Celo UMI ?oSfnfna plačan« v gofovTnl\ Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 V Eluhfjaril, v sfeHo, fine 8. marca 1935 aiev. 56 i Čeifa 2 Din VENEC Telefoni nrednKtva In npr.ve: 40-01, 40-02, 404S, 40-04, 404» — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563. Zagreb štv. 39,011, Praga-I )unaj 24.797 L prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Žalost v Romuniji Naša prosvetna politika Minister Čirič: »Zakonodaja naj izhaja iz svetih verskih čustev naroda" Romunijo, ki se je zadnje mesece v zunanjepolitičnem pogledu zelo pridno in tudi uspešno udejstvovala, je zadela huda izguba. Umrl je predsednik vlade patriarh Miron Christea. Odgovorni ljudje v Romuniji so že pred leti Spregledali, da je predpogoj za zunanjo veljavo red na znotraj. Romunski kralj je v zadnjih dveh letih napravil nekaj zaporednih poskusov, da bi ta vzor dosegel, to se pravi, da bi svoji državi dal notranjo trdnost in s tem tudi zunanjepolitično veljavo v eni za vso Evropi najhujših dobi. Končno se je odločil, da pozove patriarha romunske pravoslavne cerkve na čelo vlade, v kateri so bodisi kot kraljevi svetovalci l>odisi kot člani vlade sodelovali odlični predstavniki vseh političnih mišljenj, in ki bi imela prvenstveno dolžnost, da obnovi v državi pravno stanje, spravi v red državno upravo, odstrani vso upravičeno nezadovoljnost in poskuša narodu dati novo pogonsko silo v mladinskem gibanju vsenarodne obnove. Patriarh Miron Christea se je kraljevemu klicu odzval in je prevzel mesto ministrskega predsednika v treh zaporednih vladah, ki so na ta način v očeh političnih gibanj kakor tudi pred narodom samim dobile značaj vsenarodnih vlad, sestavljenih ob usodni uri, da izpolnijo naloge, ki morajo biti vsem, brez razlike političnega prepričanja, enako svete in enako nujne. Pod patriarhovim Vodstvom se je obnovitveno gibanje dokaj močno razvilo in izgledi v bodočnosti so postsjaii vedno bolj upov polni. Temu primerno se je tudi romunska zunanja politika zelo učvrstila. Treba se je spomniti samo nekaterih novejših dogodkov. Obisk romunskega zunanjega ministra v Jugoslaviji je položaj Romunije v razvozljanju svojih nesoglasij z Madžarsko zelo okrepil in je imel za posledico, da se je z veliko jasnostjo pokazala na obzorju kaj otipljiva oblika sodelovanja med Romunijo in Italijo, ki je dobila svoj stvarni izraz v načrtu velike prometne avtomobilske ceste, ki naj bi od Trsta šla čez vso Jugoslavijo tja do Konstance ob Črnem morju. Na balkanski konferenci v Bukarešti je Romunija spet imela zelo vidno vlogo in si je v sklopu balkanskih težav znala poiskati opore, ki ji bodo olajšale ureditev svojih odnošajev na primer z bolgarsko sosedo. Romunski zunanji minister Gafencu je svojo zmagoslavno pot nadaljeval v Varšavo, od koder se je danes vrnil z zavestjo, da ima v Poljski močnega in zvestega zaveznika, ki hoče svoje odnošaje z Romunijo postaviti na podlago stvarnih nujnosti, ki zahtevajo skupno obrambo obeh državnih ozemelj kakor tudi izgraditev mogočjie prometno poti, ki naj bi skozi obe državi vezala Baltsko s Črnim morjem. Če poleg tega vzamemo še v poštev, da se zadnje tedne v Romuniji močno uveljavljata gospodarska tekmeca Anglija in Nemčija, bomo priznali, da je Romunija postala močan činitelj političnega reda v podonavski, vzhodni in balkanski Evropi. To pa samo zaradi tega, ker so se pod vodstvom nacionalne vlade pokazale v notranjem življenju Romunije dobre posledice smotrenega in poštenega dela. Sredi tega razveseljivega vzpona naše romunske sosede pa je prišla vest, da je patriarh Miron Christea, katerega ime bo ostalo povezano z obnovitvenim naporom, nenadno umrl v Cannesu, kamor je šel iskat zdravja. Patriarhova smrt bo Romunijo hudo prizadela, ker bo vladi narodne obnove odvzela veliko moralno avtoriteto, ki ji med vsem narodom ni nihče oporekal, in bo brez dvoma tudi nekoliko zrahljala zaupanje ljudstva v nesebičnost in iskrenost najiorov vlade, ki ji bo manjkalo jamstvo vrhovnega predstavnika pravoslavne cerkve, ki je dosegel, da je romunska cerkev na vsej črti in brez pridržkov sodelovala pri gibanju narodnega preporoda. Smrt patriarha Mirona Cristea je torej zares huda preizkušnja, ki je zadela Romunijo in bo treba zelo modrih korakov in ukre|>ov, da bi se ne izcimilo zlo, ki bi znalo podreti vse, kar jo bilo do sedaj dobrega doseženo, posebno, če bi se v notranji politiki uveljavile nekatere smeri in nekatera hotenja, ki do sedaj mimo patriarha — predsednika vlade niso mogle na površje, a ki znajo sedaj napeti vse sile, da pridejo do svojega cilja. Nevarnost, ki grozi, bi bila ta, da bi se narod, ki ga je obnovitveno gibanje zajelo in k sodelovanju pritegnilo, spet ne potegnil nazaj v molčečo nezaupljivost ter tako novemu zaletu ne prirezal peruti. Škoda bi bila neprecenljiva tako v notranjepolitičnem kakor predvsem v zunanjepolitičnem življenju, kajti časi, v katere stopamo, zahtevajo na ustju Donave, kjer se križajo Iri velika gos|xxlarska osi-šča, namreč osišče Nemčija—Črno morje, Italija— Črno morje in Baltik—Črno morje, da ne omenimo angleških interesov na tem prostoru, močne, notranje zdrave in urejene ter zunanje ugledne Romunije. Dunajska vrem. napoved: Hitro se bo še bolj pooblačilo, splošen padec temperature, ponoči okoli ničle. Zagrebška vrem. napoved: Oblačno. Belgrad, 7. marca. m. V skupščm se nadaljuje | Govorilo je 19 poslancev. Pretres proračunskega preračunska razprava v podrobnostih. Posebno ve- predloga je trajala včeraj od r, popoldne do 1 po hko zanimanje je bilo med poslanci za razpravo o polnoči. Značilen je bil govor prosvetnega ministra proračunskem predlogu za prosvetno ministrstvo. C irica, ki ga navajamo: Načelno važne izjave prosvetnega ministra sojila bodo dobile večje dotacije vse trj univerze v državi. Belgrajska univerza' bo dobila 46 milijonov din, zagrebška 42 milijonov, in ljubljanska 30 milijonov din. Vera nam ie sveta! Nazadnje se je minister v svojem poročilu dotaknil tudi odnosov šole do n a-š i h ver. Poslancem je dejal, da se gotovo še dobro spominjajo, cla so pred dnevi po verifikacijski debati prisegli. Sedanji prosvetni minister je bil tedaj še predsednik verifikacijskega odbora ter je poslancem prebral besedilo prisege, ki so ga poslanci za njim ponavljali in tudi podpisali. Poslance opozarja, da se še spominjajo, na kaj so prisegli. Minister Čirič izjavlja: »Na nič!« Morda se temu čudite. V tej prisegi se namreč božje ime sploh ne omenja. Nasproti temu pa sledi dejstvo, cla je naš narod lidan svojim veram. Slovenci in Hrvati ljubijo rimsko -katoliško vero ter so globoko verni. Pravoslavna vera je imela pri Srbih v zgodovini tako sijajno vlogo, da je poleg verske postala tudi nacionalna svetinja. V sedanji dobi pa poslanci vidijo, da tudi muslimani ljubijo svojo vero. Nastane sedaj vprašanje, ali je bilo potrebno, da se sestavlja prisega za poslance tako, da se ne izreka ime božje in da se zdi, cla to ni narodna skupščina globoko vernega naroda, temveč da je n a r o ti n a s k u p -ščina samih brezbožnikov in ateistov. (Odobravnje.) Ali ne bi bilo naravno, da sc tudi narodni poslanci za-prisežejo tako kakor ministri, vsak po obredu svoje vere. Minister f'irič je potom izjavil, cla je on sam vsakemu poslancu, ko je pred njim polngal prisego, sam dodal besede: »Tako mi Bog pomagaj!« S tem je hotel minister f irič poslancem samo pokazati, kakšno čudne stvari so dogajajo v naši zakonodaji. Namesto, cla bi zakonodaja vzela za izhodno točko vse to. kar je narodu sveto, je povzela to, kar ni izraz čustev vsega naroda, temveč samo posameznih ljudi. Poslanci zahtevajo dober učni načrt, ki bi veljal leta in leta za vso državo. Kakor prosvetna ministrstvo tak načrt in tak program toplo pozdravlja, mora pa poudarjati, da je ministrstvo samo raztreseno po vsem mestu. V samem ministrstvo so strahovite antiteze. V Belgradu je brez števila bajt poleg nai-sijajnejših palač. Ta slika Belgrada je po izjavi ministra Čiriča v prenesenem pomenu slika prosvete v Jugoslaviji Poleg ogromnega števila analfabetov imamo imena svetovnih znanstvenikov, poleg osnovnih kulturnih potreb n. pr. zidanje ljudskih šol imamo kulturne potrebe onih ljudi, ki žive v evropski kulturni skupnosti. V ljudskih učiteljih je treba gledati narodne delavce. Stanje v naših ljudskih šolah se je sicer zboljšalo, vendar pa še ni popolnoma zadovoljivo. Iz statističnih podatkov, ki se objavljajo v prosvetnem ministrstvu, vidimo, da imamo kljub silnim naporom prosvetnega ministrstva še vedno veliko število šoloobveznih otrok, ki ne obiskujejo nobene šole. Če vzamemo Slovenijo za podlago primerjanja z drugimi kraji, vidimo, da imamo v drugih krajih naše države še vedno take razmere, da človek dostikrat ne more verjeti, da živimo v eni in isti državi. Zato je v tem pogledu treba prekiniti s preteklostjo oziroma z ustaljeno tradicijo prosvetnega ministrstva, da se posamezni deli v državi smatrajo za Sibirijo ter da se v te kraje učitelji pošiljajo za kazen. Minister Čirič izjavlja, da bo storil vse, da se v takih krajih ustvarijo vsi predpogoji, predvsem v pogledu življenjskega standarda, da učitelji ne bodo smatrali, da so v te kraje prišli za kazen. Predvsem misli v takih krajih zidati dobra stanovanja za učiteljstvo. Z veliko zadovoljnostjo govori minister o m e -ščanskih šolah, ki dobro izpopolnjujejo svoje dolžnosti. Poudarja, da meščanske šole sicer tudi še niso tako razdeljene, kakor bi bilo najbolj potrebno. Skrbel pa bo, da se bodo meščanske šole ustanovile tudi v krajih, kjer jih zdaj še ni, ali pa niso mogli e v polni meri izvrševati svojih dolžnosti. Predvsem bo ustanavljal meščanske šole v krajih, kjer se ljudje že potegujejo za ustanavljanje novih gimnazij. Prosvetna karikatura na gimnazijah S tem je minister Čirič prešel na najtežjo točko naše prosvete, na gimnazije. Takoj v začetku je izjavil, da dokler bo on minister, ne bo odprl nobene nove gimnazije več. Novih gimnazij ne misl; ustanavljati zato, ker se učni načrt naših gimnazij nahaja pred skoro popolno katastrofo. Minister čirič se lepo zahvali predvsem fin. ministru, o katerem pravi, da ie našel pri njem popolno razumevanje in da se je moglo povečati število profesorjev na gimnazijah. V predloženem preračun-skem predlogu so bili določeni krediti za nastavitev 100 novih profesorjev. To število se je zdaj povečalo na 400. To, kar se danes naziva na gimnazijah, se po iziavi ministra čiriča nazivljc karikatura. To je v glavnem zaradi prevelikega pomanikanja osebja na gimnazijah ter zaradj prevelike zaposlenosti učnih moči. Na drugi strani pa leži v prosvetnem ministrstvu 1101 prošnja absolviranih filozofov, ki čakjo na nastavitev. V nadaljnjih izvajanjih minister Čirič poudarja, da se iz leta v leto zvišuje število dijakov na gimnazijah ter bi bilo zaradi tega treba vsako leto odpreti za 250 novih razredov, zakar bi bilo zopet treba namestiti 350 do 400 novih učnih moči. Glede učiteljišč se je prosvetnemu ministrstvu posrečilo, da so danes nameščeni vsi učiteljski kandidati. To se je doseglo z dirigiranjem dotoka na učiteljske šole. Zaradi tega misli minister Čirič, da bi bilo dobro s podobnim dirigiranjem doto.ka na filozofske fakultete naših univerz omejiti število profesorskih kandidatov. Morda bi se dosegli istotako dobri rezultati. Vsekakor bo treba to izvršiti v sporazumu z našimi vseučilišči. S tem je minister Čirič prešel na poglavie naših univerz. Takoj uvodoma je poudaril, da je treba avtoriteto naših univerz visoko ceniti. Kot prvi znak svojega ministrovanja v tem po,gledu bo predložil amandcmcnl, s katerim se bodo popravile krivice vseučiliškim profesorjem glede napredovanja, tako da bodo vseučiliški profesorji napredovali v drugo skupino, Kulturne ustanove in univerze V nadaljnjih izvajanjih se je minister Čirič obširno pečal z zgodovino kulturnih u anov. Glede tega pravi, da ne smejo biti za podpiranje raznih kulturnih ustanov merodajni politični momenti. Izjavil je, da želi v materielnem oziru prosvetno ministrstvo depolitiziranje. Minister izjavlja, da je v tem pogledu že zaprosil za večje posojilo, ki ga je ministrski svet tudi že odobriL lz tega po- Svoja izvajanja je minister Čirič zaključil s prošnjo na poslance, naj sprejmejo predloženi preračun tak, kakor je predložen in kakor ga bo še v nekaterih postavkah spremenil s posebnimi amandementi, ki jih je predložil narodni skupščini. Poslanci govore Prvi govornik Stojadin Pavlovič so je zavzemal za povečanje kreditov za zidanje novih šol. Jovo Hadulovič je poudarjal, da je za notranjim ministrstvom najtežji resor prosvetno ministrstvo. Vprašanje prosvete je odvisno od notranjih razmer ter vsaka sprememba tukaj vpliva na prosvetne razmere. Zavzema se za ustanovitev nove trgovske akademije v Mosturju. Izboljša naj se gmotni položaj profesorjev. Boža Živadinovič hvali učiteljski stan ter se zavzema za povišanje učiteljskih plač. Zavzema se za enotne učne knjige za srednjo in ljudske šole. Ukine naj se določba, da se učiteljice ne smejo poročati z neučitelji. Govorniku je vpadel v besedo minister čirič z izjavo: »To sem že popravil! Govornik zahteva ukinitev določbe, po kateri učitelji praktiki ne morejo biti šolski nadzorniki. Velja Murinkovič naproša ministra, naj talentirano mladino pošilja na spopolnitev študij v tujino. V nadaljnjih izvajanjih napada bivšega prosvetnega ministra Stošoviča. Nastopa odločno proti temu, da nekateri profesorji in učitelji zanašajo politiko v šolo. Zavzema se za ureditev razmer v učiteljskem društvu. Vodja bivših zeml joradnikov Jovan .Tovanovič se obširno peča z razmerami v prosvetnem ministrstvu ter je kritiziral svoječasno delovanje ministra Stošoviča, kateremu odreka vsako sposobnost. Pravi, da je bil to navaden bančni uradnik, in lo slab uradnik. Zavzema se za zidanje novih šol. Predlaga, naj se za lo izposluje poseben fond. Izdela naj se nov učni načrt za nižje in višje ljudske šole. Zavzema se za enoten učni načrt za vso državo. Za šolske nadzornike naj se postavljajo najboljši učitelji. Njihovo delovanje naj nadzira prosvetno ministrstvo. Obširno se peča z razmerami na srednjih šolah. Zavzema se za popolno avtonomijo vseučilišč ter nastopa proti upokojitvi nekaterih profesorjev na helgrajskem vseučilišču. Predlaga, naj se obvezno poučuje angleški jezik na srednji šoli. Jovanoviču je takoj odgovoril prosvetni minister Čirič ter izjavil, da tudi on gleda prav tako na prosvetno politiko kakor Jovanovič, glede česar se lahko prepriča iz njegovega poročila. Zaradi osebnega pojasnila je uovoril poslanec Magaraševič. Dejal je, da je ob prihodu v prosvetno ministrstvo zares naletel na napetost, ki je vladala med ministrstvom in belgrajsko univerzo. Ta napetost pa ne datira samo od Stošoviča, temveč še iz časa, ko so bili prosvetni ministri ljudje iz stranke, kateri predstavljajo danes tehnične ali IKilitične sodelavce, ki sedijo skupno z Jovanovi-čem. Naslednii govornik. Mladen Miloševič. se zavzema za čisto jugoslovanske šole. Govori o pre obremenjenosti šolske mladine. Za njim je govoril poslanec Ivan Dolenee: Govor poslanca DoNca o naših prosvetnih zahtevah V začetku svojega govora se jc pečal z vprašanjem brezposelnih profesorskih in učiteljskih kandidatov. Brezposelni profesorski in učiteljski kandidati Kako je prišlo do velikega števila brczopsel-nih profesorskih kandidato.v? Pred približno 13 leti se jc službena doba profesorjev podaljšala za 5 let: od 30 na 35 let. Kaj je bila posledica? To, da 5 let ni šel skoraj noben profesor v pokoj. Naravni odtok iz službe jc izostal, ni pa izostal pri-rodni dotok, in tako smo prišli do hiperproduk-cije profesorskega naraščaja. Marsikdo je 16 do 20 let preživel v zelo težkem delu, ker šola ni šala, in sicer v brezplačnem delu. Ob času, ko so njc-go,vi tovariši že služili denarje v obrti ali trgovini ali kakem drugem praktičnem poklicu, jc bil sedanji profesorski kandidat velikokrat brez pare v žepu in je živel od velikega upanja, da bo ludi njegovemu siromaštvu v doglednem času konec. Če bi ne bilo praznih profesorskih mest na razpolago, bi to čakanje bilo vsaj razumljivo. Toda vsak kandidat je vedel, da v vsej dravski banovini skoraj ni bilo niti ene srednje šole, v kateri bi 6e bil vršil pouk v polnem obsegu. Učnih moči je povsod primanjkovalo, pri tem je pa čakalo na stotine brezposelnih profesorskih kandidatov na namestitev. Kaj so pri tem čakanju mladi ljudje pretrpeli, kako jim ie ginila vera v pravico na svetu, o tem je bolje, da nc govorimo. Danes manjka v državi na srednjih šolah okoli 650 učnih moči. Približno enako število dipl. filozofov bi sc dalo zaposliti tudi na meščanskih šolah. Na službo pa čaka v vsej državi okoli 1100 brezposelnih dipl. filozofov, od teh samo v dravski banovini 182 (71 moških in 111 žensk). V preračunu za proračunsko leto 1939-40 je bilo prvotno določenih na srednjih šolah samo 100 in na meščanskih šolah 50 novih suplcntskih mest. Sedanji g. minister pre,svete je predložil, kakor čujemo, da se ta postavka zviša od 150 na 350 mest. Zato nas navdaja upanje, da se bo pod novim g. ministrom prosvete vsaj v tem oziru položaj naših srednjih šol znatno izboljšal. Pred nedavnim časom niso b:li v nič boljšem položaju nego profesorski kandidati ludi diplom, učiteljski kandidati. Število brezposelnih učiteljskih kandidatov v naši državi je šlo v tisoče; samo dravska banovina jih je štela preko 500. Hvala Bogu, tukaj so se razmere v zadnjem času izboljšale s tem, da imamo po vsej državi v zadnjih letih samo odtok brezposelnih kandidatov, nimamo pa dotoka, ker naša učiteljišča po veliki večini že Ionsko leto n:so imela petega letnika in ga tudi letos nimajo, tako da jc upanje, da bodo v teku enega leta morebiti vsi brezposelni učiteljski kan-didatje pod streho. Rediio napredovanje učitsljslva Še drugo vprašanje moram omeniti, s katerim ima pri nas obilno posla vsak, o komer se pričakuje, da bi tukaj mogel kaj pomagati. To je vprašanje napredovanja učiteljstva in profesorjev. G. minister, mnogo se govori o tem, da bi bilo z ozirom na naraščajo.čo draginjo umestno, da bi sc novim razmeram prilagodili tudi prejemki državnih uslužbencev, ki so zlasti v nižjih plačilnih skupinah silno, silno skromni. Sedanji preračun takega izboljšanja nc prinaša. Opozoril bi pa gospoda ministra na cn način izboljšanja prejemkov, k: je v prvi vrsti odvisen od njega samega Gospod minister, skrbite za to, da bodo učitelji, ki so izpolnili pogoje za napredovanje, tudi redno napredovali! Danes sc dogaja večkrat tole: uradnik z odlično kvalifikacijo je izpolnil vse pogoje za napredovanje, v svojem delokrogu jc res storil ne samo to, kar mu je veleval stan, ampak kar je mogel. Pride čas z,t napredovanje. Pa čaka mesece in mesece, morebiti več ko leto dni, in nc sme misliti na škodo, ki se mu godi, če noče kvariti svojih moči z jezo. Gospod minister, do uradnikov, ki so v izvrševanju svojih dolžnosti do države kavalirski, naj bo tudi ministrstvo kavalirsko! Nc dopuščajte, g. minister, da se zagrenjujejo ljudje, ki tega niso zaslužili! To sa tako samo po sebi umevne stvari, gospod minister, da bi želel, da bi v naši javnosti nikdar več ne bilo treba o tem govoriti. Razvoj naše univerze Gospod minister Magaraševič je bil v jeseni 1937 v Ljubljani in si je ogledoval razne naSc kulturne institucije. Gospod ban dr Natlačen ie razkazoval gospodu ministru danvse skromne razmere, v katerih (Nadaljevanje na 2. strani). (Nadaljevanje s 1. strani) mora živeti ljubljanska univerza, in je vpričo predstavnikov slovenskega kulturnega življenja odkrito izrazil željo, da naj bi gospod minister posvečal univerzi v Ljubljani in slovenskim kulturnim potrebam sploh več pozornosti, nego so je posvečali njegovi predniki. Gospod minister Magaraševič je takrat dal zagotovilo, da se bo ministrstvo v bodočem proračunu energično zavzelo za kritje potreb ljubljanske univerze. Gospod minister, poslanci iz dravske banovine vas prosimo, da sprejmete obljubo ministra Magaraševiča tako rekoč v svoj program. Univerza v Ljubljani spada med najdragocenejše darove, ki jih je prinesla Slovencem lastna država. Nima ne mecenov, kakor jih je imela in jih še ima univerza v Belgradu, zato pa želi, da ji stoji ob strani če ne mecensko pa vsaj očetovsko vsakokratni prosvetni minister. Srbi in Hrvati naj spoznajo slovensko kulturo I Nesporno spada v naši državi med najvažnejše naloge šolstva ta naloga, da naj šola medsebojno zbližuje, Srbe, Hrvate in Slovence. Mislim, da se Slovencem v naši državi ne more očitati, da bi ne bili prav mnogo storili za dosego tega cilja, da se čim bolj seznanijo z življenjem Hrvatov in Srbov in z njihovo kulturo. Že v osnovni šoli se pri nas uči otrok srbsko-hrvatskega jezika', v srednji šoli je znaten del pouka posvečen srbohrvaščini. Srbskohrvatska knjiga in časopis se prodajata tudi v Sloveniji; Nušičeva dela 60 pri nas skoraj prav tako popularna kakor med Srbi. Vsaka količkaj pomembna drama ali opera iz srbske ali hrvatske književnosti se prav hitro uprizori v Ljubljani ali v Mariboru. Slovenci ?mo torej od svoje strani storili prav mnogo, da ustvarjamo in poglabljamo medsebojno razumevanje s Srbi in Hrvati. Vprašanje pa je, ali so tudi Srbi in Hrvatje storili vsaj približno nekaj sličnega, da bi spoznali Slovence, njihovo individualnost, njih želje in potrebe. Zanimal sem se n. pr„ kako stoji s poukom slovenskega jezika po srednjih šolah s srbskohrvatskim učnim jezikom, pa sem prišel do zaključka, da po-u.čujejo narodni jezik čestokrat profesorji, ki ne razumejo tistih skromnih slovenskih tekstov, ki jih najdemo v srbskohrvatskih čitankah. Gospod minister, naše univerze naj odslej skrbe za to, da ne bo nikjer v državi noben profesor str.e! poučevati narodnega jezika, ako slovenščine vsaj toliko ne razume, da bo mogel z uspehom tolmačiti slovenske tekste v srbskohrvatskih čitankah. Če se mladina uči po srednjih šolah jezike narodov, k; so nam kolikortoliko daleč, mora biti naša narodna dolžnost, da se srbska in hrvatska srednješolska mladina tudi seznani z jezikom naroda, ki želi svojo usodo za vedno povezati z usodo bratov Srbov in Hrvatov. Prepričal sem se, da je med srbsko in hrvatsko mladino dovolj veselja za ta študij; treba je samo da tudi država stori svoje in mladini ta študij omogoči. Skozi leta že zasledujem vprašanje, v koliko uprizarjajo po gledališčih izven Slovenije tudi dela slovenskih pisateljev Rezultat tega opazovanja je tak, da je bolje, da ne govorim o tem. Mnogo sem se čudil, kako je mogoče, da naša gledališča po Belgradu, Zagrebu in drugod iščejo drame iz vseh mogočih slovstev, samo slovensko slovstvo zanje skoraj ne eksi-stira. Dovolil bi si z ozirom na potrebo medsebojnega zbliževanja opozoriti n. or. na drame iz slovenskega kmečkega življenja, ki iih ie napisal najboljši sedanji slovenski ljudski pisatelj Finžgar. Drame kakor Razvaline življenja, Veriga, Divi lovec bi imele bržkone po vsej naši državi uspeh tudi s stališča gledališke blagajne. Država podpira gledališča zaradi njih velikega kulturnega in nacionalnega pomena, zato pa je prav, da kritično gleda na repertoar posameznih gledališč, v kolikor služi narodnim potrebam. Gospod minister, če gledališča v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu in drugod sama ne pridejo na to, da eksistira tudi slovenska drama, prosim, bodite tako prijazni in povejte to vi merodajnim faktorjem! Popravite krivice profesorjem, ki so bili zaradi prepričanja preganjani Z veseljem ugotavljam, da je g. minister upošteval najvažnejšo zahtevo, ki smo jo izrazili poslanci iz dravske banovine; zahtevo po povečanju števila su-plentskih mest. Želim pa, da bi prav tako upošteval dve važni stvari, kier se že nameščenim profesorjem godi velika krivica; da g. minister ne dopusti dalje anomalije, da služi srednješolski profesor s 34 leti službe v VII. pol skupini, in da da moralno in gmotno zadoščenje profesorjem, ki so bili reducirani ali upokojeni samo zaraJi svojega političnega prepričanja. Gospodu ministru so te stvari podrobno znane in ga pros:m, naj jih upošteva pri predlaganih amand-manih v finančnem zakonu, 0 monopolizaciji učbenikov Ko sem danes poslušal ekspoze g. ministra, me je nrav posebno zanimalo, ali bo g. minister kaj izjavil glede monopolizacije učnih knjig, ki io določa zakoti z dne 27. septembra 1929. Ta monopolizacija se v dobi skoraj desetih let ni mogla izvesti zaradi enodušnega odpora kulturnih delav^v in gospodarskih krogov. Gospod minister tega zakona ni omenil v svojem govoru. Želel bi, da se omenjeni zakon ukine z letošnjim finančnim zakonem. Pripravljajo se deputacije iz vseh pokrajin države, ki bodo prosile gospoda ministra, da se ta zakon ukine. Pns:m gospoda ministra, da se izjavi o mo"opolizaciji šolskih knjig, in sicer v tem »mislil, da bodo deputacije glede monopolizacije učnih knjig lahko pomirjene ostale dema. Minister izjavlja Ko ie poslanec Ivan Dolenec govori! o potrebah ljubljanskega vseučilišča, je pristopil k njemu na govorniški oder prosvetni minister čirič ter je dejal, da od posojila, za katerega ima že odo-brenje ministrskega sveta, odpade na ljubljansko univerzo 28 milijonov din. v računski del preračuna bo pa vnesel še 3,100.(100 din za potrebe strojnega instituta na tehnični fakulteti, ter bo ljubljanska univerza dobila nad 31 milijonov din. Slovenski poslanci so besede resornega ministra navdušeno in z odobravanjem vzeli na znanje. Za poslancem Dolencem je govoril poslanec Ivan Teuerschuh: Svetopisemski večer v Ljubljani Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v dvorani seralinskega kolegija. Vsi, ki se zanimate, vljudno vabljeni. Turčija-Perzija Pogajanja že v teku? Carigrad, 7. marca. A A. (Štefani) Turška delegacija z zunanjim ministrom Saradzoglom na čelu. se odpelje '20. aprila v Iran (Perzijo), da bo zastopala Turčijo pri svečanostih o priliki poroke iranskega prestolonaslednika in sestre egiptovskega vladarja. Razen tega pojdejo v Iran tudi dve »kadrile letal in več oddelkov turških čel, Govor poslanca Teuerschuha Z velikim veseljem pa sem prisostvoval ekspo-zeju gospoda prosvetnega ministra Stev. čiriča, ki je v svojih izvajanjih, kakor njegov prednik g. minister Magaraševič, jasno in določno povedal in naštel vse hibe našega šolstva, istočasno pa tudi začrtal pot po kateri bo prišel (lo izboljšanja našega šolstva. Verjamemo g. ministru, ker vemo, da je mož dela in ne praznili besed, zalo ga bomo tudi z vsemi silami podprli in mu stali trdno ob strani. Z žalostjo in gnjevom v srcu sem pred par dnevi prebiral stenografske zapisnike budžetske debate prosvetnega ministrstva zadnjih let in ugotovil, da so uprav slovenski opozicionalni poslanci uporabljali najgrše izraze, ko so neupravičeno blatili slovenski narod in njegove predstavnike. Gospodje narodni poslanci! Marsikdo pričakuje, da bomo danes vračali milo za drago — toda ne! Previsoko spoštujemo ta visoki dom in preveč smo povezani z narodom, da bi morali iskati sicer opravičenega zadoščenja v isti hiši. Povem in poudarim samo to, da je naš preprosti slovenski kmetski narod dober in skromen in tako vdan Bogu in svoji domovini, da je nad vse hvaležen tistim, ki ga razumejo in v njegovih težnjah podpirajo. In gotovo je dober učitelj tisti, i M »t » J'"7 M W »> » » W L9 „ M » » W M 2,4 „ *» w w n » 2,1 „ It 1» 1» » 1) 2,1 „ » » M M W 2,7 „ w n n n » 8,6 „ prav prodajna kriza. Pri vsem tem pa, da Slovenija težko vnovčuje svoja vina, prepravljajo Slovenijo banaška in dalmatinska vina. — Kdaj bomo postali Slovenci toliko pametni, da bomo znali izkoristiti svojo narodno zavednost iz zdrav lokalni patriotizem tudi na gospodarskem polju. Hrvatje so v tem oziru že mnogo storili in uspešno delajo v tem smsilu. Na široko naj se razprede po Sloveniji propaganda: »Slovenci, pij-mo slovenska vina!« Predavatelj navaja dalje različne ukrepe, ki bi mogle zboljšati razmere na vinskem trgu, vendar vse skupaj ne bi zadostovalo, če zanemarimo izvoz, ki bi mogel razbremeniti naš domači trg. Pri naših majhnih razmerah že neznatne odvišne količine vina silno pritiskajo cene navzdol. Slovenska vina so dobra — kvalitetna — mogla bi na zunanjem trgu uspešno konkurirati. Nimamo pa Slovenci tipiziranih enotnih vin. Vsak vinogradnik za sebe ima dobro vino, nimamo pa velikih količin enega vina, kar zahteva trg. Dokler bo vsak predeloval zase, ne bo enotnega vina četudi iz istovrstnega grozdja. Za slovenske maloposestniške razmere si je nemogoče zamisliti zadovoljivo ureditev razmer na vinskem trgu brez dobre organizacije vinogradnikov, brez zadružnih podjetij — velikih zadružnih kleti. Take močne zadruge bi mogle obvladati vinski trg in obvarovati vinogradnika pred raznimi špekulanti. Namen takih zadrug pa ni samo, da spravijo vinogradnikov pridelek v promet, ampak tudi, da zboljšajo in pocenijo vinsko produkcijo Kmetijski oddelek banske uprave, zavedajoč se velike važnosti takih zadrug, se močno prizadeva, da bi se v vseh vinogradniških centrih ustanovile velike zadružne kleti. Rešitev slovenskega vinogradništva je samo v dobro organiziranih zadrugah, ki razpolagajo z velikimi modernimi kletmi in zadostnim obratnim kapitalom. Brez teh je drugače nemogoča zdrava vinska trgovina in večji izvoz. ♦ Vpisi v trgovinski register: Celjska tovarna za mletje mineralov ing. M. A. VVesten, Celje Ga-berje. lastnik ing. Maks Adolf VVesten, prokurist Tomič Feliks; Spitzer Ludvik, trgovina s poljskimi pridelki na debelo. Dolnja Lendava; VVeisz Žiga, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno v Doljni Lendavi, Glavna ulica št. 90. Borze Dne 7. marca. Svetovne efektne borze P a r i i: Naraščanje tečajev se je vzdržalo. London: Splošna učvrstitev se je ohranil* ter še okrepila. Amsterdam: Dvig tečajev se je nadalje« val. N e w y o r k : Dobro razpoloženje v prvem! delu sestanka se je ohranilo ter ge okrepilo v; drugem delu. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Nemški čeki so tudi ostali neizpremenjen! na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 34 blago, v Belgradu 34.15—34.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5.005.384 dinarjev, v Belgradu 4,984.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 390.00 din. Ljubljana — Tečaji s Amsterdam 100 h. gold. , , , , Berlin 100 mark ..»■>■ Bruselj 100 belg...... Curih 100 frankov London 1 funt . . • , ■ , ■ Newyork 100 dolarjev • • < ■ Pariz 100 frankov .<>•■■ Praga 100 kron .•■■•>• Trst, 100 lir........ p r 1 m o m. 2318.00—2356.00 1757.62—1775.38 734.75— 746.75 995.00—1005.00 204.85— 208.05 4350.50—4410.50 115.55— 117.85 149.85— 151.35 229.95— 233.05 Devize Ziirich 7. marca, 1939. Belgrad 10, Pariz 11.66.75, London 20.64.5, New York 440.0625, Bruselj 74.06. Milan 23.16, Amsterdam 233.60, Berlin 176.70, Stochkolm 106.32, Oslo 103.75, Ko-penhagen 92.17.5, Praga 15.07, Varšava 83.—, Budimpešta 87.25. Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Ilelsingfors 9.09.5, Buenos-Aires 101.625, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 478 -—481 v Zagrebu 480 —481 v Belgradu 477.50—478.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50—101, agrarji 62.25—63.25, vojna škoda promptna 478—481, begi. obv. 91.50—92.50, dalmatinski agrarji 92—93, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Blerovo pos. 95—96, 7% pos. Drž. hip. banke 101 d ol02, 7% stab. pos. 99—100. — Delnice: Trboveljska 190—197. Zagreb.-Državni papirji: 7% investiejsiko posojilo 102 denar, agrarji 62 — 63, vojna škoda promptna 480-481 (480, 481), begluške obveznice 91.50—92.50 (92 50), dalm. agrarji 91.50— 92 (92), 4% severni agrarji 62.75—63, 8% Blerovo posojilo 102 denar 7% Blerovo posojilo 231.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, T/o stab. posojiio 99 denar. Bolgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 103 denar, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 477.50—478.50, begluške obveznice 91.75-92 25, dalm. agrarji 91.50-91.75 (91.75), 4% sev. agrarji 62.50 denar, Blerovo posojilo 96.25-97. Žitni trg Sombor. Pšenica: bač, bač okolica Novi Sad, srednja, bač bač okolica Sombor 151—153, gornja bač kasa duplikat 152—154, srem, slav kasa duplikat 151—153, južna ban, gornja ban 151—153, bač ladja kanal in Tisa 151—153, bač ladja Begej 152—154, bač Tisa šlep I. 153—154, bač Tisa šlep II. 152—154, bač ban ladja Dunav 152—154, srem ladja Dunav 151—153, srem ladja Sava 150—152. — Oves: bač srem slav 160—162K. — Ječmen: bač okolica Sombor 155—160, srem 155 do 160. — Koruza: bač prompt 95—97, bač prompt suš 107—109. — Moka: bač 240—50, 220—30, 200—10, 180—90, 150—60, 110—15. — Otrobi: bač 104—106, srem 102—104. — Fižol: bač 2%, 28—285. Tendenca mirna, promet srednji. Novi Sad. Pšenica: bač -1520153, srenl 151-152, slav 152-153, ban 152—153. - Koru-z a : bač paritet Indjija in Vršac 95—97, bač paritet Indjija sušena 106—108, bač paritet Vršac sušena 105—107. — Tendenca neizpremenjena, promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani dne 2. marca 1939. Voli 1. vrste 4—4.50 din, 2. vrste 4, 3. vrste 3.50—4; telice 1. vrste 4—4.50, 2. vrste 4, 3. vrste 3.50—4; krave 1. vrste 3.50—4, 2. vrsto 3, 3. vrste 2—2.50; teleta 1. vrste 6, 2. vrste 5—5.50; prašiči domači špeharji 8.—8.50, pršutarji 7—7.50, sremski špeharji 8.50—9 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14, goveje meso 2. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso 3 vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 16 do 18, slanina 18—19, svinjska mast 22, čisti med 21 din, goveje surove kože 10 din, telečje 12 din, svinjske 10 din za kilogram. — Pšenica 210 din, ječmen 220, rž 200, oves 230, koruza 185, fižol 360, krompir 100, seno 100, slama 60, jabolka 1. vrste 800, 2. vrste 500, 3. vrste 300, pšenična moka 320, koruzna 210 din za 100 kg — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din, finejše sortirano vino v gostilnah 16—18 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenskih Konjicah dne L marca 1939. Voli 1. vrste 4.25, 2. vrste 4; telice 2. vrste 4.50. 3. vrste 4; krave 2 vrste 3.50, 3. vrste 3; teleta 1. vrste 4.50, 2. vrste 4.25; prašiči špeharji 8. pršutarji 7.50 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10, zadnji del 12. goveje meso 2. vrste prednji del 8, zadnji del 10. goveje meso 3. vrste 7 din; svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 18, čisti med 16, goveje surove kože 7, telečje 10, svinjske 5 din za kilogram. — Pšenica 225 din, ječmen 200, rž 200, oves 175. koruza 150, fižol 225, krompir 80, seno 45—60. pšenična moka 325, koruzna 200 din za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50— 4.50 din, flnejSe sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter. Kaj je s hripo ali influenco Ljubljana, v marcu 1939. Hripa se širi Prejšnji mesec se je v raznih listih večkrat bralo o mnogoštevilnih primerih, celo o pravih epidemijah hripe po raznih državah in mestih. Tudi pri nas v Sloveniji je gospodarila v marsikaterem kraju že prejšnji mesec, v druge kraje pa je zašla šele sedaj v začetku meseca marca, v nekatere pa je šele namenjena. Tako je v Ljubljani v preteklem mesecu razsajala vsaj v vsaki drugi hiši in ni izključeno, da si bo v marcu poiskala še druge žrtve. Odkod ima bolezen svoje ime Čeprav je ta bolezen znana že od davnih časov, je vendarle ime »influenca« dobila šele v 18. stoletju. Beseda je italijanskega izvora in so ji Italijani dali ime »influenza di freddot, ker so mislili, da vpliva nanjo mraz. Francozi 60 ji dali naziv »grippe«, kar pomeni »ujeti ali prijeti«. Ob koncu svetovne vojne je bila pri nas znana pod imenom »španska« bolezen, ker se je slučajno v Španiji začela in od tam razširjala po vsem svetu. Pri nas se najbolj uporabljata izraz influenca ali hripa (zaradi pogoste hripavosti pri bolezni ali pa zaradi podobnosti z besedo gripo). Naj jo imenujemo kakorkoli, važno je, da pod vsemi temi označbami razumemo isto bolezen. Seveda jo moramo dobro razlikovati od navadnih prehladov in katarjev dihalnih organov, ki še niso influenca. Kako se javlja hripa Značilno za influenco je, da 6e javlja vsakih 30 do 40 let v obliki velikanske pandemije, ki gre po vsem svetu in zahteva na milijone človeških žrtev. Znano je, da je 14 krat pustošila svet od časa odkritja Amerike, 14 krat je v velikanskem valu preplavila vse države sveta, podobno tudi leta 1918. Na tem poletu okrog sveta pa ni na nek čudovit način letela od kraja do kraja; nosili so jo in širili ljudje sami, potovala je po navadnih prometnih žilah iz okuženih krajev v nove pokrajine. Med posameznimi velikimi strašnimi epidemijami pa se javlja influenca skoraj vsako leto in to po vsem svetu v obliki lažjih epidemij s primernimi maloštevilnimi žrtvami in v lahki obliki. V tej obliki obiskuje sedaj po vojni vsako zimo tudi Slovenijo. Če pride influenca v kakšno občino, se zelo hitro širi. Tekom 4 do 6 tednov doseže višek in se nato zopet poleže. Včasih oboli naenkrat polovica prebivalstva v kakšnem kraju. Napada mlade in stare, bogate in revne, krepke in slabotne. Povzročitelj bolezni še ni z gotovostjo dognan Povzročitelj influenco še do danes ni z gotovostjo dognan, čeprav je napisano o tem že ogromno knjig in člankov ter razprav. Vemo, da se nahaja povzročitelj na oboleli sluznici dihalnih organov (nosa, žrela, sapnika, dušnika, pljuč) in seveda v V6eh izločilih, ki odtod izhajajo. Pri kihanju in kašlju se trosijo povzročitelji v ogromnem številu v okolico bolnika, na zdrave osebe, ki v 1—3 dneh tudi obolijo in spet širijcbolfezen naprej. Ne obolijo pa vsi enako: nekateri težje, drugi lažje. V večini primerov se bolezen začne nenadoma s povišano telesno toplino, silnim glavobolom in močno utrujenostjo ter bolečinami v udih. K temu se pridruži v mnogih primerih nahod z nadležnim 6uhim kašljem. To stanje traja nekaj dni, nato 6e poleže, ostane pa še dolgo močna utrujenost. V nekaterih primerih ni povišane temperature, pač pa glavobol, nahod in splošna utrujenost. Razen v času težkih epidemij so primeroma redki težki primeri influence, ki že zaradi močne virulence povzročiteljev v par dneh vodijo v smrt. Zelo rade se pridružujejo komplikacije Vsak slučaj influence pa se lahko zaplete s komplikacijami, ki bolnika navadno za dolgo časa privežejo na bolniško posteljo Lahko se influenci pridruži pljučnica, vnetje porebrnice, vnetje srednjega ušesa, vnetje čelnice in drugih votlih ličnih kosti. Tudi živčevje je mnogokrat prizadeto. Influenca je nevarna bolezen Ker je influenca tako nevarna bolezen, zato je potrebno pravočasno ukreniti vse potrebno, da sami ne obolimo in da tudi drugi okoli nas ne obole. Ce pa že kdo zboli, naj nase ali pa nanj tako pazijo, da se bolezni ne bodo pridružile komplikacije. Popolnoma sigurnih zaščitnih sredstev proti njej ni Popolnoma sigurnih sredstev proti influenci ni. V precejšnji meri pa pomagajo razna razkuže-valna sredstva, ki se uporabljajo v obliki tablet aH bonbonov, se v ustih razpuščajo in pri pogol-tenju razkuzujejo površino ustne votline in žrela. V času epidemije zahajajmo manj v prostore kjer je zbranih mnogo liudi teostilne, zborovanja, kina itd.). Z bolnikom takoj v postelj Če pa kdo zboli, naj ne hodi okrog in izziva poslabšanja bolezni in komplikacij, ampak naj leže v posteljo in ostane doma, dokler popolnoma ne ozdravi. Telo se mnogo lažje bori proti bo- lezni, če miruje v postelji. Bolezen se tudi na ta način hitreje pozdravi. Na ta način se tudi prepreči širjenje bolezni, suj bolezen prenašajo predvsem tisti, ki bolni hodijo okrog in vsakemu, s katerim govorijo, odstopijo množico bolezenskih kali kot da bi želeli, da bi še drugi zboleli. . Pri lahkih oblikah influence zadošča že samo počitek v postelji za ozdravljenje, pri težjih slučajih pomagajo preparati kinina in druga sredstva. Seveda je v vsakem težjem primeru (visoka vročina, hud kašelj, hude bolečine) takoj treba poklicati zdravnika. »Edino sredstvo« Edino do sedaj preizkušeno obrambno sredstvo proti influenci pa je: izogibaj se bol-n i k a , ki ima influenco. Če si pa sam bolan, pa ostani doma in se zdravi, da s tem ne razširjaš bolezni ter si ne povzročaš komplikacij. Influenca namreč človeka zelo oslabi in mu vzame vso odpornost; zato se po influenci pogosto pri mnogih javljajo še druge bolezni in komplikacije. Rodovina sv. očeta Pija XII. spada k onim starodavnim uglednim rodovinam večnega mesta Rima, ki so bile vseskozi zveste papežu in katere so »svobodnjaki« imenovali »klerikalne«. Če je striček bil duhovnik, so mu nečaki ministrirali, očetje m mamice pa so bili v prvih klopeh lepih rimskih cerkva. To je bil tako zvani »stari Rim«, v katerem je vladalo prisrčno in spoštljivo ozračje, lu ga je danes žalibog čedalje manj. Člani teh družin so se navadno tudi med seboj ženili in tako je tudi mati sedanjega papeža, Virginija, iz rodovine Graziozi, ki je jo poročil oče Pija XII, Filippo Pacelli, potomka tega starodavnega rimskega meščanstva, ki skupaj z delom rimskega plemstva ohranja dedne osobine starega Rima, ki je ves udanost, zvestoba in verna služba poklicu. Oče Filippo, izredno lep mož, je bil konzistorialni advokat, njegov brat Ernesto pa sijajen upravnik slovitega Banco di Roma. Ni treba posebej poudarjati, da so v teh rodbinah vladala stroga načela in velika pridnost. Tako se je tudi sedanji sv. oče vedno odlikoval predvsem po svoji vestnosti in odločni volji, ki se ni ustrašila nobenih žrtev. Tak je bil sedanji papež že v ljudski šoli in v spodnji gimnaziji »Ennio Quirino Visconti« s svojim bratom Francom vred, ki je postal advokat kakor njegovo oče in je bil pri delu za spravo med Cerkvijo in državo pod Pijem XI. vodilni duh. Tudi hiša, v kateri je bil sv. oče rojen, se nahaja v prastarem okraju — Rione Ponte, v katerem so sami pristaši papeškega Rima in v katerem vlada lep mir in odnošaji dobrega sosedstva, ki se goji po vseh pravilih lepega vedenja, ki ga navdihuje resnično krščansko mišljenje in čustvovanje. Kakšen je m Jam Rodbina Pacellijev duh, ki vlada v teh rodovinah, lahko čutimo, če vemo, da je rodbina Pacelli, ko je izvedela, da je njen sin izvoljen za papeža, takoj šla okrasit vse rakve svojih pokojnih članov s krasnimi venci, kakor jih je bila okrasila pred 10 leti, ko je bila sklenjena sprava med Vatikanom in Kvirinalom po odličnem prizadevanju brata sedanjega papeža, advokata Franca. • Prebivalci Rio Ponte, ki ga imenujejo okraj »črne buržoazije«, se spominjajo dogodka, ki je sedaj dobil na čudovit način svoj poined L. 1876, ko Rim že šest let ni bil več papeški, so dne 2. marca iz hiše Pacelli peljali h krstu dete, ki je danes papež. Krstili so ga v farni cerkvi San Celso, doma pa je bil potem majhen prigrizek, h kateremu so povabili tudi starega duhovnika, ki je v listem okraju užival sloves svetega očeta. Bil je to don Jacobacci. Ko je babica prinesla otroka pokazati gostom, ga je stari duhovnik vzel v roki, ga poitesel k oknu, odkoder se vidi veličastna kupola sv. Petra, in je dejal: »Danes čez triin-šestdeset let bodo vsi kristjani pozdravili toga otroka v baziliki svetega Petra.« Kakor vidimo, se je ta prerokba izpolnila. Nekaj podobnega pa se je zgodilo nedavno, namreč 1G. decembra 1937, ko je pokojni papež Pij XI. v navzočnosti svojega državnega tajnika Pacellija pokril pet novoimenovanih kardinalov z rdečini kardinalskim biretom. Prevzet ganot-ja je takrat papež dejal, da se mu bliža smrt in da med navzočimi kardinali vidi in čuti svojega naslednika. Pri tem jo pogledal Eugenija Pacellija. Mati papeža Pija XII. Oče papeža Pija XII, NAROD NAJLEPŠE RASTI živi na Norveškem. Kot potomci Wikjngov 6c Norvežani še danes hranijo največ z rTbo in ribjimi proizvodi, ki so njim glavna življenjska prehrana. Med ribjimi proizvodi zavzemajo pole-navke prvo mesto. Olje, pridobljeno iz tujih, vsebuje vitamine A in D v taki meri, kot nobena druga ljudska hrana Zato je bilo olje iz ieter polenovke že od nekdaj izvor ljudskega zdravja. Ena čaina žlička vsebuje več vitamina A in D, kakor količina mleka in masla, ki jo more človek v enem dnevu zaužiti. Vitamin A pospešuje rast in varuje pred kužnimi boleznimi, med tem ko vitamin D zdravi in zavaruje pred angleško boleznijo (rahitiko). Zato je najboljše sredstvo za jačanje v rasti zaostalega ali oslabelega organizma NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE, ki je brez duha in okusa. Slovo nunciia Pacellija od Hindenbursa Ko je bil berlinski nuncij Pacelli imenovan za kardinala, ga je takratni predsednik Nemčije maršal Hindenburg dne 9. decembra 1929 sprejel v oficielni poslovilni avdijenci. Ob tej priliki je Hindenburg dejal Pacelliju: »Za iskreno dolžnost čutim, da vam zagotovim, s kako prisrčnim občudovanjem se vsi poslavljamo od vas." Devet let je minilo, odkar je moj prednik vašo ekcelenco pozdravil tu kot prvega pooblaščenega poslanika pri nemški vladi. Veseli me, da sem iz vaših besed mogel posneti, da se boste svojega službovanja v Berlinu in vaših tukajšnjih prijateljev radi spominjali. Prav tako bodo vsi, ki so imeli priliko z vami stopili v uradne ali družabne odnose, z zadovoljstvom mislili na vaše poklicno udejstovanje, ki ga je spremljala modra stvarnost, nepogrešljiv pravni občutek in loplo človekoljubje, kar vas je odlikovalo v vnAi visoki službi tudi kot doyena diplomatskega zbora.« — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer po) kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl reg S br 30474/35. Ponesrečena ladja kliče na pomoč V noči od nedelje na ponedeljek so obmorski jx»taje v severnem morju v višini S a n d j Hook ujele več klicev na pomoč, ki se drug za drugim prihajali z odprtega morja. Klici na noben način niso prenehali, zato je na ladjah, ki so plule po tem morju, zavladalo veliko razburjenje. Pozornost je vzbujalo zlasti to. da se čudna postaja na noben poziv ni odzvala drugače, ampak je neprestano oddajala le svoj SOS Več parnikov je odplulo na napovedani kraj nesreče, kjer pa niso našli drugega kot razbitine neke ladje, ki 60 še plavale po morju. Do teh neprestanih klicev na pomoč je prišlo na ta način, da je telegrafist, predan je zapustil ladjo, pozabil odklopiti svoj aparat, ki je potem že v prazni ladji venomer oddajal znake, kakor je bil nastavljen. Ni ga bilo mogoče drugače pripraviti k molku, kakor da je obmorska straža s topovi razbitine popolnoma razbila, da so se potopile. Šele potem je na morju spet zavladal molk in mir. J. Jorgensen: Laž in resnica življenja 12. Vidim te, kako tu zmajuješ z glavo in se mogoče nekoliko smehljaš in pTaviš: »Pa moj Bog, to vendar ni bilo tako strašno! Saj ono vsi manj ali več neredno živeli in domišljam 6i, da smo bili zato vendarle dobri možje in umetniki!« Ljubi, najdražji prijatelj — da, tako smo menili vsi. To eo nam bili natvezli in v svojo pogubo smo verjetli to. Vendar ni res tako. Stari Gold-schmidt je s pravico pridigoval svojo »popolnoma reakcionarno moralo« (kakor je nekdo pisal o priliki njegove smrti), da ne smejo omadeževati njegovega belega telovnika. To je bilo »popolnoma reakcionarno«. In še Bog, da bi bili verjeli onemu resnemu oiznanjevalcu usode, in bi bili verjeli modernim sofistom, ki privedejo lahkomiselni svet do tega, da živi kakor ne bi bilo nikakega zakona o vzrokih. Da, kljub vsem sofizmam je greh — greh in plačilo greha je smrt. Gorje ga nam, da smo to zaznali tako pozno in se tega naučili s toliko bridkostjo. In gorje ga onim, ki so nas zapeljali v hudobijo. »Nemogoče je, da bi zakono-lomci in pijanci posedli krailjestvo božje.« — A oni krivi preroki so napravili s svojo besedo rod zakonolomcev in pijancev. Težko bodo to zanikali. Dovolj je prič na njihovem potu, dovolj je prič ki so njih roke objemale v smrtnem krču steklenice s sirupom in držaje revolverjev. Nič več me ne moti, da so se olepševali s plemenitimi besedami — da so dejali o nenravnosti, da je svoboda duha in o neugnanosti, da je finesa. Videl sem jih v najbližji bližini in vem, da v svojih navadnih pogovorih niti od daleč ne rabijo take olepšave. Te- daj nazivajo vse stvari s pravimi imeni. Tedaj se priklati greh res nag in domač. Tedaj greh ne poizkuša premotiti sebe in druge, da je prav za prav najvišja čednost, kakor to stori, če je lepo oblečen odposlan k lahkovernemu občinstvu. Vse to 60 fraze in navlaka zlata, vse to je poetična šminka na zvenelih čeljustih pregrehe. Ah, če ne bi bili nikoli verjeli onim goljufom — pa ne bi bilo prišlo k meni nikdar ono jutro, ono jutro, kjer je bila moja pregreha na višku, hudobija mojega srca čez mero polna, kjer se je bila moja sreča utopila in 6o jo odnesle črne, ledene vode ... 13. In tu, ljubi prijctclj, se je uprl v meni darvi-nist. Po 6voji notranjosti mara resnica privesti človeka v srečo, laž pa ga privede v nesrečo in propast. To je biološko načelo, ki ga ne utegnemo izpremeniti. Resnični nazor o svetu je pogoj pravilnega delovanja. Obratno te privede napačni pojem o svetu v napačno udejstvovanje. Res pa je, če je sploh kdaj imel kak rod toliko močit da je živel po svojem prepričanju, tedaj je imel ta naš najmlajši rod to moč. Vcepili so nam indivi-dualizem, nadoblast svoje lastne osebnosti — in iz vsega srca smo izrabljali te svoje kraljevske pravice. Obsodili smo vse predsodke, zavrgli vse vezi, razklenili V6e verige in smo uvedli popolno svobodo. Nismo služili nadoblasti, nismo bili mrač-neži, nismo se vdinjali zlem stvarem. Vendar se nam je godilo kljub vsej prostosti in vsemu svobodoljubnemu mišljenju tako čudovito slabo. Zdaj pa zdaj smo občutili, da nas pobija resničnost, ki smo mislili, da jo čislamo in ljubimo čez vso mero. Zato smo sc polagoma po,mikali nazaj od prevelike resničnosti dnevne svetlobe, od, vsakdanjosti, ki 6e nam je zdela prepolna postavnih dolžnosti. In smo 6e z lahko prtljago svojih muh in domišljavosti podali kakor fantastična karavana preko pustinje noči, kjer je prostora za potepuhe in cigane vsega 6veta. . Zakaj, vse to je popolnoma drugačna, kakor navadno poučujejo. Ko smo postali svobodomi6elci — ko smo poizkušali biti svohodo- miselci — (zakaj, dobro pomni, da smo težili za tem, torej smo hoteli) — tedaj sma dejali sami sebi: »Resnico iščemo. Zapuščamo krščanstvo, ker ni resnično.« In ko smo se skazali s sovrstniki in enakomislečimi tovariši, 6mo ponavljali složna: »Rc6nico iščemo.« In če je prišlo kaj hudega zaradi našega novega prepričanja, smo bili veseli, da smo utegnili kaj trpeti za re6-nico. A nemogoče je, da bi resnica koga one6rečila. Seveda ne mislim pri tem zunanjih nesreč, govorim le o notranji nesreči. In naravnost trdim in se apiram na izrek vse biologije: Bitje, ki živi sporazumno z resnico, mora biti naravno srečno. Zakaj sreča je prav sporazum med bitjem in njegovo okolico. Torej tu: sporazum med človekom in resničnostjo. V tem slučaju je nesreča srca neomaint kriterij možganske zmote. — Da, ljubi prijatelj, tukaj ti ugovarjaš! Nočeš se vjeti v ta prokleti 6ilogizem. Trdiš, da je možno pošteno iskati resnico, trdiš, da je mažno najti resnico in zaradi resnice zaiti v notranjo nesrečo... Gotovo niso s tem namenom oznanjali v sedemdesetih letih novih naukov po dežeill Tedaj niso hoteli prinesti le luči. ampak tudi srečo. Pomisli na navdušene bc6edc v J. P. Jacobeenovi knjigi Niels Lyhne, kjer je gavor o ljubezni, kje ee je doslej brez koristi dvigala v nebo, a se bo odslej plodonosno razširila po zemlji. Ko jc bil živel Niels Lyhne, se je bil ateizem zelo razširil po Danskem. Ali pa tudi vidiš, da bi se bila v človeških srcih poživila ljubezen? Tega gotavo ne boš trdil, pa saj tudi ni mišljena »ljubezen do bližnjega«, ki jo oznanjajo vodilni duhovi Uporabili so jo le zaradi tega, da eo s čim pričeli in da so postavili v stalni svetovni nazor in pomen življenja nekaka zavoro. »Gotovo hočemo obdržati lepo čednost ljubezni do človeka, še poglobiti in oplemeniti jo hočemo,« eo dejali tedaj — »odvzeti hočemo le ono dogmatično preobleko, ki je nevredna mislečih in proevitljenih ljudi. Odstraniti hočemo lupino, da (»m bolj vidimo jedro.« In so odstranili lupino, | Naravnost v oliko 6vobodnih ljudi pa spada, da z viška gledajo na angleške moraliste in na njihovo ljubezen do človeštva. Imamo V6e druge nravstvene vzore, kakršna pa je bila etika dobrega Willa in poštenega Benthama. čudovita naglo smo zavrgli ideje o »čim največji sreči za čim največjo množico«. In vsepovsod srečujemo rafi-nirane egoiste, izživete dekadente in brezobzirne boheme in nadljudi, ki zaničujejo vsako čednost. Lastna osebnost, prekrasna, samovladajoča osebnost je najvišja točka, je edino načelo našega življenja in delovanja. Tako je prišlo, da se je ona resnica, ki ea ee v njenem imenu borili proti krščanstvu in ga izgnali iz mnogih duš, izpremenila v teku dvajsetih let prav v nasprotje onega, kar je bila v počet k u. Pa je to znak, ki po njem spoznamo reenico, da preminja veakih dvajset let barvo kakor kameleon? Ali re6 hočejo to resno trditi oni gospodje, ki oznanjajo novo »resnico«? — Mogoče, da 6va ti in jaz — in še veliko drugih — tedaj zares verovali, da je bila to resnica, ki smo jo iskali Na veak način je res, da je nismo našli. Saj smo imeli v kratki dobi let žc pet do šest raznih prepričanj. Poglejmo samo na leposlovno polje! Najprej smo bili strogi realisti, potem smo bili nekoliko splošnejši naturalisti; potem je prišla novoromantika in oznanjevanje veselja do življenja; potem smo bili dekadenti, artisti in 6mo končali v nečem nejasnem, čemur pravimo simbolizem ... Kaj ie bila resnica v vsem tem? Tu me prekineš in praviš, da ti rcsnice ni mar. Da ti je mogoče, kakor Lessingu, celo ljubše večno iskanje resnice. A to ni bila ona točka, ki bi z njo pričeli svobodomiselstvo. To ni bilo ono, zaradi česar smq prekinili zvezo s krščanstvom. Uprli smo sc v imenu rc6nice — in zdaj pravimo, da nam resnice niti mar ni! V božjem imenu — potem bi bili pa utegnil' odati pri stari veri in bi si bili prihranili vse te mnoge razvojne dobel (Dalje.) fdho&m hOViCC Koledar Sreda, 8. marca: Janez od Boga, spoiuuvalec; Jul i jan, škol. Četrtek, 0. marca: Frančiška Rimska, vdova; Oregorij Ninski (Budisluv), škof. * — Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo ie imela občni zbor (za leto 1938) preteklo nedeljo 5. marca popoldne ob 5 v Marijanišču. Krščansko žensko društvo je zastopala gospa ravnateljica M. Saderjeva; zastopano je bilo tudi Društvo za varstvo deklet. Poročili tajnice in blagajničarke sta podali tolažilno sliko o življenju družbe, ki skuša po moči izvrševati vsa telesna in duhovna dela krščanskega usmiljenja. Družba ima 12 konferenc, delovnih članic je bilo 117, dobrotnikov 1700. — Skupna vsota izdanih podpor je znašala 207.793.45 dinarjev (1 konferenca še ni poslala podatkov). Te podpore so sc podelile 382 družinam, 12 samcem, 262 samicam raznim 83; deležni so bili posebne skrbi otroci (454). Skupna vsota podeljenih podpor priča o požrtvovalnost! članic, pa tudi o blagodušnosti dobrotnikov, ki so omogočili to delo. Poleg svojstvenega dela v konferencah (obiski podpirancev, bolnikov itd.) so se članice udeleževale tudi drugih dobrodelnih akcij; pri vsesvetski akciji za ljubljanske reveže; sodelovale so tudi po župnijskih karitativnih pisarnah v Ljubljani (pri oo. frančiškanih, pri sv Petru, v Trnovem). Pri razgovoru se ie obravnaval kot glavni predmet, kako oskrbeti gospodinjski pouk gospodinjam in materam po ubožnih naseljih ljubljanskega mesta. Pri volitvah so bile izvoljene; za tajnico Cerar Marija, za njeni namestnici Loretto Marija in Čer-nivec Ina; za blagajničarko Klemene Josipina, za njeni namestnici Krek Cilka in Videmšek Pavla. Izrekla sc je tudi zahvala g. banu dr. M. Natla-čenu za velikodušni dar, naklonjen ljubljanskim ubožcem. — Dežurna služba zdravnikov 0UZD v Celju, Mariboru in Kranju. Od 1. marca 1030 dalje opravljajo zdravniki OUZD za splošno prakso v Celju, Mariboru in Kranju dežurno službo ob nedeljah in praznikih od polnoči do polnoči. Dežurni zdravnik je nn raepolago vsem članom in svojcem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na področju uradovih ambulatorijev v Celju, Mariboru in Kranju. Ordinira pa tudi za ostale bolnike. Dežurni zdravnik ordinira v svoji privatni ordinaciji ozi-doma na svojem domu. V nujnih primerih je dolžan intervenirati tudi na domovih zavarovancev odnosno izven ordinacije, ako ga člani ali svojci kličejo. Naslov dežurnega zdravnika je objavljen na vidnem mestu pred vhodom v amhnlatorijske prostore. Dežurni zdravnik mora označiti na svojih stanovanjskih ali ordinacijskih vratih, da opravlja dežurno službo z tzavarovance OZIJD. Dežurna služba se izvaja oh nedeljah ter verskih in državnih praznikih, ko uradov ambulotnrij ne posilile. — Društvo za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor; predsednik vseuč. prof. E. Spektorski, podpredsednik vseuč. prof. dr. B. Furlan, blagajnik dr. M. Vogelnik, tajnik dr. V. Grossmann Odborniki: prof dr. Jur-kovič, prof. dr. J. Tomšič in prof. dr. G. Kušej. liobrii prebava — pol zdravja! I.ahko normalno Izpraz-»jenje pri zaprtju, lenlvostl Crcv omogočajo Artln dra-žeje dr. Wander-Ja. 2 kom. Din 1"50, 12 k um. Din 8"—, G0 kom. Din 27 —. Beg. S. br. 22115/33 — Dn Dobovišek oproščen pred zagrebškim sodiščem. Pred malim kazenskim senatom zagrebškega okrožnega sodišča je bila predvčerajšnjim razprava proti bivšemu narodnemu poslancu in celjskemu advokatu dr. Rudolfu Dobovišku. ki je bil obtožen, da se je na nekem političnem sestanku pregrešil zoper čl. 3. in 5. zakona o zaščiti države. Na razpravo je prišel dr. Dobovišek osebno in jc pri zasliševanju zanikal, du bi izgovoril nn omenjenem sestanku inkriminirane besede. Sodišče je zamrli pomanjkanja dokazov dr. Doboviška oprostilo. — Vlom v Hrastniku. V prodajalno konzum-nega društva v Hrastniku je bilo te dni vlomljeno in je tat odnesel nekaj drobiža. Dalje je bilo vlomljeno v trafiko Matija Kneza, kjer je tat ukradel več škatel cigaret, nekaj baterij za žepne svetilke in nekaj čokolade. Nekega osumljenca orožniki zasledujejo. — Telefonska služba je bila uvedena pri pošti Videm pr* Krškem dne 25. februarja t. 1 — Nesreča ne počiva. Slavka Perlec, 10-letna hčerka posestnika Perleca iz Kamniške Bistrice, Današnja doba se odlikuje po svojem preziru pravega ilovečanslva. Že človek kot tak se smatra za quantite nigligeable, kaj šele da bi v njem gledali in spoštovali božjo podobo. Znak tega nenormalnega stanja je ludi obilica umazane šundlilerature, ki se prodaja danes izredno dobro. Pojdite v trafike, papirnice ali kolodvorske kioske, udarile vas bodo živobarvne naslovne slike različnih mngacinov same nemorale. Sicer pa vam najhujšega niti pokazali ne bodo. Le tedaj, če se z znaki sporazumele, bo prodajalka privlekla iz kakega temnega kola še najbolj umazano plažo, ki bogata prihaja k nam z juga. človek se mora zgroziti ob misli, da taki naravnost pohujšljivi listi in slike pridejo v roke še ne povsem pokvarjenega človeka. Mora ga duhovno zamorili. Zato bi bilo prav, da pri nas prodajalci lake umazanije sami pazijo, da jo odklonijo. Ljudje jo bodo nekaj časa še zahtevali, kmalu pa ie ne bodo več pogrešali Slovenija bi bila s tem oprana velikega madeža, ki se zares kar nič ne ujema z njeno preteklostjo in s cerkvicami na gričih. Tudi policijska oblast bi morala za zavarovanje javne morale bolj poskrbeli. Abbfi Bellehem. ki je v Parizu trgal umazane liste in bil zalo citiran pred sodnike, jim je tam jasno povedal: To, kar bi Vi že davno morali storiti, sem storil jaz sedaj in za lo me hočete obsodili? Niso ga obsodili, kakor bi morala tudi pri nas vsa javnost z veseljem pozdraviti vsako akcijo, ki stremi za očiščenjem našega tiska od nemorale in nevere. Dal Bog, da bi v tem oziru imeli še nepokvarjen čut in vest. se je doma nevarno opekla. — Po stopnicah je padel in si zlomil desno roko 14-letni Pavel Keržič iz Kovorja pri Tržiču. — Delavec France Sušter-šič je padel z odra in si zlomil desno nogo. — Potovanje čez Ocean. Putnikovo skupno potovanje na razstavo v Newyork bo trajalo od 17. aprila do 22. maja t. 1. Da se zagotove kubine na veliki transoceanski ladji, so morajo interesenti prijaviti že pred potekom prijavnega roka (20. marca). — Potuje se z osebnim potnim listom. Cene od liakeka do Newyorka 3. razred 10.950 din, turistični razred 14.200 din, 1. razred 21.800 din. Stroški v Nc\vyorku ves čas bivanja 3. razreda 3.100 din, turistični razred 3.500 din, 1. razred 4.000 din. IZČRPANOST Kolikokrat se zgodi, da moramo izvršiti kako važno nalogo, pa nam primanjkuje volje, ker so nam živci odpovedali. Človek, ki dela. mora živeli tako, da ima vedno kar največjo delovno sposobnost. Zato se moramo pred vsem dobro hraniti. Vzemite torej za zajtrk in južino 1 do 2 skodelici PVOMMTjME ki vsebuje mnogo VITAMINOV ki so vir moči in delavne sposobnosti. Ovomaltine je naravna, okusna in Jahko prebavljiva hrana. Redno uživanje Ovomaltine je za duševnega in lizičnega delavca neprecenljive vrednosti. Dobiva se povsod od Din G'50 dalje. — Izgubila se je v nedeljo proli večeru na cesti od Šenčurja do Spod. Brnika aktovka z večjo množino raznih načrtov in fotografij. Pošten najditelj se vljudno naproša, da najdeno odda proti nagradi lastniku, katerega naslov je poleg v poslovni knjigi, oziroma ga o naidbi obvesti. — Za izlete v Trst ali Gorico ali Idrijo, ki bodo 18. in 19. t. m., sprejemajo vse biljetarne Putnika prijave le do vključno dne 11. t. m. — Izlet v Gorico in Trst od 24.-26. III. priredi izletna pisarna M, Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. Prijavite sc do 18. marca! — Modne in trajne barve ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam ustrezajoče blago za dame in gospode dobite po nizki ceni v manufakturnj trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki leltije proti boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. p4> dh&GVi ijiiiiiiniiiiBiii^ * Zagrebška občina bo najela 25 milijonsko posojilo. Predvčerajšnjim je bila seja občinskega sveta zagrebške občine, na kateri so zagrebškega župana dr. Peičiča pooblastili, da začne pogajanja s SUZOR-jem ali kakšnim denarnim zavodom glede na jema 25 milijonskega investicijskega posojila. * čiščenje reke Neretve. Neretva je največja hercegovska reka, ki je od Metkoviča pa do izliva v Jadransko morje plovna za srednje in tovorne parnike. Težave pa povzroča plitva rečna obala, kamor voda stalno nanaša pesek. Zaradi tega s posebnimi napravami čistijo rečno strugo in so v lanskem letu spravili iz Neretve okrog 100.000 kubičnih metrov peska. * Prilepska gimnazija zgorela. Te dni ponoči je začela v Prilepil v Južni Srbiji goreti gimnazija. Požar se je širil s tako naglico, da je v četrt ure zgorela vsa streha. Preden so prispeli gasilci, je bilo v ognju že drugo in prvo nadstropje. Kljub gašenju je požar uničil vse poslopje z inventarjem vred. Gasilci so z veliko težavo rešili ognja sosednja poslopja. * Popravljena kri,vica. Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Dubrovnika: V ponedeljek je dubrovniški škof dr. Carevič prejel od ministra za prosveto g. Ciriča pismo, v katerem minister odgovarja na škofovo pismo in pravi, da je na željo dr. Careviča izdal odlok, s katerim se ponovno postuvlja za profesorja realne gimnazije v Dubrovniku prof. Mladen Kaštelan. Prof. Kuštelana je Stojadinovičeva vlada odpustila zaradi tega, ket je pri volitvah 11. decembru glasoval za listo dr. Mačka. To je šele prva reparacija mnogih krivic, ki iih je napravil Stojadinovičev režim, u zlasti bivši trgovinski minister Kubalin, ki je iz istih razlogov odpustil dva profesorja dubrovniške trgovske akademije. * Dva otroka izpostavila. Na osješko pol cijo so ljudje privedli dve deklici, ki so ju našli na nekem kupu kamenja na cesti, ki vodi v Vinkovce. Sturejši deklici je 5 let, mlajši pa komaj 1 leto. Starejša deklica pripoveduje, da ju je mati pripeljala v Osijek, potem pa ju je posadila na kup kamenja ter jima dejala, da ne bo več prišla ponju. Otroka sta pričela jokati in vzbudila pozornost pasantov, toda mati je že izginila. Starejša deklica je še po-vednla, da z materjo niso imeli stalnega bivališča, ampak da so hodile od vasi do vasi. Deklici so oddali v Dečji dom, za brezsrčno materjo pa poizveduje oblast. * še zmerom nasedajo ciganom. Kmeta Ivana Lnjoša iz Čepina v Slavoniji so cigani na premeten način olajšali za 18.200 din. Decembra lanskega leta je nu Lajošev voz prisedel cigan Dušan Nikolič, kateremu se je kmet pritoževal, da je zadolžen in da ne ve, kako bi se rešil dolgov. Cigan mu je obljubil, da mu bo za 7500 din preskrbel 100.000 »Mačkovih novcev«, ki da veljajo več kakor dinarji. Cigan je La-joša odpeljul v Osijeku k nekemu drugemu ciganu, ki »dela Mačkove novce«. Lahkoverni kmet je res nasedel ciganom, ki pa ga potem, ko jim je dal 7500 din, še niso pustili pri miru, nego so še vedno iz njega izvabljali denar in ga tako oškodovali za skupno 18.200 din. Lajoš je šele sedaj spoznal, da so ga cigani goljufali, in prijavil vso zadevo oblastem. * Preiskava o trojnem umoru v Hetinn, o katerem smo poročali pred kratkim, počasi napreduje. Preiskava se vodi v dveh smereh. Oblasti na eni strani sumijo, da so izvršili umor cigani iz maščevanja in so zaradi tega izdale tiralico za nekim ciganom, ki je pred letom dni kupil bolno kravo od Bukora in Bu-koru tedaj zagrozil z osveto, ker mu ni hotel vrniti kupnine. Orožniki so zaprli nekaj ciga-novih prijateljev, na katerih obleki so našli sledove krvi. Cigani pa trdijo, da izvirajo krvavi madeži od tega, ker so nedavno klali svinje. Toda ugotovljeno je, da so cigani »klali« poginule prašiče, od katerih pa, kakor znano, ne teče kri. Na drugi strani pa sumi oblast Bukora samega, ker ne more dokazati, kje je bil tedaj, ko se je zgodil zločin nad njegovo ženo, svakinjo in taščo. Nadalje je ugotovljeno, da je bil zločin izvršen z njegovo lastno sekiro, za katero nihče razen domačih ni vedel, kje se nahaja. Proti Bukoru govori tudi okolnost, da je njegova dveletna hčerka, ki je spala v isti sobi kakor vse tri umorjenke, ostala nedotaknjena. Ako bi cigani izvršili umor iz maščevanja, bi gotovo ubili tudi otroka. Po drugi strani pa mislijo oblasti, da so morda izvršili zločin cigani, toda po naročilu Bukore. * Strahoten samomor zakoncev. Ko je v nedeljo zvečer odpeljal brzovluk iz Šibeniku proti Zagrebu, sta se v bližini Šipada vrgli iz nenadu pod kolesa lokomotive dve osebi. Strojevodju je čul strahoten krik, nakar je takoj ustavil vlak. Pod kolesi lokomotive so našli dve strahotno iznakaženi trupli, od katerih je bilo eno moško, drugo žensko. Ker sta bili trupli strahotno razmesarjeni in razkosani na prostoru, dolgem 40 metrov, so oblasti težko ugotovile identiteto mrtvecev. Naposled se je izlcazalo, da sta bila samomorilca 29 letni narednik Zvonimir Osterman in njegova 21 letna žena Matilda, s katero sta bila poročena šele 4 mesece. Zakaj sta se zakonca, o katerih vedo povedati, da sta bila v zakonu zelo srečna, odločila za ta obupni korak, še ni znano. * Pokolj v družini. V Godočelju pri Beranih se je kmet Sejdo oženil z Nazijo, hčerko Zejta Mu-ratoviča. Nekaj let sta živela srečno, dokler se ni začela mlada žena ozirati za drugimi moškimi. Nastali so hudi prepiri. Nazija je končno pobegnila domov, kamor jo je Sejdo šel iskat in se z njo pobotal. Ko pa jo je hotel odpeljati domov, mu je to preprečila Nazijina mati, ki je hčerko stalno ščuvala proti možu. Vroča kri je prišla sedaj do izraza. Najprej so padale žaljivke, kmalu nato pa klofute. Sejdo je prišel v neprijeten položaj. Proti njemu je stala bojevita tašča, ob njej tast in dva svaka. Vnelo se je klanje. Sejdo se je branil z nožem, napadalci pa so streljali. Sejdo pa se je nenadoma vrgel na tla in jih poklal z nožem. Ženina mati in en svak sta obležala mrtva, hudo ranjena pa sta tast in drugi svak. Sejdo je bil le lahko ranjen. * Samomor Slovenke v Zagrebu. Predvčerajšnjim dopoldne ob 10 je v Zagrebu skočila iz 4. nadstropja neke hiše v Bijankinijevi ul. 50-letna šivilja Ana Spiltau iz Maribora. Ženska je obležala na tlaku mrtva Nesrečnica je v omenjeno hišo prinesla perilo, ki ga je 6ešila za neko od-jemalko. Ko je perilo oddala, je nenadoma planila na balkon, odtam pa se pognala na ulico. Pri padcu si je razbila lobanjo, tako da je smrt nastopila v trenutku. Samomorilka je bila v zadnjem času nekoliko duševno zmedena. * Zdravnik pred sodiščein Pred poldrugim letom je bil zdravnik dr Bogdan Lazarevič v Poža-revcu obtožen, da je zapeljal mlado deklico in ji pozneje odpravil plod. Obsojen je bil na šest mesecev zapora in na plačilo 15.000 din omenjeni deklici. Dr. Lazarevič se je proti sodbi pritožil. Kasacija je pritožbi ugodila, razveljavila sodbo in odredila novo sodno razpravo. Velika tihotapska zadeva v Belgradu Belgrajska policija je te dni razkrila nevarno tihotapsko tolpo, ki se je pečala s tihotapljenjem valut, deviz in čekov iz naše države v inozemstvo. Ti tihotapci, povečini židje mednarodnega kova, so po vsej državi, zlasti pa po južni Srbiji kupovali zlato, tuje valute in druge vrednosti višje kakor pa 60 bili tečaji na borzah, nato pa jih z dobičkom in brez državne kontrole prodajali v inozemstvo. Voditelj te tolpe je bil neki Emil Ciprut, baje državljan Irana (Perzija), ki živi stalno v Parizu. On je eden izmed tistih mednarodnih tihotapcev in sleparjev, ki potujejo po vsem svetu ter se v glavnem bavijo s podobnimi denarnimi kupčijami. V Jugoslavijo, ki c ie tem mednarodnim tihotapcem zdela nekakšen Eldorado za ljudi njihove vrste, je Ciprut večkrat prihajal V Belgradu si je poiskal neko dekle, s katero se je »zaročil«, samo da je imel izgovor, čemu prihaja tolikokrat v Jugoslavijo in v Belgrad Ta Ciprutova črna borza je tako uspešno delovala, da ie pričele na belgraisk^n denarnem trgu kar primanjkovati tujih valut in deviz. Gospodarstvenikom se je zdelo čudno, kam gredo vse te vrednosti, ki ven- dar moraio prihajati v državo. Šele policija je razkrila to uganko, ko |e pričela nadzorovati Ciprutovo tolpo. Povprečno je ta tolpa kupovala čeke in devize 30 do 40% draž|e od borznega kurza. V zadnjih mesecih je samo zaradi te borze cena zlatu v naši državi narastla od 27 na 70 din. Umevna je torej velika draginja, ki je v zadnjem času nastala, zlasti nekaterim tujim izdelkom. Ciprut se je v naši državi pojavil prvič 17 decembra 1937. zadnjič pa 5. februarja t. 1. Policija je Ciprnta aretirala in ta je pri zaslišanju tako' priznal svoje početje. Policija je nato prijela več ljudi, med temi lastnika belgrajske menjalnice JeSo Anaia posredovalca nekega Lzaka Alkalaja, nekega Daniela Minsfelda, dalje nekega Hijima Miko-Koena in še nekai drugih soudeležencev Ko je policija napravila jiišno pre-fkavo na stanovanjih in v pisarnah teh prebrisanih zločincev, je zaplenila ogromno množino tujih čekov in valut. Preiskava proti tem mednarodnim sleparjem in venžnikom še traja in vse napovedi pravijo, da bodo zapletene v to tihotapsko zadevo še nekatere znane osebnosti. Ljubljana, 8. marca Gledališče Drama: Sreda, 8. marca: »Prevara«. Red Sreda. — Četrtek, 9. marca: »Upniki, na plan!« Red Četrtek. — Petek, 10. marca: Zaprto. (Generalka.) — Sobota, 11. marca: Ob 15: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Kaj je resnica«. Preinijera. Premijerski abonma. Opora: Sreda, 8. marca: >Boheme«. Gostuje gdč. Anita Mezetova. Izven — Četrtek, 9. marca: »Frasquila«, opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Petek, 10. marca: Zaprto. Radio Ljubljana Sreda, 8. marca: 12 Drobiž za drobiž (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Godbe na pihala (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Glasbena zgodovina (g. dr. Ant. Dolinar) — 18.40 Angleško šolstvo (g. dr Vinko Bruinen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega opernega gledališča: G. Pucclni: La Bohemc. Gostuje članica beograjske opere gdč. Anita Mezetova. v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 8. marca: Belgrad: 19.50 Violina — 20.20 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Zagreb: 20 Ljubljana-Praga: 19 20 Zab. gl. — 20.30 Plesna glasba — 21 10 Filb. konc. — Sotija: 19.45 Berliozovo »Faustovo pogubljenje« — Varšava: 19 Ork. konc. — 21 Chopinove skladbe — 21.30 Igra — 22 Amer. vokalni duet — Budimpešta: 19.30 Opera — 23 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Opera »Patli de Mozzi« — Rim-Bari: 21 Igra, nato pianino — Florenca: 21.15 Simf konc. — Dunaj: 19 30 Komična opera »Puščavnikov zvonček« — Berlin: 20.10 Koračnice — Konigsberg: 21.10 Vojaška godba — Lipsko: 20.10 Kolonialna prireditev — 21 Weberjev večer — Kiiln: 20.10 Cirkus — Stuttgart: 20.10 Operetni koncert — 21.15 Komorna glasba. Monakovo: 20.10 Pfitznerjeve skladbe — Beromilnster: 20.10 Jodlerji in llindlerji — Strassbourg: 20.30 Sinit, koncert. Prireditve in zabave Za predstavo Stolno prosvete, ki bo v nedeljo zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani, vlada v naših ljublj. krogih precejšnje zanimanje. Prijatelji Stolne prosvete že sedaj pridno segajo po vstopnicah, ker se pač zavedajo, da je ves čisti dohodek namenjen dvema najbližjima namenoma: kongresu Kristusa Kralja in za Slovenski prosvetni dom. Slavni pianist Nikolaj Orlov je v poslednjih letih igral tudi mnogo radio-koncertov. Tako smo ga pogostoma slišali po radiu iz Italije, pa tudi iz Poljske. Vsi njegovi koncerti, bodisi klavirski ali z orkestrom, sc imeli ogromen uspeh. V Ljubljani bo nastopil edinole v petek, dne 10. t. m. ob 20 v veliki dvorani Filharmonije. Stanko Prek, naš koncertni kitarist, bo nastopil na samostojnem večeru v ponedeljek, 13. t. m. ob 20 v mali dvorani Filharmonije. Predavanja Šoinpetrsko prosvetno društvo vabi za drevi ob 20 na skioptično predavanje: Šempeter nekdaj in danes, V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v četrtek 9. marca točno ob 18 v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval g. prof. dr. A. Biliniovič o temi »Indikativna in normativna veda«. Sodobna socialna zakonodaja v Bolgariji je naslov predavanja, ki bo v četrtek 9. t. m. ob pol 20 v dvorani Delavske zbornice. Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob dvajseti bo predaval dr. Svetozar llešič. Temn: »O geopo'itiki«. Društvo »Rejec malih živali«, Ljubljana, priredi drevi ob 8 v Društvenem domu, Karunova ulica 10, predavanje o oskrbi in prehrani kokoši, o valenju in o vzgoji piščancev. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizve Jovanja Izgubil se je trikot znamke »Schauer« na Resljevi cesti. Najditelja prosimo, da trikot odda proti nagradi: Krekov trg 11/1. Našel se je pred približno 20 dnevi na hodniku kirurgičnega oddelka kovčeg z razno vsebino. Izgu-bitelj naj se javi pri upravi policije (urad za najdene stvari). Anekdota Francoski pesnik Alfred de Mussel je nekoč sedel s svojimi prijatelji v neki pariški restavraciji. Pri tretji jedi je de Musset nenadoma vstal, se priklonil in skušal nato stoje jesti. Njegovi prijatelji so bili zelo iznenadeni. »Kaj je s teboj?« so ga vprašali. Alfred de Musset ni dal nobenega odgovora. Prišla sta natakar in poslovodja restavracije. »Ali je mogoče stol pretrd?« je vljudno vprašal poslovodja »Ne. ne,« je odgovoril pesnik, »ne stol, ampak kokoš na krožniku.« — »Zakaj ste pa vendar vstali, spoštovani gospod,« vprašuje poslovodja. — »Veste,« je dejal Alfred de Musset nato, »jaz se vedno ravnam po starem pravilu: dvigni se pred starostjo.« bi vrv Stara gospa. »Ali bi ne bilo bolj enostavno, če Obvezna telesna vzgoja V smislu zakona o obvezni telesni vzgoji je mostno poglavarstvo 1. marca pričelo izvajati pouk obvezne telesne vzgoje za vajence, torej za učence strokovnih nadaljevalnih Sol, ki prebivajo v območju mesta Ljubljane. Pouk je enkrat na teden in sicer po pouku v strokovnih nadaljevalnih šolah, v kolikor je to mogoče z ozirom na razporeditev po telovadnih prostorih. Obvezniki so razdeljeni na 20 oddelkov, posameznim oddelkom je pa dodeljenih povprečno IX) 40 vajencev. Tečajnih učiteljev, ki vodijo praktični pouk je 14. Za ta pouk eo izbrani izkušeni delavci na športno telovadnem polju in hkrati večinoma rezervni častniki. Teorijo bodo po potrebi poučevali strokovni predavatelji. Učna snov bo podajana v okviru programa, ki je predpisan po zakonu o obvezni telesni vzgoji. Od 20, do 28. februarja je mestni fizikat zdravniško pregledal in antropoinetrijsko izmeril obveznike, ki eo bili v pretežni večini potrjeni za sposobne. Pouk ima namen pripraviti moško mladino od 14. do dopolnjenega 20. leta za vojaško službo v tole8novzgojnem kakor tudi v nravnem pogledu. Po zakonu so občine dolžne, da izvedejo pouk v 6vojem delokrogu, trajati pa mora pouk vsaj poldrugo uro na teden. Mestna občina ljubljanska je uredila pouk v zvezi a strokovnimi nadaljevalnimi šolami, ker bodo na ta način obvezniki najmanj odtegnjeni svojemu poklicnemu delu. Učenci posameznih rezredov bodo določenega dne v tednu takoj po strokovni nadaljevalni šoli odšli v spremstvu tečajnega učitelja v telovadnico ali na telo-vadišče, kjer bo poldrugo uro praktični pouk. 0 obisku obveznikov bo točna evidenca, prav tako pa tudi o njih vedenju. Obvezniki, ki se bodo redno in z uspehom udeleževali pouka obvezne telesne vzgoje, dobe po končanem 20. letu izpričevalo, ki bo omogočilo olajšave pri obvezni službi v kadru, kakor to predvideva § 26 cit. zakona. Nasprotno pa navaja § 22 zakona o telesni vzgoji naslednje kazni: Obveznike, ki kršijo določbe zakona o. t. v., kaznuje na podlagi prijave tečajnega učitelja obča upravna oblast I. 6topnje z opominom, ukorom, za težje primere pa tudi z globo od 5 do 500 din ali z zaporom do 5 dni. Enako so kaznovani tudi njihovi starši, skrbniki in poslodajalci, v kolikor povzročajo, da se obvezniki ne udeležujejo tega pouka. Kdor javno ali na kakršenkoli drug način poziva k odporu ali neposlušnosti proti oblastem ali tečajnim učiteljem, je kaznovan z zaporom do enega leta. Kdor smeši oblasti ali uslužbence pri opravljanju njih uradne dolžnosti po tem zakonu, je kaznovan z zaporom do 6 mesecev in z denarno kaznijo do 5000 din. Pouk obvezne telesne vzgoje je poverjen v smislu zakona odseku za telesno vzgojo, ki je bil v ta namen osnovan že lani. Njegov delokrog je določen v »Pravilniku o telesni vzgoji na področju mestne občine ljubljanske«, navodila za delo pa mu daje poseben odbor za telesno vzgojo, ki je v njem 7 članov mestnega sveta. Odbor za telesno vzgojo si je dal nalogo, da v okviru finančnih možnosti omogoči pouk obvezno telesne vzgoje na način, ki bo v korist vsem prizadetim. Vsak obveznik dobi na razpolago telovadno hlače in pred poukom tudi malico, namreč hlebček polbelega kruha. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pričakuje, da njegovo delo na polju obvezne vzgoje dobi v javnosti kljub začetnim težavam razumevanje in moralno podporo. HODA 1939 > predpisale za damske kosfmn, plnSče tn obleke barve, ki jih imamo vse na zalogi. Kes lepi, najnovejši vzorci po konkureučtuh conah prt BRATA VLAJ, Wolfova 5 8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8ASA8A8A8A8A 1 Pogreb gospe Tilke prof. dr. Šarabonove bo danes popoldne ob pol petih (ne ob štirih, kakor je bilo prvotno javljeno) izpred Zavetišča svetega Jožefa na Vidovdanski cesti 9. 1 Krščansko žensko društvo obvešča članice, da bo ogled Jugoslovanske tiskarne namesto v sredo v četrtek 9. t. m. Zbirališče ob 3 pred tiskarno. Po ogledu bo odborova seja. Za sredo pa vabimo k pogrebu uinrle članice ge. Tilke šara-bonove, ki bo ob pol 5 iz Zavetišča sv. Jožefa. 1 Električna zadruga v Sp. Šiški in zavetišče. Včerajšnje »Jutro« se je obregnilo tudi ob Vin-cencijevo konferenco v Sp. Šiški, češ da bo z denarjem, ki ga je že prejela na račun kupnine za Eelektrično zadrugo v Sp. Šiški, zidala zavetišče za uboge v Japljevi ulici. To pa ni res, ker bo ta konferenca takoj, ko se stavbna sezona prične, zidala zavetišče za uboge v Sp. Šiški, za kar so predpriprave že v teku ter je prostor za stavbo samo kakor tudi za dnevno otroško zavetišče že kupljen. Izjavljam, da se v »Jutru« navedena pooblastila za zidavo zavetišča v Japljevi ulici niso pobirala ter kaj takega do danes niti meni, niti g. Babniku. niti koinu drugemu ni prišlo na misel razen vsevednemu Jiitrovenm dopisniku. — Za Vincencijevo konferenco sv. Frančiška v Šiški: Tone Malgaj, predsednik. 1 Mestni uradi v novih prostorih. Opozarjamo ponovno, da so danes, v sredo pričeli v novih prostorih v I. nadstropju kresije poslovati finančni oddelek mestnega poglavarstva, t. j. finančno pravni odsek, računovodstvo, blagajna in izvršilni odsek ter trošarinski odde-I e k mestnega poglavarstva s svojim upravnim in kontrolnim odsekom. Vhod k tem uradom je samo z Lingarjeve ulice št. 1. Bof/si qid /až/e delo in ved/a sposobnost z pravilna pomerienimi očali od 1 Lastniki prevoznih sredstev (konj, voz, avtomobilov itd.) ter vojaški obvezniki (rojeni v letih 1889—1918) se opozarjajo na priobče-vanje vojaškega razporeda, ki bo v nedeljo, 12. t. m. točno ob 8 na Ambroževem trgu. Podrobnosti so razvidne z raglasa, ki je nalepljen po mestu. Slanina in svinjsko meso v sredo, 8. marca, in v soboto, It. marca, v šolskem drevoredu zopet po 12 din kg 1 Poslopje meščanske šole na Viču je dozidano do prvega nadstropja, a telovadnico že pokrivajo, ker nekatere licitacije za oddajo del niso uspele, bodo v ponedeljek, 13. marca, spet licitacije za razpisana steklarska dela, preračunana na 84.428 din, pečarska dela, preračunana na 75.7f>5 din, elektrotehniška dela, preračunana na 33.710 din, umetnokumnoseška de- la, preračunana na 350.39*! din, slikarska dela, ki so preračunana na 'H.43'5 din, pleskarska delu, preračunana ua din, in za purketur-sku delu, ki so preračunana na 121.141 din. Razpisana so torej že vsa dela razen ključavničarskih, pozneje bo pu ruzpisunu še notranja oprema in zavetišče proti plinskim nupadom. Vsi- novo šolsko poslopje na Viču bo veljulo okrog štiri milijone in bo prihodnjo zimo že uporubno. I Delavska stanovanjska kolonija za Bežigradom zaradi lepega vremena prav naglo rase in je poslopje ob LavriČevi ulici že do 1. nadstropja, drugo poslopje ob Kobaridski ulici bo pa do kraja tedna doseglo višino I. nadstropja. Razpisana so že tudi mizarska dela, ki so za vse tri objekte preračunana na 304.586 din. Licitacija bo v soboto, 11. t m. Kakor vemo, bo v novi delavski stanovanjski koloniji 48 čednih stanovanj, med obema poslopjema pa še zavet iščo za 64 otrok. Borza dela je za zidanje te prepotrebne stanovanjske kolonije dala mestni občini ljubljanski 3 milijone posojila po izredno ugodnih pogojih za 25 let po samo 2%. 1 Zaplenjeno blago. Na policijsko stražnico v Šubičevi ulici je prišel predvčerajšnjim mlad fant, ki je povedal, da mu je neka ženska izročila 20 metrov kontenine, in sicer 13 m z modrimi črtami in okoli 8 m s 6vetlorjavimi črtami, ter mu naročila, naj odnese to blago h »Dolgemu mostu« na Viču. Fantu pa se je zdelo blago sumljivo in ga je zato prinesel na policijo. Policija je obdržala blago in fanta. Nedvomno je bilo blago kje ukradeno in sedaj policija poizveduje, kje in komu. Kdor blago pogreša, naj se zglasi na policiji. 1 Nepoboljšljivi Plajhes. Pred tedni smo poročali o predrznem vlomilcu Ivanu Plajbesu iz znane Zabkarjevo tolpe. Plajbesa se je namreč tedaj usmililo sodišče in gn izpustilo na prosto. Še istega dne je Plajbes vlomil v neko stanovanje v Ulici na grad, toda so ga stanovalci zasačili, ujeli in izročili policiji. Plajbes je zopet moral na sodišče Toda na sodišču je Plajbes znal tako sladko govoriti, da ga je sodišče dne 3. marra zopet izpustilo na prosto. Ze dno 4. marca pa je Plajbes vlomil v stanovanje Vida Guliča na Glin-cah in tam pokradel za najmanj 4000 din obleke. Včeraj zjutraj pa je zopet vlomil v Rožni dolini v stanovanje Petra Kotnika ter odnesel velik kov-čeg obleke. Pred zastavljalnico, kamor je nameraval to obleko odnesti, ga je ustavil detektiv in ga aretiral. Pri tej priliki se je izkazalo, da je Plajhes že 8. apriia lanskega ieta vlomil v stanovanje Marije Guzeljeve v Kljunovi ulici 8 in tam odnesel 3400 din gotovine. V ponedeljek popoldne je skušal zopet vlomiti pri Guzeljevi, ki pa je bila slučajno bolna ter je ležala v postelji, tako da se vlomilec ni upal v stanovanje. Plajbes bo zopet romal na sodišče, ki ga po vsej verjetnosti tokrat ne bo izpustilo več. Orožniška žaloigra v Oplotnici Odpuščeni in zasledovani orožnik ustrelil svojega tovariša ter nato streljal na mater svoje ljubice Maribor, 7. marca. V Oplotnici sc je sinoči okrog 7 odigrala sredi vasi žaloigra, ki je globoko pretresla vso okolico ter je spravila na noge obsežen orožniški aparat, ki sedaj zasleduje storilca. Ta žaloigra je imela svoj začetek pred 14 dnevi v Tepan.u, kjer je streljal odpuščeni orožnik Bajagič Milan na svojo izvoljenko trgovko Anico Žučko ter jo je ranil. Bajagič je do novembra lanskega leta služboval kot orožniški kaplar v Oplotnici ter se je tekom svoje službo spoznal s trgovko Anico Žučko v Tepanju. V novembru pa je bil Bajagič odpuščen ter se je preselil v Tepanje k Žučkovi, pri kateri je stanoval. Nameraval je Zučkovo poročiti. Zaradi ljubosumnosti in drugih vzrokov pa je prišlo med obema do sporov, ki so se končali tako, da je Bajagič v jezi potegnil samokres ter ustrelil na Žučkovo. Krogla jo je samo oprasnila na glavi, vendar se je zgrudila nezavestna. Bajagič pa je, misleč, da jo je usmrtil, pobegnil. 14 dni se je skrival po okolici Oplotnice, Te-panja in Konjic, orožniki pa so mu bili neprestano za petami ter so ga povsod iskali. Snoči je prišel Bajagič nenadoma v Oplotnico. Ustavil se je v gostilni, odkoder je poslal pismo svojemu tovarišu orožniškemu kaplarju 30 letnemu Jo-vanu Jovkoviču. Oba sta bila doma iz istega kraja v Čmi gori tei sta si bila prijatelja V pismu je Bajagič prosil Jovkoviča za razgovor, toda samo pod pogojem, da pride kot prijatelj, ne pa kot orožnik ter mu dovoli svoboden odhod Jovkovič pa se je zavedal svoje službene dolžnosti, pa je sklenil porabiti priliko ter Bajagiča prijeti Prišel je v gostilno, kjer ga je čakal Bajagič. Oba sta se kratko pogovarjala, nakar sta stopila na cesto, kjer pa je Jovkovič Bajagiču nenadoma napovedal aretacijo ter ga je nato odgnal s seboj proti orožniški postaji. Na cesti se je ustavil ter klical poveljnika postaje, naj pride ven in prevzame jetnika. To priliko pa je porabil Bajagič, nenadoma je potegnil iz žepa samokres ter je oddal na Jovkoviča z bliskovito naglico dva strela. S prvim ga je zadel v Zavetišča proti bombnim napadom grade pridno v Angliji. Pred kratkim si je te podzemeljske stavbe osrlednl tnrfi angleški kralj Jurij, ki ga vidimo, na naši sliki, ko pravkar odhaja iz takega prostora. vrat, z drugim pa v glavo ter se je nesrečnež smrtno zadet zgrudil na tla in v nekaj sekundah izdihnil. Bajagič pa se je takoj, ko je sprožil strele, obrnil ter zbežal iz Oplotnice. Bežal je naravnost proti Tepanju, kjer se jc podal proti hiši svoje izvoljenke Ane Zučko. V hiši je bila luč ter je opazil skozi okno v sobi več ljudi. Oddal je skozi okno v hišo 8 strelov iz samokresa. Nepopisna panika je zavladala med onimi, ki so bili v sobi, poskrili so se po tleh, v kotih, pod mizo in posteljo. Streli so zadeli k sreči samo enkrat in sicer je bila ranjena mati Ane Žučkove v roko Ko je izpraznil samokres, se je Bajagič izgubil v noč. Pet minut po njegovem odhodu je pribrzela po cesti na kolesih že orožniška patrulja iz Oplotnice, ki je Bajagiča zasledovala, vendar ga ni mogla več dobiti. Danes je na nogah ves orožniški aparat konjiškega okraja, da bi nevarnega človeka izsledili. Zasledovanje vodi poveljnik orožniške čete v Ptuju kapetan Bevardi. Posebno pazite, kaj bolnik pije I Če Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI m Na današnjem prosvetnem večeru ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti bo predaval univ. prof. iz Ljubljane dr. Fr. Štele o »Umetnostnem bogastvu Slov. Štajerja«. Mariborsko občinstvo vabimo, da se tega predavanja v obilnem številu udeleži. m Proslava kanonizacije sv. Andreja Bobole bo v kapeli Srca Jezusovega dne 10., 11. in 12. marca s sledečim sporedom: v petek 10. marca ob 7 zvečer razkritje slike, govor in litanije; v soboto 11 marca ob pol 7 zjutraj sv. maša, zvečer ob 7 govor in litanije; v nedeljo 12. marca ob 9 dopoldne slovesna sv maša, zvečer ob 7 zaključna po-božnost 7 zahvalno pesmijo. m Zbor mariborskih poštarjev. V nedeljo popoldne so imeli člani mariborskega pododbora Združenja poštnih, telegrafskih in telefonskih zva-ničnikov, služiteljev in dnevničarjev svoj redni občni zbor. Predsednik Franjo Serbec jc obširno poročal o težavah, s katerimi se je mariborska organizacija preteklo poslovno leto borila. Po odstopu prejšnjega odbora jc dobila organizacija najprej komisarja ter se je novo vodstvo šele 11. novembra izvolilo. Novi odbor se je energično lotil dela ter je v kratkem času spravil v red društveno go-6podanstvvo. Ko je predsednik pododbora Šerbec svoja izvajanja končal, je prevzel vodstvo občnega zbora predsednik centrale v Belgradu Ristič, kar je izzvalo pri članih proteste Poklican je bil zastopnik policije, da napravi red. Končno so se zborovale! sporazumeli, da je vodil zbor Ristič. Zborovanje se je končalo s tajnimi volitvami, pri katerih je dobila večino glasov lista z Babičem kat novim predsednikom. m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl 12-Ietni sin lovskega paznika Anton Korošec. — V Prešernovi ulici na Pobrežju je pokosila smrt komaj 22-letno ženo nastavljenca drž. žel. Avguštino Stravs. — V Belgraj&ki ulici 9 ie umrl uradnik drž. žel. v p. Anton Črepanj, star 66 tet. Naj počivajo y mirul Advokat FRANC SflTLER naznanja, da je otvoril svojo odvctnlike pisarno pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. m Članice stolnega dekliškega krožka I. imajo danes zvečer ob 7 svoj redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite vse in točnol m Nemški konzulat v Mariboru bo začel v najkrajšem času poslovati. V Mariboru 6e že mudi dosedanji nemški konzul v Sarajevii g. Josip Slo-ckele, ki 6e je preselil iz Sarajeva ter bo vodil novi mariborski konzulat. V Maribor prideta tudi dva uradnika in 1 uradnica, ki sa bili do nedavnega člani nemškega konzularnega zastopstva v Egru (Ileb) v bivši češko-sudetski pokrajini. m Skrbi in težave mariborskih krojačev. V Gambrinovi dvorani je bil v ponedeljek občni zbor Združenja krojačev in sorodnih obrti. Predsednik Reicher je poročal o poslovanju v preteklem letu in zlasti podčrtaval barbo, ki jo vodi Združenje proti šušmarjem in zlasti proti mariborski kaznilnici. Vprašanje konkurence, ki jo mariborskim obrtnikom dela kaznilnica, ie na dnevnem redu vseli zborovanj mariborskih obrtnikov. Zato bi bil že skrajni čas, da bi država to vprašanje uredila in ugodila upravičenim zahtevam mariborskih obrtnikov. Pri volitvah jc bil za predsednika izvoljen g. Reicher. m Požar v sredini mesta je izbruhnil včeraj okrog 2 ponoči v leseni šupi na dvorišču hiše v Slovenski ulici 16. ki je Ia6t dr. Štora z Dunaja. V šupi je imel elektrotehnik Tichv spravljene lesene zaboje in lesno volna. Zvečer je vajenec shranil v šupo tudi cev od peči za žaganje, v kateri je bilo najbrž še kaj tlečih ostankov žaganja, pa je tako nastal požar, katerega jc prvi opazil plačilni natakar iz Zadruge drž. uslužbencev Ludvik Franko in alarmiral policijsko stražnico. Ogenj je nato zaiel še skladišče lesa in oglja, ki je last kleparja Ussarja v Gregorčičevi ulici 17 in je ogrožal tudi že stanovanjsko hišo, ko so prispeli gasilci ter nevarnost odstranili. Požar je povzročil precej škode. • m Razprava proti razbojniški tolpi Kodra In Pintariča bo dne 29. marca pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Vsega skupaj pride pred sodnike 17 obtožencev, obtožnica proti njim pa ima 32 tipkanih strani. Gledalce Sreda 8. marca: Zaprto. — Četrtek 9. marca: »PygmaIion«. Premiera. Red B, Celje c Kdo bo novi celjski župan, to ne zanima samo celjskega občinstva, to posebno skrbi celjsko »Novo dobo« in njen ožji krog, zato v svojem listu tolmači razna ugibanja, ki nastujajo zaradi imenovanja novega župana. Poročanje »Nove dobe« pa nam zaradi svojega lažno-tendenčnega poročanja vsiljuje misel, kakor da kdo v krogu »Nove dobe« hrepeni po županskem stolčku. Morda boli ožji krog »Nove dobe«, da sani ne odloča pri imenovanje novega celjskega župana. — Mariborski >Večernikt je pri svojem »preudarnem« poročilu hotel dokazati, zakaj g. Gologranc Konrad noče sj>rejeti županstva, češ da prevzema stalno več občinskih naročil. To je seveda »temeljito« poznanje naših zakonov in otipljiva in debela laž. Po zakonu občinski svetnik ne more sprejeti ni-kakih občinskih naročil in tako jih g. Gologranc tudi kot občinski svetnik ni dobil. Morda je pa to delo skupne združene slovenske opozicije v Celju, ki, kakor poroča ponedeljski »Večernikt, namerava nadaljevati pri volitvah započeto, a obupno in neuspešno delo. c Koncert ljubljansko Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 13. t. m., sestoji iz treh delov. 1. del je posvečen Antonu Lajovicu, II. del koncerta obsega Foersterjevo Ljubico, Adamičev zbor »Zalni-čale gore« in Ko|>orčevo »Ukrajinsko«. 111. del začne z dr. švabovo »Zdravo Marijo, sledijo Tom-čeve »Svatske« itd. Koncert bo prvovrsten dogodek za Celje, vstopnice so v predprodaji v knjigarni Goričar v Celju. c Dri. kr. zaščita doce in mladine v Celju ima svoj redni občni zbor drevi ob 8 v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom in volitvijo novega društvenega odbora. c Franc Kolenc. V Rečici ob Savinji je v torek zjutraj umrl v 09. letu starosti veleposestnik in lesni industrijalec ter gostilničar gosp. Franc Kolenc. Pogreb dragega pokojniku 1h> v četrtek ob pol 11 dopoldne |k> končani sv. maši zadušnici na farno pokopališče. Pokojni zapušču ženo iu 5 6inov ter 2 hčerke. c Kreditna zadruga drž. uslužbencev jo podarila Dijaški kuhinji v Celju 10<) din namesto venca na grob pokojne ge. Bervarjeve. c Zadnja pot Janje Bervarjeve. Včeraj ob 5 popoldne so pokopali na okoliškem pokopališču pok. go. viš. sod. of. Janjo Bervarievo. Kako priljubljena je bila dobra in skrbna mati pri vseh, je pokazal |>ogreb, katerega se je udeležilo veliko Celjanov. Naj počiva v mirul c V celjski bolnišnici je umrl 25-letni krojaški pomočnik brez stalnega bivališča J. Krašovic iz Celja. c lz zapora pobegnil. Na okrožnem sodišču v Celju so doživeli veliko presenečenje. V zajKjrih je prestajal svojo kazen 25-letni Bianko Rudoif, znan po velikih tatvinah v Rukuschoveni skladišču v Celju. Pred letom dni ga je sodišče obsodilo na 2 leti in pol robije. Po prestani kazni bi moral še tri leta delati v prisilni delavnici Sklenil je, da bo skušal pobegniti, pa četudi ga to velja življenje. Posrečilo se mu je, da je vlomil v pazniško sobo. Na vse to se je dobro pripravil. S seboj je vzel ponarejen ključ, s katerim je odklenil obesenko in tako odprl zamreženo okno. Skozi to okno jt skočil iz I. nadstropja in srečno priletel na zemljo Nato je preplezal zid in zhe-zal z jetniško obleko. Kmalu pa je jetniško obleko odložil. Obleko so že našli. Širijo se govorice, da je Bianki pobegnil proti jugu, da je pobegnil s pomočjo neke osebe in da je bilo vse to ie prej dogovorjeno. Huda nesreča pri Litiji Ljubljana, 7. marca. Danes popoldne se je v bližini Lilije na železniški prpgi pripetila huda nesreča Skozi mali predor tik pri Kresnicah se je po službenih opravkih vozil progi s kolesom 40-lelni progovni nadzornik Franc Ranko, doma iz Gradca pri Litiji. Nasproti mu je privozila železniška drrezina, ki je Ranko ni opazil v predoru, derezina pa ni bila razsvetljena, ker pač nihče ni računal, da se bo derezinn v kratkem predoru srečala s kakšnim drugim vozilom Derezina je Kanka butnila v stran. Ranko je obležal s hudimi poškodbami, železničarji so ca naložili na derezino ter ga takoj odpeljali v Litijo, kjer je dobil ponesrečenec prvo pomoč. Iz Litije so telefonirali po ljubljanski reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Stanje ponesrečenca je sicer resno, vendar pa k sreči ne smrtno nevarno. KULTURNI OBZORNIK Feliks Salten: Bambek Prevel Vinko Lavrič, Mohorjeva knjižnica, xv. 103. V zadnjem« času je Mohorjeva založba izdala šc Iri knjige, o katerih še nismo poročali v našem listu, namreč izvirne pravljice Sonje Severjeve: »Palček čevljarček«, izvirno kleno avtobiografsko kramljanje Ivana Zorca: »Iz nižav in težav«, ter prevod živalske knjižice Feliksa Saltena: »Bambek«. Dočim bomo o prvih dveh knjigah poročali prihodnjič, naj danes predstavim samo zadnji prevod. Saltenovo gozdno povest »Bambek« lahko smatramo za izrazito mladinsko povest, lahko pa tudi ne, kajti pisana je tako, da jo bo z užitkom bral tudi vsak odrasli, ki ljubi naravo in življenje v njej. Salten je namreč napisal prelepo povcstico o srnjaku Bambku v razmerju do narave in do človeka ter je nekak »razvojni roman« od rojstva, in preko mladih, neizkušenih let do zrelega gledanja na 6vet, ko suvereno obvlada svoj položaj. Kot se vsak razvojni roman začne z rojstvom junaka, tako jc tudi Salten začel svojo gozdno idilo z rojstvom 6rnjačka Bambka in njegovimi prvimi vtisi. In potem gre stvar naprej: 6reča suverenega starega srnjaka viteza Klateža, živo srnjaško modrost in izkušenost, nekakšni pravljični »dcus ex machina» v povesti, ki se pojavi ob veliki nevarnosti, ter s svojo modrostjo rešuje svojega ljubljenca iz nevarnosti. Srečuje Njega, človeka, ki ga še ne pozna, toda ves gozd je poln strahu pred njegovo vsemogočnostjo in trepeta ob njegovi prikazni. Doživlja prvi ljubezenski gon do srne Pipke, iz katere ljubeznivosti pa se osvobodi v 6vojo samostojnost. Najmočnejša 60 poglavja, ko živali slutijo bližino Njega, ki jc strah živali, človeka, in gotovo je najbolj razgiban dramatičen opis lovskega pogona na srne v zgodnji zimi, ko četo obkolijo lovci in pade v boju tudi Bambkova mati, njegov drug pa postane živ plen. Napeti so prizori, ko zajeti srnjaček Pip uide Lz človekovih rok, Anifa Mezefova gostuje drevi v operi Gospa Anita Mezetova, ki gostuje drevi v opernem gledališču z Mirni v »Boliemu«, je osvojila ves Belgrad s svojim nežnim liričnim sopranom. Prav posebno je prišel do veljave v vlogi »gospe Metuljčka*. Karakteristična ljubkost v glasu gospe Mezetove, pišejo helgrajski listi, je dajala lirskim scenam posebno barvo in izraz, v tragičnih momentih pa je postal njen glas temnejši, težji in bnlestnejši. Vsi obiskovalci naše opere bodo uživali drevi v gledališču, ko bodo ugotovili, kako lepo je napredovala naša marljiva -lovenska umetnica. Kulturna značilnost zadnjih dob italijanskega naroda je, da skuša iz bogastva svojega kulturnega kroga nuditi sosednim narodom najboljše. Tako »kulturno prodiranje« se zlasti javlja v smeri na vzhod. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da je treba kulturno oplajanje medsebojno razumeti — ker to je temelj slehernemu politično-gospodarskemu 6ožitju. Te misli so bile ponovno izražene ob razstavi italijanske knjige in drugih umetnostnih razstavah v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod. Priznati je treba, da Italija od svoje 6trani veliko 6tori in to tudi uradno, z državnim denarjem. Bodita tu omenjena poleg številnih drugih še dva zavoda, ki imata namen seznanjati sosedne narode z italijansko kulturo. To je predvsem že pred skoraj pol stoletjem ustanovljena družba »Dante Alighicri«. Spočetka jc bila literarni krožek ljubiteljev nesmrtnega pesnika. Brž pa je prevzel nalogo širiti italijanskega duha. To delo vrši z ustanavljanjem šol. stolic za italijanski jezik in slovstva, 6 prirejanjem razstav in koncertov. Družba se je močno razvila. Iz poročila, ki ga je podal njen predsednik Felicioni Mussoliniju letos ob začetku leta, povzemamo, da je število družbinih rdov poskočilo od 370.214 v letu 1934 na 839.880 v začetku letošnjega leta. »Dante Alighieri« ima v domovini 350 sekcij, v inozemstvu že 200 (celo v Avstraliji in Oceaniji). Število slednjih bodo zlasti letos, ko družba obhaja 6vojo petdesetletnico, pomnožili. Vlada jc ob tej priliki obljubila družbi irdatno podporo, zlasti ker ve, da ni majhna zasluga teh kulturnih žarišč tudi za politično veljavo nov« Italije. Leto« se je ustanovila še druga družba imeno-fiuia po enem italijanskem pesniku. To je družba za gojitev študija o pesniku Leopardiju. Ustanovljena je z uradno podporo. Dočim ima prva namen izžarevali italijansko kulturo med 60sede, bo Leo-pardijeva družba skušala doma povzdigniti ponos nad tem slavnim sinom. Saj je bil Jakob Leopardi (1798—1838) najbolj vroč pevec domovinske ljubezni. Družba bo vsakih pet let razpisala velike nagrade za »Leopardiana«, ustanovila bo muzej, posebno glasilo in na firenski univerzi dveleten tečaj. Ta bo prav posebno namenjen inozemcem. Za letošnjo dvestoletnico smrti so 22. februarja v Neaplju slovesno prenesli pesnikovo truplo v posebno grobnico poleg Vergila. Akademik Pappim pa je v navdušenem govoru orisal Leopardija kot pesnika »mlade in večne Italije«. Nehote se človek vpraša, kako je pa drugod, kako js pri nas v tem pogledu. Malo bo moč po- veš poln hvale do njega, ki ga je hranili in redil, pa v preveliki domačnosti in zaupanju gre Njemu nasproti, ki ga seveda ubije. Pravtako močan je tudi eden zadnjih prizorov, ko Bambek, zadet od krogle in preganjan po psu, že ves izmučen lega v onemoglost, pa ga reši Klatež, ki v krogoteku zmeša sledi zasledovalcem. Vsi ti prizori so povezani s polnimi podobami gozda in gozdnih živali, ki se med seboj sporazumevajo v 6voji govorici, ki je nam nerazumljiva, ki pa jo je Salten lepo ujel jo razložil svojim bralccm. Kakor je preganjanje slabejšega po močnejšem, po človeku, ve6 čas nekaka rdeča nit v povesti, je konec tudi vzgqjno zaključen: o'b mrtvem divjem lovcu, ki ga je ubil človek, spozna tudi Bambek, da človek ni vsemogočen, da je še nekdo nad njim, ki tudi njemu pošilja smrt. In ko tako spozna v svoji pameti skrivnosti življenja in smrti ter ob Klateževi previdnosti srnjaško modrost, postane po njegovi smrti njegov naslednik — modrijan gozda, ki naj novi rod vodi v modrost preteklosti. Ta je prevzel vlogo samostojnega samotarca modrijana Klateža ter sc konec povcstice konča z istim prizorom kot začetek: Bambek 6e pojavi pri novorojenčku, ga izbere za svojega ljubljenca ter se mu postavi za zaščitnika. Tako je Bambek Klatež in mladiček novi Bambek. Zgodba se v krogu nadaljuje. To je snov povestice, ki ne vpliva toliko s svojimi zgodbami, kolikor 6 svežostjo opisov narave in polnostjo gozdnega življenja. Tako lepih živalskih povestic smo malo brali v slovenskih prevodih. Zato pravim, da lahko knjižico smatramo prav tako za odlično mladinsko berilo, kakor za odlično povest za odrasle, vsekakor za lepo umetnino. Priporočamo jo vsem, saj je postala v svetu ena najbolj priljubljenih živalskih povestic in bo še bolj zaslovela, ko bo znani izumitelj Mi-cky miške, častni doktor Desney, narisal za film fantastične slike k tej povestici, ki je po Snegul-čici na njegovem programu. In kdo bi je ne želel poznati že prej? td. kazati od lastnega kulturnega snovanja, pa čeprav je po svoje prav tako raznovrstno in bogato, če bo vse prepuščeno zasebni pobudi. Tudi v tem se lahko marsikaj učimo od sosednjega italijanskega naroda. R. B. Nove knjige v januarju (Objavlja prof. N. Kuret.) Blažič Fr.: Trije spevi za pepelenje na pepel-nico in trije spevi za odhod na cvetno nedeljo. (Dopolnilo k zbirki »Obredni spevi za svečnico, pe-pelnico, cvetno nedeljo in veliki petek«.) Za mešani zbor zložil... — Ljubljana: samozaložba. 1939. 5 str. Broš 6 din. (Vtnsidine Daniel, p., D. J.: Jasnine. Prev. Kar-mel na Selu. — Ljubljana: zal. Karmel na Selu. B. 1. 1939. 68 str. Broš. 5, vez. 10 din. Koledar Zvezo slovenskih obrtnikov za navadno leto 1939. — Ljubljana: zal. Zveza slovenskih obrtnikov. 1939. 163 str. Vez. 12 din. Koritnik Griša: Na razpotju. — Ljubljana, samozaložba. 1939. 75 -str. Vez. 20 din. Mal Josip: Probleme aus der Fnihgeschichte der Slovenen. n—, Ljubljana L. Nova . založba.,. 1939, 175 str. Vez. 60 din. Mal Josip dr.: Vodnik po ljubljanskem mestnem muzeju. — Ljubljana: Nova založba. 1939. 25 sir. Broš. 3 din. Odar Alojzij dr.: Katekizem Katoliške akcije z razlago. — Ljubljana: Katoliška akcija. 1939. 123 str. (= KA v Sioveniji IV.) Oražem Janez: Naša župnija. Življenje e cerkvijo po župniji. — Ljubljana: zal. »Božji vrele!«. 1939. 103 str. Kart. 24, vez. 3'2, z zl. o. 35 din. Pibrovcc Len: Pouk branja po globalni metodi. — Ljubljana: samozaložba. 1939. 75 str. Broširana 15 din. Sajovic Rudolf dr.: Civilni pravdni postopnik s kratkimi pojasnili. Priredil... — Ljubljana: Blasnik. 1939. 757 str. Sveti lakon. — Ljubljana: Salez. založba. 1939. 32 str. (= Knjižice 124.) Broš 1 din. Šolar Jakob: Kaj je z našo ljudsko povestjo? — Celje: Družba sv. Mohorja. 1939. 30 str. Broš. 4 din. Turk Josip dr.: Pota in cilji sholastike. — Ljubaljana: Katoliška akcija. 1939. 224 str. (— Naša pot VII.) Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. — Ljubljana: zal. Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov. 1939. 63 str. (= pon. iz Službenega lista kr. baneke uprave dravske banovine.) Broš. 8 din. Vurnik Matej: Kristusu Kralju ljubezni. Devet pesmi za mešani in moški zbor. — Ljubljana: samozaložba. 1939. 10 etr. Broš. 8 din. * (Založniki in avtorji, katerih del, Izišllh v teku meseca januarja 1939, v gornjem seznamu i i, se vljudno naprošajo, da to javijo prof. Niku Kuretu, Ljubljana, Zarnikova ulica 16. Zadošča dopisnica.) Nove knjige v februarju Dr. Josip Mal, Probleme der Frtthgeschichte der Slovenen, broš. 60, vez 72 din. Dr. Fr. Jaklič, Svetla pot II. izdaja, vez. 48 din. Dolžan Franc, Botanika za 1. in 2 razred sred. šol, 48 din. Dr. A. Brilej, Priročnik za planince, broš. 14, vez. 20 din. Kronika slovenskih mest 1938, štev. 4, 30 din. Vomberger, Na bregovih Bistrice, 32 din. Golob France, Nniav črez Izaro, 18 izvirnih lesorezov, 150 din. Ilugo Virtor, Izbor proze, broš. 15 din. Dr. Pavle Blaznik, Naselitev Slovencev, 6 din. Zupančič inž. Ivo, Vinske bolezni in napake, 8 din. Izseljeniški zbornik 1938, 20 din. Statistični pregled šolstva in prosvete dravske banovine 1937-38, 30 din. Riemmichl, Habakuk, povest, 11 din. Dr. Jože Mihalek, Trgovinstvo, vez. 80 din. Vazov Ivan. Pod jarmom, roman, I. del, vez. 55 din. Se igerseh m i ed J.. Pojdite k Jožefu, vijolice za mesec marec, broš. 10. vez. 15 din. A. V. Isačenko, Narečje vase Sele na Rožu. broš. 60 din. Vse knjige se dobe tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Izšel je Katalog moderne umetnosti muzeja princa Pavla, pripravil ga je dr. Milan Kašanin. Reproducirane so sledeče siike slovenskih umetnikov: Grohar (Na paši), Sternen (Cltajoča), Jakopič (Breze). Med kolorirnnimi reprodukcijami Slovenci nismo zastopani. Izideta še dva podobna kataloga za stari in srednji vek. Prvi katalog stane 60 din. Podrobnosti o nesreči letala (K našemu včerajšnjemu poročilu.) Niča, 7. marca. V gorah blizu Niče so našli ostanke nekega nemškepa letala. V bližini razvalin so našli 10 silno nakaženih trupel. Razvaline letala je našla vojaška jpatrulja in sicer na Couillotte prelazu, na južnem pobočju Morskih Alp. Stroj letala je ob nesreči vrglo ?5 metrov proč od ostalih razvalin. Po poizvedbah se jc ugotovilo, do gre za nemško letalo, ki bi 25. februarja imelo pristati v Ženevi. Veliko vojaških patrulj je bilo že poslanih v gore, ker letalo ob napovedanem času ni pristalo, toda vse so se vrnile brez uspeha; o letalu ni bilo nobenega sledil. Sedaj ga je našla smučarska patrulja alpskega polka. Preiskava na licu mesta je ugotovila, da je letalo nenadoma zašlo v hud snežni metež, ki ga je zgrabil v vrtinec in treščil v skale. Letalo je že preletelo prelaz C o m p e s s in je bilo v bližini vrha Pepouiry, kjer se je zgodila nesreča. Stroj je udaril v hrib kake štiri metre pod vrhom, torel le malenkost, pa bi tudi ta vrh srečno preletel. V skalah se pozna, da jih je bilo nekaj pred kratkim s silo odkrušenih in so se skotalila v dolino. Kolesje se je pri nesreči odtrgalo od trupa, prav tako tudi stroj. Trup letala jc ves pogorel. V letalu je bilo 11 oseb in sicer 10 moških in neka mlajša gospodično, vendar doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kdo so, ker so trupla vsa ožgana in silno trdno zgnetena v zoglenele razvaline letalo. Med pol ožganimi papirji, ki so jih še našli med razvalinami, je tudi nekaj nemških brošur, ki popisujejo stroje. Našli so tudi nekaj razglednic Berlina. Letalo je bilo tipa Jtinkers in je obratovalo na progi Palma — Malorca — Nemčija. Domnevajo, da se je nesreča zgodila 24. februarja ob tričetrt na 10 dopoldne, ker se je ob tem časn nstavila zapestnu ura na roki nekega potnika. Ozemlje, nad katerim se je nesreča zgodila, spada v vojaško področje in ga civilna letala ne smejo preleteti. Ko jc bil grof Ciano v Varšavi je žena poljskega zunanjega ministra, Jadviga Beck, ženi italijanskega zunanjega ministra, Edi Ciano, priredila v neki restavraciji družaben zajtrk. Na sliki od leve na desno: ga. Eda Ciano, ga. Jadviga Beck oh vhodu v restavracijo, ko natakarica italijanskemu gostu nudi kruh s soljo. ŠPORT Kaj bo v Planici V dneh od 12. do 19. t. m. bo v naši Planici teden smuških skokov in poletov. Že 12. se bo pričelo — saj pridejo te dni že inozemski tekmovalci v Planico — na trening. Seveda tudi domači. 12. marca 1939 ho na 65 metrski skakalnici ob železniški progi tekmovanje v smuških skokih za zvezno prvenstvo 1938-1939 z mednarodno udeležbo. — Mednarodna udeležba? Prva svetovna velesila v skokih: Nemčija, in tretja: Poljska. Druga, Norveška, že nekaj let sem negira Planico, čeprav je bila njen prvi gost! — In imena? — Bradi, Marusarz, \Viede-mann, Holl, Marr v družbi najboljših nemških, poljskih in jugoslovanskih skakalcev! 13.—18. marca 1939. Visoka šola smuških skakalcev: študij poletov na veliki, stometrski skakalnici. Ne morda lov za rekordi ali senzacijami — znanstveno, borba, teoretično ^elo! -— Proučevanje nove smučarske discipline: smuških poletov! 19. marca 1939. Planiški praznik. Objava rezultatov študija smuških poletov javnosti: denionstriranje nove smuške discipline na mamutski letalnici. Brez sodnikov, brez točk, brez placementov in daril. Vsak gledalec bo zase sodnik! Bradlov praznik. Bradi je začel navzgor usmerjeno pot svoje kariere v Planici. K njegovemu prvemu uspehu v Planici je svet prisluhnil; v Planici je postavil dvakrat absolutni svetovni rekord 101 m leta 1936 in 107 m leta 1938. Letos je z Zakopanem postal ofi-cielni svetovni prvak, 19. marca, ko bo znamko 107 m morda še pomaknil navzgor, praznuje svetovni prvak in absolutni dolžinski rekorder v smu-škem skoku, Josef Bradi, v Planici svoj god! Razpis mednarodnega zveznega prvenstva v skokih v Planici 12. marca 1939. Jugoslovenska zimskošportna zveza razpisuje zvezno prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo po § 2. I.W.O. v Planici na 65 metrski skakalnici na dan 12. marca 1939. Pričetek tekmovanja ob 10.30. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ in FISe. Tekmujejo lahko vsi pri naši Zvezi verificirani tekmovalci, ki nimajo štartne zabrane. — Tekmovanje je odprto za vse inozemske tekmovalce, ki so verificirani za zveze, priključene FISi in se pravilno prijavljajo potoni svoje zveze. Prijavnine ni. Prijave je poslati na naslov: Jugoslovanska zimskošportna zveza, Ljubljana, Tyrševa cesta 1-IV., do petka zvečer do 18. Žrebanje bo v soboto zvečer v Planici v domu Ilirije. K žrebanju imajo pravico dostopa vsi zastopniki klubov ter zastopniki inozemskih zvez. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Skakalnica je od danes naprej odprta za trening do vključno sobote dopoldne, v soboto popoldne je skakalnica zaprta in trening na njej ni dopusten. Zvezni prvak postane le jugoslovanski državljan. Zvezno prvenstvo se ocenjuje ločeno od mednarodne tekme v skokih. Imena pokroviteljev in vodstva tekme ter darila se objavi kasneje. Po potrebi se bodo objavile tudi še dopolnitve ali izpremembe tega razpisa. Po športnem svetu V Holmenkolnu je zmagal Šved Erikson in Norvežan Hoffsbakken • Ob veliki napetosti so bili v Holmenkolnu smučarski skoki, pri katerih je v samostojni disciplini zmagal Šved Sven Erikson z 226 točkami pri dveh skokih, katera je potegnil na 62 m. Naslednja mesta so'zasedli Norvežani. Birger Ruud je prišel šele na četrto mesto. V skokih za kombinacijo je zmagal Norvežan Skinarland z 216.3 točke. Skočil je 57 in 55 metrov daleč. V kombinaciji pa je bil prvi Norvežan Hoffs-baken z znamko 437.50. Svetovni prvak iz Zakopanega, Berauer, je šele na 31. mestu. Pri juniorskih solo-skokih je zmagal Norvežan Absjorn Ruud z 229.0 t. Skočil je 57.5 in 58.5 m daleč.' Ta Ruud je bil že lansko leto prvak v skokih. Podrobni rezultati: Solo-skoki: Sven Erikson (Švedska) 226.0 t., 62.62 m: 2. VVahlberg (Norveška) 225.7 t., 62 in 60 m; 3. Myrha (Norveška) 225.3 točke, 59 in 58.5 m; 4. Birger Ruud (Norveška) 224.9 t., 56.5 in 60 m. Najboljši Nemec, Marr, je prišel šele na 14. mesto. Klasična kombinacija: 1. IToffsbaken (Norveška) 437.50 I.; 2. Skinnarland (Norveška) 437.30 t.; 3. Odden (Norveška) 435.30 1.; 4. Westberg (Švedska) 418.30 t. Najboljši Nemec VVilli Bogner je bil na 8. mestu s 402.61 točke. Na teh tekmah so se Norvežani, če izvzamemo solo-skoke, katere je gledalo 70.000 ljudi, temeljito revanžirali za svoje neuspehe v Zakopanem. Medmestni dvoboj boksarjev Dunaj : Varšava V Varšavi je bil v nedeljo medmestni dvoboj boksarjev Varšave in Dunaja, katerega so izvoje-vali Poljaki s 15:3 v svojo korist. Zmaga Poljakov, ki se je.odigrala pred 3000 gledalci, je bila prepričevalna. Izbirne tekme nemških telovadcev za dvoboj z Madžarsko V nedeljo so imeli v Monakovem nemški telovadci svoje izbirne tekme za dvoboj, ki bo dne 19. marca z Madžarsko. Tekmovali so na vseh štirih glavnih,, prodjili, prosti vaje in skoku čez konja. Vseh tekmovalcev, ki so bili pripuščeni k tej izbiri, je bilo 11, in so pokazali po poročilih strokovnih listov stvari, ki se jih ne vidi zlepa, in pravijo Nemci, da gredo mirno v borbo z Madžari. Prvih osem mest so zasedli naslednji možje: W. Stadel, Stangl, K. Stadel, Miiller, ' Krotzsch, Friedrich, Wurm in Vollz. Olimpijski zmagovalec Sclnvarzniann ni bil navzoč pri teh tekmah, ker je bil kot poročnik na vojaškem smučarskem tečaju. Zagrebški Marathon v Genovi Študentovska reprezentanca Italije je premagala v Genovi zagrebški Maraton v hokeju z rezultatom 3:0 (0:0). Lahkoatlefski termini v Mariboru 12. marca. Prireditelj SK Železničar - cross-countrv za spriuterje, skakače in metalcc. lfl. marca. M. O. L. A. 1'. - cross-countrv za prvenstvo Maribor 2. aprila. J. A. S. - cross- country za državno prvenstvo. 23. aprila. SK Železničar - seniorski otvoritveni meeting (medklubski). »I. april«. SK Železničar - juniorski otvoritveni meoting (medklubski A, 1!, C. omlad.). 7. maja SSK Maraton - seniorski meeting. 21. maja. SK Železničar - juniorski viScboji (medklubski). 2. jnnija. SK Železničar - seniorski spee. višeboji. 11. junija. SK liapid - juniorski meeting. 17. in 18. junija. Jl. O. L. A. P. - desetoboj za prvenstvo Maribora. 2. julija. J. A. Z. - izločilno klubsko prvenstvo. lfi. julija. ,1. A. Z. - I. del državnega prvenstva. 28., 2!)., 30. julija. M. O. L. A. P. - prvenstvo po-edinccv — (mariborsko). B. avgusta. J. A Z. - finalno klubsko prvenstvo. 20. avgusta. M. O. L. A. P. - Štajerska - dravska banovina. 2. ali 10. sopt. ,T. A. Z. - II. dol drž. prvenstva. 3. sept. SK Rapid - seniorski meeting. 10. sopt. SSK Maraton - medklubski mateh. 17. sept. Železničar - seniorski meeting. zaključni. 1. oktober Siv Železničar - cross-country. 15. oktober. SSK Maraton - pohorski tek. 29. oktober. SK Rapid • cross country Predvidoma se bodo vrši'e bi.lkd.nFke igre med 1. in 10. oktobrom v Atenah. Razpis propagandnega cross-countrya, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 12. niarcs ob 10 na svojem stadionu za seniorjo in omladince. Prota zf seniorje je dolga cea 2500 m. za omladince eca 1700 m. Tekirovanj« bo na odprtem terenu. Krog zna.ia cen 800 m. Start in cilj na stadionu. Pravico nastopa imajc vsi verificirani in neverificiranl atleti klubov, kl so včl-njemi v JAZ-i Prijave je poslati na naslov SK Železničar, delavnice državnih železnic v Mariboru, najpozneje do 11. marca 193!) nh 12. Tekmovanjo se vrši po pravijih in pravilnikih JAZ-e. Snežne razmere Poročilo Tiijnkopromntnih zrrj v Ljubljani in Mariboru, SPI) in JZSZ 7. marca 1931 Ratcte-Planica H7I) m: 0, ohalčno. 20 cm snega, južen, Rkakalnice uporabne. Planira-Slalna 9:>0 m• n, oblačne. 30 em Rnega, južen. Pci-Pctrlinjck lito m: 0, oblačno, osojno 35 cm snega, južen. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev je drevi ob 19 v kavarni Emona. Vsi in toči o! ZDK Telovadkinjam ljubljanskih krožkov Četrtek, dne 9. marca: odbojka za članice; petek, d.ie 10. marca: odliojka za mladenke, sobota, dne 11. marca: telovadba za voditeljice mladenk in gojenk, vse v običajnih prostorih in ob običajnem času. Paberki iz naše prosvetne politike Nabrani iz tiskanega poročila prosvetnega ministra V glavnem smo podatke iz ministrovega poročila že prinesli. Danes naj navedemo zgolj nekaj važnejših podatkov: Letos je bilo v naši državi vsega skupaj 8727 ljudskih šol s 25.754 oddelki in 426 otroških vrtcev z 582 oddelki. Otrok je bilo v tem času v ljudskih šolah 1,473.790, v vrtcih pa 29.374. Učiteljev je bilo skupaj s kateheti na ljudskih šolah 31.598 (17.307 moških in 14.286 žensk). Meščanskih šol je bilo v državi 235, izmed katerih so bile 204 državne, Učencev v teh šolah je bilo 44.001. Največ meščanskih šol je v dravski in savski banovini, v vsaki namreč po 50. Najmanj pa jih je v moravski banovini, kjer jih je le 5. V vardarski banovini jih je 11, v vrbaski in zetski jih je po 17. Največ učencev imajo meščanske šole v savski b&novini, kjer jih je 10.584, v dravski jih je 10.403, v donavski 8905, najmanj jih je v moravski banovini, kjer jih le 644 hodi v meščanske šole. Važno vprašanje srednjih šol Minister navaja, da je naval na srednjo šolo, gimnazijo zaradi tega tako velik, ker se 6tarši še niso navadili na srednje strokovne in meščanske šole. Zato je število gimnazijcev letos znova naraslo za 9729 dijakov, kar je povzročilo potrebo, da se število oddelkov poviša za 200. Državnih popolnih gimnazij je danes 129, in sicer 20 ženskih ter 29 moških ter 80 mešanih. Nepopolnih gimnazij je 44, med temi 4 ženske in 40 mešanih. Samoupravnih gimnazij je 13, zasebnih pa 19, med temi 4 ženske, 13 moških in 2 mešani. Vseh gimnazij je v državi 205. Dijakov v teh gimnazijah je bilo letos 127.506, in sicer 83.346 moških in 44.160 ženskih. V Belgradu je vsega skupaj 20 srednjih šol, od katerih jih je 15 v državnih poslopjih, pet pa jih je v najetih zasebnih hišah. — Po banovinah ima največ gimnazij savska banovina, ki jih ima 40, donavska 30, dravska 14, primorska 13, najmanj pa jih ima zeleka, le 6. Največ dijakov imajo gimnazije v savski banovini, namreč 24.294, v donavski banovini je 18.554 gimnazijcev, v dravski banovini 11.901, v primorski 6374, najmanj pa v vrbaski, kjer jih je le 3005. Po številu prebivalstva pa jo stvar taka: v zetski banovini pride ena gimnazija na 46.249 prebivalcev, v dravski banovini pride ena gimnazija na 63.566 prebivalcev, v savski ra 67.579, v primorski na 69.292, v vardarski na 75.009 v donavski na 79.583, v moravski na 84.478, v drinski na 102.058, a v vrbaski na 172.727 prebivalcev. Največ prebivalcev pride na ena gimnazijo v vrbaski in drinski banovini, najmanj pa v zetski. Novih gimnazijskih poslopij js bilo od prevrata zgrajenih v savski banovini 10, v donavski 9, v zetski 8, v moravski 8, v vardarski 8, v primorski 4, v drinski 4, v vrbaski banovini 1 in v dravski banovini tudi lo ena nova gimnazija. Naše univerze Belgrajska univerza ima tele fakultete: pravno s 4000 slušatelji, filozofsko s 1102 slušatelji, medicinska 1152. tehniška 1444, bogoslovna 343, kme-tijsko-gozdarska 586, veterinarska 328. — Skupaj torej šteje belgrajska univerza 8955 dijakov. Zagrebška univerza ima na pravni fakulteti 1132 dijakov, na filozofski 1258, na medicinski 921, tehniški 776, na bogoslovni 300, na kmetijsko-goz-darskf 593, na veterinarski 40-4 dijakov. — Skupaj torej 5384 dijakov, 173 več kot lani. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! škofja Loka Ben Hur« v Škof ji Loki. Kino Društveni dom bo ta film predvajal od petka, 10. marca do nedelje zvečer. Predstave bodo v petek in soboto zvečer ob 8, v nedeljo ob 5 in 8. Ker je glavna vsebina filma o Kristusovem trpljenju, bo ena predstava v nedeljo dopoldne ob pol 10 (za oddaljene vasi), ena pa ob 2 popoldne za obiskovalce iz zunanjih župnij. Ptuj Redni letni občni zbor krajevne protituherku-lozne lige v Ptuju bo v soboto, dne 18. marca 1939 ob 16 popoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ptuju z običajnim dnevnim redom. . Ljubljanska univerza Ima na pravni fakulteti 678, na filozofski 420, na medicinski 172, na tehniški 500, na bogoslovni 195 vpisanih dijakov. — Vsega skupaj jih je na ljubljanski univerzi 1965 ali 92 več kot lani Na filozofski fakulteti v Skoplju je vpisanih 164 dijakov, 8 več kot lani. Na pravni fakulteti v Suhotici je bilo vpisanih 501 dijak, za 24 manj kot lani. Ženske na univerzah: Medtem ko je lansko leto bilo na univerzah vsega skupaj 12.942 moških in 3116 žensk, je letos 13.546 moških in 3422 žensk. Moških je za 605 več kot lani, žensk pa 306 več. Novi zavodi na univerzah: Dokončuje se zdaj v Belgradu otroška klinika, poslopje pravne fakultete, strojni laboratorij itd. v Ljubljani se dokončuje vseučiliška knjižnica, dokončujejo se načrti za strojni oddelek tehniške fakultete v Ljubljani in je licitacija že bila. Sedaj prihajajo na vrsto načrti za akademske m za v Ljubljani in Zagrebu. Gledališča Ker je belgrajskemu gledališču odobren nov kredit 1 miljona dinarjev za osebje zbora in orkestra, je bilo tudi zagrebškemu gledališču dovoljeno povečanje za 701.233 din, ljubljanskemu pa 561.034 dni. Ta denar se bo porabil za osebje, bodisi za nastavljeno, kakor tudi za honorarno. Muzeji V Jugoslaviji imamo 17 državnih muzejev, ln sicer štiri v Belgradu, 7 v Zagrebu, 2 v Ljubljani, po enega pa v Skoplju, Sarajevu, Splitu in na Cetinju. V Belgradu je zlasti važen novi muzej kneza Pavla, ki dostojno predstavlja našo drža\o. Postavne določbe o muzejih so zastarele ter ne ustrezajo več modernim zahtevam. Zalo je v finančnem zakonu letošnjega leta posebno poohla-etilo za uredbo o muzejih in v z/ezi s tem tudi pooblastilo za uredbo o varstvu starin. Treba bi bilo še 172,000.000 din K sklepu navaja minister šo vso tisto, kar bi bilo potrebno, pa v sedanjem preračunu ni bilo mogoče zagotovili. Med drugimi belgrajskiml in zagrebškimi zadevami navaja za Ljubljano zlasti te-le stvari: Cradbo in opremo novega poslopja naravoslovnega zavoda ljubljanske univerze, kar bi veljalo 5,500.000 din. Dalje omenja noslopje anatomskega instituta, ki je bilo zgrajeno že leta 1023, pa še do danes ni docela opretntje 10, kar bi veljalo 550.000 din. Rudarski instit jt v Ljubljani je v poslopju, ki ie last narodnega invalidskega fonda. Vanj Je bilo investiranih še poldrugi milijon din. Nameslu da bi se institut izselil, je bolje, kakor veli minister, da se noslopje odkupi za 700.000 din. — Tako hi samo za Ljubljano bilo treba kakih 7 milijonov din, kar bo pa šele pozneje mogoče izvesti. Električna centrala v Krku — otok Krk išče za 15. ali najpozneje 31. marec, kot prvega •troinika 28 do 35 let starega, neoženjenega, ki je sposoben vršiti službo s pogonom Dieselmotorja Leo-bersdof in Ganz in da potrebna popravila stro-kovnjaško izvede. Vpoštev pridejo taki, ki so v podobni službi že bili. Ponudbe z oznako plače poslati Električni centrali, Krk. Otroški kotilek. 2 Murenčkova vrnitev Čez nekaj časa je ladjica spet pristala h bregu. Naš murenček se je previdno splazil na suho. Na pol v strahu, na pol radovedno je zrl okrog sebe. Kraj se mu je zdel tako zelo znan. Mračilo se je že; zato se je podal na pot da si ogleda kraj, in mogoče sreča tudi kakšnega tovariša. Spomladansko blago dospelo! Pol delen 6 din, krep desen 8 din itd. — pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15 100°/, domače proizvode kupujemo radi odlične, praktič. in ceneno uporabe. Razpis Občina Planina pri Rakeku razpisuje v smislu člena 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto pragmatičnega občinskega tajnika "'Izobrazba: popolna srednja ali njej enaka "sfrrikovrin'šolu z zaključnim izpitom. Začetna plača mesečno 800 din. Jamčevina 10.000 din. Rok za vlaganje prošenj pri upravi občine je do 6. junija 1939. Uprava občine Planina pri Rakeku, dne 6. marca 1959. V bližini se je dvigal majhen griček. Podal se je na vrh, da bi bolje videl okolico. Od tu pa je zaslišal veselo petje murnov. Tako znani so se mu zdeli ti glasovi. Srce mu je začelo hitreje utripati. Oh, saj to so njegovi bratci in sestrice! Zopet je v svoji domovini! Zahvala Ob smrti našega sina, oz. svaka Gustifa Poredesa žand. kaplara izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so mu lajšali trpljenje, posebno gosp. primariju dr. Debevcu in gosp. dr. Blumauerju. Z ginjenim srcem se zahvaljujemo dalje komandantu žand. polka gospodu polkovniku Barletu, ki je s svojimi oficirji in žand. čtlo spremil pokojnika na zadnji poti in okrasil njegov grob s krasnim cvetjem. Rodbini Poredeš — Bernjak. lepo in dobro ohranjeno perilo, če vzameš vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Darila za Jožice krasne ročno delane blazine, jopice najnovejših modelov, nogavice iz lastne pletarne v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. Razpis Občina Petrovče, okraj celjski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega redarja občine Petrovče. Šolska izobrazba najmanj 5 razredov narodne šole ter odsluženi vojaški kadrovski rok. Pravilno koikovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 29 julija 1936, štev. 477/61) je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Oblinska uprava v Pclroviah, 4. marca 1939. odstranjuje maščobo in nesnago pranje: hitro in lahko s pomočjo kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olia in vina, ke-rainitnih podov, ntasinih krp i. t. d. Brezplaf.nl vzorci pri VaScm trgovcu Skrivnost 2 amerihanshega jezera To obvestilo je treba takoj naznaniti policiji.. Pa takoj... Glej, Mariner, vi... Vam je Purke zaupal svojo skrivnost? Vam je povedal...« »Ne, gospod polkovnik,« je odgovoril poveljnik. »Odveč, brez koristi je, da bi ga dali poiskati. Ni ga več tu. Poslal sem ga v vojaško bolnico.. .« »Nič hudega, upam?« »Ne, gospod polkovnik. Krogla ga je zadela v desno stegno. Gotovo se bo pozdravil.« Načelnik štaba se je obrnil proti enemu 6vojih oficirjev: »Rang, ali hočete to novico naznaniti policiji in... poglejte torej, če se je sodnik že vrnil domov ...« Oficir je takoj odšel iz pisarne..< * Ob treh zjutraj. John Neighbour si je prižgal smotko, katero je svaljkal po ustih, in zagodrnjal, ne da bi dvignil oči k nadzorniku Rugglesu, ki je stal poleg njega. »To bi mogli že vnaprej vedeti!« Policaj, visok mož, rdečega lica in blagega nasmeška, je poskočil: »Vnaprej vedeti! Ali ste vi zmago Devila Patha vnaprej videli?« Drugi je zmajal z rameni. »Seveda! Ko vedo, kdo je Devil Path...« »Ko vedo? Ali veste torej tudi vi?« »Čisto gotovo, Rtiggles, Devil Path... toda, to je hudič v človeški podobi in nikoli mu ne boste prišli do živega!« In John Neighbour se je zbadljivo spačil. »Vprašajte torej Monara, kaj misli o tem,« je nadaljeval. »Monar hoče roparjevo kožo in imel jo bo!« je odgovoril Ruggles nekoliko slabe volje, »Brez dvoma, dragi golobček! Med tem časom bova že oba umrla od dolgočasja! Tri ura in tri skrivnostne izginitve... Imenitno, a ne, Ruggles?« »Tri izginitve?« »Da. Ali mi morete povedati, kje je 6odnik? In vrhovni načelnik Farringdon? In glavni nadzornik Monar?« Policaj ni mogel zadržati kretnje, ki je izražala slabo voljo. »Neighbour, kaj vam bo to koristilo?« »Pozabljate, da sem časnikar, a?« se je nasmehnil drugi. »Očividno! Zato sem vam prav hvaležen za vašo ljubeznivost...« »Ljubeznivost?« »Seveda, moj dragi. Ali mi niste vi povedali, da se neki Purke, poročnik osme eskadrile, ki je sedaj v vojaški bolnišnici, hvali, da je spoznal Devila Patha?« Ker je prav v tem trenutku poklical Rugglesa zvonček na telefon, ni mogel odgovoriti. Prijel je 6lušalo in poslušal. »Halo! Ste vi Monar?« »Ne, gospod, tu je nadzornik Ruggles. Glavni nadzornik se še ni vrnil « »O! Dobro ... prav dobro .. .< »S kom imam čast...« »Kako, Ruggels, ali me še niste spoznali? Jaz sem Mr. Bruce, sodnik...« »01 Mr. Bruce! ...« »Kakšen je izid tega ponočnega boja? Upam, da je Devil Path končno...« »Ne, Mr. Bruce. Devil Path je zmagovalec. Štiri letala je zbil...« »Ne!« »Da, Mr. Bruce.« »Toda to je grozno!« »Da, mister Bruce... Vendar vem eno dobro novico, mister Bruce.« »Dobro novico?« »Da, poročnik Purke iz osme eskadrile ve, kdo je Devil Path.< »Kaj pravite?.., On.., ve, kdo je Devil..,- Devil Path! To je nemogoče! Ali je komu povedal svojo skrivnost?« »Ne, Mr. Bruce. Trenutno se nahaja v vojaški bolnici. Med bojem je bil ranjen ...« »Prav dobro ... Da, prav dobro ... O, moram ga čimprej videti... Takoj se odpravim v bolnišnico ...« »Dobro, mister Bruce!« Ko je nadzornik odložil slušalo, so se odprla vrata in vstopil je glavni nadzornik Frank Monar. Bil je visok mož, vitke postave, zelo eleganten, čigar poteze so izražale, ne vem kakšno umerjeno moč in mir. Ob pogledu na časnikarja, ki je sedel v najboljšem naslanjaču, ki je bil v pisarni, 6e ni mogel vzdržati, da se ne bi namrdnil. »Halo!« je zagodrnjal Neighbour. »Prav veseli me, da vas vidim!« »Pravkar sem srečal direktorja vašega »canar-da«, starega Cliffa.« »Ni mogoče I« »Da, zelo je nezadovoljen z vami, Neighbour, že od polnoči vas išče « »No torej I Je že slabo iskal. Zdi se, da me stari še ne pozna!« »Kje ste bili?« »Ali res želite zvedeti?« »Da.« »Zakaj?« »Zanima me.« »No torej., bil sem... prebil sem večer v Mac-Vickersu z Emilijo... da, z Emilijo...« »Res?« »Da, da. Nato sem jo peljal v Carllon. Tam ... Tam sva večerjala... Toda ali more kdo tudi za vas vedeti, Monar, kje ste se skrivali med to imenitno bitko?« Nadzornik je skomignil z rameni in se približal svojemu pribočniku. »Kaj je novega, Ruggles? To ni uspelo, kaj ne?« »Ne.* »Koliko žrtev?« »Devet, šti ri letala so v plamenih strmoglavila in peto se je vrnilo zapuščeno. Tu je poročilo, ki mi ga je pravkar polkovnik po telefonu sporočil..« »Izvrstno! Ni treba nič posebnega pripomniti? Poglejte vi, meni st mudi...« »Da, Monar,« je povzel Neighbour in se spustil v razgovor, ne da bi bil kaj v zadregi. »Zdi se, da se neki poročnik Purke, ki se trenutno nahaja v vojaški bolnici, hvali, da pozna Devila Patha ...« »Res?« »Da,t je nadaljeval Ruggles. »Tn sodnik, kateremu sem pravkar sporočil novico, mi je rekel, da bo takoj odšel k Purku, da ga izpraša.« Obraz Franka Monara je postal silno bled. Takoj je potisnil desnico v površnik. Njegov samokres? ... Da ... Planil je iz pisarne. John Neighbour je bruhnil v smeh ob pogledu na preplašeni Rugglesov obraz. »Čudno, ali ne, stari krokar?« »Zakaj...« je začel policaj, a časnikar ga je prekinil z dostojanstveno kretnjo: »Poslušajte, moj stari: nič se ne trudite, da bi to razumeli. Čudne stvari, gotovo boste imeli mnogo drugih... kmalu... da, prav kmalu, mislim...« Po teh resnih besedah je časnikar nenadoma odhitel iz pisarne. Na hodniku, ki je peljal do vhoda, se je škodoželjno posmehnil ., »Če si predstavlja, da bo prišel pravočasno 1» »Vojaška bolnica, hitro... Dvojna napitnina!« je trenutek pozneje na ulici ustavil avtomobil. * Ob štirih zjutraj. »Halol Halol... Glavni stan policije?... Ha lo! Halol Kdo je pri telefonu?... Kje je glavni nadzornik Frank Monar?.,, Ilalo, halo?... Ah! PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Eskompt menic • Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4? Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. do 5' HERSAN ČAJ MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJJI znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. fl C i vi • v » • Službe iscejo Lončarski pomočnik iSče službe v mestu ali na deželi, najraje v tovarni, v svrho izpopolnitve svoje stroke. Ponudbe je poslali na Borzo dela v Murski Soboti. (a) l Vajenci ii Pekovskega učenca sprejmem takoj. Dobra ln popolna oskrba. Fantje poštenih staršev imajo prednost. Vrečko, Pišece pri Brežicah. (v) tlužbodobe Pekovskega pomočnika mlajšega, sprejme Požar. Ljubljana-Moste. (b) Krojaškega pomočnika Izurjenega, 7.a splošno delo. sprejmem. Jakopič. Plrnlče, Medvode. (b) 15-16 let staro dekle sprejmem k majhnemu otroku. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3520. (b) Knjigovodkinjo sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval v upr. »Si.« pod »Ne novinka« 3512. Frizerko ali frizerja za moška in ženska dela takoj sprejmem. - Lojze Dollnar, frizer, Konjice. !: '.,■r . . Strojepisca tzvežbano pisarniško moč - nastavi podjetje, če posodi 15.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Sigurnost 464« št. 3524. (b) Sprejmemo ogllne. sposobne poverjenike tn zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev ln posojilojemalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnlkom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejema Posojilnica Moj dom. Ljubljana, Dvo- rakova ulica 8. (b) I Pohištvo Pohištvo 1 vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. LJubljano, poleg kolodvora. če hočete (epe tn trpežne opreme, Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Celovška cesta 258. Stalna velika razstava 1 Uradnikom tudi na obroke, (š) Pozor! Nove moderne otomane 340 din; modroce Iz žime 550 din; modroce lz morske trave 175 din; mreže za postelje 88 din, spalne kauče, moderne 1750 din, dobite pri E. Zakrajšek LJubljana, Miklošičeva 34 MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan HabiČ-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Nič mana« (EEEE0 Nekaj vagonov apna prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3515. (1) Šivalni stroj pogrozljlv, naprodaj. — Brezovica 16 pri LJublj. Moško športno kolo naprodaj. Kožarje št. 69. Tržaška cesta. (1) Globok otroški voziček dobro ohranjen - poceni prodam. I. K., Koblarje-va 13, Kodeljevo. (1) 4 trgovine z meš. blagom v mestu Zagrebu, naprodaj. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Izvrsten posel« na Publictas, Zagreb. (1) Damsko in moško kolo znamko »Puch«, skoraj novi. prodam, vsakega po 650 din. - Fopravljalnlca oblek, Vegova 12. (1) Šivalni stroj tovarniško nov, nič rabljen, »Grltzner«, ugodno prodam. Stelner, Ljubljana, Opekarska cesta 31. Predno kupite kolo oglejto si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohlnec, LJubljana, Tyrševa c. 12, dvorišče. (1) X Kurivo X " po najugodnejši ceni drva. koks, la trboveljski premog brez prahu Vinko Podobnik Tržaška c. 16 — tel. 33-13 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam vina prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 CONTINENTAL mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100 — Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30 »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyr$eva cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). Velika izbira modnih kamgarnov in sukna za nove pomladanske obleke in površnike za gospode i »PRI ŠKOFU« L3IIBL33N9 Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, 21-dovska ul. 6, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkuSenejšlt) Čebelarjev, po najnižji cent. Na debelo In na drobno. Damsko kolo naprodaj. - Brezovica 16 pri Ljubljani. (1) Štajerska jabolka še na zalogi. - Trgovina Martine, Tyrševa 17. (1) Litoželezne rebraste cevi za parno kurjavo, prodam. Ponudbe v upravo »SI« pod »HlppenrOhre« št. 3516. (I) Žaganje za kurjavo razno desko ln parkete, prodam. Ivan šlška, tovarna parketov, Metelkova ulica 4. (1) KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6. Brezobvezen ogledi Prvovrstni trboveljski premog bres prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik BoborICtri S Teleion ao-39 mm Kupim Štolfovo knjigo Ponudbe v upravo »SI.« pod »šoferski Izpiti« 3511 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 3526. (k) Večjo količino drv ca. 500 vagonov, suhih, zdravih, cepanie, brez oblike - kupimo. Pismene ponudbe s ceno za 100 kg franko natovorjeno na postaji, poslati Zeleznl-čarski zadrugi s. o. j. v Suboticl. (k) Potrebujem 60—100 ms gabrovih ne-žaganlh desk. sveži rez, dolžina od 1 m in naprej, debelina 60. 70, 80, 90 in 100 mm, širina od 20 cm naprej. Ponudbe z označbo najnižje cene franko meja Postumia v upravo »Slov.« pod št. 3519. (k) Hiše trgovske in /stanovanjske ter stavbne parcele ozir. posestva - nudi v ugoden nakup Pristavec Fra-njo. realitetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva C. 4a V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar. Brežice. (p) Stavbna parcela v izmeri 5000 m1, ob drž. ln banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Viž-maTje 59. (p) Center! Parcela za skupno zidavo vile zelo ugodno naprodaj. - Stavbno dovoljenje že Izdano. - Interesenti, ne zamudite ugodno prilike 1 - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3058. Vnajem ISČE JO: Dve sobi za pisarno v centru mesta Celja — iščem. Ponudbo v podr. »Slov.« v Celju pod »Pisarna« št. 3510. (s) ODDAJO: Lokal ali delavnico 6 x 9 m, svetlo, takoj oddam. Stelner, Ljubljana, Opekarska cesta 31. (n) Krasni trgovski lokali v centru mesta (Ajdovščina), so v kratkem oddaje. - Informacijo daje »Jugotehna«, Gosposvetska cesta 3, levo. (n) stev rastlin, sovražnik! 01 LEČINE PRI ^ (menstruaciji) Vam bo pomagal, da boste, zopet dobili ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoj-stev rastlin. Ne bodite parnim sebi Obolenje pri MENI in BO-PRI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil HERSAN-ČAJ. Ali Vas ovira DEBELUŠNOST ? Bi bili radi VITKI? Tedaj lahko uporabljate HERSAN-ČAJ. ZAKAJ trpite bolečine REUMATIZMA in PROT1NA, U ni treba? HERSAN-CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-CAJ pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je Hersan-čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA. JETER in LEDVIC? HERSAN-ČAJ se dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH v vseh lekarnah. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Heg. S. št. 19834-35. Lepi dvoriščni lokali primerni za delavnice, pisarne ali sllčno. in suha prostorna skladišča, v najstrožjem centru mosta - se oddajo. Informacijo daje »Jugotehna«, Gosposvetska ccsta 3, levo. (n) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje takoj oddam. - Stelner, Opekarska cesta 31. (č) IŠČEJO: Novoporočen par išče trisobno stanovanje z vsem komfortom ln pritiklinami z mesecem majem ali junijem v najbližji pkolicl centra, po možnosti v vili s souporabo vrta. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Sončno« št. 3527. (č) SOBE IŠČEJO: Sobo v mestu s posebnim vhodom. Iščem s 1. aprilom. Pogoj: sonce in mir. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Točen plačnik«. (s) lremni Gramofonske ploiCe SlagCrJe. plesne, narodne harmoniko In petiem snmo Din 30'-. — Stare vzamem v račun. ,,SLOVENEC", podružnica! Miklošičeva cesta št. 5 PLOSCE IZ PLUTOVINE IZOLIRAJO TOPLOTO, HLAD IN ZVOK Proizvaja: „HIGIEA" Prva jugosl. tvornica čepova d. d., Zagreb, Ivkančevn 48. — Pošt. prot. 318. - Telefon 24-070 Ne zamudite si ogledati mojo veliko zalogo novo kupljenega pomladanskega blaga za damske in moške obleke. Nudil Vam bom naravnost presenetljive cene ter odlično kvaliteto. Moja želja je, da si pogledate mojo lepo zalogo. Damsko volneno blago Vam nudim od m Din 20"— naprej, za kostume, 130 cm široko od m Din 20"— naprej, moško blago za športne in solidne obleke, kamgarne od Din 50'—, do Din 250'—, tiskovine, belo blago itd. Ker ste že vajeni moje solidne postrežbe Vas samo prosim, da ne pozabite pri nakupu mojo trgovine za kar se še posebej priporočam LUDVIK B0LTIN, Dol. Logatec. Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta i poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oErestuje nove vloge po 4% do 3 Z po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. V neizmerni žalosti javljamo vsem sororl nikom in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, najboljši oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Kolenc Franc veleposestnik, lesni industrijalec in gostilničar po težki. mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, dne 7. marca, v 69. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 9. marca 1939 ob pol enajstih dopoldne po končani zadušnici na farno pokopališče. Rečica oh Savinji, dne 7. marca 1939. Uršula, soproga: Franc, Leopold, Rudolf, Stanko, Viktor, sinovi; Vera, Marica, hčerki; štiglic Maks, Kresi Viktor, zeta: Zinka, Tončka, Ida, Fanika, sinahe; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno y Ljubljani: Kare! Čel izdajatelj: inž. Jože Sodj; Urednik; Viktor Cenčič