne vojne, ko so zagnani Mirnčani postavili kočo »Plaz« na sam najvišji vrh mirnskega okoliša. Takratni podvig se je začel v šentjanžkih hribih, kjer so solidno grajeno (toplotno izolirano) kočo v svoje namene (seveda ne dobre za slovensko ljudstvo!) uporabljali nemški oficirji. Prevoz s konji po takratnih slabih kolovozih je bil za »furmane« velika preizkušnja, saj so vsa dela opravili zastonj.
Obljuba evropskega poslanca
Pred štiriindvajsetimi leti so organizacijo srečanj delavcev prevzeli Svobodni sindikati Dolenjske in Bele Krajine in ob tej priliki tudi podeljevali priznanja zaslužnim sindikalnim delavcem. Tudi to srečanje občanov je bilo uspešno, saj je Debenec obiskalo skoraj pet tisoč ljudi, ki so se zabavali in veselili pozno v noč.
Čeprav je koča pred kratkim pogorela, je bila pogostitev praznično razpoloženih »pohodnikov« odlična.
Bogat kulturni program je začel Občinski pihalni orkester s prikupnimi mažoretkami, nadaljevali pa so osnovnošolci z Mirne in učenci Glasbene šole Trebnje. Predsednik KS Mirna g. Dušan Skerbiš je v nagovoru povedal, daje že določen odbor za zgraditev nove koče, sredstva pa bodo zbirali na vseh možnih koncih. Letošnji slavnostni govornik je bil evropski poslanec Lojze Peterle, ki je pretežni del besed namenil evropskim razmeram in čim boljši umestitvi Slovenije v unijo. Poslušalci pa so si najbrž najbolj zapomnili poslančevo obljubo, da bo pomagal zagotoviti denar za obnovo pogorele koče. Spontani aplavz je potrdil, da smo veseli že obljube, kaj šele izpolnitve le-te.
Območna organizacija ZSSS na čelu z dolgoletnim predsednikom Jožetom Mikličem je podelila priznanja sindikalnim delavcem za leto 2005 Faniki Avguštin iz firme Novoles, Darku Fideršku iz Novoteks tkanine, Jožici Pikelj iz Komunale Trebnje ter Denisu Turku iz Arsed Novo mesto. Plaketo so podelili Zvezi samostojnih sindikatov Hrvaške - predstavništvo Karlovške županije.
Najboljši sindikalistki in sindikalist so prejeli zaslužena priznanja. Ob njih na levi Jože Miklič, na desni Lojze Peterle
Za zagrevanje plesalcev v sicer lepem vremenu je poskrbela Simona Weis, nadaljevali pa so člani ansambla Pogum. Za odlično postrežbo okusne hrane in kvalitetne pijače je letos poskrbelo gostišče Pri Francki z Mirne.
Prepričanje, da bo tradicija prvomajskih shodov delavcev in tudi drugih občanov še vnaprej obveljala, je trdno, zato že sedaj kličemo: Živel 1. maj 2006 na Debencu!
D. Z.
Kol'kor kapljic, tol'ko let...
Nekaj govorcev, povezovalec Toni gašperič, največji slovenski humorist (kot se je sam predstavil) ter zgodovinski Janez Vajkard Valvazor je izreklo cel kup pohval na račun slavljenca (in gostitelja!).
ABRAHAM Dušan Skerbiš
POZNAMO SOSEDA?
LADO KOCIJAN
Spominske svečanosti, ki so se vrstile v preteklih mesecih v naši krajevni skupnosti kot tudi po vsej državi, so bile poklon težkemu obdobju in krvavim dogodkom med drugo svetovno vojno, kot tudi nepremišljenim ukrepom zmagovalcev neposredno po njej. Vse manj je živih pričevalcev tega obdobja, zato sem k obujanju spominov na najpomembnejši čas v zgodovini slovenskega naroda povabil kot Soseda v Krajanu prav gotovo prvega vojaka naše krajevne skupnosti. Lado Kocijan, general v pokoju, se je vabilu ljubeznivo odzval.
Krajan: Lado, poznava se kar nekaj desetletij, zato mi je v veliko veselje, še posebej pa v/ čast, da te lahko bralcem Krajana predstavim vtej rubriki. Starejši domačini te poznajo nekoliko bolje, saj si rojen Mirn-čan, srednja in mlajša generacija pa bi se s tvojim plodnim življenjem lahko vsaj delno seznanila iz občinske Rastoče knjige, v katero ste vpisani najpomembnejši občani. Kakšni so tvoji spomini na otroška leta? Lacfo:Vsi se običajno radi spominjamo let iz otroštva, vendar moram priznati, da so bila ta zame izredno težka. Res sem se rodil na Mirni vzelo skromni »Rajmontovi« hišici in že ob poznani svetovni gospodarski krizi leta 1929 krepko občutil lakoto in veliko vsesplošno pomanjkanje. Bili smo revna družina. Oče je kot gozdni delavec tega leta poiskal delo v Kočevskih gozdovih, saj je Tovarna pil, v kateri je bil zaposlen (lastnika sta bila brata Kolenc), propadla.
Nekoliko manj črn kruh je oče prislužil kot gradbeni delavec v Ljubljani, kjer so tedaj gradili znane Dukičeve bloke. Ko je stric Zakrajšek kupil večji gozd z žago v Radulji pod Trebelnim, seje kot gozdni delavec zaposlil pri njem, kjer seje leta 1941 smrtno ponesrečil. Ostala je mama z osmimi nepreskrbljenimi otroki...
V osnovni šoli, kottudi kasneje v srednji šoli, sem bil vseskozi odličnjak. Zato se je takratni ravnatelj Lunaček zavzel zame, da sem se vpisal v novomeško gimnazijo. Vendar pa denarja ni bilo, zato sem »presedlal« na meščansko, kije bila občutno cenejša.
Oktobra 1941 sem se vključil v Ljudski odpor. Aktivnost odpora je posebno narasla spomladi 1942. Razrednik meje opomnil, naj bom previdnejši, saj so agresorji že pričeli z aretacijami, Svoje aktivnosti je začela tudi Bela garda. Sšolanjem sem prekinil, končalo pa se je tudi moje otroštvo.
Krajan: Kako si kot mladostnik občutil začetek II. svetovne vojne? Kaj se je tedaj dogajalo?
Lado: Zavedni domoljubi smo že vedeli, kje nam je mesto, zato smo samo čakali priliko, da se vključimo v partizanske enote. Ob formiranju 1. čete drugega bataljona Krškega odreda na Petelinjeku, nedaleč od Cirnika,sem postal partizan, ko pa je bila na Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada, sem se v njej bojeval vse do konca
vojne. Bil sem petkrat ranjen. Težki časi... Krajan: Tudi povojno obdobje ni bilo lahko. Kako si se znašel kot mlad fant?
Lado: Po vojni sem se vpisal v večerno gimnazijo in jo končal z veliko maturo. V vojski sem končal tudi vse šole, ki so bile v programu, vključno s šolo narodne obrambe (rang magistrature).
Služboval sem v vseh republikah takratne Jugoslavije razen v Črni Gori.
V generalštabu, maršalatu in predsedstvu Jugoslavije sem služboval dvajset let. Po tridesetih letih vojaške službe sem se vrnil v Slovenijo na dolžnost načelnika štaba teritorialne obrambe. Nekaj pred upokojitvijo sem bil pomočnik komandanta ljubljanskega armadnega območja.
Dolga leta (21) sem bil tudi predstojnik katedre obramboslovja v Ljubljani. Habilitiran sem kotuniverzitetni profesor.
Krajan: Kot visoki oficir tedanje jugoslovanske armade in narodne obrambe si opravljal številne pomembne funkcije. Tudi po upokojih/ijih ni zmanjkalo, saj še vedno deluješ v nekaterih organizacijah. Lado:Seveda sem aktivno vpet v Zvezo vojnih invalidov, kot član Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije imam res kar nekaj dela, opravljam pa tudi funkcijo predsednika Skupnosti borcev 7. korpusa. Sicer mi je najprijetnejša družba mirnske zelene bratovščine, katere član sem tudi že dolga leta. V njej ne občutim strankarskih razprtij, ki jih imamo sicer vdelovanju političnih organizacij naše države odločno preveč.
Z zadovoljstvom se odzovem tudi na povabila različnih občinskih in krajevnih organizacij, saj menim, da morebitni dober predlog ali mnenje iz dolgoletnih izkušenj nikoli ni odveč.
Krajan: Lado, kako danes gledaš na vsesplošen utrip Mirne in okolice z očmi predvojnega naprednega mladeniča? Kje smo v razvoju in kaj bi lahko izboljšali? Lado:Znano je, da so Mirnčani napredni ljudje. Tako so že pred II. svetovno vojno med drugim zgradili takratni Sokolski dom. Neprecenljivo domovinsko vzgojno vlogo so odigrali učitelji na Mirni: Dare Berce, Franc Lunaček, Marin Alojzija, Slavica Lunaček in drugi. Ob živahnih športnih, kulturnih in tudi gospodarskih dejavnostih se je treba spomniti še ne tako davno umrlih naprednih kra-
janov Darka Krištofa, Bojana Kolenca, Jožeta Zakrajška, Franja Bulca in še bi lahko našteval ljudi, ki so vsestransko pripomogli k razvoju Mirne.
Da so krajani imeli tudi visoko državljansko zavest, so dokazali že sredi leta 1941, ko so se kot številni aktivisti na ustanovnem sestanku odbora vključili v OF. Tedaj je bila ustanovljena tudi dobro znana Mokronoška četa kot prva partizanska četa na Dolenjskem, ki jo je vodil legendarni narodni heroj Milan Majcen. Zavest naprednih Mirnčanov seje pokazala že na začetku leta 1942, ko so odšli v partizane Stane Krištof, Lado Babič - Prlek, Franci Žgajnar in še nekateri. Pomembne vloge pa so odigrali tudi aktivisti Jenko Marjan, Riko in Slavko Kolenc, Berce, Lunaček, Kunstek Alojz, Johan Jakopin, Janko Kolenc, Ivan Zupanc, Jože Zakrajšek. V uporu proti okupatorju so delovali enotno, brez strankarskih razprtij. Seveda so vtem prednjačili liberalno usmerjeni krajani. Izvzete niso bile žene, ki so se množično organizirale v AFŽ.
Danes je živih le še nekaj krajank in krajanov, ki so se v najtežjih časih slovenskega naroda organizirano uprli nacifašističnim okupatorjem. Razveseljivo je, da so se v društvo, ki goji spomin natakratni upor, vključili njihovi otroci. V Zvezo borcev je vključenih preko 100 članov, v društvo Dobrnič (AFŽ) pa preko 30 naših krajank.
Moja velika želja je, da bi predvsem mladi Mirnčani več izvedeli o domoljubnosti krajanov, ki so delovali v času NOB. Marsikdo od njih je zato, da danes živimo v svobodi, daroval svoje življenje.
Krajan: Lado, morda tudi tvoje sporočilo krajanom?
Lado; Delujmo enotno za bolj kvalitetno življenje vseh, tudi tistih, ki si sami ne morejo pomagati.
Krajan: Hvala za pogovor in velika čestitka za tvoj 80. rojstni dan, ki si ga sicer praznoval 14. avgusta letos.
Dušan Zakrajšek
_________________KULTURA___________
OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA V POČASTITEV ŠESTDESETLETNICE ZMAGE NAD FAŠIZMOM
27. april, na dvorišču »Speče lepotice« veliko število krajanov. Praznik. Častitljiva obletnica ustanovitve OF in 60-ietnica zmage nad fašizmom, 60 let svobode in miru. Navzoče je z izbranimi besedami toplo pozdravil predsednik KS Mirna gospod Dušan Skerbiš, ki je v nadaljevanju k besedi povabil županjo gospo Marico Škoda.
Za njo je spregovoril borec in predsednik RZZB gospod Janez Stanovnik. Doživeto je opisoval prve začetke in priprave na upor, nizal preproste besede in globoke misli o dogodkih v boju za svobodo. Povedal je, da se je tudi na mirnskem gradu (Speči lepotici) leta 1941 odvijal posvet članov OF, med katerimi je bil tudi prvoborec Tone Tomšič. Iskali so načine in poti, kako se upreti številnemu dobro oboroženemu sovražniku, Nemcem in Italijanom, katerim so pomagali tudi nekateri domačini. Boj ni bil lahek, slaba opremljenost partizanov pa ni zmanjšala volje in hotenja po svobodi, po boljšem jutri. Janez Stanovnik je poudaril pomen boja partizanov, ki so gaz visoko oceno priznavali tudi vojaški strategi zavezniških vojska. O partizanskem boju se je govorilo tudi v Organizaciji združenih narodov, kjer so poudarili, daje partizanski boj veliko pripomogel tudi zaveznikom pri končni zmagi nad fašizmom. Pomen boja je bil ob načinu in možnostih odobravan in priznan.
Zavezniki so že mnogo pred koncem vojne dali vedeti, da kdor se bori z zavojevalcem ali pod njegovim okriljem, šteje za sovražnika rodne domovine.
Proslavljanje obletnice je popestril Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta gospoda Franca Gornika in recital, Klemena Muhlerja, Andreja Murenca in Suzane Grsu, študentov četrtega letnika AGRFT pod mentorstvom dr. Marka Marina. Program je literarno in melodijsko prebudil prenekateri spomin na čas vojne, čas prihoda svobode.
Ob tej priliki je bilo ponovno odkritje spominske plošče, ki označuje čas razvoja ljudske vstaje proti okupatorju. Zakaj ponovno? Zato, ker je bila plošča že enkrat odkrita in nameščena na zunanjo steno oglatega stolpa, od koder so jo razgrajaški posamezniki odstranili. Ploščo so sedaj namestili na steno kašče znotraj grajskega obzidja. Z nagovorom o takratnih dogodkih, je obeležje (spominsko ploščo) odkril heroj Bogdan Osolnik.
Naj taka obeležja in spomini na trpljenje vseh vpletenih v boju v nas zbudi klico sožitja, miru in strpnosti.
Za umetniški del in sceno proslave, ki je tekla pod geslom »VZIDI ČISTI DAN« je poskrbel gospod Stane Peček, za tehnično izvedbo pa gospod Marko Kapus.
Pavlina Hrovat
Prebivalci Bačja so 20. 08. tudi letos organizirali svoj tradicionalni piknik in veselo rajali pozno v noč. Niti hudo neurje ni ustavilo prijetnega druženja.
Zadonela je borbena pesem Partizanskega pevskega zbora
Številnim prisotnim je spregovoril Janez Stanovnik
Odkritje (ponovno) spominske plošče, ki potrjuje začetek vstaje proti nacifašizmu v teh krajih
KRAJAN Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš Prelom: Špes, N M Tisk: Kopo d.o.o., Mirna Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi
PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA IZ MIRNSKE KS
ALOJZIJ KASTELIC
KANDIDAT ZA ZUPANA S PODPORO VOLIVCEV
Sem 45-letni trgovec z Mirne ter lastnik, vodja in komercialist v znani trgovini Tika Trebnje in Novo mesto, kjer je zaposlenih 18 ljudi. Sem tudi samostojni svetnik v občinskem svetu občine Trebnje in predsednik gospodarskega odbora.
Zavzemal se bom za razvoj celotne občine, še posebej pa bom spodbujal razvoj mirnske doline. Pomembna je ureditevže-lezniškega prehoda na Mirni, ureditev hitre ceste In povezave mirnske doline z novo avtocesto ter začetek zazidalnega načrta za Roje in obrtno cono na Mirni. Hkrati pa nameravam uresničiti tudi zastavljene projekte v občinskem proračunu.
Spoštovani krajani mirnske krajevne skupnosti! Pozivam vas, da se 9. oktobra udeležite nadomestnih volitev za župana in me podprete, saj je že čas za župana, ki prihaja iz mirnske doline, da bo tudi ta konec občine bolj zacvetel. Kot pravim v mojem geslu: Župan za vse v skrbi za občino in občane!
Novinarska konferenca kandidata za župana Alojzija Kastelica
8. septembra 2005 je na Mirni v gostišču Bukovec potekala novinarska konferenca, na kateri je kandidat za župana občine Trebnje Alojzij Kastelic predstavil svoj volilni program, kjer letos kandidira s podporo volivcev. Konference se je udeležilo 13 novinarjev iz različnih radijskih in televizijskih postaj, slovenskih dnevnikov in lokalnih časopisov. Kastelic je ob tej priložnosti tudi podaril ček v vrednosti 110.000 sit trebanjski knjižnici Pavla Golie, ki ga bodo porabili za nakuptelevizijskega sprejemnika in ostale video opreme. Ček je sprejela direktorica knjižnice gospa Milena Bon.
V svojem volilnem programu poudarja, da je pomemben razvoj celotne občine Trebnje, kar zajema tudi mirnsko dolino. Pri tem se zavzema za čimprejšnjo ureditev varovanega železniškega prehoda na Mirni, ki je ocenjena na približno 180 milijonovtolarjev. Hkrati pa se ne sme zanemarjati cestnih povezav. Razvojno os Sevnica - preko mirnske doline - Trebnje - proti Črnomlju, ki je določena po sklepu vlade, predstavlja sodobna hitra cesta in obvoznica za Mirno, ki bi omogočila Mirni boljšo povezavo z ostalo Slovenijo. Pri tem je pomembna tudi navezava na avtocesto, ki bo potekala mimo Trebnjega. Za mirnsko dolino sta najpomembnejša prav ustrezen priključek in dovozna cesta, ki dolini ponujata nove priložnosti. Poleg tega pa Mirna nikakor ne pride do prostora za gradnjo, kar je v veliki meri odvisno tudi od župana.V primeru izvolitve bo Alojzij Kastelic poskrbel, da se bo takoj uredil zazidalni načrtza Roje, pravtako pa tudi zazidalni načrtza obrtno cono na Mirni.
Mirna se lahko hitreje razvija, če bo župan krajan mirnske krajevne skupnosti. To izraža tudi duh gesla volilne kampanje Alojzija Kastelica, ki pravi: Župan za vse v skrbi za občino in občane!
In ker Alojzija Kastelica zanima predvsem boljše življenje vseh vas, je med vami, spoštovani občani, izvedel javnomnenjsko raziskavo, kije podala pravo sliko o vaših željah. Anketo je izvedel inter Center iz Portoroža, potekala pa je 18. in 19. avgusta 2005. Vprašali smo vas, koga želite za župana in kakšen naj bo novi župan. Izkazalo se je, da si želite profesionalnega župana (81,9%vpra-šanih), kar49 % vprašanih pa bi raje podprlo kandidata s podporo volivcev, le 13,4 % odstotkov pa bi podprlo strankarskega kandi-
data (ostali so neopredeljeni).
Na vprašanje, koga bi volili danes, pa se je največ vprašanih odločilo za Alojzija Kastelica (31,5%), za drugega kandidata, ki še ni potrdil kandidature in ga zato ne imenujemo, je glasovalo 25,8 %, za Marjeto Uhan 13,5 %, za Jožeta Venclja 7,9 % in za Jožeta Povšiča 2,2% vprašanih.
Kot najbolj pomembno pa je Alojzij Kastelic izpostavil, daje kandidat s podporo volivcev, saj ste ga prav vi podprli s preko 180 podpisi podpore. Tako ni vezan na strankarske kroge in je trenutno edini, ki se pogovarja z vsemi, kar je temelj za pomiritev medstrankarskih prerekanj in graditev uspešne občine, ki dela za dobro ljudi.
Volilni štab Alojzija Kastelica
GOLIEVA PLAKETA IVANU GREGORČIČU
Golievo plaketo, najvišje občinsko priznanje za delo v kulturi, je letos prejel prof. Ivan Gregorčič, sicer že skoraj tri desetletja učitelj slovenščine na mirnski osnovni šoli. Priznanje je prejel za svoje pesniško, publicistično, uredniško in mentorsko delo.
Pesmi je od sredine 70-ih let objavljal v Samorastniški besedi. Dolenjskih razgledih, Književnih listih. Sodobnosti in Rasti, izšle so v dveh zbirkah: Beg gazel (1992) in Si slišal pesem? (2001), uvrščene pa so bile tudi v antologijo Pesmi dolenjske dežele.
Kot publicist je objavljal esejistične zapise na temo jezika, kulture in umetnosti, ocene, polemike, članke o literarnem mentorstvu
ter intervjuje, v katerih je predstavljal kulturne delavce, znanstvenike in umetnike, ki so po rodu Dolenjci ali pa so na Dolenjskem ustvarjali (npr. Staneta Pečka, Jožeta Zupana, literarna zgodovinarja dr. Borisa Paternuja in dr. Matjaža Kmecla, jezikoslovca dr. Jožeta Toporišiča in dr. Janeza Dularja, pesnika in prevajalca Severina Šalija, slikarja Marijana Tršarja, kiparja Staneta Jarma, skla-
datelja Jakoba Ježa, nadškofa dr, Alojzija Šuštarja in številne druge). Te "portretne" intervjuje je pripravljal za rubriko Naš gost v reviji Rast, katere član uredniškega odbora je od začetka izhajanja revije, od leta 1990. V njej ureja literaturo in skrbi, da revija prinaša literarno tvornost z Dolenjske, k sodelovanju pa vabi tudi eminentne slovenske pesnike in prevajalce (npr, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Tomaža Šalamuna...). Pri tem skrbi, da je predstavljena literarna tvornost različnih generacij in različnih stilovter pogledov na življenje - od npr. "tradicionalnega" Janeza Kolenca do
PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA IZ MIRNSKE KS
EDO NOVAK
Na novinarski konferenci, ki so jo Socialni demokrati (SD) organizirali v Trebnjem, se je kot kandidat za župana predstavil NAŠ KRAJAN
Spoštovane občanke in občani Trebnjega!
Moje ime je Edo Novak in sem kandidat SD za župana občine Trebnje. Dovolite mi, da seVam na kratko predstavim.
Rojen sem 13. 08. 1957, poročen in oče dveh hčera. Starejša je zaposlena v Slovenski vojski, mlajša pa seje po zlati maturi vpisala na FDVvLjubljani.
Imam končano pedagoško fakulteto, po poklicu sem profesor socialne pedagogike. Zaposlen sem v ZPKZ Dob na delovnem mestu vodje referata paznikov za operative in usposabljanje.
Opravljam tudi mandatobčinskega svetnika. Hkrati sem tudi član izvršnega sveta Balinarske zveze Slovenije in aktivni balinar. Prosti čas namenim predvsem družini, gobarjenju in branju.
Rad imam ljudi in znam:
•	Poslušati in slišati, kajje potrebno narediti;
•	Prisluhniti stroki in praktikom, kako narediti;
•	Poiskati učinkovito pot do skupno dogovorjenega cilja;
•	Spoštovati in upoštevati drugače misleče.
Delati sam?
Nikakor! Na občini so ljudje, ki opravljajo službo na posameznih področjih. Lokalno - razvojno politiko pa morate sooblikovati tudi krajani iz vseh krajevnih skupnosti občine Trebnje. Sveti KS boste moji pomembni sogovorniki!
Kai bo vodilo moieaa dela?
v Zahteval bom, da bo vsak na svojem voljenem ali imenovanem delovnem mestu, plačv anem iz javnega denarja, strokovno, dosledno in pravočasno izpol-
nil v občinskem svetu sprejete sklepe in druge naloge s svojega delovnega področv ja;
•	Nadaljeval bom z izvedbo sprejetih investicijskih programov, ki so načv rtovani za leto 2006;
•	Nadaljeval bom z aktivnostmi okoli izgradnje avtoceste, kot jo zahteva občinski svet in občani občine Trebnje in vztrajal pri izgradnji priključkov na avtocesto;
•	Skrbel bomda boobčinassvojimisluž-
ba m i i n ja vn i m i za vod i v pomoč podjet-nikom in kmetom pri uresničevanju njihovih razvojnih programov;
•	Več denarja bom predlagal za kulturo
in šport, ki ju je potrebno jemati kot sestavni del občinske turistične ponudbe in stem tudi gospodarstva občine;
•	Pri komunalni dejavnosti bom dai večv ji poudarek na vzpostavljanje vodo-
vodnega sistema in čiščenje odpadnih voda (čistilna naprava na Mirni, izgradnja čistilne naprave všentruper-tu...);
•	Več energije bom usmeril za ohranitev obsega in kakovosti zdravstva, otroškega varstva in šolstva v občini (dograditev učilnic v Šentrupertu, športna dvorana vTrebnjem);
•	Poskrbel bom za prevetritev in dodelavo socialne politike vobčini. Ni res, da lahko vsak poskrbi zase - nekaterim je potrebno pomagati,zlasti mladim, najstarejšim in ljudem v vsakršnih stiskah;
•	Preko poslancev SD v parlamentu si bom prizadeval za njihovo pomoč na državni ravni pri reševanju problematike v občini Trebnje.
Vse to bi rad počel z va mi i n za nas vse skupaj!
Edo Novak
mlade in "subverzivne" Katje Plut.
Kot literarni mentor vzpodbuja in razvija literarno in pesniško ustvarjalnost pri svojih učencih, vodil je literarne delavnice na taborih za nadarjene učence v občini Trebnje, pa tudi na posameznih šolah, hkrati pa od 70-ih let sodeluje z Zvezo kulturnih organizacij oz. Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS v gibanju "pesniki in pisatelji začetniki" kot selektor, vodja okroglih miz in literarnih delavnic, Biljetudi član uredniških odborov pri revijah Mentor in Srečanja.
Dušan Zakrajšek
Zasluženo priznanje je prof. Ivanu Gregorčiču (desno) predal Igor Teršar, direktor Sklada kulturnih dejavnosti Republike Slovenije
VZIDI ČISTI DAN
Grad Mirna
Hrepeneči naslov, zastavljen že davno, v tistih časih, ko smo samo bajali o velikem slovenstvu in je bil vselej v kali zatrt, je v letu 2005 zadonel ponovno na Mirnskem gradu, kot slogan obnovitve obeležja znamenitega političnega dogodka, kije napovedal vihar, s katerim naj bi Evropa ponovno napovedala znano zgodovinsko deklaracijo ob razpadu Velike Karantanije: »Kdor ni z nami, naj izgine«. Zgodilo se je tako, kot se je. Ostali smo, kjer smo bili in ohranili spomin nato bivanje.
Kakor da je zavel silen vihar v srcih zdaj bivajočih ob vznožju še pred kratkim ruševin tako znamenitega gradu, da se je ruševina
spremenila v častno grajsko poslopje, kronano z bleščečim diademom daleč naokoli vidno streho: izvrsten izdelek domačih obrtniških kvalitet, krovca Jožeta Grlice s Trebelnega, kleparja Jožeta Zupančiča iz Štefana in sposobnega prijateljskega tima, ki se imenuje »Veber« izTrebnjega. Vsega tega pa ne bi bilo, če se ne bi odzvali k sodelovanju najprej mladinci in študentje iz Mirnske doline, kasneje gasilci, organizirani doma in v sosednih gasilskih društvih, tem so se pa pridružili še člani Društva upokojencev, kjer so se še posebej izkazale žene in pripravile s čiščenjem in podjanjem strešne opeke primeren teren za delo strokovnjakov.
Kakor v zadoščenje vsem, ki se veselimo obnovitvenih del na gradu Mirna, se je v teh dneh prikazal še Janez Lenas-si, naš prijazni sodelavec pri obnovi že od vsega začetka. Poklonil je Mirni, Sloveniji in Evropi še eden majhen dragulj svojih idej, naredil obeležje kneginji Emi, prvi po imenu znani slovenski vladarici, ki je vladala v najbolj kriznem obdobju naše zgodovine ob pre-
hodu iz razpada Velike Karantanije do začetkov visoko srednjeveškega političnega in gospodarskega obstoja.
In še, vsega tega pa najbrž tudi ne bi bilo, če se v obnovitveni voz gradu ne bi vpregla najprej Krajevna skupnost Mirna z nekim nepričakovanim soglasjem svetnikov, ki jih je za seboj potegnil njihov predsednik Dušan Skerbiš. To soglasje je posredoval svetnikom občineTreb-nje in ti najprej vladnim svetnikom po raznih državnih uradih, da je prišlo do uresničitve tega, kar sicer poimenujemo v našem narodnem žargonu: zgodil se je čudež. Solidarnost vseh je potegnila za seboj celo tiste, ki so dolžni skrbeti za profitno delo svojih ustanov kot so TOM - Oblazinjeno pohištvo, Trimo, Unitplast Semič, Gozdno gospodarstvo Brežice, Kremen d. d. Novo mesto in še prav posebno CREATIM D. O. O. Žalec, kije s svojim ravnanjem spodbudil še k zadnjemu gigantskemu projektu: pozidavi in ureditvi strehe na južnem delu obzidja in z njim povezano kaščo, ki je zaradi nepresta-nihtoč in ujm dotrajana.
Moja dolžnost pa je, da se vsem naštetim in tistim skritim sodelavcem pri obnavljanju, ki se tako ali drugače pojavljajo kot skrivni podporniki našega dela in reklu: »naj ne ve levica, kaj dela desnica«, zahvalim, če so ali pa ne vključeni v naše Društvo Speča lepotica in sem jim kot predsednik društva dolžan osebno zahvalo.
Naš veliki pesnik France Prešeren je nekoč zapisal znameniti verz: »Očetov naši imenitne dela, kar jih nekdanjih časov zgodba hrani«, da bi tudi mi se tega veselili in jih bodočim rodom ohranili.	prof ^ Marko Marin
MEDNARODNI USPEH NASE VINOGRADNICE
Na Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni se odvija v agustu tudi odprto državno ocenjevanje vin. Strokovnjaki so imeli letos precej dela, saj so prejeli 490 vzorcev vin po zvrsteh vinske trgatve, ki jih je prispevalo 211 pridelovalcev iz štirih držav, 190 slovenskih, ostali pa iz Avstrije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore. Podeljenih je bilo 22 velikih zlatih medalj, 95 zlatih medalj in 218 srebrnih.
Z vzorci CVIČKA se je poskusilo 14 vinogradnikov, med njimi nekaj velikih in znanih pridelovalcev. Prejeli so 9 srebrnih medalj in 5 priznanj.
V	svoje veliko veselje smo na internetu prebrali, da je najvišjo oceno med srebrnimi medaljami -15,96 - dobil cviček naše sokra-janke gospe SILVE SMOLIČ.
Prekmurka prideluje cviček v naši gori in pobere mednarodno srebrno medaljo - sliši se že nemogoče, a je res. Za kaj takega ni dovolj, da si skrben vinogradnik, treba je zbrati še dovolj poguma za oddajo vzorca.
V	Gorenjski Gori zraste kar nekaj dobrega vinca s številnimi priznanji, čeprav je še ne tako daleč nazaj cvetela tam le šmarnica in so ljudje trdili, da drugo tudi ne bo uspevalo.
»Z vinogradništvom sem se začela ukvarjati pred sedmimi leti, ko so me upokojili.Iz strahu pred dolgočasjem sem najprej opravila tečaj, kajti o trti sem vedela veliko premalo.
Saj imamo tudi doma v Prekmurju vinograd, a pri nas je tako delo izključno moška stvar in oče ni nikogar spustil vanj. Prav to me je v Gorenji vasi najbolj presenetilo, da ženske opravljajo vsa dela, pri nas pa smo vedno natančno vedeli, kaj morajo opraviti moški in za kaj naj skrbijo ženske..
Ni šlo ravno za veselje, ko sem se spopadla z vsemi opravili, a vinograd je bil zasajen in treba gaje bilo obdelati, ker bi vtem bregu ne uspevalo kaj drugega. Mož mi pomaga pri košnji (mimogrede: na njene uspehe je zelo ponosen), pa tudi sin mi je že v oporo, vse drugo opravim sama.
Pridelujem zase, za prijatelje in znance, v veselje mi je natočiti kozarček mimoidočemu. Ne zraste ga ravno veliko, toda povsod imam rada malo, a dobro. Jaz ne pijem, le poizkusim pridelek, da se prepričam, kako mi je uspelo.«
ODPRTO DRŽAVNO OCENJEVANJE VIN
KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Pomurski sejrm d.d.
Gornja Radgona
M-E-D-N-A-R-O-D-N-l
2005
Srebrno medaljo
mag. Anion Vodovnik
Smolič Silva. Gorenja vas pri Mirni I KMETUSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Srebrna $)
m priona Av
PTrtAT TOČITI CrifM
Čestitamo, gospa Smolič...in vinček je res slasten, verjemite.
Bariča Kraljevski
V OSREDNJI KNJIŽNICI PAVLA GOLIE TREBNJE JE VEČ PROSTORA
Z investicijo Občine Trebnje Centru za izobraževanje in kulturo za preureditev deponije za premog in cisterne je tudi Knjižnica Pavla Golie Trebnje pridobila dodatnih 50 m2 površine, namenjene zaposlenim in skladišču knjižnice. Sedaj lahko zaposleni delajo v bolj normalnih razmerah.
Hkrati smo temeljito preuredili prostore knjižnice, ker smo želeli, da je postavitev gradiva strokovna in pregledna. V prost pristop smo postavili tudi del gradiva, ki je bilo do sedaj v skladišču (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev...). Prestavili smo tudi vse gradivo za naše mlajše bralce in tako izkoristili bivše skladišče za naše najmlajše. S tem smo povečali prostore za najmlajše s približno 40 m2 na 63 m2. Ločili smo tudi gradivo za bralce na starostni stopnji P in M, ki je do sedaj stalo skupaj. Večje prostorske možnosti bomo tako imeli za izvedbe ur pravljic, ustvarjalnih delavnic in družabnih iger za najmlajše. Za ureditev tal na otroškem oddelku pa nam je na žalost zmanjkalo denarja.
V novih prostorih bodo mlajši uporabniki laže poiskali literaturo za svojo starost, starši pa na njihovem oddelku tudi strokovno literaturo, ki je primerna, da jo prebirajo svojim nadebudnežem.
Poiskali smo vse notranje rezerve, da smo prostore tako preuredili, vsi zaposleni pa so pri tem opravili Sizifovo delo, saj prestavitev okrog 55.000 knjig predstavlja izreden fizičen napor v tako kratkem časovnem obdobju in pri samo dveh dneh, ko je knjižnica zaprta za uporabnike ter pri premajhnem številu zaposlenih strokovnih delavcev.
Izboljšali smo ponudbo storitev knjižnice. Uporabniki imajo sedaj možnost fotokopiranja gradiva, vezave in plastificiranja (predvsem je to pomembno za uporabnike, ki doma nimajo računalnika in možnosti tiskanja, in rabijo take storitve za izdelavo seminarski, maturitetnih, diplomskih nalog, hkrati pa smo objavili na spletnih straneh knjižnice tudi navodila za izdelavo tovrstnih nalog in navodila za citiranje ter navajanje virov).
Čaka nas še urejanje prostora na izposoji in v čitalnici za serijske publikacije (posledice izliva vode pred dvema letoma in dvigovanje parketa)
v izmeri 50 m2. Tu želimo umestiti še e-knjižnico za uporabnike zaradi varnosti (sedaj so nameščeni ob oknih) ter pomoči uporabnikom pri njihovem iskanju informacij na spletu in pri delu z računalnikom.
S pomočjo donatorjev nam je uspelo pridobiti sredstva za fotokopirni stroj, aparat za rezanje papirja, aparat za vezavo, aparat za plastificiranje, pitnik za uporabnike in zaposlene ter še številne drobne stvari. V začetku septembra pričakujemo še donacijo TV sprejemnika, videa in DVD, kar bo tudi velika izboljšava v ponudbi storitev knjižnice, predvsem za najmlajše uporabnike.
Hvaležni smo vsem, ki so se odzvali prošnjam za donacije: Trimu, Tem Čatež, Plasti, Krki, MicroTeamu, Tiki, Dani, Štefanu Pepelnaku, Tiliji, Kolinski z Mirne.
Najbolj akutna pa je problematika premajhnega števila zaposlenih in naše enote krajevne knjižnice na Mirni. Pridobiti moramo nove prostore, jih opremiti s pohištvom in z računalnikom za zaposlene za računalniško obdelavo in izposojo gradiva ter vso ostalo tehnologijo za uporabnike. Ta enota namreč deluje še v katastrofalnih razmerah (brez telefonske in računalniške mreže, z ogrevanjem na petrolej).
Milena Bon, direktorica
MOJI SPOMINI NA OČETA
Anton Kolenc, moj oče je bil po mojem mnenju zelo inteligenten, razgledan, bister, ustvarjalen, napreden mož. Mati so rekli:
»Antona bi morali poslati v šole!«
Ko je njegov starejši brat France študiral na Dunaju, je šel za njim. Tam je naredil obrtno šolo. Zgražal seje nad bratom, ker je imel polno sobo praznih vinskih steklenic.
Ko seje vrnil domov, je bil menda star 22 let. Kmalu seje podal v Ameriko. Pripovedoval je, da se je tja vozil celih šest tednov. (Kolikor vem, se danes vozi moj zet le šest ur). Ob prihodu v Ameriko je takoj dobil delo v Milwaukee. Nek star možak s Stare gore mi je nekoč rekel: »Vaš je preč deu dubu (takoj dobil delo), ker je znal nemško.« Mesto je bilo menda bolj nemško naseljeno. Delal je kot zastopnik neke firme.
Kot pristen Dolenjec je imel domotožje in se je čez dve leti vrnil domov. Mati so rekli:
»Joj, kulku denarja je Anton prinesel.« Ker je bil ustvarjalen in podjeten, je po povratku iz Amerike blizu železniške postaje na Mirni kupil parcelo od Cencka. Ustanovil je parno žago in lesno industrijo. Še danes stoji stavba, ki jo je sezidal in katere pročelje je spomeniško zaščiteno. Na njej je bil , napis:
»Parna žaga in lesna industrija« »BRATA KOLENC«
S to tovarno je v času med prvo in drugo svetovno vojno ves kraj napredoval in pridobil. V kraju je uvedel tudi elektriko, Spominjam se »mašinhausa« v tovarni, velike sobe z velikanskim strojem. V kotu je bila še manjša »mašina«, ki je proizvajala elektriko. Ta je šla po celi vasi in je nadomestila petrolejke, ki smojih uporabljali prej.
Zakaj se je kasneje v okviru obstoječe tovarne odločil še za pilarno, mi ni znano.
Po delavce je odšel na Dunaj, pa tudi precej vaščanov se je izučilo.
Tako je na Mirno prišel tudi nek Porenski s sinom, ki pa je pozneje odšel nazaj na Dunaj s pripombo, da je navajen šefov, ki pridejo v tovarno v belih rokavicah. Tega pa moj oče ni uporabljal, preveč je bil »Dolenjca«! Ha!
Verjetno mu je »kšeft« dobro uspeval, saj je v tistem času na Mirni sezidal še vilo. Takrat so govorili, da je najlepša na Dolenjskem. Načrt je naredil ing. Šmidt, ki je bil.
kakor so govorili, bolj boemska duša. Vila je imela ob strani stolpič in mnogi so jo občudovali.
Izgieda, da je imel moj oče veliko energije, morda celo preveč. Poleg tega, da je bil tovarnarje bil tudi župan in starosta Sokola. Delavci, ki so delali v tovarni, so sezidali tudi sokolski dom, ki stoji še danes. Ptiča sokola na strehi je napravil naš knjigovodja Lipuš, ki je bil tudi nekoliko (»kinstler«) umetnika. Spominjam se, da ga je modeliral kar v tovarni, pred pisarno. Moral je biti res dobro narejen in iz »prima materiala«, ker že celih osemdeset let krasi sokolski in partizanski dom.
Oče je veliko debatiral s sosedom dr. Bernom, ki je ob sobotah prihajal iz Ljubljane iz službe.
Vse je dobro teklo, dokler ni nastopila svetovna kriza. Očetu je začelo pešati zdravje in leta 1938 je umrl. Tovarna je prešla v druge roke.
Če bi bila svetovna vojna kaki dve leti prej, bi bila tovarna in vila sedaj ob vračanjih premoženja prvotnim lastnikom moja, oziroma naša. Profesor Zupan, ki je tudi Dolenjec, je poudaril, da svet ni od danes, temveč je v njem vtkano bogastvo prednikov.	„ ^ „ ,	„ . .
Draga Kolenc - Golež
90 let
TUDI VODNJAK NAS DRUŽI
Pred vasjo Selo leži starodaven, idiličen vodnjak - »Štirna«, ki je Selanom včasih služil za celotno oskrbo z vodo za gospodinjstva in za napajanje živine. Le to so gonili na »vodo« v tistih časih še peš, saj takratna makadamska cesta Mirna - Gabrovka, ki pelje tod mimo, še ni bila tako prometna, kot je sedaj. Če je bilo potrebno, so vodo dovažali tudi v lesenih sodih na lojtrniku. Pridne gospodinje so jo nosile v škafih na glavi ali v brentah na hrbtu.
Spominsko darilo za zaslužno družino Gracar
V zadnjih štirih desetletjih pa je naš vodnjak nekoliko »povozil čas«. Vas je leta 1973 zgradila svoj vodovod. Vodnjak, opremljen s perilniki, ožemainikom in koritom za napajanje živine, pa je vztrajno zalival mulj, prerasla ga je trava, ločje....zasipala ga je cesta vgradnji in pripravah na asfaltiranje.
Vaščani so čutili, da bo »enkrat« treba nekaj narediti...
Pred nekaj leti sva se v pozno jesenskem času z možem sprehajala tod mimo. Rafko je v poleglem ločju in blatu opazil že skoraj
povsem zalite perilnike. Sklenil je, da bi z vaščani - sosedi vendarle začeli akcijo reševanja naše kulturne dediščin. Beseda je dala besedo in sovaščani smo speljali kar nekaj očiščevalnih akcij. Kljub napornemu delu v službi in nato še na kmetiji, ki je v teh časih stalnica na našem podeželju, so se vedno našli sosedje, ki so s pridno roko, z raznimi orodji, s traktorjem in cisterno, z gasilsko brizgalno - našo »motorko« priskočili na pomoč. Vsem tem delovnim akcijam je vedno sledil še drugi-družabni del, »Nate! Jaz pa ne morem več delati. Tukaj imate pletenko mojega iz Mahenc. Da ne boste omagali!« je dejal starejši Selan. Celo moški iz Gabrovke kar ni mogel verjeti svojim očem, da se je akcija res začela. Odpeljal seje v svojo »goro« in se vrnil s »tekočim« prispevkom. Lačni in žejni res nismo bili. Nepozabne so »piknik akcije«, druženje, petje naših vaških fantov.
Tako seje naš vodnjak »dvignil«. V vodnjak, ki je globok kar nekaj metrov in obložen z velikimi kamni, je vredno pokukati. Opaziš lahko pupke, ki v njem živijo. V iztoku se
sončijo belouške, migljajo pijavke, skačejo žabe, migotajo paglavci, pa vodni drsalci...Žal pa vse večkrat naletimo tudi na odvržene pločevinke in plastenke, odlomljen cvet z gredice, izpuljeno in odvrženo čebulico... Odtujena so bila celo železna vrata, ki varujejo majhne otroke in živali pred globoko vodo. Na tem idiličnem mestu se namreč pogosto ustavljajo ljudje za oddih, ko se peljejo mimo. Celo zaklenjena druga vrata, ki jih je privaril Rafko, niso odvrnila nepridipravov in morda končala kot staro železo. Kljubtemu vodnjak skrbno negujemo, kosimo travo, sadimo rožice, kdaj posedimo,zalijemo,očistimoodtoč-nijarek...
Veliki otvoritveni slovesnosti pred nekaj leti, ki je potekala v okviru praznovanja naše Krajevne skupnosti, je letos sledil piknik z golažem, Slabo vreme nas je pregnalo s studenca pod streho naše zidanice. Srečanja se je udeležila skoraj vsa vas, Ena najstarejših krajank Micka Novak pa je v imenu vseh Selanov pobudniku obnove - družini Gracar izročila priložnostno darilo - sliko »našega« vodnjaka z znamenitimi več kot 100 let starim kozolcem.
Za izkazano pozornost in zaupanje, za lepo darilo in vzpodbudne besede se vsem sovaščanom najlepše zahvaljujem. Verjamem, da bo vodnjak ostal še naprej negovan, urejen in obiskovan. Želim, da bi povezoval in družil še naslednje rodove v vasi.
Vilma Gracar
UPOKOJENSKO SREČANJE
Domači napevi in ena dalmatinska, dopustnikom na pot, so odmevali na srečanju upokojencev 4. 6. pri Lovski koči. FOTO: P. H.
Sobotno popoldne, četrtega junija. Vreme pretežno jasno, prijeten ambient, izven vasi obgozduprotiStanu.
Prihajajo. Eni peš, drugi z avtomobili, z namenom, da se srečajo, prijateljsko pogovore, zapojejo pa tudi zaplešejo. Prisotne je pozd ravil predsed ni k d ruštva gospod Tomaž Povšič,, ki je bil v nagovoru hudomušno kratek, k besedi pa je pozval gospoda Janeza Kovačiča, ki je v imenu našega poslanca magistra Žnidaršiča pozdravil prisotne. Na kratko je opisal delo in prizadevanja mag. Žnidaršiča za ohranitev socialnega statusa slovenskih upokojencev, Okusno malico so pripravili v gostišču »Pri Francki«. Za pogasitev žeje je bilo dovolj pijače po izbiri. Da je bilo popoldne še bolj veselo, je poskrbel srečolov. Izkupiček od srečk so namenili za popestritev kulturnih dogodkov v društvu upokojencev. Dobitke je sponzoriralo petindvajset darovalcev, nekaj tudi člani sami. V koči je bilo na ogled razstavljeno veliko ročnih del upokojenk, ki sojih izdelovale vzimskih urah.
Srečanja se je udeležilo dvesto petindvajset članov in mnogi med njimi so zelo aktivni. Dejavnosti tečejo večsmerno-pohodniš-ka, dramska, pevska, socialno zdravstvena, balinarska, igrajo pikado, v zimskem času dodajo še kakšno, ko je manj opravkov
okoli domov.
Letošnjo jesen se bo začel še literarni krožek. Prvi literarni večer bo v septembru, kraj in čas bosta objavljena naknadno. Vabljeni vsi, ki radi berete, pišete, beležite dogodke, rimate pesmi, svoja doživetja in občutja prelivate na papir. Upokojenci bomo izdali brošuro s svojimi prispevki.
Popoldne je tonilo za trbinški grič, nekje med smrekami so se izgubile melodije do-
mačega pevskega zbora, ki ga vodi gospa Katarina Makor, inštrumenti dua Santana s prijateljem so utihnili. Nekateri so odšli domov, nekaj se jih je napotilo na gasilsko veselico v Volčje njive in zakaj ne? Življenje je prekratko in treba je živeti v trenutku za trenutek, še posebno, če je lep in vesel. In pravje tako. Naj bo lepo in veselo še naprej, Za literarno skupino DU Mirna
Pavlina Hrovat
IZLET V »KOROTAN«
V soboto, 21. maja, se je skupina članov DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA odpravila na izlet v ZIBELKO SLOVENSTVA, kjer so se v davnem času oblikovale in utrjevale lastnosti naroda in državnosti Slovencev. Na pobudo zgodovinskega krožka pri DU Mirna, ki deluje v okviru UTŽO Trebnje, je DU Mirna pripravilo in izpeljalo uspešen
izlet na AVSTRIJSKO KOROŠKO.
Vabilu se je odzvalo veliko udeležencev, tako da je omejitev 50 sedežev na avtobusu nekaterim zainteresiranim zaenkrat onemogočila udeležbo. Pa kdaj drugič.
Namen tega izleta je bil predvsem spoznavanje in utrjevanje znanja o zgodovinski vlogi in pomenu te dežele v razvoju slovenskega naroda. Aii bolje rečeno, utrjevanju narodne zavesti in ponosa na velika zgodovinska dejstva, ki so jih dosegli naši slovenski predniki na tem ozemlju.
Za strokovno vodenje in izbiro programa smo pridobili našega spoštovanega krajana in polihistorja prof. dr. Marka Marina, kije naše povabilo prijazno sprejel in v vseh pogledih odlično izpeljal program.
Glede na časovno omejitevsmo program zgostili - skrčili na spoznavanje naslednjih zgodovinskih dogajanj:
Nastanek in razvoj KNEŽEVINE KARANTANIJE
O tem nam je veliko povedal dr. Marin med potjo. Tako o velikem mešanju narodov po razpadu Zahodno rimskega cesarstva, o velikih razdejanjih in uničevanju predhodnih kultur, še posebej rimske, o razmerjih in težavah Slovencev z mejnimi narodi kot Obri, Madžari, Bavarci, itd. Nadalje o veliki SAMOVI državi karantanskih Slovencev. In končno do izgube neodvisnosti Karantanije in nasilne vključitve v veliko NEMŠKO-RIMSKO-FRANKOVSKO CESARSTVO. Pričevanja in pomnike o teh dogajanjih, ki so nam bila na ogled, smo videli v cerkvah, samostanih, gradovih.
USTOLIČEVANJE slovenskih vojvod
Za nas Slovence je bilo posebej pomembno USTOLIČEVANJE slovenskih vojvod, ki je, kot je znano, izvirni slovenski obred, brez primere v takratni Evropi. To ustoličevanje slovenskih knezov je potekalo po posebnem »PROTOKOLU« v slovenskem jeziku, ki se je skozi stoletja pod nemškim vplivom nekoliko spreminjal. Kdaj natančno je ta obred nastal, ni izpričano, je pa dokazano, da je v času svobodne Karantanije že obstajal. Zadnje ustoličenje je bilo leta 1414, ko je bil po tem obredu ustoličen vojvoda ERNEST ŽELEZNI. Ustoličevanje je potekalo na Gosposvetskem polju ob oz, na vojvodskem prestolu. Tukaj seje zbralo vse ljudstvo in po najbolj demokratičnem postopku izbralo svojega kneza. Tako izvoljeni vladar je moral nato dobiti blagoslov v cerkvi pri GOSPE SVETI.
Danes je na ogled kot relikt KNEŽJI PRESTOL, razstavljen in ustrezno označen z ogra-
jo. Lahko rečem le, da izžareva močno energijo in nepozaben vtis. Iz začetnega obdobja so na ogled še ostanki KRNSKEGA GRADU, kjer so tako izvoljeni vojvode morali priseči in podeliti fevde VAZALOM.
Vloga slovenske kneginje sv. EME
Ne nazadnje pa smo spoznali vlogo slovenske kneginje sv. EME za obstoj in razvoj slovenstva. To poglavje pa dr. Marin obravnava in razlaga še posebej z vsem spoštovanjem, Kajti znano je, da je kneginja sv. EMA slovenskega rodu, iz dinastije BREŽKO-SELIŠKE, njen dedje bil slovenski knezSVETO-POLK, da je bila tudi naša kneginja, da je njen mož knez Viljem bil mejni knez - kraji-šnik, ki je imel velike posesti na Štajerskem, Kranjskem in drugod.
Posebno pomembno pa je za nas Dolenjce iz Mirnske doline, da je po nesrečni smrti
»...Point ne slika za ocenjevalce; česar v njegovi duši ni, tega ni na platnih. Kot ni nobene prefinjenosti; saj kako bi pa bila, če jemlje življenje elementarno, sceloma, v velikih kosih. Zato njegov čopič s silovitimi potezami, skoraj grobo, zarisuje njegove notranje pokrajine in tisto, kar odseva v njih.,,«
Tako vabi na ogled galerije v Mali Loki pisateljica in publicistka Bariča Smole.
svojega moža in obeh sinov podarila svoje posesti v Mirnski dolini samostanu Krki na Koroškem.
Kneginja EMA je bila znana kot izredna ženska, darežljiva, pravična, dejavna in pobožna, ki jo častijo na Slovenskem, po Koroškem in drugod. Njena dela, zapuščino in druge pomnike smo si ogledali v kraju KRKA, kjer je ne le, velik samostan, ki ga je ona ustanovila in obdarila, ampak tudi velika stolna cerkev (posvečena njej, sv. Emi), ki je bila tudi dolga stoletja sedež škofije.
Dežela KOROŠKA ima vzgodovinskem pogledu zelo bogato preteklost. To izpričujejo številne najdbe in viri. Številni narodi - Kelti, Rimljani, Slovani in Bajuvari -sotu pustili svoj pečat. Podobno velja za našo Slovenijo in v tem okviru tudi za Mirnsko dolino.
Kot je Koroška pomembna, je lepa tudi v zemljepisnem pogledu. Lepi osrednji ravninski deli s čudovitimi jezeri, reko Dravo in številnimi dolinami se zajedajo globoko v pogorja, ki jo obkrožajo z vseh strani. Od zahoda Julijske Alpe, od juga Karavanke, od severa Visoke Ture, na vzhodu pa se reka Drava prebija med pogorjem Golico in Pohorjem.
Resnično lepa dežela! Kot v pesmi KOROTAN.
Galerija v obnovljeni kapeli je odprta od maja do septembra -vsredood 10-18 -vpetekod 10-15 -v nedeljo od 10-20 Vsi, ki vas mika ogled stalne razstave V. DUŠANA ŠPAROVCA MOKRONOŠKEGA, se lahko dogovorite za obisk po telefonu
07 30 48 750 ali 041 223 564.
Rudi Žibert
GRAD MALA LOKA - GALERIJA VABI
ZANIMIVOSTI O MIRNSKI DOLINI
O življenju ljudstev na naših tleh
Če smo v prvem prispevku v »Krajanu« št. 1 /2005 osvetlili nekatere zemljepisne in klimatske podatke, bomo v nadaljevanju, za boljše razumevanje kasnejšega razvoja, vtem prispevku najprej pogledali v starejšo zgodovino. Mirnska dolina, kot zemljepisna mikroregija, ki jo določajo povirja reke Mirne, je skozi zgodovino večinoma delila usodo, z ostalimi deželami, ki jo obkrožajo. Čeprav na tem mestu ni namen obravnavati starejše zgodovine, je vendarle potrebno nekoliko pogledati v stari vek, v antiko in rimski čas.
Kot izhaja iz navedb in zapisov arheoloških raziskovanj o številnih izkopavanjih in najdbah, je bila ta dolina in vsa sedanja Slovenija že od kamene dobe in kasneje kovinske dobe zelo gosto poseljena. V obdobju halštatske in latenske kulture so vteh krajih živela KELTSKA in ILIRSKA plemena. Že iz kamene dobe so znana arheološka najdišča v NJIVICAH pri Radečah, na Goljeku, na Mali Loki, itd. Še posebej je pomembna najdba bronaste sekire v Mladetičah pri Krmelju, ki jo je izkopal arheolog Jernej Pečnik leta 1902 in je sedaj v NATURHISTORISCHES MUSEUM na Dunaju. Na Račjem selu pri Trebnjem je prav tako najdena bronasta sulica, podobna bakrena sekira je najdena blizu ruševin gradu REKŠTAJN pri Boštanju. Sedaj jo hranijo v NARODNEM MUZEJU v Ljubljani. Bogate najdbe izvirajo iz vasi - najdišč - ob desnem robu ravninskega dela naše mikroregije. Od Trbinca, Volčjih Njiv, Glinka, Ostrožnika, Belega Griča, Slepška, Kaplje vasi pri Tržišču do Rekštajna, Dolenjega Boštanja, Radne itd. Kot vsa Dolenjska je tudi Mirnska dolina posejana z najdišči in številnimi dokazi bivanja takrat napredne civilizacije, ki je v tistem času živela tod, Še bolj zgovorne so najdbe o kulturi pokopavanja mrtvih pod gomilami. V19. in 20. stoletju so bile na tem področju prekopane številne gomile. Večina teh najdb je deponirana na Dunaju in v Ljubljani ali Gradcu, precej tudi v muzeju v Novem mestu. Navajam nekaj pomembnih bližnjih najdišč - gomil: Stična, okolica Mirne, okolica Mokronoga, Roje pri Gabrovki, Šentjanž - Gomila, Pijavi-ce in Kaplja vas pri Tržišču (Pečnik, 1891), Vrh pri Boštanju (Kušljan, 1904), Erkestein (Bohu-tinski - Schaefer, 1879), Dolenji Boštanj (Man-tuani, 1911), Mali in Veliki Lukovec (Pečnik, 1904), Preska (Pečnik, 1904), Mladetiče in Gabrijele (J. Pečnik, 1891), Kal pri Krmelju, Gornje Jesenice (Pečnik, 1900).
Afheolog Stane Gabrovec navaja, da je Mokronog zokolico najbogatejši žarnogrob-ni latenski kompleks na Dolenjskem. Arheolog Jernej Pečnik pa je zapisal, da je latenski grob, odkopan na Trbincu,dokazal, daje bil Trbinc ne samo halštatsko temveč tudi latensko gradišče. O tem priča tudi najdena pozno latenska - rimska kopača. Hrib Trbinc nad Mirno, kot izhaja iz zapisov raziskovalcev Premersteina in Simona Rutarja, katerega arheološke ostaline so bile dokumentirane že pred 150 leti, je imel pomembno vlogo v poznoantičnem obdobju. To dokazuje tudi tukaj najdeni novec rimskega vladarja ANASTAZIJA (491 -518).
Na ozemlju današnje Mirnske doline so
takrat živela keltska plemena v takratni državni tvorbi REGNUM NORICUM. V sredini prvega stoletja pred našim štetjem je prišlo tudi v Mirnsko dolino keltsko pleme LATO-BIKOV. Prišli so iz osrednje Germanije. Kottrdi dolenjski arheolog Tone Knez, so Latobiki domnevno zasedli teritorij na osi Trebnje -Drnovo (PRAETORIUM LATOBIKORUM - NEV-iODUNUM), to je Mirnsko dolino in dolino Krke in Belo krajino. V tem času je rimski prodor na severovzhod že dosegel Postojnska vrata (Julij Cezar) in izvajal gospodarski (trgovina) in vojaški pritisk na takratno tukajšnjo državo - kraljestvo REGNUM NORICUM, ki je obsegalo velik del sedanje Avstrije in Slovenije.
Pleme Latobikov je prineslo s seboj tudi višjo stopnjo razvoja gospodarske in kulturne tradicije. Njihovo prisotnost na teh tleh dokazujejotipične materialne ostaline (zidi-ne, grobnice, keramika, hišne žare, itd.). Ostanek, del te žare, vrat s petelinjo glavo, je najden v grobu v Kaplji vasi. Do konca prve polovice prvega stoletja (po našem štetju)
- nadaljevanje - 2
so Rimljani (cesar OKTAVIJAN - znana bitka pri Atransu, današnje Trojane) dokončno pokorili Noričane in na tem zasedenem ozemlju ustanovili novo upravno enoto -provinco ILIRIKUM. Kasneje je bila sedanja Dolenjska upravno priključena novi provinci PANONIA-SUPERIOR (koncem 1. stol. p. n. št.). Glavni naselbini na tem področju sta postali PRAETORIUM LATOBIKORUM (Trebnje) in NEOVIDUNUM (Drnovo). Na osi AKVILEJA - POSTOJNA - EMONA - SISCIA -SIRMIUM so Rimljani pospešeno zgradili glavno tranzitno komunikacijo za nadaljnji prodor v Panonijo in Balkan. Mesti Praetorium Latobikorum in Neovidunum sta dobili pomembno povezovalno, administrativno in obrambno vlogo. Začela seje romanizacija oz. RIMSKA DOBA za naslednjih 500 let. Ustanovila so se še druga mesta: EMONA, CE-LEA, PETOVIA, itd. Zagon je dobila obrt, polje-deljstvo, živinoreja, transport, trgovina. V današnjem Trebnjem, na križišču naravne povezave z današnjo Štajersko oz. naprej v severno Panonijo, je nastala močna rimska postojanka s pomembno prometno in vojaško vlogo. Na tem mestu se je odcepila vzporedna cesta skozi Mirnsko dolino kot pomembna bližnjica v dolino Save. Nakazuje se tudi trasa stare poti, ki se je v Tržišču odcepila od osi rimske smeri kot prečna povezava do Hotemeža pri Radečah preko Krmelja, Šentjanža in Brunka do Hotemeža oz. Radeč.
RudiŽibert -se nadaljuje-
•

Tovarna bratov Kolenc, slikana točno pred sedemdesetimi leti. fotoarhiv: D.Z.
Letošnja birma je bila redna (vsaka štiri leta), kar pomeni, daje škof birmovalec Andrej Glavan opravil poleg birme še posebna srečanja. V petek pred birmo se je tako srečal z birmanci, njihovimi botri in župnijskimi skupinami (Karitas, pritrkovalci, ključarji in župnijski pastoralni svet), v soboto po birmi pa še z
USTANOVILI ŽUPNIJSKO KARITAS,
V tednu karitas (22.11.-28.11.2004) se je porodila misel, da bi v naši sredi radi k življenju priklicali skupino prostovoljcev in prostovoljk za služenje bližnjim z gledišča krščanske ljubezni do človeka v stiski. 4. februarja 2005, smo skupino prostovoljcev tudi uradno registrirali. Šteje že 12 članov in se srečuje na rednih srečanjih vsak mesec. V prvi vrsti so naša srečanja namenjena izobraževanju za delo s starejšimi, bolnimi ter njihovimi svojci. Dobršen delež svojega prihodnjega dela in energije želimo usmeriti v aktualne vode naše realne problematike: preventivno delovanje na področju zasvojenosti z drogami in alkoholom pri mladih, smo zapisali v svoj program. Izpeljali smo tudi že akcijo GUNAMI za pomoč žrtvam rušilnih valov. Veseli smo bili odziva s strani krajanov: na povabilo se je odzvalo kar 34 darovalcev, V postnem času smo prisluhnili potrebam invalidke-tetraplegik po prometni nesreči, ki potrebuje sobno dvigalo. Svoje odpovedi smo pretopili v denarne darove in tako prispevali v sklad za to sobno dvigalo,
Prostovoljci župnijske Karitas
vsemi tremi (mešani, mladinski, otroški) župnijskimi pevskimi zbori.
Birmanci iz 8. razreda osemletke in iz 8. razreda devetletke so darove svetega Duha prejeli na vročo, zadnjo majsko soboto popoldne. Petinštirideset mladih jetako prejelo še enega od sedmih zakramentov, z njim pa tudi nekaj daril in pozornosti. Večina od njih sedaj začenja novo poglavje v svojem mladostniškem življenju. Naj jih moč in darovi Svetega Duha krepijo za vse odločitve, ki jih bodo sedaj že bolj samostojno in odgovorno sprejemali.
Foto: arhiv župnije
SREČANJE CEBALARJEV NALANŠPREŽU
Čebelarji z Dolenjske in Bele krajine so se v ponedeljek, 2. maja, zbrali na Lanšprežu, kjer je zadnjo tretjino svojega življenja preživel Peter Pavel Glavar. Bilje prvi, kije kljub višjemu stanu nagovarjal ljudi 18. stoletja v takratni kranjščini in jim celo napisal knjigo o čebelarjenju, ki pa ni nikoli izšla.
Srečanje seje začelo ob desetih dopoldne s sveto mašo v kapeli sv. Jožefa, ki jo je vodil novomeški prošt Jožef Lap. Po maši so se čebelarji zbrali v Glavarjevem hlevu, kjer jih je najprej nagovoril predsednik čebelarjev Občine Trebnje, Franc Vehar, ki je izpostavil pomen izobraževanja čebelarjev in pomoči države čebelarjem. Podpredsednik čebelarske zveze Slovenije, Franci Šivic, je razložil nastanek multivizijske predstavitve Peter Pavel Glavar pripoveduje in izrazil veselje, da takšna srečanja so. Predsednik regijske zveze Petra Pavla Glavarja Dolenjske in Bele krajine, Mirko Pavlin, pa jezbrane nagovoril kar z Glavarjevimi besedami: Čebelica je ena majhna ptička, kiti lahko da obilo sladkega dobička.
V kulturnem programu, ki gaje povezovala Petra Krnc, je nastopila Kristina Gregorčič, ki je igrala na kljunasto flavto. Člani KUD Klas Mirna pa so z igranim intervjujem pokazali, da duh Petra Pavla Glavarja še vedno živi v vsakem od ljubiteljev čebel. Uradni del se je zaključil z multivizijsko projekcijo Francija Šivi-ca, ki je nastala v preteklem letu, da bi z njo obeležili 220. obletnico smrti lanšprežkega gospoda, Lani je izšel tudi zbornik esejev o čebelarstvu in pomenu Glavarja na Slovenskem z naslovom Obujeni spomin.
Sledil je družabni del, kjer so si obiskovalci na toplem soncu izmenjali izkušnje, poklepetali in se okrepčali.
Petra Krnc
Obnova Prosvetnga doma

Bivši prosvetni dom so gradbeniki podrli skoraj do temeljev, saj je bila kvaliteta gradnje slabaPrva dela na Prosvetnem domu so stekla v avgustu. Do konca leta načrtujemo zaključek prve faze - NOVA STREHA!
Župnik Gregor Kunej
SREČANJE STAROSTNIKOV
Na binkoštno nedeljo, 15. maja, je župnijska Karitas v okviru redne nedeljske svete maše pripravila vsakoletno srečanje starostnikov. S takimi srečanji želimo sporočiti našim starejšim, da se zavedamo, da jih imamo in da jih želimo imeti v sredi med seboj. Zato, ker smo jim hvaležni za vse, kar so dobrega storili za svoje družine, župnijo, kraj in narod. Župnijska Karitas je bila ustanovljena v letu 2004 in združuje 14 prostovoljk in prostovoljcev pod vodstvom Andreje Erazem. Vsakoletno srečanje starostnikov pokaže, kako se starejši udje našega občestva radi srečujejo, če le
dobijo priložnost. Srečanje so začeli s sveto mašo, med katero se je podeljeval tudi zakrament bolniškega maziljenja vsem, ki so to želeli. Udeleženci z nekaj več kot sedmimi križi na ramah, ki so se odzvali osebnemu vabilu, so se po sveti maši zbrali še na župnijskem dvorišču, kjer so jim prostovoljci Karitasa postregli z dobrotami iz kuhinj in zidanic. Ob prijetni glasbi harmonike, ki sta jo izmenično raztegovala Borut Žukovec in Gregor Blaznik, se je vseh 65 še vedno krepkih in zabave željnih 'mladostnikov' zabavalo do poldneva in čez.
Foto: arhiv župnije
GUBČEVA BRIGADA
V nedeljo, 4.'septembra, je bilo na Trebelnem že 63. tradicionalno praznovanje ustanovitve slavne Gubčeve brigade. Proslave seje udeležilo več kot 50 še živečih borcev in preko 800 državljanov, ki se zavedajo pomena narodno osvobodilne vojne. O takratnih težkih časih, kot tudi o kvaliteti življenja danes v novi državi je misli strnil slavnostni govornik, poslanec DZ g. Miran Potrč.
Navdušeno množico so pozdravili tudi predsednik OO Gubčeve brigade g. Ivan Bajt, podžupan občine Trebnje g. Ciril Metod Pungartnik ter predsednik KS Trebelno g. Anton Cvetan.
Na prizorišče so prispele tudi pohodne enote iz Mirne, Novega mesta ter Zveze častnikov SV.
Za veselo vzdušje so poskrbeli otroci OŠ Trebelno s svojim programčkom in seveda Trebanjski pihalni orkester.
Odlično gostinsko preskrbo so ponudili lovci LDTrebelno.
D. Z.
Na lanskem praznovanju je nekaj misli o pomebnosti ustanovitve slavne brigade strnil tudi Avgust Gregorčič
KAKO NAPREJ
Naj si svetniki KS in nekateri posamezniki in manjše skupine še tako prizadevajo za lepše, varnejše življenje na Mirni, to ne uspeva popolnoma.
1.	Prehodi so namenjeni pešcem, prečkanjem voznih površin, pašo leti vsaj na nekaterih mestihzaparkirani.Tudi polovica in več pločnika je pokrita s pločevino.
2.	Še vedno nekateritožijo, da morajo potratah in ulicah čistiti pasje iztrebke, nekateri lastniki psovše niso dojeli, da njihovi štirinožci niso te prijazni kužki, ki bi se smeli sprehajati in kakati, kjer niso doma, obenem pa še koga ugriznejo. Nekateri so mnenja, da v kolikor ne ukrepa veterinarski inšpektor, naj se obvesti »šintarje«. Boste dovolili, da vašega ljubljenca, čeprav se potepa, od peljejo,...
3.	Zeleni pas ob cesti in potoku je visoko zarasel, tako da na nekaterih mestih niti prometni znak ni viden. Obvodi bi si krajani želeli sprehajalno pot, ki bi tekla ob robu travnika in se končala ob bazenu.
4.	Most preko potoka Zabršca, vdrtine niso poravnane, so že kar precej globoke, zato tudi nevarne.
5.	Jamo na Rojah še vedno polnijozodpadki.
6.	V prihodnje bi bilo dobro organizirati tekmovanje koscev, tako
Visoka trava v zelenem pasu ceste skriva pomen prometnega znaka! (foto: P. H.)
ne bi bilo problema, kako in kamz veliko mrvo. Pobočje bi kazalo zasaditi zdrevjem.
7.	Kup opeke ob Zabršci še vedno kaže klavrno podobo
8.	Osupljivo in žalostno paje bilo opazovati grobove, ki sojih zopet obiskali tatovi. Tisti, ki mrtvim kradejo in oskrunjajo njihov poslednji dom, ne morejo biti »v redu« ljudje.
Po starem reku najprej slabo, potem dobro, zato lahko rečemo, da se na nekaterih področjih izboljšuje. V stavbi nekdanje Ljudske tehnike ob Preventu so si mladi fantje in dekleta uredili prostore. Dodobra so očistili okolico, prostore opremili s starim pohištvom, imajo celo računalnik. To je Klub študentov občine Trebnje, vanj so se vljučili tudi navijači Ultras Mirna. Fantje znajo zavihati rokave, pospravili so tudi okolico Partizana in ob spomeniku na Rojah izpraznili koše. Večkrat sodelujejo tudi pri akcijah na gradu. Obljubljajo, da bodo v svoji sredi skrbeli za red. K sodelovanju nameravajo povabiti še druge mlade, potem bo morda bolje. Ne bo več polomljenih klopi, izruvanih rož in Mirna bo postala čistejša, mi pa bolj veseli, ko bomo gledali, da mladi rod skrbi za svoj kraj. Verjemimo jim in pokažimo jim, da zaupamo njihovim napovedim. Skupina sedaj šteje 14 članov, toda več, kot jih bo, lepši bo kraj, bogatejša bo njihova mladost. Uspešno in zagnano
naprej	Pripombe in želje zbrala:
Pavlina Hrovat
Zakaj vsemogoči odpadni gradbeni materijal odlagamo v naravo?
KOŠNJA OB NEDELJAH
sicer ni prepovedana, je pa zelo moteča za vse, ki bi se radi vsaj ta dan v tednu pošteno naspali. Ker Zakon o hrupu določa jakost naprav, ki se jih večina proizvajalcev drži, vas lahko poprosimo le, da v imenu dobrososedskih odnosov svoje trate postrižete na kak drug dan ali pa vsaj ne ob nedeljskih jutrih. Bodimo vendar dobri drug do drugega.
KOŠNJA OB CESTAH
Zavihati bo treba rokave in se organizirati po Mirni in vaseh. Za košnje brežin, ki jih je do sedaj opravljalo CGP, namreč zmanjkuje denarja - kosili bodo samo še 2x letno. Prosimo vse lastnike parcel ob cestah, da poskrbijo za varen promet in obkosijo robove svojih parcel, obsekajo grmovje in očistijo mulde ob cestiščih.
Pot ljubezni do celega sveta vodi do lastnega srca.
MIRNSKE PEVKE MED SLOVENCI V ITALIJI
Kulturno društvo Karla Štreklja iz Komna, ki nosi ime po znamenitem zbiralcu ljudskih pesmi, skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Sežana organizira Štrekljeve večere. To so kulturni dogodki, ki se odvijajo po različnih primorskih krajih, v intimnem svetu borjačev, prečudovitih dvoriščih starih kraš-kih hiš, in se koncem septembra sklenejo s podelitvijo Štrekljevih nagrad.
Letos, v sedmem letu življenja, so Štrekljevi večeri samozavestno prestopili tudi državno mejo in v soboto, 16, julija, napolnili borjač kraške hiše v Velikem Repnu, na italijanski strani. Organizatorji so izvedbo večera, za projekt gotovo tudi zgodovinskega, zaupali ženskemu pevskemu zboru Svoboda z Mirne. Zborovodja Stane Peček, vtem primeru tudi scenarist, je vsebino, domiselno kot vedno, poiskal v Štrekljevi zbirki. Tako so bile vse zapete in izgovorjene besede na večeru iz tega vira, razen tistih, ki jih je kot gost zbora natrosil Krjavelj, zaigral ga je Velikoločan Dane Barle, in tistih zahvalnih, izrečenih izvajalcem s strani organizatorjev in številnih obiskovalcev.
Da so nam igrala srca, ko so nas z bučnim aplavzom na zaključku koncerta znova in znova poprosili za dodatne pesmi, ni treba posebej reči. Da smo bile ponosne ob čestitkah obiskovalcev iz kar nekaj držav in da je bil to eden tistih nepozabnih večerov, pa tudi ne.
MEDSE VABIMO VSE MLADENKE IN ŽENE, KI RADE POJEJO in so pripravljene vaditi in nastopati z nami...
Pridite, čakamo vas ob ponedeljkih ob 19. uri vOŠ Mirna!
Kidričeva ulica 2
8210 Trebnje
Tel.: (07) 34 82 113, faks: (07) 34 82 112
ZAHVALA
Ne Kodi pred mano, ker mor da ne bom sledila, ne Kodi :a mano. ker morda ne bom vodila, hodi ob meni in mi bodi ENAKOVREDEN.
Ob boleči izgubi drage mamic«, sestra in hčerte
ANICE BUNDERŠEK
z Mirne
se iskreno z ahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjilt trenutkih stali ob strani, prinašali cvetje in sveče in izrekli sožalje ter pokojno v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja prijateljici Hermini z otroki ter prijateljici Jelki s Srečkom za nesebično pomoč. Hvala kolektivu Laboda Novo mesto, govornikom za besede slovesa, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Srečko, slnwa Damjan In Aleš, roama ter sestra z družinami
ZAHVALA
Ob tragični izgubi drage žene, mamice, sestre, hčerke, babice
MAJDE GREGORČIČ
iz Zagorice 26, Mirna
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gasilcem, ki ste v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, prinašali cvetje in sveče ter nam nesebično pomagali in delili bolečino z nami. Hvala kolektivu Labodu iz Novega mesta za vsestransko pomoč, kolektivu Tem Čatež d.d., GZ Trebnje. Posebna zahvala gasilcem PGD Ševnica zalepo pogrebno slovo, zahvala tudi vsem gasilkam in gasilcem iz GZ Trebnje, gasilcem Stožic iz Ljubljane, članicam aktivu kmečkih žena, pevcem iz Mokronoga, igralcu tišine, pogrebni službi Oklešen, g.župniku za lepo opravljen obred.Zahvala tudi govorniku g. Polajnar Ivanu,ga.Lokar Mari, tov.Sladič Janezu, ga.Logar Mari za vse ganljive besede slovesa in vsem, ki ste Majdo pospremili na prezgodnji zadnji poti.
Iskrena hvala za vse ; ohranite jo v lepem spominu.
Žalujoči mož Franc, hčerka Dušanka z družino, sinova Tomaž in Gregor, vnukinje Zala, Urša, Anja , mama Ana, brat Martin in ostalo sorodstvo.
Zaključna prireditev slovenskega knjižnega kviza »Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska« v Knjižnici Pavla Golie Trebnje
V ponedeljek, 19. septembra 2005 ob 9, uri, smo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje (KPGT) organizirali zaključek Slovenskega knjižnega kviza »Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska«, v katerem je sodelovalo kar 280 šolarjev iz trebanjske občine. V goste smo s sodelovanjem Društva slovenskih pisateljev povabili v okviru projekta »Povabimo besedo« slovensko pisateljico Ivanko Mestnik, ki je spregovorila o svojih mladinskih stvaritvah in podrobneje predstavila svoje zadnje delo »Zgodba o Žari«. Namen prireditve je bil izžrebati glavnega nagrajenca, ki se bo v torek, 4. oktobra 2005 udeležil zaključne prireditve Slovenskega knjižnega kviza v Ljubljani. To je Tanja Gorenc iz OŠ Šentrupert. Drugo nagrado - knjižno - je dobil Jure Smole iz OŠ Mirna, tretjo pa - prav tako knjižno-Žiga Huč iz OŠ Šentrupert. Knjige, ki smo jih darovali nagrajencem, so nam podarile nekatere slovenske založbe. Po končani prireditvi pa so si otroci in njihovi spremljevalci lahko ogledali še prikaz šolanja psov, ki so ga kljub slabemu vremenu predstavili 4 vodniki s psi pod vodstvom inštruktorja Dušana Hajdinjaka iz Kinološkega društva Trebnje. Pripravili so prikaz vaj poslušnosti in prikaz vaj obrambe. Prireditev se je zaključila ob 11. uri.
Prireditev je naletela na dober odziv, zadovoljni so bili otroci, ki so nas obiskali in njihovi spremljevalci in tudi knjižničarji v trebanjski knjižnici.
Pripravila: Tanja Cuder Udovič
________BADMINTONSKI KOTIČEK_
MIRNSKI BADMINTONISTI USPEŠNO ZAČELI NOVO SEZONO
POKAL
SPEČA
LEPOTICA
»Dobro jutro, prijatelji«; nas je po enem letu prijazno pozdravila Speča lepotica. Čeprav nas je že zjutraj zbudilo kislo, zaspano vreme, smo se zbrali dobre volje, veseli, da se po enem letu zopet srečamo na tekmovanju za ta, sedaj že tretji tradicionalni pokal, Zbrali smo se na ribniku v Bruni vasi, kjer smo razdelili štartna mesta, se namestili in ob devetih pričeli s tekmovanjem. Glede na to, da je dvakrat zapovrstjo pokal osvojil eden in isti tekmovalec, smo vsi vedeli, da se bo letos potrudil po svojih najboljših močeh, da pokal osvoji še enkrat in ga s tem obdrži za vedno. Vsi ribiči smo bili na trnjih do konca tekme. Ob 13. uri smo se zbrali ob tako težko pričakovanem tehtanju rib in glej jo našo ribiško srečo, kako se je tokrat poigrala z nami, izkušenimi člani RD Sevnica. Pokal nam je odnesel naš najmlajši član Vladimir Glavan z Mirne. Velika večina nas mu je iskreno stisnila roko in mu privoščila srečo in znanje, ki ga je pokazal natem tekmovanju.
Razvrstitevje bilataka:
1.	mesto-VLADIMIR GLAVAN, Mirna
2.	mesto-PAVLE KODRIČ, Sevnica
3.	mesto - STANE PLAZAR, Sevnica
Po končanem tekmovanju smo se odpeljali na mirnski grad, kjer sta nas pričakala predsednik KS Mirna gospod Skerbiš Dušan in gospod Marin ter še nekaj prijateljevtega tekmovanja. Razglasili smozmagovalce, potem pa so nam Mirnčani spet bogato in okusno pogostili. Bilo nam je lepo in ob prijetnem klepetu smo kar še nekaj časa posedeli. Da pa ne bi bilo vse prelepo, moram povedati, da je bilo med celo tekmo tudi nekaj negodovanja nekaterih mirnskih ribičev, kar pa bomo, upam, v vsestransko zadovoljstvo uredili na skorajšnjem sestanku med nami ribiči. Bilo je nekaj hude krvi, mogoče tudi zaradi neuspeha posameznikov, Po končanem srečanju smo vse ribiče pospremili z besedami: »Vidimo se spet prihodnje leto. Vse slabo pozabite, lepo pa ohranite v spominu.« Zahvaljujemo se KS Mirna in predsedniku krajevne skupnosti, predvsem pa gospodu Marinu za lepe, prijazne besede, s katerimi nas vsako leto prisrčno sprejme in pozdravi.
Za konec še to: Pokal speče lepotice, je ostal prav v njenem naročju. Zmagovalec je obljubil, da ga bo skrbno čuval in se prihodnje leto še bolj srčno boril, da nam ga nihče ne bo odnesel, kajti v naročju lastnice pokala mu je in mu bo zelo lepo.
Lep pozdrav in dober prijem!
Predsednik tekmovalne komisije JULIJ GLAVAN ”
Badmintonisti mirnskega Badmintonskega kluba TOM so več kot uspešno štartali v novi sezoni.
Na prvem turnirju do 13 let je pri fantih posamezno zmagal Urban Turk, drugi pa je bil Mitja Šemrov. Skupaj sta zmagala tudi v igri dvojic pri fantih. Urška Arih je skupaj z Lejo Žigič iz Ljubljane vigri parov osvojila drugo mesto.
Hkrati je v Ljubljani potekal tudi turnir do 19 let, kjer je Aljoša Turk zasedel tretje mesto in Matevž Bajuk četrto mesto pri posameznikih. Aljoša in Tadej Jezernik sta zmagala tudi v igri parov.
Na prvi turnir do 11 let v Grosuplje so se odpeljali najmlajši Tomovci. Dejan Kotnik je osvojil tretje mesto, Žan Laznik je bil četrti. V igri parov sta bila Dejan in Žan druga, odlično četrto mesto pa sta dosegla tudi Sebastijan Miklič in Luka Pungerčar. Pri deklicah je blestela edina Mirnčanka Nika Bračko, ki je bila posamezno tretja, v igri parov pa je osvojila drugo mesto.
Prav tako so bili doseženi odlični rezultati v članski konkurenci, kjer že nastopajo mladi Mirnčani.
Na C-turnirju v Pišecah je zmagal Matevž Bajuk pred Vitom Šemrovom, pri ženskah je za družinsko zmagoslavje poskrbela Jerca Bajuk.
Na B turnirju, ki so ga gostili v dvorani OŠ Mirna, je presenetljivo zmagal Matevž Bajuk pred Tadejem Jezernikom. Pri ženskah je bila
17-letna Maja Vtič in 14-letna Eva Logar iz ŠD ZABRDJE, članici slovenske reprezentance v smučarskih skokih, potujeta kot edini Slovenki v ZDA na tekme kontinentalnega pokala (COC)za dekleta.
O udeležbi tekmovanja v Ameriki je odločala Smučarska zveza Slovenije glede na rezultate, ki jo jih reprezentantke dosegle na poletnih tekmah COC in državnem tekmovanju v Mislinji. Na poletni turneji, ki je potekala v času od 7.8.2005 do 14,8.2005 v Avstriji (Bischofshofen) in v Nemčiji (Klingent-hal, Poehla in Meinerzhagen), na kateri je nastopilo 48 deklet iz 9 držav (Amerika, Ka-
najboljšaTaja Borštnar, Jerca Bajuk je bila peta. Vsi so se uvrstili na A-turnir, kjer so neposredno že uvrščeni najboljši Tomovci: Aleš Murn. Dušan Skerbiš in Aljoša Turk.
Žal se Aljoša, Matevž in Dušan ne bodo udeležili A turnirja, ker potujejo na Evropsko ekipno kadetsko prvenstvo na Češko (prva dva kot reprezentanta, slednji kottrener).
Doseženi uspehi in uvrstitev Mirnčanov v reprezentanco je plod dvomesečnih priprav med poletjem, ko so na Mirni potekale reprezentančne priprave, pripravezolimpijko Majo Pohar ter skupne klubske priprave z Badminton klubom Medvode.
BADMINTONSKI KLUB TOM vabi otroke, da se vpišejo v animacijske in tekmovalne skupine. Prav tako obveščamo, da se bo oktobra pričela rekreacija za odrasle. Starši otrok, ki so vpisani v tekmovalne skupine, imajo ob nedeljah brezplačno rekreacijo od 18.00 do 19.30. Za ostale je rekreacija ob četrtkih od 20.30 do 22.00 in ob nedeljah od 19.30do21.00.
Tudi letošnje leto bo v telovadnici OŠ Mirna organizirano največje mednarodno mladinsko prvenstvo v bamintonu TOM JUNIOR INTERNATIONAL 2005. Na tekmovanju bo sodelovalo več kot 250 mladih iz številnih evropskih držav. Tekmovanje bo potekalo od petka 14. oktobra od 16. ure do nedelje, 16. oktobra, ko se bodo srečali med sabo v finalnih obračunih od 13. do 16. ure.
VUUDNO VABLJENI!
nada. Japonska, Norveška, Nemčija, Avstrija, Italija, Češka in Slovenija) je Maja dosegla odlično šesto in Eva štirinajsto mesto v skupni uvrstitvi. Med Slovenkami sta bili najboljši. Njuna forma se nadaljuje, kar sta dokazali s prvim in drugim mestom na domačem tekmovanju v Mislinji, 3. septembra.
V Ameriko potujeta 28. septembra in se vračata ll. oktobra. Na sporedu so štiri tekme, l. in 2. oktobra v Parc City ter 8. in 9. oktobra v Lake Placid, Želimo jima veliko športnih uspehovter srečno pot.
Za več informacij si oglejte spletne strani www.fis-ski.com ali www.slonordic.com.
Jože Novak
NAJBOLJŠI STA
ŠPORT
ŠPORTNIKI - UPOKOJENCI TUDI LETOS USPEŠNI
Tudi letošnje, že 30. športne igre upokojencev, ki jih organizira Pokrajinska zveza Dolenjske in Bele Krajine, so bile za Mirnčane uspešne. Po zbiru rezultatov vseh panog so »pristali« moški - ekipno na odličnem četrtem mestu, ženske na petem mestu.
Po panogah so se razvrstilitakole:
Veleslalom:
Ekipno moški: 1. mesto; posamezno: 1. mesto (J.	Kolenc)
Ekipno ženske: 3. mesto; posamezno: 5. mesto (J. Petrovac)
Streljanje:
Ekipno moški: 3. mesto; posamezno: 2. mesto (B Kneževič)
Ekipno ženske: 4. mesto
Šah:
Ekipno: 5. mesto
Pikado:
Ekipno moški: 2. mesto Ekipno ženske: 11. mesto
Balinanje:
Ekipno: 3, mesto, posamezno: 1. mesto (D. Zakrajšek)
Ribolov:
Ekipno: 4. mesto
V kegljanju niso sodelovali. Iger seje udeležilo rekordnih 21 društev.
D. Z.
30. ŠIU Dolenjske - Male Brusnice - veleslalom: 1. mesto: Kolenc, Mirna, 2. mesto: Bračko, Novo mesto, 3. mesto: Rebernik, Novo mesto
V premislek:
KULTURA DEŽELE NI BOUŠA KOT NJENI GOZDOVI
A. VV. Hugh
Kaj pa mi in naša kultura, spoštovani sokrajani?
Prvenstva DU maj 2005 - 4. mesto: DU Mirna
30. ŠIU Dolenjske - moški - pikado - Suhor: 2. mesto: Mirna
11. 2. 2005 - 30. ŠIU PZDU Dolenjske - Male Brusnice -veleslalom. Ekipno moški: 1. mesto: DU Mirna, 2. mesto: DU Novo mesto, 3. mesto: DU Sodražica
ŠPORT
ŠPORTNE IN REKREACIJSKE AKTIVNOSTI V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA MIRNE
ROLANJE:
BALINANJE:
Že tretje leto zaporedoma sta Smučarsko društvo Zabrdje in Osnovna šola Mirna organiziralatekmovanjevrolanju najboljših nordijskih kombinatorcev iz vse Slovenije in mirnskih osnovnošolcev, Start in cilj sta bila pred firmo Greda. Rolarji so tekmovali po krožni poti v Zabrdje in nazaj. Tekmovanja se je udeležilo 30 kombinatorcev in 80 osnovnošolcev. Tekmovalna steza je bila zahtevna: za najmlajše od 500 m do 5 km, za starejše od 5 do 8 km.
Organizator se tudi po tej poti iskreno zahvaljuje vsem donatorjem za nesebično pomoč pri izvedbi »dirke«, posebna zahvala pa gre tudi požrtvovalnim funkcionarjem za zelo dobro organizacijo tekme. Rezultati:
Deklice 1. razred devetletke:
1.	Ema Abina, 2. Tadeja Sladič, 3. Izza Bon
Deklice 2. razred:
1.	Ana Abina, 2. Petra Kramar, 3. Manca Gregorčič
Deklice 3. in 4. razred:
1.	Urška Arih, 2. Nika Bračko, 3. Laura Kotar
Deklice 5. in 7. razred:
1. Nives Vavtar, 2. Tjaša Dragan, 3. Izabel Šubelj
Dekleta 8. razred:
1. Eva Logar, 2. Ana Pevec, 3. Jerca Bajuk
Dečki 1. razred devetletke:
1. Dejan Tripkovič, 2. Gašper Krivec, 3. Domen Laznik
Dečki 2. razred:
1. Mitja Drinovec, 2. Jan Van Den Broek, 3. David Renko
Dečki 3. in 4. razred:
1. Jan Bon Brzin, 2. Niko Vavtar, 3. Mitja Šemrov
Dečki 5. in 7. razred:
1. Blaž Zaplotnik, 2. Nejc Drnovšek, 3. Jože Stare
Dečki 8. razred:
1. Denis Dramar, 2. Anej Pust, 3. Benjamin Bečaj
Dečki do 16 let (5 km):
1.	PlaznikMaticJriglavKranj
2.	BerlotGašper,SKVelenje
3.	JelenkoMarjaaSKVelenje
Mladinci do 18 let (8 km):
1.	VoglarJanez,SKMislinja
2.	UrlebŽiga,SKVelenje
3.	ZimaRok,SKTrifix
Absolutna kategorija (8 km):
1.	VtičDamjaaSKZabrdje
2.	Obreza Anže, SK Velenje
3.	VoglarJanez.SKMislinja
Poleg našega Damjana je treba pohvaliti Blaža Dima in Jureta Erazma, ki sta v kategoriji mladinci do 18 let dosegla peti oziroma šesti čas.
D. Z.
DEPONIJA GLOBOKO
a)	V času od 1,3. - 30. 9. je odprto od 6.00 - 20.00 (od ponedeljka do petka)
Sobota: od 8.00 - 20.00 ure Nedelja, prazniki: od 8.00 - 16.00 ure
b)	V času od 1. 10, -1. 3. je odprto od 7.00 - 20,00 (od ponedeljka do petka)
Sobota: od 8.00 - 20.00 ure Nedelja, prazniki: od 8,00 - 16,00 ure
Pokrajinska Zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine je tako kot že vrsto let tudi letos 3. junija organizirala ekipno in posamezno tekmovanje v moški in ženski konkurenci.
Deset moških in šest ženskih ekip iz vseh večjih krajev regije je navdušeno pokazalo svoje znanje v balinanju in tako v druženju izkoristilo lep dan na balinišču Bukovec.
Rezultati:
Moški ekipno
1.	mesto: DU Kočevje
2.	mesto: DU Gabrje
3.	mesto: DU Mirna
4.	mesto: DU Črnomelj
5.	mesto: DU Šentjernej
6.	mesto: DU Novo mesto
7.	mesto: DU Draga
8.	mesto: DU Uršna Sela
9.	mesto: DU Trebnje
10.	mesto: DU Semič
Moški posamezno
1.	mesto: Dušan Zakrajšek
DU Mirna
2.	mesto: Ivan Dražetič
DU Draga
3.	mesto: Janez Zule
DU Kočevje
4.	mesto: Franc Jalovec
DU Mirna
Organizator tekmovanja PZ DU Dolenjske in Bele Krajine skupaj s sodelavci DU Mirne je tekmovanje v zadovoljstvo vseh 80 udeležencev izpeljal odlično in najboljšim podelil pokale in medalje.
D. Z.
BALINANJE - srečanja Šentjernejčanov in Mirnčanov so vedno prisrčna
Ženske ekipno
1.	mesto: DU Kočevje
2.	mesto: DU Semič
3.	mesto: DU Draga
4.	mesto: DU Trebnje
5.	mesto: DU Novo mesto
6.	mesto: DU Črnomelj
Ženske posamezno
1.	mesto: Veronika Veselič
DU Kočevje
2.	mesto: Bruna Volčjak
DU Kočevje
3.	mesto: Mihaela Brinšek
DU Draga
NAŠI FOTO
Pevski zbor DU Mirna
z obema pevovodkinjama na Šentjernejskem odru, kjer so v začetku maja priredili, skupaj z domačini, zelo uspelo prireditev: Pozdrav z Mirne - Šentjerneju.
PODLOG
Na koncu te dolge, uzke ulice pod Trbniškim hribom, ima (danes) skromno domačijo gospa, po domače ji rečemo Bonova Draga. Med drugim se ukvarja tudi z rejo koz. Žal so le-te poredne in delajo precejšnjo škodo okoliškim lastnikom vrtom in celo vinogradov. Dobro poznajo prometne predpise (koze namreč), saj se zavedajo, da jih na cesti predrzni in prehitri vozniki ne smejo povoziti, saj so hitrosti v naselju omejene.
Že tako nevaren dohod na Mirno, kjer pogosto tovornjaki in druga vozila poškodujejo streho in fasado Koščakove hiše, so z delno zaporo ceste kar teden dni “ogrožali” cestarji, ki bi lahko porušeni jašek popravili v nekaj urah. Če bi se zgodila prometna nezgoda ne bi bil kriv nihče.
UTRINKI
POVABILO
Pevci drušzva upokojencev organizirajo skupaj z Novomeščani 14. oktobra ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu podobno prireditev:
Pozdrav z Mirne - Novemu mestu.
Veseli bodo, če bi se nastopajočim pridružilo čimveč krajanov. Prispevek za prevoz z avtobusom in vstopnico je 1.000 SIT.
Prijavite se lahko v klubu DU ali po mobitelu 041-609 218 - Tone Kotar ali 031-824 858 Cilka Žibert.
Delo pridnih rok naših upokojenk so prikazale na razstavi v lovskem domu. Res lepe stvaritve!