Kraški vinogradniki samostojno na Vinitaly V Trstu slovenski filmski večeri Sejem vrtnarskih mojstrov še danes v Gorici Primorski Št. S! (20.709) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 7. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Vrnitaly, tri, leta pozneje Marjan Kemperle Jutri bodo potekla tri leta, odkar je takratni italijanski li-gaški minister za kmetijske dejavnosti Luca Zaia na vinskem sejmu Vinitaly v Veroni podpisal dogovor z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in kraškimi vinogradniki, ki je omogočil ustanovitev zaščitne znamke penine Prosecco Doc. Od dogovora so kraški vinogradniki mnogo pričakovali, a so se ušteli. Z njim so se okoristili (v milijonskih številkah) edinole pridelovalci penine iz Veneta in zahodne Furlanije. Za kraško (in breško) vinogradništvo nista ministrstvo in Dežela storila nič oprijemljivega, konkretnega, takega, kar bi spodbudilo razvoj te kmetijske panoge na Tržaškem. Če ti bog Zaia in njegov deželni apostol Violino ne pomagata, pa si kar sam pomagaj, so si rekli kraški vinogradniki. In so tudi tako storili. Pred dobrim mesecem so se rešili utesnjujočega objema Konzorcija Collio-Kras, se osamosvojili in ustanovili lastno društvo. Tako bodo lahko neposredno opozarjali na svoje zahteve, se zavzemali za lastne potrebe. Jutri se bodo kraški vinogradniki vrnili v Verono. Na letošnjem vinskem sejmu Vinitaly se bodo predstavili samostojno, ponudili bodo svojo kapljico, pridelano na Krasu in v Bregu. Pokušnja avtohtonih kraških vin italijanskim in svetovnim trgovcem predstavlja zanje nov začetek. Tri leta pozneje, ker nikoli ni prepozno. rim - Italijanska vlada sprejela ustrezen zakonski odlok Država bo začela izplačevati dolgove zasebnemu sektorju tina komel Ministrico čaka res veliko dela TRZIC Brezdomci spijo v čakalnici bolnišnice Ko je dnevni vrvež mimo, se čakalnica oddelka za prvo pomoč bolnišnice v Tržiču spremeni v zavetišče. Vanjo se zadnje čase vsako noč zateka nekaj moških in žensk brez stalnega bivališča, ki nimajo udobnejšega kraja, kjer bi lahko prespali. V čakalnici redno prenočujejo starejši brezdomec ter mlajša ženska in moški, včasih pa je nočnih »gostov« več. Gre za ljudi, ki so se nekoč posluževali čakalnice tržiške železniške postaje, pred časom pa je železniška družba zaradi potrebe po krčenju stroškov sklenila, da bo ponoči izklapljala kurjavo. RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski odlok, ki predvideva izplačilo približno 40 milijard evrov, ki jih javna uprava dolguje zasebnemu sektorju. V prizadevanjih, da bi spodbudili rast bodo sredstva izplačali v naslednjih 12 mesecih, je po seji vlade včeraj povedal premier Mario Monti. Nakopičeni dolgovi javnega sektorja so breme na prihodnosti podjetij in državljanov, je ocenil Monti. Po njegovih besedah je sicer celoten dolg konec leta 2011 znašal 80 milijard evrov, po ocenah bank pa je od takrat narasel že na več kot 100 milijard. Nekateri ocenjujejo, da niha dolg med 90 in 130 milijardami. Končno odobritev mora dati še parlament, vendar bo lahko začela javna uprava po besedah ministra za ekonomijo Vittoria Grilla izplačevati dolgove že jutri, čeprav se bo izplačevanje dolgov uradno začelo 15. maja. Na 2. strani Štiri mlade oblikovalke se predstavljajo v Trstu TRST - Soustvarjanje, trajnost, ek-splozivnost, neskončnost. STEN: geslo razstave in akronim imen štirih talentiranih študentk Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani. Tržačanki Sanja Mi-kac in Taddea Druscovich, Benečan-ka Elena Guglielmotti ter Goričanka Nikol Kerpan se na skupinski razstavi v Narodnem domu predstavljajo z deli, ki izražajo eklektičnost in radoživo moč njihovega ustvarjanja. Razstava je nastala v sklopu projekta DialogarTe, ki ga je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev s pomočjo Narodne in študijske knjižnice, Tržaške knjigarne in društva KONS. Na 4. strani TRST - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel (na sliki) upa, da bo Italija čim prej dobila novo vlado, za rešitev problemov Primorskega dnevnika in Novega Matajurja pa lahko poskrbi sedanja vlada v odstopu predsednika Maria Montija. 32-letna Koprčanka se bo od jutri dalje na spoznavnih srečanjih sestala s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Na 22. strani Saniranje usada v Ul. Udine v Trstu Na 3. strani Dijaki iz Kragujevca na obisku v Dolini Na 5. strani EZTS o čezmejni porodnišnici Na 8. strani 23. Primorski slovenistični dnevi Na 22. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 non solo materassi TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481 45487 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.15 - 12.45 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO VZGLAVNIKI memory foam s protipršično prevleko €98/>0 -50% €49,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €598,00 €299,00 cm 160x190 -50% CliDo.oo €598,00 LEŽIŠČE cm 80x190 vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915.00 €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 ortopedsko - vzmeti €2,'i2.00 €119,00 cm 160x190 -50% €476,00 €238,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK cm 160x190 -40% el. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €9^3 00 €555,00 ELEKTRIČNI FOTELJ cm 160x190 -40% el. dvigovanje celotnega fotelja €1 109.00 €665,00 9771124666007 2 Nedelja, 7. aprila 2013 ITALIJA, SVET / italija - Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski odlok za izplačilo zasebnemu sektorju Država bo izplačala 40 milijard evrov dolgov Ustanovili bodo poseben sklad - Lokalne uprave bodo lahko začele plačevati že jutri RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski odlok, ki predvideva izplačilo približno 40 milijard evrov, ki jih javna uprava dolguje zasebnemu sektorju. V prizadevanjih, da bi spodbudili rast bodo sredstva izplačali v naslednjih 12 mesecih, je na tiskovni konferenci po seji vlade včeraj povedal premier Mario Monti. Kot je še dejal ministrski predsednik, so zapoznela plačila nesprejemljiva situacija, ki se je še predolgo tolerirala. Nakopičeni dolgovi javnega sektorja so breme na prihodnosti podjetij in državljanov, je ocenil Monti. Po njegovih besedah je sicer celoten dolg konec leta 2011 znašal 80 milijard evrov, po ocenah bank pa je od takrat narasel že na več kot 100 milijard. Nekateri ocenjujejo, da niha dolg med 90 in 130 milijardami evrov. Nacionalne ali lokalne oblasti v Italiji okoli 215.000 zasebnim podjetjem dolgujejo vsekakor v povprečju 422.000 evrov, večina podjetij pa deluje v gradbenem in storitvenem sektorju. Končno odobritev mora dati še parlament, vendar bo lahko začela javna uprava po besedah ministra za ekonomijo Vittoria Grilla izplačevati dolgove že jutri, čeprav se bo izplačevanje dolgov uradno začelo 15. maja. Skrajni čas je, da obrnemo stran, je glede sprejetega ukrepa še povedal premier Monti in dodal, da so dolgovi javne uprave em-blematičen primer tega, kako so ob naraščanju obvez po varčevanju javne uprave dejansko zvrnile vse na občane in na podjetja oziroma na njihovo prihodnost. Monti je tudi polemično dejal, da so danes najbolj kritični tisti, ki so za ta problem odgovorni in s tem odločno zavrnil tudi vsako kritiko, češ da so s tem odlokom zavlačevali. Javne uprave bodo lahko začele plačevati dolgove takoj po objavi dekreta, kar naj bi se zgodilo jutri, je dodal minister Grilli. Kako pa bo izplačevanje potekalo? Za izplačevanje dolgov dežel, pokrajin in občin bodo ustanovili poseben sklad v italijanski bilanci, je razložil Grilli, v katerem bo 26 milijard evrov. Sklad bo razdeljen v tri sekcije, in sicer za dolgove lokalnih uprav (2 milijardi za leto 2013 in 2 milijardi za leto 2014), za dolgove dežel v zdravstvenem sektorju (5 milijard za leto 2013 in 9 mi- lijard za leto 2014) in za dolgove dežel v drugih sektorjih (3 milijarde za leto 2013 in 5 milijard za leto 2014). Pokrajine in občine bodo morale glede izplačila lastnih dolgov vložiti ustrezne prošnje na ministrstvo za ekonomijo pred koncem aprila. Dovoljenja za plačila bodo izdana v prvi polovici maja (najkasneje 15. maja), krili pa jih bodo z denarjem, ki ga imajo na razpolago posamezne lokalne uprave (za javne upravitelje ne bo skratka več obvezno togo upoštevanje pakta stabilnosti). Lokalne uprave bodo morale do 15. junija obvestiti podjetja, koliko denarja bodo prejela in kdaj. V pričakovanju na uradno dovoljenje bodo lahko javni upravitelji vsekakor začeli takoj plačevati dolgove, in sicer do največ 50 odstotkov dolgov. V primeru, da so lokalne uprave brez denarja, pa bodo lahko prejele financiranje iz omenjenega posebnega sklada. Tiskovna konferenca Maria Montija (na levi minister Vittorio Grilli) sirija - Po nekaterih vesteh naj bi jih vsekakor kmalu izpustili Ugrabili 4 novinarje V zračnem napadu na mesto Alep pa je bilo včeraj ubitih najmanj 15 ljudi, od tega 9 otrok in 3 ženske Elio Colavolpe DAMASK - V petek je prišlo v Siriji do ugrabitve štirih novinarjev. Ugrabljeni so bili trije svobodni novinarji in novinar, ki dela za italijansko državno televizijo Rai. Italijanske oblasti so vsekakor pozvale k »maksimalni previdnosti«, saj je varnost talcev absolutna prioriteta, že sinoči pa so začele prihajati spodbudne vesti. Ugrabljeni so bili italijanski novinarji Elio Colavolpe, Amedeo Ricucci in Andrea Vignali ter sirsko-italijanska novinar- Amedeo Ricucci ka Susan Dabbous, ki so jih ustavili v severni Siriji na meji s Turčijo. Po nekaterih virih, kot rečeno, naj bi novinarje izpustili v kratkem in jih pospremili v Turčijo. Zračni napad nad Alepom V zračnem napadu na večinsko kurdski predel sirskega mesta Alep pa je bilo včeraj ubitih najmanj 15 ljudi, od tega 9 otrok in 3 ženske. Več ljudi je bilo ranje- Andrea Vignali nih. Na območju že več dni potekajo spopadi med pripadniki stranke Demokratska unija, ki je sirska veja Kurdske delavske stranke (PKK), ter vojaki, zvestimi predsedniku Bašarju al Asadu. Tja so že prispeli tudi sirski uporniki. Območje, ki je bilo včeraj tarča letalskih napadov, je sicer pod nadzorom Demokratske unije. Sirska vojska v zadnjih dneh intenzivno napada Kurde in jih želi pritegniti v sirski konflikt. Doslej so sirski Kurdi poskušali ostati nevtralni. Papež Frančišek izvedel prvo imenovanje v kuriji VATIKAN - Papež Frančišek je dobre tri tedne po izvolitvi izvedel prvo imenovanje v rimski kuriji. Španskega frančiškana Joseja Rodrigueza Carballa je včeraj imenoval za sekretarja kon-gregacije za ustanove posvečenega življenja, so sporočili iz Vatikana. Car-ballo je tako postal drugi človek kon-gregacije, ki jo vodi brazilski kardinal Joao Braz de Aviz. Številni nestrpno pričakujejo nova imenovanja na ključne položaje v kuriji, ki naj bi se zgodila v prihodnjih dneh. Med najbolj zahtevnimi nalogami novega papeža se je ob njegovi izvolitvi namreč omenjala prav ureditev razmer v kuriji, ki jo je pretreslo več škandalov. V Fukušimi iztekanje radioaktivne vode TOKIO - Po petkovi okvari hladilnega sistema enega od bazenov porabljenega jedrskega goriva v japonski jedrski elektrarni Fukušima je včeraj prišlo še do iztekanja radioaktivne vode iz enega od sedmih podzemnih zbiralnikov. Izteklo je lahko do 120 ton vode, je sporočil upravitelj Tep-co. Voda najverjetneje ni stekla v morje, je še sporočil Tepco, ki dodaja, da preostalo vodo prenašajo v druge zbiralnike. Pogoste okvare kažejo na negotovo stanje jedrske elektrarne, ki je bila poškodovana v potresu in cunamiju marca 2011. V Libanonu nov premier BEJRUT - V Libanonu so se politične skupine zedinile o novem premieru. Predsednik Michael Suleiman je mandat za sestavo vlade podelil sunitske-mu poslancu Tamamu Salamu. Salam je v svojem prvem govoru kot premier poudaril potrebo po zaščiti države pred negativni učinki vojne v Siriji. Salam, ki velja za zmernega pripadnika libanonske opozicije, naj bi skušal sestaviti vlado nacionalne enotnosti. Verski spopadi v Egiptu terjali več žrtev KAIRO - V spopadih med kristjani in muslimani je bilo v petek zvečer v bližini Kaira ubitih najmanj pet ljudi, od tega štirje koptski kristjani in en musliman, je včeraj sporočilo egiptovsko notranje ministrstvo. Ranjenih je bilo devet ljudi. Do spopadov naj bi prišlo potem, ko so koptski kristjani na neko mošejo narisali križ. Prepir se je sprevrgel v strelski obračun med kristjani in muslimani. (STA) l'aquila - Četrta obletnica katastrofalnega potresa Mesto še čaka na obnovo Berlusconijev model propadel - Župan Cialente svari pred množičnim izseljevanjem severna koreja - Ob svarilih ZDA Tudi Castro poziva, naj se izognejo vojni L'AQUILA - Štiri leta po silovitem potresu, ki je 6. aprila ponoči stresel osrednji del Italije, se je tragičnega dogodka spomnilo 10.000 ljudi. V LAquili so predsinoči priredili 3,5 kilometra dolg sprevod, ponoči pa so ob zvonjenju zvonov prebrali imena 309 žrtev. Samo v LAquili je bilo zaradi potresa magnitude 6,3 poškodovanih ali porušenih 10.000 zgradb, več deset tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. V mestu je še danes moč videti ruševine. Berlusconijeva vlada je po potresu pred štirimi leti ocenila, da bo obnova stala 12 milijard evrov. Večji del denarja so takrat in kasneje namenili spornim gradnjam novih primestnih naselij, povsem pa so opustili obnovo zgodovinskega mestnega jedra. Župan mesta Massimo Cialente je na spominski slovesnosti kritiziral počasno obnovo. »To je žalostna obletnica, saj počasi izgubljamo upanje, da bomo mesto povrnili v prvotno stanje,« je dejal. Usoda me- IJ PU i é&Ë UcilM tipHP^P-.■ Svojci študentov, ki so umrli pod ruševinami študentskega doma ansa sta je negotova tudi zaradi vsesplošne krize, prebivalci LAquile pa svarijo pred možnostjo množičnega odseljevanja. Življenje v mestu se štiri leta po potresu še vedno ni popolnoma normaliziralo. 21.700 ljudi še vedno živi v začasnih bivališčih, 6.700 ljudi pa si najem stanovanja lahko privošči samo s podporo države. WASHINGTON/HAVANA -Kubanski revolucionarni voditelj Fidel Castro je zaveznico Severno Korejo pozval, naj se izogne vojni, ki bi lahko prizadela dobršen del planeta. Bela hiša je medtem sporočila, da ZDA »ne bi bile presenečene« nad izstrelitvijo raket, ki jih je Severna Koreja namestila vzdolž svoje vzhodne obale. »Če tam izbruhne vojna, bodo ljudje na obeh koncih polotoka utrpeli grozne žrtve, brez koristi za kogarkoli od njih,« je v kolumni v kubanskih državnih medijih zapisal Castro. Severno Korejo je, potem ko je »pokazala svoje tehnične in znanstvene dosežke«, spomnil na njene »dolžnosti do držav, ki so njene velike prijateljice«. Tudi ZDA je opomnil na njihovo dolžnost, da se izognejo spopadom. Pjongjang je namreč v zadnjih tednih izrekel številne grožnje z voj- no in jedrskim orožjem in naredil več korakov, ki so na območju občutno zaostrili razmere. Med drugim je na vzhodno obalo namestil dve raketi srednjega dosega. Šlo naj bi za še nepreizkušene rakete Musudan, ki naj bi imele doseg od 3000 do 4000 kilometrov. S tem bi Severna Koreja lahko dosegla katerokoli točko Južne Koreje in Japonske, najverjetneje pa tudi ameriško vojaško bazo na tiho-morskem otoku Guam. Eden izmed predstavnikov juž-nokorejskih oblasti pa je medtem ocenil, da »sever očitno namerava izstreliti rakete brez predhodnega opozorila«. Po petkovem obvestilu severnokorejskih oblasti, da po 10. aprilu tujim veleposlaništvom ne more zagotoviti varnosti v svoji prestolnici Pjong-jang, vsi tuji diplomati še naprej ostajajo v državi. (STA) Nedelja, 7. aprila 2013 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Jutri na sejmu v Veroni predstavitev kraških vin Kraški vinogradniki samostojno na Vinitaly Kraški vinogradniki tudi letos sodelujejo na osrednjem italijanskem vinskem sejmu Vinitaly, ki odpira danes svoja vrata v Veroni. V preteklih letih so že večkrat predstavili svoje pridelke na tem sejmu, a tokrat je drugače kot vsa prejšnja leta. V preteklosti so se udeležili te pomembne prireditve v okviru vinogradniških združenj Dežele Furlani-je-Julijske krajine, bili so vključeni v Konzorcij vin Collio-Kras. Letos prvič nastopajo samostojno, kot člani Društva kraških vinogradnikov. Slovenski vinogradniki s Krasa in z Brega so se namreč pred dobrim mesecem »osamosvojili«. Zapustili so Konzorcij Collio-Kras, ker so smatrali, da ne ščiti njihovih potreb tako, kot bi bilo treba, in ustanovili lastno organizacijo. Njen prvi predsednik je postal priznani praprovski vinogradnik in vinar Edi Kante. Udeležba na sejmu Vinitaly predstavlja za novo društvo nekakšen vinski krst, ki ga bodo vinogradniki s Tržaškega primerno proslavili jutri. V sodelovanju z generalno direkcijo za promocijo prehrambene kakovosti pri italijanskem ministrstvu za kmetijske dejavnosti bodo jutri priredili pokušnjo kraških vin. Vodil jo bo vodilni italijanski sommelier, Tržačan Dennis Metz. Prireditev, ki bo potekala v paviljonu ministrstva za kmetijske dejavnosti in se bo začela ob 16. uri, nosi preprost naslov: Kraška vina. Metz se bo osredotočil na predstavitev avtohtonih kraških vin: vitovske, malvazije, terana in glere. Svojo kapljico bodo dali na pokušino vinogradniška podjetja Kante, Zidarich, Škerk, Lupinc, Škerlj, Bajta, Parovel Koc-jančič, Grgič in Colja. Prav tako jutri, a v dopoldanskih urah, bodo na vinskem sejmu Vinitaly predstavili letošnji mednarodni festival penine Prosecco Doc, ki bo potekal za časa Barcolane od 11. do 13. oktobra na tržaškem nabrežju. Po lanski uvodni prireditvi bosta letošnjo ponovitev predstavila predsednik tržaške trgovinske gradbeništvo Soočanje s kandidati in protest Protest številnih delavcev in tudi podjetnikov v gradbenem sek-toriu, ki so zaradi gospodarske krize v hudi stiski, bo sredi prihodnjega tedna zadonel tudi v Trstu. V četrtek bo namreč na Pomorski postaji soočanje med kandidati za deželnega predsednika Furlanije-Julijske krajine in gradbeniki. Te bodo zastopali predstavniki 16 združenj, aktivnih v sektorju, ki zaposluje neposredno 44 tisoč ljudi in posredno 140 tisoč ljudi. Protestniki bodo takrat položili pred sedežem deželne vlade na Velikem trgu približno 5 tisoč zaščitnih čelad, ki bodo simbol izgubljenih delovnih mest v zadnjih 5 letih. Od leta 2008 je namreč ostalo brez službe 3.500 delavcev, ki jim je treba dodati še vse uslužbence in podjetnike, ki so morali zapreti dejavnost. J Edi Kante kroma zbornice Antonio Paoletti in predsednik konzorcija za zaščito penine Prosecco Doc Stefano Zanette. Predstavitev se bo začela ob 10.15 v paviljonu konzorcija za zaščito Prosecco Doc. opčine - Svečanost danes ob 15. uri Spomin na ubite talce v opomin za današnje dni Pred openskim streliščem na Pikelcu se bomo danes ob 15 uri spomnili enega od neštetih krvavih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino naših krajev med nacifašisti-čno okupacijo. Zgodilo se je 3. marca, ko so nacistični krvniki pripeljali iz koronejskih zaporov na opensko strelišče nedolžne talce slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti in jih iz maščevanja za partizanski atentat v openski kinodvorani, v katerem je umrlo 7 nemških vojakov, ustrelili na robu vasi, zraven kraja, kjer so nekaj let prej fašisti po odločitvi posebnega sodišča usmrtili Pinka Tomažiča in tovariše. Trupla umorjenih so naslednjega dne odpeljali v tržaško Rižarno in z njimi preizkusili krematorijsko peč. Od takrat je minilo že 69 let, vendar krajevne borčevske organizacije skrbijo, da je spomin vedno živ in da je spominjanje tudi priložnost, za razmislek o današnjosti in problemih, ki jo pretresajo. Pogled v grozotne in hkrati junaške čase pred skoraj sedmimi desetletji mora služiti kot svarilo pred nevarnostjo oživljanja fašističnih zablod. Spominsko svečanost prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA in na njej bodo tudi tokrat spregovorili mladi. V slovenskem jeziku bo govoril novinar Primorskega dnevnika Jan Grgič, v italijanskem pa docent geografije na Tržaški univerzi Sergio Zilli. Komemoraciji bo predsedovala Martina Soban. Kot običajno bo sodeloval moški pevski zbor openskega društva Tabor. tržaški pust Zaradi sprevoda omejitve v javnem prevozu Tržaške mestne ulice bodo danes popoldne preplavile pustne šeme, ki bodo sledile tržaškemu pustnemu sprevodu (ta bo krenil ob 15. uri s Trga Oberdan proti Ul. Carducci in Ul. Gallina, Trgu Gol-doni in Korzu Italija do Borznega in Velikega trga), ki so ga odpovedali na pustni torek 12. februarja. Zaradi tega bo seveda tudi vrsta omejitev v prometu in v javnem prevozu. Na ulicah, kjer bodo peljali vozovi, bo veljala prepoved prometa in parkiranja, avtobusi prevoznega podjetja Trieste Trasporti pa bodo primerno preusmerjeni. £Primorski ~ dnevnik Jutri stavka avtobusov Osnovni sindikat USB je oklical 4-urno stavko v javnem prevozu, ki bo jutri na državni ravni. V tem okviru bo v Trstu stavka od 18. do 22. ure, v Gorici, Vidmu in Pordenonu pa od 17. do 21. ure. Zgonik: prispevki za elektriko Občina Zgonik sporoča, da je Dežela FJK odobrila sklep o izplačilu prispevkov za električno energijo. Lastniki družinske kartice s prebivališčem v Občini Zgonik lahko vložijo prošnjo za prispevek do srede, 17. aprila, na občini. Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9.30 do 13.00. Ob vlogi mora prosilec sporočiti vsoto računov za električno energijo v letu 2012 in šifro POD, ki jo sestavlja 14 znakov in se začne s črkama IT ter je navadno navedena na prvi strani fakture. Knjiga Meje in misije Založba Mladika v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja vabi na predstavitev knjige Sama Kristena Confini e missio-ni (prevod slovenskega dela Meje in misije, Ljubljana2006) v torek, 9. aprila, ob 17.30 v knjigarni Minerva v Trstu (Ul. San Nicolo 20).. Sodelujejo zgodovinarji Monica Rebechini, Aleksej Kalc, Stefano Lusa in avtor. Dolina vabi na Majenco Občina Dolina - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (sedem steklenic »bordolese« za vsako vrsto vina) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila 2013 ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. Za občinsko razstavo ekstrade-viškega oljčnega olja, pa se vzorce olja (1 steklenica 500 ml in 1 250 ml) izroči najkasneje do petka, 19. aprila. V Trstu gasilske vaje MACOR V četrtek in petek so bile v Trstu skupne vaje gasilcev s poveljstev iz Trsta, Milana in Pavie. Šlo je za t.i. vaje MACOR, ki so namenjene za osebje, specializirano na jedrskem in radiološkem področju. V tem okviru je bila tudi simulacija nesreče, ki je povzročila ioniza-cijsko sevanje. Vaje MACOR so bile v treh krajih, in sicer v Miljah, na tržaškem gasilskem poveljstvu in na območju sin-hrotrona pri Bazovici. občina trst - Zagotovilo odbornika za javna dela Dapretta na Menisovo vprašanje Saniranje usada v Ul. Udine Tržaška občina bo v najkrajšem možnem času sanirala območje usada v Ul. Udine. Tako je na zadnji občinski seji zagotovil tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto v odgovor na aktualno vprašanje svetnika Gibanja 5 zvezd Paola Menisa. Usadu naj bi botrovalo obilno deževje. S pobočja Ul. Commerciale (pod stavbo na številki 68) se je 18. februarja usul večji del zemljišča za poslopjem v Ul. Commerciale 39. Tam so sicer v preteklosti namestili varnostne mreže, ki so tudi zaustavile dobršen del materiala. Mreža se je pod težo zemlje in kamenja vzbočila, 10. marca ob drugem usadu pa se je položaj še poslabšal. Posegli so gasilci, ki so opozorili, naj iz varnostnih razlogov ne uporabljajo prostorov v začelju poslopja. Na veliko noč se je nevarnost po tretjem usadu še povečala. Dapretto je poudaril, da sta ob- čina in gasilci od prvega usada dalje stalno pregledovala območje. Kraj so si ogledali tehniki deželne civilne zaščite in deželni odbornik za civilno zaščito Luca Ciriani. Ugotovili so, da je treba takoj ukrepati, zato so poseg predali civilni zaščiti, da bi se tako znebili običajne dolgotrajne in zamudne birokratske upravne poti. Dežela je po hitrem postopku odobrila odlok, s katerim je nakazala prispevek v višini 600 tisoč evrov za sanacijo območja. Sedaj je na vrsti občina. Uprava je že pripravila ustrezni sklep, ki bo omogočil takojšen začetek del. Najprej bo treba odstraniti in odpeljati material, ki je zgrmel s pobočja v dolino, potem se bo začela utrditev pobočja z namestitvijo nove zaščitne mreže. V teku tedna naj bi oddali dela v zakup. Menis je bil v repliki zadovoljen z odbornikovim odgovorom. M.K. Zemeljski usad za poslopjem v Ul. Udine 39 kroma 4 Nedelja, 7. aprila 2013 TRST / razstava sten - Štiri oblikovalke v galeriji Narodnega doma Mlada ustvarjalnost Soustvarjanje, trajnost, eksplo-zivnost, neskončnost. STEN: geslo razstave in akronim imen štirih nadvse talentiranih študentk Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani. Trža-čanki Sanja Mikac in Taddea Drusco-vich, Benečanka Elena Guglielmotti ter Goričanka Nikol Kerpan so v skupinski razstavi del, katerih nastanek sega v čas njihovega študija, širši javnosti predstavile eklektičnost in radoživo moč njihovega ustvarjanja. Razstava je nastala v sklopu projekta DialogarTe, ki ga je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev s pomočjo Narodne in študijske knjižnice, Tržaške knjigarne in društva KONS. Nives Košuta, odgovorna za projekt, ga je v uvodnem pozdravu na otvoritvi razstave, ki je potekala v petek 5. aprila v galeriji Narodnega doma, številnim navzočim takole opisala: »Želeli smo oživeti kulturno dejavnost Infocentra v Narodnem domu in hkrati preko umetnosti spodbuditi sodelovanje mladih različnih narodnosti v Trstu. Današnji dogodek predstavlja kronanje vztrajnega dela. Upamo pa, da bo to tudi začetek dolgotrajne ustvarjalne poti.« Mladi so torej v središču, saj so tudi za samo organizacijo poskrbele štiri mlade prostovoljke tržaškega ARCI Servizio civile, in sicer Ivana Soban, Kim Furlan, Tina Renar in Sophia Kralj. Izrednost dogodka je poudarila tudi umetnica in umetnostna kritičar-ka Jasna Merku: »Razstava širši javnosti predstavlja izjemen ustvarjalni po- Pustni ne terminalu Nasprotniki uplinjevalnika bodo izkoristili današnji pustni sprevod za protest proti energetskemu objektu. Ob 14. uri se bodo zbrali pred barom Harris na Oberdankovem trgu. Ljudi vabijo, naj se jim ustvarjalno pridružijo preoblečeni v ribe, kopalce, jadralce, gasilce, bolničarje ipd. Jutri spet Pupkin »Nič nimam povedati, a moram povedati.« Ta domislica Marcella Marchesija bo navdihovala jutrišnji nastop Pupkin kabaretta v Mieli ob 21.02 (pred tem ob 19. uri: AperiPupkin v baru). Medtem naj bi predsednik Napolitano poklical enega od kabaretnikov med modrece, ki morajo povedati, kaj s to ubogo Italijo ... Poezija Elene Cerkvenič V torek, 9. aprila, bo v knjigarni San Marco, Donizettijeva 3, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog Augusto De-bernardi predstavil poezijo Elene Cer-kvenič, tržaške pesnice slovenskega izvora. V njeni poeziji je prisotna čustvena intenzivnost in tankočutnost ženske, ki se v pesnjenju posveča tudi igranju z besedami in z zvočnostjo besed. tencial in temperament kar štirih oblikovalk mlajše generacije. Obenem pa nudi širši publiki nekaj namigov o kompleksnosti te karseda aktualne veje uporabne umetnosti.« Oblikovalec se razlikuje od ostalih umetnikov tudi zaradi soustvarjanja, ene izmed ključnih besed projekta, ne ustvarja namreč zase, temveč z drugimi in za druge. Merkujeva je publiki čuteče in razvejano približala izstopajoče karakteristike mladih umetnic. O njihovi osebnosti in zanimanjih pa lahko marsikaj preberemo tudi v spremnem katalogu. Vsaka izmed njih je v svojem ustvarjanju razvila svojevrstne lastnosti in značilnosti, kar se lahko razbere že iz različnih izbir smeri znotraj njihovega študija. Sanja Mikac obiskuje smer industrijskega oblikovanja, ki se ukvarja pretežno z načrtovanjem predmetov. Njena poetičnost in igrivost pa se izražata tudi v drugih načinih obli-kotvornosti. Smer grafičnega oblikovanja je Nikol Kerpan nudila vsestranske iztočnice. V razstavljenih delih prihajajo mdr. na dan aktualnost njene sporočilnosti in kontrasti današnje dobe. Taddea Druscovich, absolventka oblikovanja, s svojim ciklusom fotografij gledalcu pušča možnost lastne interpretacije. Sugestivnost razstavljenih del izkazuje spretnost uporabe fotografske tehnike. Elena Gu-glielmotti se javnosti predstavlja s svežim grafičnim stilom in veliko pripovedno močjo. Ilustracija, njena izbrana smer, ki je najbolj blizu izpovedi slikarja ali grafika, v sebi nosi pestre in raznolike elemente. Četverica mladih likovnih ustvarjalk ob odprtju razstave v Narodnem domu kroma Otvoritev so še dodatno obogatile melodije klarinetistke Martine San-na. Razstava pa bo na ogled vse do 24. aprila. (vpa) Jutri v DSI 50. podelitev nagrade Vstajenje V Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bodo jutri na rednem večeru Društva slovenskih izobražencev svečano podelili letošnjo nagrado Vstajenje tržaškemu pesniku Ivanu Tavčarju za zbirko pesmi Odselitev, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ivan Tavčar ima za seboj že lepo bero pesniških zbirk v slovenščini, a tudi v italijanščini. Za svoje zbirke v italijanskem jeziku je prejel več literarnih nagrad. V slovenščini so njegove pesmi izšle pri Mladiki, pri Goriški Mohorjevi, pri Družini in pri Reviji 2000. Letošnja podelitev nagrade Vstajenje je že petdeseta po vrsti in so jo doslej prejeli številni slovenski ustvarjalci v zamejstvu in v zdomstvu. Tudi letošnjo nagrado je finančno podprla Zadružna kraška banka, katere predstavnik jo bo na svečanosti izročil letošnjemu nagrajencu. Umetniški program bo oblikovala pianistka Julija Kralj iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici in recitatorji. Nagrajenca Ivana Tavčarja in njegovo pesniško zbirko bo predstavila prof. Neva Zaghet. V sredo v Slovenskem klubu debata Uprimo se! V Gregorčičevi dvorani bo v sredo potekala debata, ki so ji v Slovenskem klubu dali naslov Uprimo se! Od Slovenije do Afrike. V središču pozornosti bosta novinarja in pisatelja Dušan Jelinčič in Robert Šabec; prvi je zaposlen na deželnem sedežu RAI in je pred nekaj meseci izdal roman Nocoj bom ubil Chomskega, drugi je free lance (med drugim sodeluje tudi z Radiem Trst A in našim dnevnikom) in avtor literarnega prvenca - zbirke kratkih zgodb Rdeča pošast z izrazito socialno tematiko. V pogovoru, ki ga bo vodil novinar Peter Verč, bodo izhajajoč iz omenjenih knjig spregovorili o negativnih vplivih globalizacije, prevladi kapitalizma nad socialno varnostjo, nekdanjih in sedanjih oblikah protestov, kvarni vlogi nekaterih novinarskih krogov ... Sredino srečanje bo ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20). V torek nova pravljična urica v društvu Škamperle Ko nas je na pravljični urici samo deset, nas je pravzaprav malo, čeprav je bilo 5. marca v društvu Škamperle vseeno lepo. No ja, zajčki so lepše skakali, saj so imeli na razpolago več prostora! Tokrat je bila namreč na vrsti pravljica Feliksove sanje, v kateri nastopa plišasti zajček. Le kdo nima takega zajčka, ki spi in se v sanjah spopada s strašnim morskim razbojnikom? Ko pirati ugrabijo njegovo prijateljico Metko, se mora zajček podati na pot, da jo reši. Med iskanjem pride do osamljenega otoka, vendar so se pirati od tam že umaknili, neustrašni zajček pa za njimi po zaraščeni džungli, po hribih in dolinah dokler ne reši svoje prijateljice. Kakšne napete sanje: zajček se je prebudil ves prepoten. Biserka je poskrbela za tulce in otroci so si pripravili vsak svojega zajčka velikonočnega, potepinskega, vsekakor pa neustrašnega! Zdaj pa pozor! Zadnja pravljica bo v torek, 9. aprila, ob 16.uri na Stadionu 1. maj v dvoranici društva Škamperle. Tokrat bo na vrsti Juri Muri v Afriki in ker je bil avtor te zgodbe Tone Pavček prijatelj Biserkinega asistenta Gleba, ga boste lahko marsikaj vprašali o pesniku, ki so se mu besede in verzi vsuvali naravnost iz srca, in ko bo vsem najlepše, boste z Biserko pripravili še kaj imenitnega v kuharski delavnici! Volitve volitve - Na srečanju tudi župana Sardoč in Cosolini Zgoniška sekcija DS enotno podpira Deboro Serracchiani Po znanih glasnih polemikah, ki so spremljale oblikovanje kandidatne liste Demokratske stranke, je na relaciji Debora Serracchiani-zgoniška sekcija DS nastopil čas za skupna predvolilna prizadevanja. Ni naključje vsekakor, da se je predsinočnjega volilnega shoda v Domu Briščiki udeležil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je za govorniško mizo sedel skupaj z zgoniškim županom Mirkom Sardočem in kandidatko za predsednico Dežele. Domači župan je predstavil delovanje Občine, ki temelji na dobri upravi in na demokratični soudeležbi občanov, še prej pa je pojasnil zgodovino doma, ki je gostil srečanje. Zgoniški občinski upravi ni vseeno, kdo bo v petle-tju 2013-2018 upravljal Deželo, Sardoč upa, da bo to Debora Serracchiani. Cosolini je izpostavil veliko krizo, ki jo doživlja politika, zato se morajo politiki in posebno javni upravitelji še bolj truditi za učinkovito in obenem pošteno ter prozorno upravljanje javnih koristi. Predsedniška kandidatka je izrazi- Debora Serracchiani, Mirko Sardoč in Roberto Cosolini kroma la prepričanje, da je načrtovana hitra železnica zaradi splošne ekonomske krize, a tudi zaradi okoljske škode, ki bi jo povzročila, neizvedljiva. Vsi pristojni de- javniki, vključno z deželno vlado, naj si sedaj prizadevajo za posodobitev obstoječe železnice, kot predlagajo župani kraških občin pri nas in v Sloveniji. »Komunisti smo očitno še moteči element« Stranka komunistične prenove ne more na noben način sprejeti izključitve liste Levice z volitev. Prepričani so, da je šlo za birokratsko pomanjkljivost, na katero bi lahko pristojni uradi pravočasno opozorili vlagatelje liste, izključitev levičarjev pa postavlja pod velik vprašaj demokratičnost volilne preizkušnje. Izključeni predsedniški kandidat Marino Andolina ocenjuje, da so komunisti očitno še vedno moteči element. SKP pravi, da še ni padla nobena odločitev glede morebitnih podpor drugim predsedniškim kandidatom, tudi zato - dodaja - ker se nihče od njih še ni javno opredelil o izločitvi Levice. Grillovim svetnikom 2.500 € mesečne plače Deželni svetniki Gibanja 5 zvezd bodo iz deželne blagajne prejemali 2.500 € mesečne plače, vse ostalo, vključno z dodatki, bodo vrnili deželni upravi. Odpovedali se bodo tudi raznim odškodninam in povračilom potnih stroškov, piše v dokumentu, ki ga je predsedniški kandidat Saverio Galluccio poslal vsem kandidatom Grillovega gibanja. Tudi na deželni, kot na državni ravni, se Gibanje 5 zvezd vnaprej odpoveduje vsem političnim zavezništvom v novoizvoljenem deželnem parlamentu, razen sodelovanja pri vsebinskih vprašanjih. Uplinjevalnik: delno zadovoljstvo SEL Stranka SEL-LES je delno zadovoljna s petkovo zamrznitvijo postopka za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Poslanka Serena Pellegrino opozarja, da je zamrznitev upli-njevalnika, ki jo je odredil minister Corrado Clini, sad prizadevanj in pritiskov nasprotnikov terminala, kandidat Giulio Lauri pa je od ministra pričakoval dokončno črtanje terminala iz vladnih načrtov, kar se še ni zgodilo. Močnik (SSk) za okrepitev prostocarinske luke »Danes mora biti prva skrb politike reševanje težke gospodarske krize in zaposlovanja predvsem mladih. V Trstu imamo na tem področju neizkoriščen potencial območja pro-stocarinske luke, na kateri je Trst nastal, ki se ga da razširiti in v katerega bi lahko namestili vrsto podjetji, ki delajo s tujino in ki bi prihranila carino in davke. Tako območje si želijo tudi drugi v Italiji in Evropi, mi pa ga žal nismo pravilno izkoristili,« meni kandidat Slovenske skupnosti Peter Močnik. / TRST Nedelja, 7. aprila 2013 5 ssg - Trije torkovi filmski večeri od 9. aprila dalje Slovenski filmski triptih Prva na sporedu komedija Kruha in iger - Pogovor z režiserjem K. Dvornikom in igralko T. Hrovat Večeri slovenskega filma bodo v tem mesecu popestrili izvenabonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča. Od 9. do 23. aprila se bo Mala dvorana trikrat priložnostno spremenila v ki-nodvorano s predstavitvijo treh novejših in uspešnih slovenskih filmov, ki bodo dostopni tudi italijanskemu občinstvu, saj bodo vsi opremljeni s podnapisi. Pobuda je nastala v sodelovanju z ljubljanskim Slovenskim filmskim centrom in s pomočjo Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Ogled filmov se bo vsak večer nadaljeval s srečanjem z režiserji in igralci na pogovorih, ki jih bo vodila novinarka Eva Ciuk. V torek, 9. aprila ob 20.30 bo na sporedu komedija KRUHA IN IGER (2011), ki bo prvič predvajana v Italiji. Film prikazuje televizijski cirkus iz osemdesetih let z galerijo komičnih likov, ki jih med drugimi ustvarijo Jonas Žnidar-šič, Saša Pavček in igralka stalnega umetniškega ansambla SSG Tjaša Hrovat. Družino Novak iz Velenja izžrebajo za nastop v družinskem kvizu. Na poti v Ljubljano se družina zaplete v vrsto nesporazumov in dogodivščin, stvari pa postanejo resnično zanimive, ko se pobli-že spozna z voditeljem oddaje Josom Bauerjem. Od blizu so stvari na televiziji namreč videti precej drugačne in družinskim članom se vrednote postavijo na glavo. Komedija z nostalgičnim pridihom zadnjih vzdihljajev socialistične Jugoslavije je prejela nagrado občinstva na 14. Festivalu slovenskega filma. Slovensko stalno gledališče bo v torek obiskal reži- Prizor iz filma Kruha in iger, ki bo na sporedu v torek, 9. aprila ser filma Klemen Dvornik, ki bo po projekciji gost srečanja z ustvarjalci, katerega se bo udeležila tudi igralka Tjaša Hrovat. V torek, 16. aprila bo na vrsti film IZLET, ki je bil izbran za slovenskega kandidata za nagrado Oskar za tujejezi-čni film 2013. Filmski prvenec Nejca Gazvode je prejel veliko število nagrad na mednarodnih filmskih festivalih z zgodbo o treh prijateljih, ki se odpravijo na morje na nekajdnevni izlet, kot so to počeli že v srednji šoli. Kar je videti kot eden izmed mnogih izletov, postavi na kocko njihovo prijateljstvo. V filmu igra tudi Luka Cimprič, ki bo skupaj z režiserjem so-protagonist pogovora po projekciji. Konec mini filmskega niza bo 23. aprila zapečatila ljubezenska drama Metoda Pevca LAHKO NOČ, GOSPODI- dolina - Na povabilo nižje srednje šole Simona Gregorčiča Obisk dijakov iz Kragujevca S pomočjo občine so jim od petka do jutri pripravili pester program ogledov in srečanj Včeraj so srbski gostje obiskali tudi uredništvo Primorskega dnevnika kroma V Naravoslovnem centru »Junior Ranger« s Proseka Današnji dan bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici posvečen šolarjem. Ob 14.30 uri se bodo namreč predstavili šolarji osnovne šole Giacomo Venezian iz Proseka, ki bodo prestavili razstavo del in razsikav izdelanih med ekskurzijami, ki so jih naredili skupaj z gozdno stražo po bazovskih gozdovih in dolini Glinščice. V teh izhodih so se učenci naučili marsikaj zanimivega: od prehranjevalne verige, kraškega živalstva in rastlinstva in ne nazadnje tudi pravilnega obnašanja v naravi in spoštovanja zakonov. Ob tem bodo učenci pomagali gozdnim stražam voditi obiskovalce po centru in pri prestavitvi zanimivih multivi-zij. Center bo odprt od 9.00 in tokrat vse do 18.30 ure. Vstop prost. Včeraj danes ČNA. Film pripoveduje zgodbo sanjave Hane (Polona Juh) in uspešnega arhitekta Samota (Jernej Šugman), njune družinske rutine, ki je sestavljena iz lažnivih pogovorov, nezaupanja in ljubosumnosti. Srečanje s prijateljem iz študentskih let Levom (Jan Cvitkovic) pa povrne Hani upanje v strastno ljubezen. Projekcije se bo udeležil režiser Metod Pevec, ki ga tržaški ljubitelji filma poznajo, saj je bil že večkratni gost festivala Trieste Film Festival, na katerem je lani prejel nagrado za dokumentarec Aleksandrinke in je letos predstavil svoj najnovejši film Vaje v objemu. Vstopnina za vsak večer je 5 evrov, paket za 3 filme pa 10 evrov. Blagajna SSG bo odprta eno uro pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542, www.teaterssg.com. Danes, NEDELJA, 7. aprila 2013 DARKO Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 16.48 Jutri, PONEDELJEK, 8. aprila 2013 ALBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1000 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. OKLICI: Pietro Valerio Riccobene in Pao-la Bearzi, Walter Gerbino in Anna Co-sulich, Paolo Contento in Maria Hilda Rodrigues, Gianpaolo de Pelca in Luciana Savron, Andrea Grisilla in Diana Co-seano, Claudio Lanzoni in Arianna Am-mirabile, Efrem Valeri in Sara Galasso, Luca Usai in Giulia Borroni, Thomas So-tiriou in Silke Christine Edith Weinfurt-ner, Christian Taddei in Ester Lussi, Lucio Di Gennaro in Fulvia Ada Rossi, Daniele Scalembra in Izabela Romanowicz, Francesco Virgilio in Cosima Lavarra, Adriano Venudo in Claudia Marcon, Daniele Sorgo in Simona Zanella, Alessan-dro Cassese in Oncu Kilic. [I] Lekarne Vezi, ki so se oktobra 2012 s posredovanjem uprave občine Dolina spletle med Nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča iz Doline in Osnovno školo 21. oktobar 1941 iz Kragujevca, so se te dni ponovno obudile. Šola iz Kragujevca je prispela v petek na povratni obisk v Dolino in njeni dijaki in profesorji z ravnateljem Zoranom Ranitovicem na čelu doživljajo gostoljubje profesorjev, učencev in njihovih staršev ter upraviteljev občine Dolina. Na sedežu Večstopenjske šole v Dolini jih je sprejela ravnateljica Fiorella Ben-čič, nakar se je devet mladih Kragujevča-nov podalo na povratni obisk k družinam učencev, ki so lani gostovali v Kragujevcu. Ravnateljica Fiorella Benčič je s sodelavci in s pomočjo občinskih odbornic Alenke Vazzi in Tatiane Turco pripravila gostom iz Kragujevca zelo pester spored obiskov in ogledov, od Miramara, do Kraške hiše, s pozdravnim nagovorom župana občine Repentabor Marka Pisanija, obiskom kamnarskega umetnika Paola Hro-vatina, sprehodom po Starih Miljah, spoznavanjem domačih znamenitosti kot n. pr. osmice v Mačkokjah ob petju slovenskih ljudskih pesmi pevcev s Škofij, srečanja s popom tržaške pravoslavne cerkve Raškom Radovicem in še celo vrsto drugih doživetij. Med drugim so gostje iz Kragujevca včeraj obiskali tudi uredništvo Primorskega dnevnika, kjer jih je sprejel glavni urednik Duško Udovič; nocoj pa bodo gostje in gostitelji imeli kulturni večer v domu »A.U. Miro«, ki jim ga prireja SKD Fran Ventu-rini od Domja. Jutri, pred povratkom v Kra-gujevac, pa bo goste sprejela tudi županja občine Dolina Fulvia Premolin. Prijateljske vezi, ki so se stkale pri sodelovanju v projektu »No bombe ma solo caramelle - Ne bombe temveč samo bomboni«, katerega duhovni oče je prof. Gilberto Vlajich, so obrodile bogato, pestro in občuteno sodelovanje. Gostovanje so omogočili Občina Dolina, Kmetija Parovel in Agriturizem Milič iz Zagradca. Nedelja, 7. aprila 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« -ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945. SKD SLOVENEC organizira v nedeljo, 21. aprila, ob priliki nastopa Mepz Slovenec-Slavec na reviji Primorska poje, avtobu- SLOVENSKI KLUB prireja debato Uprimo se! Od Slovenije do Afrike v sredo, 10. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20) Z DUŠANOM JELINČIČEM in ROBERTOM ŠABCEM, avtorjema knjig Nocoj bom ubil Chomskega in Rdeča pošast, se bo pogovarjal PETER VERČ. i TRŽAŠKI PARTIZANSKI jL PEVSKI ZBOR PINKOTOMAŽIČ vabi 27. aprila 2013 ob 18. uri v dvorano Stožice v Ljubljani na koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF ...za svobodo, za kruh PREDPRODAJA VSTOPNIC: www.eventim.si. bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, poslovalnice Pošte Slovenije... Zveza slovenskih kulturnih društev: urad v Trstu, Gorici in Čedadu (ponedeljek-petek od 9. do 13. ure) ORGANIZIRAN JE TUDI k AVTOBUSNI PREVOZ . sni izlet v Posočje in dolino Trenta. Informacije na tel. št. 040-228629 (Sonia). S Poslovni oglasi PRODAM ČEBELE zaradi zaključka dejavnosti. Tel. 3407582772 ZA 65.000 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel. 3381239944 - 3392958777 SLAŠČIČARNA BUKAVEC na Proseku je ODPRTA danes zjutraj na Kržadi 0 Mali oglasi NA AVTOBUSU 39/, v petek popoldne med Bazovico in Opčinami, sem izgubila prenosni telefon alcatel one touch 995. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. št.: 040-2171198. PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca). PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov). PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295. PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 040-44928. PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 040-2070123 ali 339-2622683 ali 338-8961853. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457. STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. e Nedelja, l. aprila 2013 TRST ANPI-VZPI * ANED * ANPPIA DANES, 7. aprila, ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta novinar Jan Grgič in docent na tržaški univerzi Sergio Zilii; predsedovala bo Martina Soban; zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabita na revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 2013 Kulturni dom Ul. Petronio 4 - TRST Nedelja, 7. aprila 2013, ob 16.00 uri U Kino Loterija e. aprila ila 2013 Bari 43 S4 34 eS ee Cagliari 1 33 S2 SS 2S Firence S3 iS Si 32 4e Genova S3 90 12 29 21 Neapelj 4 4e 9 30 1l Palermo 3S S0 Se S1 l2 Rim 40 4 S0 SS ll Turin il 2S 11 43 SS Benetke SS 3S ee eS e0 Nazionale 3e 24 e 90 41 Super Enalotto Št. 42 5 8 73 84 87 88 jolly82 Nagradni sklad 2.267.768,42 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 22.939.240,26 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 28.347,11 € 1.057 dobitnikov s 4 točkami 325,39€ 42.831 dobitnikov s 3 točkami 15,97€ Superstar 39 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 32.S39,00C 160 dobitnikov s 3 točkami 1.S9l,00C 2.966 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 18.023 dobitnikov z 1 točko 10,00C 37.893 dobitnikov z 0 točkami S,00C Mešani pevski zbor Lipa in SKD Lipa vabita na koncert PESEM POMLADI posvečen spominu Dore Križmančič Nastopajo: ■ otroci osnovne šole Trubar-Kajuh ■ MePZ Lipa ■ Ženska vokalna skupina Tisa iz Velike Nedelje Nedelja, 7. aprila 2013, ob 18.30 Dvorana Gospodarske zadruge v Bazovici AMBASCIATORI - 15.30, 17.15, 18.50, 20.30 »I Croods«; 20.30, 22.15 »Jimmy Bobo bullet to the head«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«. CINECITY - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Benvenuto presidente«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »I Croods«; 20.15, 22.15 »Due agenti molto speciali«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Il cacciatore di giganti 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Come un tuo-no«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 15.00, 16.45, 18.30 »Le avventure di Zarafa, gi-raffa giramondo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Educazione siberiana«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.30, 22.00 »Gli amanti passeggeri«; 18.00 »I figli della mezzanotte«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«. □ Obvestila SKD TABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA - SEZONA 2012/13 DANES, 7. aprila, ob 18.00 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah KOMORNI ORKESTER NOVA Odprto bo parkirišče Z KB f.l* DtUitW SforïriSkiti Ji Lítrtl í ttKtV vnb jIn v Pcbertncwa drorwiD. - Allí - VSTAJENJE pesniku Ivanu Tavčarju. Njg'.ili'nc.i bopMdnfA [Wirf. Ni^i iigKfr. GlJibrrii ofctv punitUtj JlIi;,ï Krifj ■ Ë iJJ3«líi l^yl Tjirviie F>¡mn tu? belli ruble Inda binkr Nagi*) I ¿id KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 18.45 »Jack, morilec velikanov«; 12.30, 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 11.30, 13.50, 16.00, 18.05 »Krudovi 3D«; 21.15 »Mogočni Oz«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30 »Padec olimpa«; 21.05, 21.10 »Polnih 21«; 12.00, 14.15 »Razbijač Ralph 3D«; 12.05, 14.10 »Samova pustolovščina 2«; 16.30, 20.15 »Srečen za umret«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuto pre-sidente«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.20 »Il cacciatore di giganti«; 15.30, 22.15 »La madre«; Dvorana 3: 18.00, 22.15 »G.I. Joe: La vendetta 3D«; 22.15 »The Host«; Dvorana 4: 15.20, 16.40 »Zarafa, giraffa giramondo«; 17.50, 20.05, 22.20 »Come un tuono«. SUPER - 16.30 »Il grande e potente Oz«; 18.40 »La frode«; 20.30 »Edu-cazione siberiana«; 15.30, 22.15 »La madre«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.40 »I Croods«; 18.30, 21.00 »Il cac-ciatore di giganti«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; 14.50, 16.20 »Le avventure di Zarafa - giraffa giramondo«; Dvorana 3: 15.00, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 17.30 »G.I. Joe - La ven-detta«; Dvorana 4: 14.50, 17.15, 19.45, 22.10 »Come un tuono«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v ponedeljek, 8. aprila, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. RAJONSKI SVET se bo sestal v ponedeljek, 8. aprila, ob 18.30 na sedežu, Doberdobska ul. 20/3 na Opčinah. Dnevni red: srečanje z odbornico Pokrajine Trst gospo Adele Pino (aktivne politike dela, politike izobraževanja, družbena kooperacija - predstavitev podatkov o zaposlovanju v pokrajini); sporočila; sprejem zapisnikov. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v torek, 9. aprila. Ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša v velikonočnem duhu. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice s pravljico na potovanje...«. Sedmo srečanje v torek, 9. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj »Juri Muri v Afriki« (Tone Pavček in Marjanca Jemec - Božič). TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 9. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja. Začetek ob 20.30 SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva. ZADRUGA DOLGA KRONA DOLINA in Agrarna Skupnost vabita v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v večnamenski center Dolga Krona na srečanje z deželnim svetnikom Igorjem Gabrov-cem na temo »Dežela in srenje, posluh za teritorij«. MAJENCA - Razstava domačih ustvarjalcev: SKD V. Vodnik iz Doline prireja v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 v društveni dvorani prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Informacije na tel. 333-9857776. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, na konferenci: »Ninfa: vrt čudes. Človekova občutljivost in inteligenca v službi za harmonijo narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 11. aprila; »Regenerativna moč narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 18. aprila. SKUADRA UOO vabi člane na 4. društveni redni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. aprila, v kmečkem turizmu, Cerovlje 1/o, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na aktiv, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri na pokrajinskem sedežu v Ul. Tara-bochia 3. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini, na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov v petek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. JUS NABREŽINA vabi na srečanje »Skupna lastnina: kakšna je bodočnost srenj in jusov v tržaški pokrajini«, ki bo potekalo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Na-brežina 89. Gostje srečanja: Igor Ga-brovec, David Peric in Štefan Ukmar. KRU.T obvešča dedke, babice in vnuke, da bo 3. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« v soboto, 13. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom igralke in anima-torke Irene Zubalič bomo spoznavali lutkovni svet. Informacije in prijave na sedežu ali na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v SKD Slovenec in Valentin Vodnik vabita v soboto, 13. 4. 2013, ob 20.00 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiera otroške glasbene igre VEČERNE PRAVLJICE 0LE-LUK-0IEA v izvedbi otroške dramske skupine BREG Glasba ANASTAZIJA PURIČ Režija BOŽA HRVATIČ HI Osmice / prostorih VZS Mitja Čuk na Kontove-lu št. 255. Prijave po tel. št.: 040211997 (Olga) in 328-361723 (Silva). SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane in vaščane, da se udeležijo skupne čistilne akcije v Bregu v soboto, 13. aprila. Srenjaši se bomo zbrali ob 8. uri pri Kalu (pred tovarno Velikih motorjev). AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki se bo vršil v Šport-no-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, ob 8.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je na ogled do ponedeljka, 15. aprila, v pi-ceriji na Opčinah, Proseška ul. 35, razstava Extempore Kraškega pusta. Vabljeni! SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 3351624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104 PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PAOLO PAROVEL vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572. SERGIO GIOVANINI je odprl osmi-co v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiu-me). Toplo vabljeni. Tel.št.: 3356045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Zi-gon. Tel. št.: 040-229198. Dobrodošel Matjaž! Mamici Bredi, očku Armandu in bratcu Vincenzu čestitamo Joži, Anka in Manica z družinami Vincenzo ni več sam, ker se je rodil bratec Matjaž Z mamico Bredo se veselimo, malemu Matjažu pa voščimo vse najboljše, papa Armando, babi Lučka in dedi Midio ter strica Matej in Tomaž Danes praznuje 80 let naša vesela in živahna Silva Še mnogo srečnih in zdravih let v naši družbi ji želimo vnuki Lara, Veronika, Sofia in Martin, mož Cveto, sin Sergij z Manuelo in hči Cristina z Alexom Čestitke OLGA FERLUGA iz Repna je včeraj slavila svoj 90. rojstni dan. Še mnogo zdravja ter srečnih in prijetnih dni ji želimo Romano, Lucia, Jelka in Dario. Hip, hip, hura, danes SILVA STARC UKMAR 80 let ima!Da bi bila vedno vesela, zdrava in srečna ji želita svakinji Mara in Anica z družinama. Naša NADA je spet nona postala in malega Liama bo pestovala. Z njo se veselimo vsi na občini Zgonik. Čeprav se pomladno vreme ne more in ne more ustaliti, je pomlad posijala nekje na Opčinah. Našo kolegico v slovenskem časnikarskem uredništvu deželnega sedeža RAI v Trstu Bredo Susič je v petek osrečil drugorojenec MATJAŽ. S srečno mamico in vso družino se veselimo tudi kolegice in kolegi, ki skupaj z njo lovimo novice, vstajamo pred zoro in pritiskamo na računalniške tipke. Sošolcu IVANU TAVČARJU ob prejemu literarne nagrade Vstajenje iskreno čestitamo. Maturanti Trgovske akademije letnika 1961/62. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM CESARICA pri Piščancih - odprt ob sobotah in nedeljah do 28. aprila. Domača kuhinja. Za kosila in večerje zaželjena rezervacija na tel.040-43992 OŠTERIJA NA PLANINCI v vasici Dane pri Divači (GPS N:45,6504 E:13,9834), približno 4km od Divače oz. 7km od Kozine vas vabi, da jih obiščete in poskusite njihove jedi. Poleg stalne ponudbe (testenine, tartufi, jedi z žara,..) nudijo doma pripravljene njoke in štruklje. Odprti v petek, soboto in nedeljo; po dogovoru pa tudi druge dni. V primeru predhodne rezervacije priznajo 10% popust. Rezervacije: tel.št. 00386-(0)40-50-88-11 ali (0)41-363-262 / TRST Nedelja, 7. aprila 2013 7 raafl SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rdeči abonmajski sklop Gregor Čušin 4 r * EVANGELIJ PO ČUŠlNU v četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani SSG (brez nadnapisov) Prosimo abonente, da čim prej najavijo prisotnost ali morebitno odsotnost Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teateissg.com SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VEČERI SLOVENSKEGA FILMA ^HMALI DVORANI SSG V SODELOVANJU S SLOVENSKIM FILMSKIM CENTROM LJUBLJANA S POMOČJO GENERALNEGA KONZULATA REPUBLIKE SLOVENIJE TRST Filmi so opremljeni z italijanskimi podnapisi Pogovore z gosti vodi novinarka Eva Ciuk vstopnina: 5 evrov paket za 3 filme: 10 evrovl Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in SD Nova Gorica 23. PRIMORSKI SLOVENISTICNI DNEVI Jezik v kulturni zgodovini Trsta 19. stoletja Sodobna pripovedna proza na Tržaškem O P Č I N E - Dvorana ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE l Četrtek, 11.4.2013 (18.00-19.30) Večer z Markom Kravosom ob ujegovi 70-letnici Petek, 12.4.2013 (9.30-12.30) (15.00-18.30) Jezik v kulturni zgodovini Trsta 19. stoletja Sodobna pripovedna proza na Tržaškem Okrogla miza s tržaškimi romanopisci Sobota, 13.3.2013 (10.00-12.00) Vodeni sprehod po slovenskem Trstu 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni! ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA: danes, 7. aprila, ob 15. uri bo na Openskem strelišču spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta novinar Jan Grgič in docent na tržaški univerzi Sergio Zilli. Predsedovala bo Martina Soban. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križmančič, ki bo danes, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ¿Pogzeêno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 ženska vokalna skupina Tisa. SKD TABOR - Prosvetni dom »Open-ska glasbena srečanja« danes, 7. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Nova. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. aprila, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na podelitev literarne nagrade Vstajenje pesniku Ivanu Tavčarju. Nagrajenca in njegovo delo bo predstavila prof. Neva Zaghet. Nagrado bo izročil predstavnik ZKB. Nastopila bo pianistka Julija Kralj iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici v Trstu. Začetek ob 20.30. KNJIŽNICA DIVAČA Vas v torek, 9. aprila, ob 18. uri vabi na 9. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz knjižnice Divača v svet«. S popotnikom Marjanom Olenikom bomo odkrivali Korziko - goro v morju. Ob posnetkih in glasbi se bomo potepali po četrtem največjem otoku v Sredozemlju. Povzpeli se bomo na najvišji vrh, tj. na Monte Cinto, se podili po prelepih peščenih plažah ter spoznali korziško zgodovinsko in kulturno dediščino. V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na ogled razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Odprta bo vsak delavnik do 24. aprila, od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja v sredo, 10. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, debato Uprimo se! Od Slovenije do Afrike. Z Dušanom Jelinčičem in Robertom Šabcem, avtorjema knjig Nocoj bom ubil Chomskega in Rdeča pošast, se bo pogovarjal Peter Verč. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na kavo s pesniško zbirko Davida Bandlja »Odhod«. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. Jadranka Cer-gol. Srečanje bo v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaški knjigarni. GLASBENA MATICA prireja »Glasbeni aperitiv« v kavarni, Trg Unita 7, v četrtek, 11. aprila, ob 18.00. Nastopajo učenci harfe in klavirja. Vljudno vabljeni. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča, potopisno predavanje s projekcijo fotografij Sonje Gregori »Aljaska, dežela prostranstev, kjer sta meja le morje in nebo«. Vabljeni. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na 23. Primorske slove-nistične dneve: v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri večer posvečen pesniku Marku Kravosu ob 70-letnici; v petek, 12. aprila, od 9.30 dalje jezikovne in kulturnozgodovinske teme, povezane s Trstom 19. st., ter sodobna slovenska pripovedna proza na Tržaškem z okroglo mizo s tržaškimi romanopisci; v soboto, 13. aprila, sprehod po slovenskem Trstu pod strokovnim vodstvom Erike Bezin. Srečanja bodo potekala na Opčinah, v dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V cerkvi Sv. Andreja v Trebčah v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s SKD Primorec. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorga-nizaciji SKD Igo Gruden. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca in KD V. Vodnik iz Doline vabita v soboto, 13. aprila, ob 20.00 v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu na premiero otroške glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Luk-Oiea« v izvedbi otroške dramske skupine Breg. Glasba Anastazija Purič, režija Boža Hrvatič. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli! MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega vabita na koncert »Vrača se pomlad« v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v rekreacijskem centru »Ferruccio Penso« v Miljah (Trg Republike 7, nasproti ASS). Nastopajo: Mali kitaristi iz Brega, Alessio Buono, Andrea Bensi in Davide Spagnuolo, Rock na b'ndi-mi, Openska mularija in Giorgia Ria-viz. Toplo vabljeni. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled igre Burka o jezičnem dohtarju (režija Sergej Verč) v izvedbi dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo na sporedu v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.0019.00. ZAHVALA Vilma Veglia por. Rosso Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste pospremili našo drago na njeni zadnji poti. Posebna zahvala bivšim kolegicam za občutene besede v cerkvi, g. župniku Špehu in MPZ upokojencev iz Brega. Družina Pogrebno podjetje Alabarda Tiho je odšel naš dragi oče in nono + Albin Danieli Žalostno vest sporočajo sin Aljoša, hčerka Zorka z Daliborjem, vnuk Jan in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 9. aprila, ob 13.30 iz ulice Costalunga v kontovelsko cerkev. Kontovel, 7. aprila 2013 Ob tem težkem trenutku sočustvujemo s prof. Zorko Danieli vsi na liceju Franceta Prešerna + Spokojno in z božjim blagoslovom se je poslovil naš predragi oče Giovanni Ghersinich rojen v Picanu (Istra) star 95 let bivši deportiranec iz Dachaua Skupaj z ljubljeno mamo boš vedno ostal v naših srcih. Z žalostjo sinovi Sergio, Marcello z Ireno, Marcotom in Štefanom, Ferruccio z Gabriello, Andreom in Francesco, Vittorio z Loreno, Federica s Sergiotom, Matteo, Giuseppe z Evo in Giado ter ostalo sorodstvo Posebna zahvala dr. Petru Starcu, vsem prijateljem iz naselja San Nazario in celotnega Krasa. Pozdravili ga bomo v sredo, 10. aprila, od 11. do 13. ure v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Ob 14. uri bo sv. maša v cerkvi v naselju San Nazario, sledil bo pokop na pokopališču na Proseku ob 15. uri. Naselje San Nazario, 7. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Sožalju se pridružujeta družini Celea in Bukavec V tem težkem trenutku smo vam ob strani. Družini Basiaco in Vallisa ZAHVALA V Giani Cok Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša predraga mama in nona Maria Caharija vd. Zeriali Žalostno vest sporoča hčerka Nadia z možem Claudiotom in vnukom Andreom Pozdravili jo bomo v četrtek, 11. aprila, od 8.30 do 10. ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Sledila bo sv. maša ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 7. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 5.4.2003 5.4.2013 Ivo Fabi Vedno z nami. Tvoja družina Opčine, 7. aprila 2013 6.4.2009 6.4.2013 Anton Korsič Vedno z nami. Tvoja družina 8.4.2006 8.4.2013 Stojan Kermec Vedno v naših srcih. Vsi tvoji 8 Nedelja, l. aprila 2013 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Brezdomci čez noč v čakalnici bolnišnice goriška - Jutri EZTS: Komisija za zdravstvo o porodnišnici Na sedežu agencije Informest v Gorici se bo jutri sestala komisija za zdravstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba (EZTS GO). Prisoten bo direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, ki bo članom skupščine predstavil predlog čezmejne porodnišnice in nadaljnji postopek, ki naj bi privedel do ustanovitve skupnega goriško-šempetrskega oddelka. Kot je Primorski dnevnik včeraj že poročal, bo goriško zdravstveno podjetje predlagalo šempetrski bolnišnici štiri delovna srečanja, ki se jih bo udeležilo osebje obeh porodniških oddelkov in na podlagi katerih bodo izdelali podrobnejši načrt. Dve delovni srečanji naj bi potekali v Šempetru, ostali dve pa v Gorici in Tržiču. Sredi minulega tedna pa so se predstavniki občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, Regijske razvojne agencije (RRA) za severno Primorsko in agencije Informest sestali, da bi razpravljali o programskem dokumentu za t.i. celostno teritorialno naložbo (Integrated Territorial Investments - ITI) in strategiji treh občin za črpanje sredstev iz evropskih skladov v programskem obdobju 2014-2020. Pred koncem aprila ali najkasneje na začetku maja, pravi goriški podžupan Roberto Sartori, naj bi se sestala skupščina EZTS GO; na dnevnem redu bodo proračun evropskega združenja za letošnje leto, zamenjava člana skupščine Franca Frattinija, imenovanje predsednika in podpredsednika (tokrat naj bi prvega izrazila slovenska stran) ter izbira direktorja. »Na dnevnem redu bo morda tudi ustanovitev nove komisije za urbanizem,« dodaja podžupan. Ko je dnevni vrvež mimo, se čakalnica oddelka za prvo pomoč bolnišnice v Tržiču spremeni v zavetišče. Vanjo se zadnje čase vsako noč zateka nekaj moških in žensk brez stalnega bivališča, ki nimajo udobnejšega kraja, kjer bi lahko prespali. V čakalnici redno prenočujejo starejši brezdomec ter mlajša ženska in moški, včasih pa je nočnih »gostov« več. Gre za ljudi, ki so se nekoč posluževali čakalnice tržiške železniške postaje, pred časom pa je železniška družba zaradi potrebe po krčenju stroškov sklenila, da bo ponoči izklapljala kurjavo. Brezdomci so si tako morali poiskati drugo nočno zatočišče, našli pa so ga v bolnišnici San Polo. Zdravstveno Brezdomec v veži tržiškega oddelka za prvo pomoč » bonaventura osebje pravi, da je bilo primorano zapreti protipožarna vrata, saj se nekateri nočni gostje niso zadovoljili s stoli v čakalnici; ko ni bilo na hodniku nikogar, so skušali vstopiti v oddelke in tam prespati. Osebje oddelka za prvo pomoč pravi, da nima nič proti brezdomcem, ki se ponoči zatekajo v preddverje oddelka za prvo pomoč, problem pa je v tem, da se večkrat ne vedejo primerno. »Sezujejo si čevlje, mažejo in pljuvajo, kar seveda ni prijetno za ostale ljudi, ki v čakalnici sedijo iz zdravstvenih razlogov,« so povedali zdravstveni delavci. Tudi na Goriškem so torej posledice hude gospodarske krize, ki ji ni videti konca, čedalje bolj otipljive. Ob ekstrem-nih primerih ljudi, ki nimajo niti strehe nad glavo, trka na vrata človekoljubnih združenj, Karitas in socialnih služb javnih ustanov rastoče število t.i. »novih reve-žev«, ki nimajo delovnega mesta ali pa ne služijo dovolj, da bi se sami preživljali. Problem je posebno občuten v Tržiču, kjer imajo veliko število priseljencev, tudi Gorica pa ni izvzeta. Emporij solidarnosti v Ulici Filzi, kjer nudijo hrano in osnovne življenjske potrebščine revnim družinam in posameznikom, obiskuje vse več ljudi. Do konca minulega leta so izdali okrog 570 kartic, s katerimi se preživlja čez 1600 ljudi iz Gorice in okoliških občin. Med t.i. »novimi reveži« so tudi številni ločeni starši. Tudi ko imajo službo, jim mesečna plača pogosto zadošča le za plačilo preživnine bivšemu partnerju in otrokom, mesečni obrok posojila za hišo, v kateri živi »bivša« družina, in morda za najemnino za novo stanovanje. Ker je takih primerov vse več, je združenje ločenih staršev za pomoč otrokom GeSIF iz Tržiča v prejšnjih tednih podpisalo sporazum z videmsko fundacijo Banco alimentare, ki prostovoljcem omogoča, da mamicam in očetom v veliki stiski ponujajo brezplačno hrano. Združenje, ki ima sedež v bolnišnici San Polo, je sprva ponujalo ločenim staršem predvsem psihološko in pravno pomoč ter nasvete, zdaj pa nekatere oskrbuje tudi z osnovnimi živili. »Pomagamo vsem, ki imajo opravka z otroki ločenih staršev. Ob psihološkem in pravnem svetovanju ponujamo tudi pomoč družinskega in pedagoškega media-torja,« je povedal predstavnik združenja Mauro Destrini. Volitve 3< SVOBODA EKOLOGIJA IN LEVICA Poziv levičarskim volivcem »Ker se tudi nama zdi, da je razsodba z izključitvijo stranke Levice in njenega predsedniškega kandidata Marina Andoline na deželnih volitvah politično obarvana, vabiva odgovorne volivke in volivce, da množično podprejo stranko Svoboda Ekologija in Levica (SEL). S tem bodo pripomogli, da se bo uveljavila levičarska komponenta v koaliciji Debore Serracchiani, in omogočili izvolitev svetniškega kandidata Paola Vizintina v goriškem okrožju,« se glasi poziv goriških predstavnikov SEL, Marjana Sosola in Livia Bianchinija. SLOVENSKA SKUPNOST »Moramo držati skupaj« Kandidata Slovenske skupnosti na deželnih volitvah Marilka Koršič in Avguštin Devetak sta se udeležila odprtja razstave del Jožeta Ceja v Kosičevi galeriji v goriškem Raštelu. »Slikar razstavlja svoje zadnje akvarele, ki nas vodijo po vaseh, mimo cerkva in prelepih pogledov na Sočo. V svojo izrazno govorico je strnil natančnost arhitekta in tenkočutnost umetnika. Odprtja se je udeležilo zelo veliko ljudi slovenske in italijanske narodnosti. Veliko je bilo med njimi umetnikov.Andrej Ko-sič, ki je trgovec in tudi sam slikar, skuša s svojimi pobudami popestriti življenje na Travniku, ki je žal zaradi raznih vzrokov precej zamrlo. Kriza se še kako pozna, so ugotavljali obiskovalci, ki so se po ogledu razstave zadržali na klepetu. V sedanjih časih bi morali držati "skupaj" in pomisliti dvakrat, preden se odločamo za nakupe izven našega kraja,« poudarjata Koršičeva in Devetak. DEMOKRATSKA STRANKA Vajeništvo naj bo plačano »V novem deželnem svetu bo Demokratska stranka že v prvih tednih vložila predlog o spremembi vajeništva. Delovne prakse ne smejo prikrivati neplačane delovne sile,« zatrjuje Aleš Waltritsch, kandidat DS: »Zgledujemo se lahko po uspešnih izkušnjah v To-skani, kjer področni zakon urejuje in sofinancira vajeništvo v zasebnem in javnem sektorju. Izkoriščanje delovne sile in prekerno delo sta med mladimi žal zelo razširjena pojava, zaposlitvena politika pozorne deželne uprave, kot si jo zamišljata DS in predsedniška kandidatka Debora Serracchiani, mora tem pojavom zoperstaviti ustrezna dejanja, kot je na primer predlog za plačano vajeni-štvo. Dežela mora izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja EU, in torej čim prej vzpostaviti "jamstva za mlade" oz. evropski program Youth guarantee. To jamstvo naj bi mladim v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja zagotavljalo zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.« gorica - Slovenska delegacija pri nadškofu Pozornost nadškofije naj bo v zagotavljanju duhovnikov Slovenci so pomemben del goriške nadškofije, zato zaslužijo primerno pozornost, ki naj se odraža predvsem v zagotavljanju dušnopastirske službe. Tako je delegacija Sveta slovenskih organizacij (SSO) povzela vsebino pogovorov med petkovim obiskom pri goriškem nadškofu Carlu R.M. Redaelliju. Srečanja v nadškofijskem dvorcu v Gorici so se udeležili deželni in pokrajinski predsednik krovne organizacije, Drago Štoka in Walter Bandelj, ter odbornik Julijan Čavdek, ki so nadškofa seznanili z zgodovino in načeli SSO ter z razvejanim delovanjem včlanjenih društev. Poseben poudarek so namenili du- hovni, zgodovinski in narodni vlogi slovenskih duhovnikov. »Od vedno so bili temeljni vodje za slovenske vernike in pomemben dejavnik sožitja med tu živečimi skupnostmi. Slovenski duhovniki so bili tudi glavni pobudniki društvenega delovanja med slovenskimi verniki,« so poudarili. Po navajanju predstavnikov SSO je nadškof pokazal posebno zanimanje za sodelovanje z župnijami na slovenski strani meje, saj je Goriška enoten prostor. »Nadškof se zaveda pomena prisotnosti slovenskih duhovnikov, toda pomanjkanje duhovniških poklicev je problem, saj ima goriška nadškofija trenutno samo enega bogoslovca. Goriški prostor je primerjal s škofijo Vigevano, ker sta si v marsičem podobna, toda tam premorejo kar petnajst bogoslovcev. Nadškof je še ugotovil, da je po svetu precej goriških duhovnikov in redovnikov, morda bi koga izmed njih pridobili nazaj,« so povedali slovenski predstavniki, ki jim je sogovornik najavil, da bo ob koncu tedna podelil zakrament sv. birme v Doberdobu. Njegova želja je tudi, da bi bila slovenščina prisotna na nadškofijskih spletnih straneh. Ob zaključku srečanja je Bandelj podaril nadškofu Redaelliju publikacijo, ki jo je SSO izdal ob 35-letnici svoje ustanovitve, in knjigo Lojzke Bratuž »Gori-zia nella letteratura slovena«. Delegacija Sveta slovenskih organizacij pri nadškofu foto d d./ novi glas / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. aprila 2013 9 gorica - Isonzo Soča št. 98 Tokratni časopis s temnimi lisami Tudi letošnja aprilska številka revije Isonzo Soča je običajno raznolika, ni pa uravnovešeno kakovostna oziroma zanimiva. Nekaj člankov je dolgoveznih in skrajno specialističnih, nekaj vsebin pa se ponovno in ponovno vrača na strani »časopisa na meji«. Pojasnimo takoj teh nekaj temnih lis. Kar sedem strani zaseda spet Bohinjska proga brez vsakršne okrogle obletnice ali novosti na sami progi ali novih strateških investicij. O Bohinjski progi smo v zadnjih desetih letih slišali in brali vse mogoče: od zgodovinsko strateških vidikov do turističnih, od tehničnih do brezperspektivnih. Podobno velja za prenovitelja na področju psihiatrije Franca Basaglio. Tokratni članek obravnava filozofska izhodišča petih evropskih mislecev, ki so vplivali na njegovo svetovnonazorsko gledanje, a enako bi lahko pisali o njegovem srednješolskem študiju. Srž vprašanja pa je v tem, kaj naj v tem trenutku pomeni poglabljanje Basaglieve miselnosti. Golo akademiziranje. Glede na to, da izhaja zadnja leta Isonzo Soča reci le štirikrat na leto, je gotovo več sprotnih pojavnosti v posoškem prostoru, ki bi jih veljalo načeti. Potem je tu celih pet strani, posvečenih arheološkim podrobnostim v in okrog Ogleja s podatki in navedbami, ki veselijo le ozek krog ljudi. Ni nujno, da bi opis zadostil poljudni radovednosti z dolžino, kolikor je premore povzetek v slovenščini - dve tretjini strani, a štiri strani in pol je le pretirano. Saj tudi posnetki in kartografski dodatek s podnapisi povedo marsikaj; med njimi je zelo privlačen odtis perorisbe iz leta 1493. Uvodnik obravnava značilnosti nekega namišljenega Goričana, kar odmeva po nekaj straneh v pogovoru, ki ga je odgovorni urednik vodil z »netipičnim podjetnikom«. Benito Zollia je na svojem področju dosegel izjemne uspehe in je zato za Gorico netipičen. Ne moremo mi- Gora, ki beleži stanje družbenega duha pod njo a vtor nicola montemorra mo dejstva pa, da je po nečem zelo, zelo tipičen, kajti njegov priimek povezan z imenom »molče trobenta« o pojavnosti, ki ji še kako značilna za Primorsko, vključno z Goriško. Posoškemu podjetništvu je namenjen še en članek. Novost predstavlja strip, ki v svojstveni obliki prikazuje, kaj bo v kratkem sporočala gora, ki govori (Sabotin) in beleži stanje družbenega duha pod njo. Oglejte si »pogruntacijo«, ki jo je oblikoval Nicola Montemorra. Pred stripom je članek posvečen volilnim spremembam na državni ravni ob pričakovanju dogajanj v deželi FJK. V okvirčku pa je kratko in jedrnato naveden »konec poti« Gae-tana Valentija; neverjetno je, kako lahko »ugleden meščan« uporabi javni denar za pnevmatike osebnega avtomobila. Trije prispevki so posvečeni preglednosti javnega upravljanja. Prvi se nanaša na Nemčijo, druga dva na Gorico in Novo Gorico. Za Novo Gorico je zako- nodajo in prakso opisala Miroslava Križ-nič, ki je na novogoriški občinski pravi tudi zaposlena. Presenečajo predvsem drugačni časovni ritmi. Italo Chiarion nam znova in znova odkriva upraviteljska zakulisja v Gorici pred nekaj desetletji. Spet in spet prihaja do izraza, da je zapiranje čezmejnemu sodelovanju prihajalo predvsem iz goriške občinske uprave, celo iz urbanističnega načrtovanja, ne pa s strani grani-čarjev s psi. Tokrat nam razkriva peripe-tije okrog gradnje stolpnice zraven županstva, ki naj bi tekmovala s stolpnico v Novi Gorici (sic!). Na treh straneh nam Agostino Colla (ta tudi pisno) in Marko Vogrič prika-žeta na 42 posnetkih malega formata vsebino bodočih osmih tabel, ki bodo (kdaj?) poučile obiskovalce o krajevni čezmejni zgodovini dvajsetega stoletja. Zaporedje posnetkov je vredno izrezati in shraniti. Na pojavnosti med Gorico in Novo Gorico se nanaša članek o ciprski Nikoziji. Avtorica povleče nekaj vzporednic, vključno z goro za otoškim glavnim mestom, ki prav tako »govori« kot Sabotin. Sledijo ustaljene vsebine o umetnosti in fur-lanščini, s Krasom povezan naravoslovni članek pa opisuje skrivnostno ptico: ko-zodoj je neupravičeno obtožen, da drobnici sesa mleko. Za zaključek še zaskrbljujoč pojav: slovenščine je na dvojezičnem časopisu vse manj. V celoti so v slovenščini napisani le uvodnik, novogoriški prispevek, opis urbanistične spremembe iz leta 1978 in članek o Nikoziji. Vse ostalo je skrčeno v povzetkih (včasih tudi z manjšimi črkami) in pogosto tudi teh ni. Slovenskih piscev ni. Nekateri slovenski podnapisi manjkajo in najdejo se tudi prav nerodne tiskarske napake kot posledica stalnega spreminjanja pristopov pri lomu strani. Lahko povzamemo, da se krčenje števila strani zaradi varčevanja odraža v prisotnosti slovenskega jezika. (ar) štandrež - Življenjski jubilej Aleša Hobana Slavljenec iz Klanca Pripada generaciji, ki je od šestdesetih let minulega stoletja dalje veliko prispevala k razvoju slovenskega življa V štandreškem Klancu slavi danes svoj 70. življenjski jubilej Aleš Hoban. Najbolje bo, če slavljenca predstavimo kar z uradno utemeljitvijo ob lanski podelitvi priznanja Slovenske kulturno gospodarske zveze v Gorici. »Aleš Hoban je čistokrven Štandrežec. Tu je rojen med drugo svetovno vojno, 7. aprila 1943. Izhaja iz zavedne slovenske družine, ki je svojo pripadnost slovenskim koreninam izkazovala na različnih področjih. Zelo zgodaj se je vključil v kulturno življenje v Štandrežu, ki se je vrtelo večinoma okrog društva Oton Župančič. Opravljal je različne funkcije, bil je tudi predsednik društva, najbolj pa ga je pritegnila pevska dejavnost društvenega zbora. Bil je pevec in pevovodja. Danes je pevovodja pri zboru goriških slovenskih upokojenk. Bil je član gradbenega odbora doma Andrej Budal v Štandrežu, veliko let tudi direktor prevoznega podjetja La Goriziana. Kot podjetnik je bil član Gospodarskega združenja v Gorici, stalno pa je prisoten v raznih organih in članicah Slovenske kulturno gospodarske zveze.« Utemeljitev je morda izzvenela nekoliko hladno in uradno, vendar izpostavlja osnovne poteze Hobanovega življenja. Kdor ga pozna, bo o njem po- Aleš Hoban vedal še marsikaj zanimivega, zlasti povezanega z njegovim glasbeno-kultur-nim angažiranjem, saj se v njem prepletata umetniška žilica ter smisel za družabnost in organizacijo. Zanj je predvsem značilna predanost petju, zato smo prepričani, da bo s pesmijo obogaten tudi njegov današnji jubilej. Na Aleša Hobana me veže več osebnih spominov in tudi prijetnih anekdot iz kulturnega in družbenega dogajanja v slovenski narodni skupnosti v Italiji, na primer avtorally Argoš, prvi april - Zizzi Laurenti v Kulturnem domu, Pajk's show »Še pomnite tovariši« z obiski Ivana Godniča - Tita v Štandrežu itd. Slavljenec živi in diha z našo skupnostjo, zato se njegovi dnevi začenjajo z jutranjim prebiranjem Pri- morskega dnevnika, zvečer pa se rad udeležuje kulturnih dogodkov v domačem Štandrežu pa tudi v Gorici, še zlasti v Kulturnem domu. Jubilant pripada generaciji, ki je od šestdesetih let minulega stoletja dalje veliko prispevala k razvoju slovenskega življa na Goriškem. Še danes, ko se protagonisti tedanjega časa zbirajo v gostilni Pri Tur-riju v Štandrežu - ne le Štandrežci, ampak tudi marsikdo iz Gorice in Sovodenj -, si dajo duška in iz njih dobesedno vre-jo spomini na mladinsko iniciativo, na prve korake odbojke »pri vagi« v Štan-drežu, na prosvetno delo, na pevske vaje nad Romano na štandreškem »pla-cu«, na Budalov dom in društvo Župančič itd. To je zanimiva, vedra in še vedno aktivna druščina, ki je po življenjski sili in živahnosti razmišljanja lahko zgled tudi mlajšim generacijam. »Naš pevovodja«, kakor Aleša Hobana nazivajo pevke zbora društva slovenskih goriških upokojencev, je del te druščine zaslužnih domačinov. Zato mu ta druščina skupaj še z drugimi štandreškimi in goriškimi prijatelji ter v imenu slovenskih organizacij z Goriškega želi še mnogo zdravih in vedrih let. Igor Komel turjak - Dan krvodajalca Doberdobska sekcija ne doživlja krize Tradicionalni dan krvodajalca, ki ga vsako leto prireja Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Laškega, bo tokrat potekal v Turjaku. Krvodajalci iz Goriške, Roberto Ferfolja Furlanije Julijske krajine, Slovenije in drugih italijanskih dežel se bodo danes ob 9. uri zbrali na Trgu krvodajalcev, od koder bo sprevod krenil do spomenika padlim, kjer bo polaganje vencev. Ob 10. uri bo maša v spomin na pokojne krvodajalce, maše-val bo duhovnik Enzo Fabrissin. Ob 11. uri bo pod šotorom na Trgu Svobode osrednja proslava, med katero bo podeljevanje priznanj zaslužnim krvodajalcem. V krvodajalsko združenje tržiškega območja je vključena tudi sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba, ki se letos lahko ponaša s sedmimi nagrajenimi člani. Predsednik krvodajalcev iz Doberdoba Aldo Jarc, ki je zelo ponosen na svoje člane in članice, nam je Robert Devetta Fabio Battistella spregovoril o delovanju društva v lanskem letu. »Ob koncu leta je štelo društvo 143 aktivnih krvodajalcev in krvodajalk, med katerimi je veliko mladih; vsi zvesto darujejo kri vsaj enkrat letno. V transfuzijskem centru v Tržiču in Gorici je darovalo kri 170 krvodajalcev, to pomeni, da je bilo kar 75 litrov darovane krvi in plazme. Na podlagi teh podatkov lahko naše društvo v času, ko je krizo občutiti na vseh področjih, z optimizmom gleda na bodoče delovanje.« Na današnji osrednji proslavi v Turjaku bodo za svojo človekoljubnost nagrajeni člani doberdobske sekcije Robert Devetta in Roberto Ferfolja, ki bosta prejela zlato značko za sedemdesetkrat darovano kri, ter Fabio Battistella, ki mu bodo izročili zlato kolajno za petdesetkrat darovano kri. Predsednik Jarc nam je še povedal, da bodo v kratkem organizirali večer, na katerem bodo nagrajeni še ostali krvodajalci, in sicer Luca Colja, ki bo prejel srebrno kolajno, Saimon Ferfolja, ki mu bodo dodelili bronasto kolajno, ter Jessica in Jari Jarc, ki bosta dobila diplomo. Vogal med Garibaldijevo ulico in trgom pred odprtjem Ulice De Gasperi in rušenjem (zgoraj), sedanja ureditev Trga pred županstvom (spodaj) Pred občino Nič ni narobe, če trg pred občinsko upravno stavbo v Gorici imenujemo tudi Pred županstvom. Pred občinsko palačo, nekdanjo lastnino Svetokriških grofov At-temsov in kasneje nepremičnino podjetniške družine Ritter, se stika pet ulic. Dve sta zaprti za avtomobilski promet, zato prečka trg toliko več pešcev. Dodajmo dobro obiskano kavarno s sladoledom, sedež bančnega zavoda in v neposredni bližini trafiko, trgovini s tekstilom, cvetličarno, picerijo, knjigarno, še tri kavarne, trgovino jestvin in 200 metrov daleč tudi sodišče ... pa postane razumljivo, da gre za eno izmed naj-živahnejših točk v mestnem središču. Črna pika je nekdanja veleblagovnica z jestvi-nami, medtem ko so zaprto bencinsko črpalko nadomestili s kebabom. Velike manifestacije, prireditve in protestni shodi se odvijajo na Travniku, kar je manjšega obsega, vključno s skupinami svatov med civilnimi poročnimi obredi, pa se zbira pred vhodom na županstvo. Na trgu izstopa zraven občinske palače stolpnica Caselgrande, ki so jo zgradili v okviru novega urbanističnega načrta iz leta 1978, ko so tudi podaljšali Rimsko ulico. Stolpnica naj bi se primerjala s tisto v Novi Gorici, a so jo morali znižati zaradi raznih omejitev. Z dograditvijo Eda centra je vsaka tekmovalnost postala brezpredmetna. Aldo Rupel 10 Nedelja, 7. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Sejem vrtnih mojstrov zvabil številne Vtis prvega pomladnega dne Še danes razstave, predavanja, delavnice, koncerti in praktični prikazi Včerajšnji pomladanski dan je marsikoga zvabil na goriško sejemsko razstavišče, kjer bo še danes potekal deveti sejem »Pollice verde«. Med stojnicami se je dopoldne in popoldne sprehajala velika množica ljubiteljic in ljubiteljev vrtnarjenja z obeh strani meje, za katere je obisk sejma že postal neobhodna tradicija. Na svoj račun so prišli tudi otroci, za katere so priredili različne delavnice. Veliko zanimanja je kot v minulih letih vzbudila razstava zajcev, ki bodo na ogled tudi danes od 10. ure dalje. Ob isti uri bodo v paviljonu D odprli razstavo dijakov kmetijskega zavoda Brignoli »Viaggio nel mondo del fantasy«, ob 10.30 pa bo v paviljonu B prikaz izdelovanja poročnih šopkov rož. Ob 11. uri se bo začelo predavanje z naslovom »Štirje letni časi v vrtu«, ki ga bo vodil Romeo Co-munello, ob 15. uri pa bo nagrajevanje najlepših zajcev. Ob 15. uri se bosta začela prikaz obrezovanja bonsajev (v paviljonu A) in koncert z glasbeniki Claudiom Collinom, Danilom Rossijem in Francom Stoccom (v paviljonu B). Ob 16. uri bo predavanje o orhidejah v slovenskem jeziku, ob 16.30 pa v italijanščini (v paviljonu A). Predavala bo Manuela Mavri. Sejmišče bo odprto do 20. ure, vstop je prost. Sejmišče bo odprto od 10. do 20. ure bumbaca sovodnje - V sredo bo predavala Marija Merljak Strokovno in z modrostjo babic o zdravi prehrani in intolerancah V goste prihaja na povabilo Sekcije sovodenjskih krvodajalcev in občine Sovodnje Marija Merljak V Sovodnjah se bo v sredo, na povabilo Sekcije sovodenjskih krvodajalcev in občine Sovodnje, mudila Marija Merljak, predavateljica in znana slovenska strokovnjakinja za prehrano ne le v Sloveniji, ampak že tudi pri nas v zamejstvu. Rodila se je v Malem polju na Colu nad Ajdovščino, doštudirala je živilsko tehnologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja živilske tehnologije si je pridobila z diplomo s primerjavo različnih tehnologij izdelave kraškega pršuta. Zaposlila se je kot vodja dislociranega obrata priprave in vakuumskega pakiranja suhomesnatih izdelkov nekdanje Emone Mesne industrije Zalog, kasneje pa se je odločila za samostojno pot. Na začetku je svetovala predvsem individualno, nato je začela predavati in voditi praktične delavnice, nazadnje pa je začela sodelovati z mediji. Da- nes piše za časopise in revije, ima redne in občasne oddaje na več radijskih postajah, tudi na Radiu Trst A, ter redne oddaje na slovenski nacionalni televiziji, in sicer v okviru programa »Dobro jutro«. Skupaj s hčerko Mojco, ki je tudi živilska tehnologinja, sta napisali dve poljudnoznanstveni knjigi o zdravi prehrani, tretja je v pripravi. Predavanja Marije Merljak se odlikujejo po kombinaciji visoke izobrazbe in študija, dolgoletne izkušnje in visoke ravni strokovnosti, vse skupaj pa zaokroži z modrostjo babic in s skrivnostmi zdrave prehrane, ki ne smejo zaiti v pozabo. Njeno podajanje je radodarno, navdušeno in predvsem razumljivo. Tako bo prav gotovo tudi v sredo, 10. aprila, ob 20. ur, v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, naslov predavanja pa je »Zdrava prehrana in intolerance«; vstop bo prost. gorica - Abonmajska sezona SSG Burundanga je resnično ime droge Iz predstave Vrtec bo v maju dobil ime SOVODNJE Šestdeset let vrtca Leta 1953 je bil dograjen otroški vrtec v Sovodnjah, ki je po prejemu ustreznih dovoljenj kmalu pričel z neprekinjenim delovanjem. Maja letos bo vrtec dobil tudi ime, in sicer Čira čara. Občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Skupna želja je, da bi na osnovi zbranega gradiva ob poimenovanju ali v teku leta zasnovali priložnostno razstavo. foto luca ouaia Mediteranska svežina komične govorice katalonskega dramatika Jordija Galcera-na bo jutri ob 20.30 oblekla z živimi barvami oder goriškega Kulturnega doma, kjer bo na sporedu enkratna abonmajska ponovitev predstave »Burundanga«. Uprizoritev SSG ima pečat splitske režiserke Nenni Delmestre, scene in kostume je podpisala venezuelska ustvarjalka Lina Ven-goechea. Galceranovo najnovejše besedilo je prvič zaživelo na slovenskih, a tudi na italijanskih odrih, zato bo izvedba z italijanskimi nadnapisi ponudila tudi italijansko govorečim gledalcem pravo odkritje. V komediji je govor o drogi, o baskovskem terorističnem gibanju, o ugrabitvi, bizarne okoliščine in nerodnost protagonistov pa spremenijo resne teme v absurdno komično zgodbo. Burun-danga je resnično ime droge, ki (vsaj v predstavi) človeka pripravi do tega, da govori čisto resnico. V kriminalki nastopajo člani igralskega ansambla SSG Tjaša Hrovat (Berta), Romeo Grebenšek (Manel), Primož Forte (Gor-ka) in Vladimir Jurc (Jaime) ter gostja Anja Drnovšek v vlogi Silvie. Tudi tokrat bo na voljo brezplačen avtobusni prevoz za abonente in gledalce iz goriške okolice (Poljane - pri gostilni na avtobusni postaji ob 19.15, Doberdob - na Trgu sv. Martina ob 19.20, Romjan - pri šoli v Ulici Capitello ob 19.30, Tržič - Ulica San Polo pri bolnišnici ob 19.35, Štivan - pri križišču na avtobusni postaji ob 19.40, Jamlje - na avtobusni postaji ob 19.55, Gabrje - na avtobusni postaji ob 20.05, Sovodnje - pri lekarni na avtobusni postaji ob 20.10). Blagajna Kulturnega doma bo odprta eno uro pred začetkom predstave. gorica - Razstava v Pokrajinskih muzejih Na »Odprtih obzorjih« tudi simbolna vrnitev Po lanski tržaški premieri in čedajski ponovitvi se bo končno tudi v Gorici dvignil zastor nad »Odprtimi obzorji«. Zaradi prostorskih danosti bo v Pokrajinskih muzejih na goriškem Kornu razstavljen izbor šestdesetih del, ki izhajajo iz umetniških zbirk Kmečke banke, danes v lasti delniške družbe KB 1909, in nekdanje Tržaške kreditne banke, ki je del Monte dei Pasc-hi iz Siene. Med deli, ki bodo na ogled od 12. aprila do 26. maja, naj omenimo sliki Ivana Čarga »Vsakdanji kruh« in »Krajino« Avrelija Lukežiča, ki sta bili prvič prikazani v Gorici leta 1945 v okviru »Razstave slovenskih primorskih umetnikov«. »Odprta obzorja« pomenijo tudi začasno in vsaj simbolno vrnitev Kmečke banke v rodne prostore, v čas avstro-ogrske Gorice. Slovensko kmetijsko društvo, Slovenska kmečka stranka in uredništvo Kmečkega glasa so domovali ravno v palači Attems Petzenstein. Tu je bila leta 1909 ustanovljena Kmečka banka in je sprva sobivala s Pokrajinskimi muzeji, ki so se v palačo vselili leta 1900. »Vsakdanji kruh« Ivana Čarga Ena izmed slik z razstave mariano - Razstava »Kapljice občutkov« Irine Ganičeve nastajajo v Gabrjah »Kapljice občutkov« je naslov likovni razstavi, ki jo bo v občinski knjižnici v Marianu (Ulica Manzoni 54) postavila Irina Ganičeva. Po rodu je iz Rusije, že kakih dvajset let živi v deželi FJK, zadnja leta pa ustvarja v Gabrjah. Rusko-gabrska umetnica je sicer slikarka-samouk, a ima za sabo že preko štirideset samostojnih in skupinskih razstav. Razstavljala je v Italiji, Avstriji, Franciji, Rusiji, Ukrajini in trikrat tudi v ZDA. Sprva se je najraje posvečala tihožitjem in konjem, specializirala se je v zidnih poslikavah, zadnje čase pa je za njeno slikanje značilna manj poudarjena figuralnost. V Marianu se bo Irina Ganičeva predstavila s serijo slik, v katerih glavno vlogo odigrava dež in nasploh voda, nekaj njenih del pa bo iz prejšnjih obdobij. Razstavo bodo odprli danes ob 11.30, predstavila jo bo kritičarka Rosanna Braida. Na ogled bo do 26. aprila ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. ure do 18.30, ob nedeljah pa od 10.30 do 12.30. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, l. aprila 2013 11 Jutri stavka avtobusov Tudi sindikat USB se bo pridružil jutrišnji stavki javnih prevzov. Goriško prevozno podjetje APT sporoča, da bi lahko bil med 17. uro in 20.59 avtobusni promet moten. Imajo podpredsednico Konzorcij briških in kraških vinogradnikov je poleg predsednika Roberta Princica in podpredsednika Jordana Fighelija dobil tudi podpredsednico. To je Mirella Della Valle iz podjetja Castelvecchio v Zagraju, ki bo zastopala kraške vinarje. Na pomoč, naloge! Združenje staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu prireja v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v prostorih romjanske šole predavanje za starše z naslovom »Na pomoč, otrok ima domačo nalogo! Kako, kje, kaj, s kom, kdaj?«. O tem, kako se mirno soočati s šolskimi obveznostmi otrok, bo predavala psihologinja in psihote-rapevtka Suzana Pertot, izvedenka za ozaveščeno starševstvo in avtorica številnih publikacij. Vrnitev v Gorico »Vrnitev v Gorico« je naslov novega niza Radia Trst A, ki bo na sporedu vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10 od 9. aprila dalje. Pripravlja ga časnikarka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc, ki praznuje konec tega meseca 85 let. Ob tej priložnosti je nastala zamisel o nizu šestih oddaj, v katerih nam avtorica ob zgodovinskih podatkih razkriva svoje spomine na težka leta druge svetovne vojne in po njej. Za radijsko realizacijo skrbi Alenka Florenin. Danes Vivicittà Gorico in Novo Gorico bo danes povezala prireditev Vivicitt^-Poži-vimo mesti. Zbor udeležencev bo na Trgu Transalpina ob 9.30, start je predviden ob 10.30. Bazar v parku Basaglia V parku Basaglia v Gorici bo danes med 10. in 17. uro Veliki bazar. Tržnica bo priložnost za izmenjavo predmetov in idej brez denarja. »Umor v vili Roung« Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo danes ob 18. uri gostovala Dramska družina društva Sedej iz Števerjana s predstavo »Umor v vili Roung« (Achille Campanile) v režiji Franka Žerjala. Gledališče za otroke V nizu predstav »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« bo danes ob 16.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma otroška predstava z ekološkim predznakom »Eco-Detective«; nastopila bo skupina Ana-Thema Teatro iz Vidma. Predavanje o barvah V galeriji Spazzapan v Gradišču, kjer je na ogled razstava »Werther Toffoloni - Per sedersi«, bo danes ob 11. uri predavanje o barvah v dizajnu od 50. let do danes. Ogled muzejskih zbirk Ogled muzejskih zbirk Pokrajinskih muzejev v Gorici bo danes prost; Pi-nakoteka v palači Attems Petzenstein je odprta med 10. in 17. uro, Arheološka zbirka, Muzej prve svetovne vojne ter Muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa med 9. in 19. uro. KROMBERK V Goriškem muzeju taborniški filmi Andreja Mlakarja Na gradu Kromberk bo torkov večer (ob 20. uri) posvečen taborniškim filmom Andreja Mlakarja. Avtor je filme »Ribno 1973«, »Pohod po poteh partizanske Jelovice in Pokljuke« in »Napad na tabor« posnel v gimnazijskih časih, ko je bil še aktiven tabornik; tretji film se odmika od taborniške tematike in je pohodniški film. Pri pregledu zgodnjih del slovenskega režiserja in scenarista se odpira vpogled tudi v njegovo študijsko filmsko obdobje, ko tehnološko prestopi na profesionalno raven. Krom-berški dogodek bodo s svojo prisotnostjo popestrili skavti in taborniki. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. fl Razstave FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v torek, 9. aprila, ob 18. uri v Rotundo SNG v Novi Gorici na odprtje fotografske razstave Loredane Princic z naslovom »Narava "to kar umira"«. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 338-5755060 (Bruna Visintin) v večernih urah. V GALERIJI MARIO DI IORIO v goriški državni knjižnici bo jutri, 8. aprila, ob 18. uri odprtje retrospektivne razstave likovnih del Mariagrazie Zatta; na ogled bo do 19. aprila. ČEZMEJNO RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Gorici. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 7 v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 20. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«. U Kino Joe - La Vendetta« (digital 3D); 17.30 »G.I. Joe - La Vendetta«. Dvorana 4: 14.50 - 17.15 - 19.45 -22.10 »Come un tuono«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »AnimaMente -SOS Rosa« 17.00 »Irina Palm«; 20.30 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »Benvenu-to Presidente!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Come pie-tra paziente«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »I Croods«; 19.50 - 22.00 »Il cacciatore di giganti«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Come un tuono«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. M Izleti DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 14.50 - 16.40 »I Croods«; 18.30 - 20.15 - 22.10 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: 16.30 »Le avventure di Za-rafa - giraffa giramondo«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente!«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Come pietra paziente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 1450 - 16.40 »I Croods«; 183021.00 »H cacdatore di giganti«. Dvorana 2: 14.50 - 16.20 »Le avven-ture di Zarafa - giraffa giramondo«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente!«. Dvorana 3: 15.00 - 19.50 - 22.10 »G.I. KD Sovodnje vabi na: DANES, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah Čestitke KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. IZLET V BUDIMPEŠTO: KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. Ü] Obvestila »SPINNING« v domu Andreja Budala v Štandrežu: prosta so 3 mesta ob ponedeljkih (20.00-21.00) in 2 mesti ob sredah (20.00-21.00); informacije in prijave po tel. 347-8800556 (Sara). ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 7. aprila, v okviru tržnice na Placuti sprehod po mestnih ulicah z odhodom ob 10. uri, ob 11. uri kulturni kotiček s pobudo »Gorizia la nuova Firenze«, sledile bodo igre z milnimi mehurčki; več na www.tuttinsiemegorizia.it. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. HTfP SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GORIŠKI ABONMA Draga VALENTINA, za tvoj rojstni dan, 18 let najlepših dni, srečo, zdravja nona ti želi. Milka Od sedaj naša Greta ne bo več sama, malega ALENA bo pestvovala. Z mamico Majo in očkom Denisom se vsi veselimo, malemu Alenu pa mnogo sreče želimo. Nono Aldo, nona Pa-trizia in teta Mateja. Veselo kot pomladni cvet je ALEN prijokal na svet. Mali Greti, mami Maji, očku Denisu, teti Mateji, nonotu Aldu in noni Patrizii čestitajo Fifini. »Med nami je zdej še ALEN. Ke-ku fanj! Smo prou kuntjinti! Bravo Denis, brava Maja an en poljubček Greti« - SKD Hrast Maja in Denis sta se zelo razveselila, mala Greta je bratca dobila: krepki ALEN je prijokal na svet, v trenutku je trio narastel v kvartet! Da bi pogosto v družini se crkljali in ljubezni nitk mnogo medsebojnih stkali, da bi bila hiša polna veselja, to ženske vokalne skupine Jezero je želja! Danes slavi 70-letnico ALEŠ HOBAN iz Štandreža. Iskreno mu ob današnjem slavju čestitajo in zaželijo še na mnoga in zdrava leta številni prijatelji in pevski kolegi iz Gorice, Štandreža, Križa in z Novogori-škega. Pridružujeta se Kulturni dom v Gorici in SKGZ. 0 Prireditve ZSKD organizira v četrtek, 11. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici prireditev z naslovom »Naj mladi...« Nastopili bodo Mažoretke iz Doberdoba, zbor Neokortex, Funny Dance Plesna skupina Vipava, Take Dance Vipava, makedonska plesna skupina Ohridski biseri, plesna skupina mamic in očkov Vipava, mladinski zbor društva Le note allegre iz Ronk in Che-erleding ŠZ Dom. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 8. aprila, ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Sara Rustja - klavir; informacije po tel. 003865-3354013. V DVORANI MESTNE OBČINE NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 1 bo v torek, 9. aprila, ob 13.30 predstavitev knjige Federica Tonionija »Ko internet postane droga«. Udeleženci knjigo prejmejo brezplačno. V ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce: 19.15 - Poljane, pri gostilni na avtobusni postaji 19.20 - Doberdob, na trgu sv. Martina 19.30 - Romjan, pri šoli v ulici Capitello 19.35 - Tržič, ulica San Polo pri bolnici 19.40 - Štivan, pri križišču na avtobusni postaji 19.55 - Jamlje, na avtobusni postaji 20.05 - Gabrje, na avtobusni postaji 20.10 - Sovodnje, blizu lekarne na avtobusni postaji Po predstavi bo avtobus odpeljal izpred gledališča Blagajna gledališča bo odprta eno uro pred začetkom predstave (tel 0481 33288) www.teaterssg.com ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51. ABK MAK sklicuje redni občni zbor članov v sredo, 10. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 18.15 v drugem sklicu v mali dvorani kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije na tel. 0481-778779. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. Prispevki V spomin na prijatelja Ivana Čoka darujeta Toni in Jerica 50 evrov za vokalno skupino Sraka. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Libero Sartori (iz tržiške bolnišnice) v kapeli glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. JUTRI V FARI: 14.00, Silvio Romano Bressan (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ZAGRAJU: 11.00, Giovanni Flebus v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Nedda Erraco por. Paglia iz kapele pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. 12 Nedelja, 7. aprila 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / Tretji največji otok. To je Borneo, če ga upoštevamo v celoti. S politično upravnega vidika pa je porazdeljen v tri države: "spodnji", obsežnejši predel pripada Indoneziji, nad prečnim prerezom, ki poteka od vzhoda navzdol proti zahodu, pa ležita Sabah in Sarawak, avtonomni državi malezijske federacije, med njima pa je ukleščen mali sultanat Brunej. "Zgornji" predel otoka je veliko razvitejši in bogatejši. V morskih globinah, predvsem pred brunejsko in sarawa-ško obalo, se nahaja nafta. Zato mali brunejski sultanat, ki je bil nekdaj gospodar veliko večjih otoških površin, začenši s Sarawakom, odločno brani svojo neodvisnost. Nafta pa je tudi porok, da Sabah in Sarawak, ki sta po zakonu avtonomna zaradi prisotnosti številnih domorodnih plemen, lahko uveljavljata primerno distanco od osrednje, se pravi polotoške Malezije. Vzhodnoazijska država je namreč med tistimi, ki tudi v današnjem mednarodnem okviru ohranja gospodarsko rast. Med drugim obstaja med polotoškim in otoškim, uradno med zahodnim in vzhodnim delom federacije, veliko razlik. Predvsem jezikovnih in verskih. Na polotoku je glavni jezik malajščina, na Borneu je vrsta krajevnih govoric, na polotoku kljub številčni prisotnosti Kitajcev - budistov in Indijcev - hinduistov močno prevladuje islam, na otoku je verska pripadnost bolj pisana in so muslimani v manjšini in to v odnosu do krščanske vere. Povedati je sicer treba, da je doslej v državi prevladovala splošna strpnost, z jezikovnega vidika pa se vse bolj uveljavlja angleščina. Obisk malezijskega predela Bornea te najprej preseneti zaradi razdalje med predstavo o tej daljni deželi in današnjo realnostjo. Imeni Sabah in Sarawak sprožijo otroške spomine na dogodivščine Salgarijevih junakov. Z vidika naravne lepote sta predela osupljiva. V glavnem je vse vezano na vodo: morje, ki sicer največje krasote skriva ob manjših otokih; reke, ki te v objemu mangrovij popeljejo v osrčje otoka; in končno še dež in stalna vlaga, ki zagotavljata zelenje, s katerim si zapolniš oči. Na otoku so tudi gore, med njimi štiri tisočak Kinabalu (Sabah), ki je pravi izziv za planince. S turističnega vidika so tako v Sabahu kot v Sarawaku pripravili zelo raznoliko ponudbo. Med glavnimi atrakcijami je orangutan, posebno poglavje pa predstavljajo plemena, ki so bila nekdaj strah in trepet centralne oblasti, katera koli je že v danem trenutku bila. Zelo zanimiva je npr. zgodba o nastanku samostojnega Sara-waka. Predel je namreč pripadal brunejskemu sultanu, ki pa se je moral nenehno braniti pred napadi raznih plemen. Še posebej so bili uspešni Ibani. In je leta 1839 prišel Anglež James Brooke, ki je v tistem predelu sveta iskal svoj "prostor pod soncem". In ga našel. Pomagal je brunejskemu sultanu, "umiril je položaj" in v zameno je kot prvi beli maharadža postal vladar Sarawaka. Tako je tudi "odprl pot" Angležem ... Sabah in Sarawak ohranjata čar imena, ob tem ponujata veliko lepega in zanimivega, tujemu obiskovalcu pa dokazujeta, da se v tem predelu sveta gospodarski razvoj ni ustavil. SKRIVNOSTNA SARAWAK IN SABAH V domovini Ibanov, ora in domišljijskih Salgari Besedilo Breda Pahor - Fotografije Fabio Trevisan Naš prednik Pongo Uradno se mu pravi Pongo pigmeus. Znanstveniki so ga tako poimenovali. Znan pa je kot orangutan. Ime se lahko izpiše tudi z dvema besedama: orang utan. To je smiselno z jezikovnega vidika krajevnih prebivalcev, orang je človek, (h)utan pa gozd in tako je orangutan "gozdni človek". Ta primat je res dokaj tesen sorodnik človeka, saj z njim deli kar 96 odstotkov genov. Vendar pa veliki in plašni orangutani, ki se vešče vesijo po visokih drevesih tropskega deževnega pragozda, ne privabljajo množice turistov zaradi njihovega genskega materiala. Rjavo dlake opice, ki so nekoč nemoteno živele v nepreglednih bohotnih gozdovih, ki so bili za lju- di težko prehodni, sodijo med številne ogrožene živalske vrste. Vseh naj bi ne bilo več kot 27 tisoč - izračuni posameznih ustanov se vselej ne pokrivajo, velika večina - do 20 tisoč -jih živi v malezijskem delu Bornea, točneje v avtonomnih zveznih državah Sarawak in Sabah. Ostale so našteli v indonezijskem (obsežnejšem) predelu Bornea in na indonezijskem otoku Sumatra. Orangutani Sumatre naj bi bili nekoliko svetlejše, bolj oranžne dlake, predvsem pa so veliko bolj ogroženi. Indonezija jih je namreč slabše ali skoraj nič zavarovala, medtem ko so jih v dveh malezijskih predelih Bornea zaščitili. Za njih, če so ranjeni ali imajo druge težave, poskrbijo v posebnih rehabilitacijskih centrih, potem pa jih spustijo na svobodo. Pravzaprav jih iz centrov prenesejo v velike naravne parke. In iz tega so znali razviti tudi donosno turistično ponudbo, saj so centri, pod določenimi pogoji, odprti za obiskovalce. Med najbolj znanimi in obiskanimi centri na Borneu je Semenggoh Wildlife Centre, ki je del veliko obsežnejšega naravnega parka. Do njega je lahko priti, saj leži nekaj nad 20 kilometrov južno od glavnega mesta države Sarawak Kuching. Center, ki so ga ustanovili leta 1975, je bil sprva namenjen pomoči in negi ranjenih živali ali mladičev-sirot. Z leti so dejavnost nadgradili in razvili tudi "turistično smer', ki predvideva dnevne obiske orangutanov, ki domujejo v centru. Obiskovalci si lahko zanimive in ogrožene primate lahko ogledajo le v kratkih, dopoldanskem in popoldanskem roku, ko pridejo orangutani po hrano. Če niso lačni, jih ni, saj si poleg obilice sadja, ki jo na posebnih lesenih platformah namestijo "rangerji', lahko v gozdu nekaj hrane najdejo sami. Pogoji ogleda so kar strogi: priti moraš pravočasno, da te podučijo, kako se moraš obnašati - ne smeš se preveč približati živalim, ne smeš jih motiti, na primer s kričanjem, ne smeš bitatu je namreč stopnja vlage v 1. Je pa bila zato za nas preizl smo hodili po urejenih stezah deli pelerine, smo bili mokri, a vni tropski gozd ni narejen po Drugič smo imeli več sre z moškim mladičem je prišla si go naslajala z nastavljenim sad veško fotografiranje in sneman čala in spet plezala na drevesa. drevesih in se neprestano prem šnjah urejajo "spalnico". Samci go nadzirajo svoj teritorij (od 2 Samice seveda skrbijo za mlad živijo v tropih. Odrasli Pingo p ter, samičke dosežejo največ tr jim metati hrane, lahko pa jih seveda fotografiraš ali snemaš, kar počne večina, lahko pa jih tudi samo opazuješ, kar je z mojega osebnega vidika najlepše. Opozorijo te tudi, da ti ne morejo zagotoviti, da jih boš videl: Semenggoh Wildlife Centre je tudi rehabilitacijski center, vendar živalim sledijo na daljavo. V njihovo bližino pridejo samo strokovnjaki. Preroško opozorilo: prvič, ko je lilo kot iz škafa, jih nismo doživeli. Mislili smo pač, da tudi orangutani ne ljubijo dežja. Zgrešeno. Morda jim ni do tuširanja, saj se pred nalivi zaščitijo z velikimi palmovimi listi, vendar so na stalno vlago s padavinami več kot navajeni. V njihovem idealnem ha- Na Borneu živi še veliko drugih živali, med opicami nosani (na sliki zgoraj) in pa mali varani (na slikah desno in levo) naravi lahko težki do 90 kilogr; ko poredijo do 150. Tak je npr stanovalcev specializiranega cer tre je namreč vse prisotne oran pripravil mično opremljene pub žje, tehtale naj bi med 30 in 51 vsem s sadjem, tropskim seved jejo tudi ptičja jajca, razne žužel vsekakor so pomembni za ohra pragozdu. Njihov naravni življe ščiteni in dobro hranjeni živijo Občutljiv problem pri og nje oziroma rojevanje. Samci s vijo na "njihovem" ozemlju, n in samica gledata, nosečnost p dni. Navadno samica rodi eneg POTOPIS Nedelja, 7. aprila 2013 13 redno bliže 100 odstotkom kot kušnja bolj zanimiva. Čeprav za obiskovalce in smo si na-ili od dežja ali od potu. Deže-našem okusu. če. Mamica, ime ji je Delima, coraj k vhodu centra in se dol-ijem. Očitno je vztrajno člo-je ni motilo. Mirno se je spuš-Orangutani namreč živijo na mikajo, saj si vsak dan v kro-živijo pretežno sami in stro-; do 6 kvadratnih kilometrov). iče, kar traja leta, in občasno igmeus je visok poldrugi me-i četrtine te višine, samci so v novorojenček pa tehta približno poldrugi kilogram. Samica doji dolgo, do treh let in pol starosti mladiča, ki sicer uživa tudi že drugačno hrano. Spolno dozorijo pri 8 letih, vendar so samci plodni pri 15-ih, samice pa pri 12-ih. V svojem življenjskem loku vsaka samica nima veliko mladičev. Ti imajo med drugim še vedno visoko tržno ceno, lovili bi jih za prodajo. Bolj v Indoneziji, pravijo v Maleziji. Življenje orangutanov še najbolj ogroža krčenje gozdnih površin. Drevesa, po katerih orangutani neprestano "telovadijo', so namreč dragocena in vabljiva predvsem za lesno industrijo. Zato so zakonsko zaščiteni naravni parki s centri zaenkrat najboljša garancija za obstoj tega našega simpatičnega in inteligentnega prednika. imov, vendar se v centrih lah. Ritchie, eden najbolj znanih ltra. Semenggoh Wildlife Cen-lgutane popisal in poslikal ter blikacije. Samice so seveda la-3 kilogrami. Hranijo se predla, ki ga pojejo na kile, vendar ke, znani so kot jedci termitov, mjanje ravnovesja v tropskem snjski lok traja 35 let, če so za) do 50 let. roženi vrsti predstavlja parje-odijo, da so vse samice, ki ži-jihove. Pri parjenju se samec a je dolga, traja od 230 do 260 ga mladiča, možni so dvojčki, Pri nekdanjih lovcih na glave danes turistična atrakcija. Med številnimi domorodnimi plemeni, ki naseljujejo predvsem notranjost Sarawaka, je Ibanov največ. Pravijo jim tudi "morski" Dayaki, saj je Dayak splošnejša in bolj poznana oznaka. Bolj kot morju so Ibani zapisani vodi, saj navadno svoja svojstvena lesena bivališča na kolih postavljajo ob rekah in jezerih. Za okrog 10 metrov dolga enonadstropna poslopja, ki so po dolgem razdeljena v odprt prehoden hodnik in zaprte zasebne prostore, se je uveljavilo angleško ime longhouse. V posamezni "dolgi hiši" živi več družin, ki si deli bivalni prostor, se pravi pokriti hodnik, s katerega vodijo vrata v zasebna domovanja prebivalcev. Navajeni so enakomerno porazdeliti tudi darila, ki jih prinesejo turisti. Tem so namenjeni posebni "paketi", ki predvidevajo voden ogled, pogostitev in krajši program tradicionalnih plesov. Turistom prijazni Ibani, ki se sicer preživljajo s kmetovanjem, ponujajo tudi obrtniške izdelke. Samo dodatni dogovor in doplačilo ti zagotovita nekajminutni ogled skrbno spravljenih nekdaj cenjenih trofej. Ibani so bili namreč lovci na glave: premaganim sovražnikom so odrezali glave in jih posušili. Zmagovalci so jih ponosno ra-zobešali ob vhodih svojih domov, vendar je takšno razkazovanje veljave vojš-čakov centralna oblast prepovedala. Tudi zastrupljenih puščic ne pošiljajo več skozi posebne pihalnike, nekdanja tipična oblačila nadenejo samo ob posebnih priložnostih, v glavnem pa so tudi opustili stara verovanja. Večinoma so se opredelili za krščanstvo. Svoj jezik še govorijo, vključeni so v splošen šolski sistem in marsikdo doseže najvišjo stopnjo izobrazbe. V srcu ostane Iban, vendar se odseli in zaživi kot milijoni drugih prebivalcev našega planeta. Lahko pa se zgodi tudi, da srce pripelje zaljubljenega Italijana k Ibanom in s tradicionalno poroko postane član plemena. Univerzitetno izobraženi Max iz Rima je to storil. Vlogo poročnega posrednika je opravil internet, ki je povezal dve sorodni duši. 14 Nedelja, 7. aprila 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / UROŠ ČUFER, NOVI SLOVENSKI MINISTER ZA FINANCE Bistven je zagon gospodarstva Novi slovenski minister za finance Uroš Čufer je v pogovoru za STA ocenil, da je dvig davka na dodano vrednost vse bolj verjeten. Vse bolj se približujemo tudi rebalansu letošnjega proračuna, ki pa po njegovih zagotovilih ne bo le gasilsko zapiranje proračunske bilance. Trenutnih težav Slovenije se želi Čufer lotiti premišljeno in pri tem ne podlegati histeriji. Kako zaskrbljujoče so javnofinan-čne razmere? Proračunski primanjkljaj je po dveh mesecih že pri pol milijarde evrov. Proračun bi razdelil na dva dela. Prvi je strukturni, ki pokaže dejansko trošenje države, neodvisno od gospodarskih razmer in enkratnih dogodkov. Drugi del odraža gospodarski cikel, zato nam trenutno prihodki padajo. Tretji element pa so enkratni dogodki zaradi sanacije bank in gospodarstva. Meni je pomembno, da strukturni primanjkljaj kaže, da postaja javni sektor učinkovitejši in vitkejši. Ciklični del je odvisen od gospodarstva in se bo izboljšal z obnovo rasti. Glede enkratnih izdatkov pa je treba jasno pokazati, za katere gre in kaj s tem rešujemo, tako da se ne bo zdelo, kot da gre za nesposobnost države, da se prilagodi na razmere. Rebalans proračuna je vse bolj verjeten. A to ne bo le zapiranje proračunske bilance, ampak bo vseboval množico ukrepov, ki bodo peljali v smeri doseganja ciljev ekonomske politike. Ne verjamem namreč, da zadostuje sprejemanje kratkoročnih ukrepov. Ukrepi bodo delovali letos in tudi naslednje leto, saj nekateri lahko učinkujejo šele z zamikom. Vedno pa je treba paziti, da so ukrepi kakovostni in da bodo res delovali. Da ne bomo sledili načelu - varčevati moramo, pa naj stane, kolikor stane. Kako pa na ta proces vplivajo okostnjaki, ki v zadnjih dneh padajo iz omar in imajo vpliv na javnofinančne odhodke? Pri pripravi naših načrtov je treba tako ali tako upoštevati slabše napovedi gospodarskih gibanj. Poleg tega določeni ukrepi nimajo takega učinka, kot se je od njih pričakovalo. Te bo treba nadomestiti z drugimi ukrepi. Pri izbiri teh ukrepov bo treba paziti tako na učinke na odhodke ali prihodke kot na njihove posledice za gospodarsko dejavnost. Gre za dinamičen proces. Kaj pa začasni dvig davka na dodano vrednost? Ste naklonjeni tudi kakim drugim ukrepom davčne politike? Mislim, da je začasni dvig DDV vedno bolj verjeten. Morali pa bomo tako na prihodkovni kot odhodkovni strani pogledati marsikaj in se stalno prilagajati razmeram. A ključno je, da se gospodarstvo zažene, zato da se razmere normalizirajo. V prvih dneh vašega mandata z besedami niste bili preveč radodarni, Slovenija pa je tudi zaradi ciprske zgodbe medtem padla pod drobnogled raznih analitikov in finančnih družb. Kaj odgovarjate trgom, ki špekulirajo, da bo morala Slovenija kot naslednja zaprositi za pomoč iz evrskih mehanizmov? Ne bi se želel osredotočati na histerijo, temveč na vsebino. Položaj vidim sorazmerno preprosto. Osredotočiti se moramo na našo domačo nalogo in jo narediti. Tega v zadnjih štirih letih nismo storili, zaradi tega pa se je tudi pritisk na Slovenijo povečal. V programu stabilnosti, ki ga mora Slovenija do konca meseca poslati v Bruselj, imamo dve prednostni nalogi, ki ju moramo izvesti hitro. V tem je vsa zgodba. Katere so te prednostne naloge? Prva stvar je zagon gospodarstva, torej sanacija bank in prestrukturiranje podjetij. Ti dve nalogi morata biti v ospredju naših prizadevanj. To je tisto, kar zavira gospodarstvo in posledično negativno vpliva tudi na javnofinančno stabilnost. Brez rešitve tega problema je ostalo sekundarnega pomena. Pretirano je pričakovati, da bomo v enem mesecu vse rešili, lahko pa postavimo infrastrukturo za reševanje, ki jo je začela postavljati že prejšnja vlada in je v marsičem dobra. Treba je zagotoviti, da bodo ti ukrepi čim prej operativni in sprejeti takšne nastavke, da bomo na pravi poti. Ta proces mora biti dobro premišljen, zato da ne bomo delali začetniških napak. Zaradi hitenja v luči trenutne histerije na finančnih trgih ne smemo delati stvari, za katere bi nam bilo pozneje žal. Vendar so razmere »daleč od rožnatih« ... Položaj ni tako kritičen, da bi morali ukrepati na vrat na nos, samo zato, da bi dajali vtis, da nekaj delamo. Postaviti moramo solidne temelje za naprej. Vzporedno z zagonom gospodarstva je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ. Cilj mora biti, da nadaljujemo restriktivno jav-nofinančno politiko, vendar pa ta ne sme biti tako omejevalna, da bo dodatno du-šila gospodarsko dejavnost. Še vedno pa mora biti tako restriktivna, da se ne bo zdelo, kot da smo se zdaj zatekli k ohlapni fiskalni politiki, ki za malo in odprto gospodarstvo ni vzdržna. Ob teh dveh prioritetah pa sem ves čas pozoren na javni dolg. Skozi načrtovane ukrepe se bo ta zvišal, zato je treba ta vpliv zmanjšati na minimum in že zdaj ukrepe zastaviti tako, da se bo v prihodnje dolg znižal. Ne želimo končati v pre-zadolženi državi. Tukaj kot orodje v igro pride tudi privatizacija. Kako bo Slovenija prišla do novih sredstev za refinanciranje dolga in financiranje načrtovanih ukrepov? Tega ta trenutek ne vidim kot hudo pereč problem. V normalnih razmerah bi bili zdaj res že na trgu z obveznico. Čeprav razmere niso normalne, pa nismo v položaju, ko bi morali na silo na trg. Imamo možnost, da lahko počakamo na umiritev razmer in na to, da stalni investitorji v naše obveznice pridobijo nekoliko več lagod-ja in zaupanja glede slovenske ekonomske politike. Ko jim bomo predstavili naše načrte, to po mojem mnenju ne bo problem. Ne smemo sicer zanemariti vprašanja zadolževanja na trgu, a voda ne gori. Trenutna zaznava Slovenije je, da se veliko govori in bolj malo zgodi. Zato jaz ra- je ne trosim obljub, saj bi raje videl, da si me ljudje zapomnijo po dejanjih in ne obljubah. Uveljavilo se je prepričanje, da ima Slovenija le dva meseca časa, da se izogni negativnemu scenariju. Kako resne so dejansko razmere? So ti roki umetno napihnjeni? Jaz sem miren. Če ne bomo na trgu zbrali denarja pred poletjem, ga bomo pač jeseni. Denarja v proračunu ne bo zmanjkalo. Omenjeni program, ki ga pripravljamo, bo obenem služil kot komunikacija do ustanov EU, po drugi strani pa kot naše sporočilo vlagateljem in strokovni javnosti. Za zdaj so namreč glede Slovenije predvsem ugibanja, mnenja, ocene in celo izmišljotine, ta program pa bo dal neko konsistentnost našemu ravnanju. Torej obljubljate, da bo program konkreten in verodostojen. Njegova oblika bo takšna, kot ga Evropska komisija pričakuje, osnova zanj pa bo natančno razdelan in s številkami podkrepljen nabor ukrepov. Na njem se res intenzivno dela. Imamo zelo kratke roke, saj je prišlo do menjave vlade, že pred tem pa so nekatere aktivnosti zastale. Proces smo bistveno pospešili, zato da čim prej dobimo jasno sliko, jasne cilje in prepričljive ukrepe. Po eni strani govorimo o privatizaciji, po drugi pa napovedujemo državne ukrepe za podporo podjetjem, preko katerih bodo državne banke krepile lastništvo v podjetjih. Ni to nekoliko neusklajeno? Morda na prvi pogled, a dejansko ne. Pri zagonu gospodarstva je čas kritična komponenta, zato je treba ukrepati hitro. Najbolje bi bilo, če bi lahko eno podjetje pri-vatizirali, zato da bi kupnino lahko porabili za reševanje drugega. Tega si ne moremo privoščiti, saj to traja predolgo. To se je poskušalo že v preteklosti. Poglejmo primer lanske dokapitalizacije NLB in vzporednega poskusa iskanja novega lastnika. Če bomo pri reševanju gospodarstva čakali, da prej privatiziramo, ne bomo imeli več ničesar za rešiti. Na drugi strani pa je treba dati tudi močno zavezo o prihodnji privatizaciji. Moje pravilo je, da toliko sredstev, kot jih bomo namenili za zagon gospodarstva, v drugem koraku s privatizacijami dobimo nazaj in tako znižamo javni dolg. Tu pa čas ni več kritičen element, temveč je bistvena višina izplena pri prodaji. Privatizacija torej da, a ne na vrat na nos in ne za vsako ceno. Vendar pa je vmes treba zagotoviti potrebna finančna sredstva? To financiranje bomo zmogli. Veliko te naloge lahko naredi že bančni sistem, ko začne spet delovati normalno. Pomembno je, da se začne bančno-gospodarski motor spet vrteti in nato bo poganjal samega sebe. Ključno je, da zastavimo prve korake. Vsak naslednji korak bo lažji. To je tako kot pri kolesu. Najtežje ga je pognati, ko pa dobi nekaj momenta, je bistveno lažje. Vedeti pa morate tudi, da vsi ukrepi za sanacijo bank in pomoč podjetjem ne bodo imeli takojšnjih učinkov na primanjkljaj in dolg. A kako bodo banke pomagale sodelovati pri tem zagonu, ko pa rešujejo svoje težave? Veliko denarja je že zdaj v sistemu, a nekatere banke so zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti omejene pri kreditiranju. Na drugi strani pa je treba razdolžiti podjetja, saj se ta ne morejo zadolževati. Zato je treba za sprostitev finančnega krča ukrepati na strani ponudbe in povpraševanja po posojilih. Banke in podjetja se morajo dogovoriti o dolžniški razbremenitvi, država pa je lahko pri tem katalizator. Pričakuje se, da bo država rešila vse. Ne gre za to. Država lahko ta proces pospeši, pri tem pa mora jasno povedati, kakšna bo njena vloga. Ključno je, da rešujemo perspektivna podjetja z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, ne smemo pa reševati njihovih lastnikov. V drugem koraku se morajo podjetja prestrukturirati, v naslednjem koraku pa nato sledi privatizacija. Ko se rešuje podjetje, mora obstajati tudi delitev bremen. Celotnega bremena ne more nositi država. S tem se tudi pričakovanja spravijo v realne okvire. Svoje morajo najprej prispevati lastniki, nato banke in kot tretje dobavitelji in zaposleni. Pri sodelovanju države mora biti ta delitev bremen jasna in učinkovita. Na koncu bo morala te oblike državne pomoči tako ali tako odobriti Evropska komisija. Državna pomoč mora biti enkratna in mora predstavljati dolgoročno rešitev. Nadzor nad programom prestrukturiranja mora biti dober. Imeti je treba tudi zelo jasen srednjeročni načrt izstopa iz teh podjetij. Kakšna orodja ste si zamislili? Bo šlo za novo jamstveno shemo? O konkretnih orodjih še ne bi želel govoriti, saj so primeri od podjetja do podjetja drugačni. Imeti moramo nabor orodij, da bomo lahko v vsakem primeru učinkoviti. Nekatere stvari se bodo posplošile, nekatere pa bodo prilagojene specifikam posameznih podjetij. Zelo učinkovito orodje je slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank. Je sorazmerno prožna in učinkovita oblika ter predstavlja dobro izhodišče tudi za pomoč gospodarstvu. Banka Slovenije je opozorila, da čaka na aktivnejšo vlogo države pri reševanju podjetij. Ji lahko to aktivnejšo vlogo obljubite? Absolutno. To sploh ni vprašanje. Z Banko Slovenije smo že imeli nekaj sestankov in dobro sodelujemo. Imamo podoben pogled na trenutne razmere in potrebo po ukrepanju. Kako boste pripravili banke do sodelovanja? Gre samo za dve plati istega problema. V trenutku, ko se neko podjetje nadzorovano in dolgoročno vzdržno raz-dolži, ne predstavlja več slabe naložbe za banke. Zato se je treba problema lotiti z obeh strani. Že pri bančni sanaciji v začetku 90. let smo del problema reševali skozi sanacijo bank, del pa skozi sanacijo portfelja njihovih komitentov. Glede tega se razlikujem od predhodnikov. Ne verjamem namreč, da je moč trenutne težave rešiti le s sanacijo bank, temveč je treba sanirati tudi podjetja. Slabo banko pa lahko kot orodje uporabimo za obe nalogi. Imate dobre sogovornike v upravah bank? Sogovorniki so dobri. To, da poznam banke, pa je samo prednost. Kako napreduje operacionalizacija slabe banke? Neizvršni in izvršni direktorji delajo na tem, da zaživi kot podjetje. Vsebina samega prenosa terjatev pa je zdaj na vrsti in to zdaj usklajujemo. O datumih za začetek procesa ne bi želel govoriti, je pa to prva prioriteta. Zelo odvisno je od primera do primera, kot pilotski projekt pa vidim reševanje težav Cimosa. Z njim bomo videli, kako takšno reševanje deluje v praksi. Videli bomo, kakšen bo dogovor bank in podjetja, kako lahko pri tem sodeluje slaba banka in kaj nam sploh omogoča zakonodajni okvir. Na tej podlagi bomo oblikovali orodja za naprej. Videli bomo tudi, kje so pasti in morebitni zapleti, tako da jih lahko odpravimo. Boste na podlagi teh izkušenj tudi spreminjali zakon o slabi banki? Ne vidim potrebe po nujnih hitrih spremembah zakona, da bi bil lahko proces operativen. Na daljši rok je sicer nekaj stvari, ki bi jih bilo smiselno popraviti, a s tem zdaj ne mislim izgubljati časa. Gre na primer za vprašanje petletnega obdobja delovanja slabe banke, ki bi nas lahko sililo k hitrim in prepo-ceni prodajam premoženja. Razmišljam tudi, ali je 100-odstotno državno lastništvo slabe banke nujno ali bi lahko vanjo vstopili tudi zasebni investitorji. Boste lahko sodelovali z vsemi direktorji v slabi banki, ki jih je imenovala prejšnja vlada? Osebno nimam težav z nikomer, ki sodeluje pri tem procesu, in nisem obremenjen s političnimi barvami. Dokler imamo vsi iste cilje, v zasedbi ne vidim problema. / MANJŠINE Nedelja, 7. aprila 2013 15 Ob sodni obravnavi proti novinarjem dveh turških tednikov Obisk pri turški manjšini v Grčiji, državi, ki še vedno temelji na nacionalizmu (2) Bojan Brezigar J J LUK E§iTLiK BARIS PAflTIfli Na slikah: ob naslovu Mustafa Ali Gavus, predstavnik stranke Deb V sredini uredništvo tednika Gundem, mlada raznašalka tednika Spodaj Turški grafit v Komotiniju: »Z ramo ob rami proti fašizmu« omotini je eno tistih mest na Balkanu, ki je doživelo in preživelo veliko vladarjev in je že stoletja zelo nemirno. Seveda ne bom segal daleč v zgodovino, saj so si stoletja to mesto izmenično lastili Grki, Makedonci, Bolgari in Turki. Tu sta se stikali bizantinska in islamska kultura in tu so druga za drugo vrstile vojne. Prebivalstvo se je znatno povečalo v času ru-sko-turške vojne v letih 1877 - 1878, ko se je v Komotini zateklo veliko število turških islamskih beguncev. V mestu je bilo tudi nekaj tisoč Judov, ki pa so jih Bolgari, zavezniki Hitlerjeve Nemčije, med drugo svetovno vojno deportirali v uničevalno taborišče Treblinka. Na njihovo prisotnost spominja le še skromen spomenik. Bolgari so sicer Komotini zasedli že prej, leta 1913, v prvi balkanski vojni, a so ga morali leto kasneje, v drugi balkanski vojni, zopet prepustiti Grkom. V tistem času je tudi delovala neodvisna država Zahodna Trakija z glavnim mestom Komotini, njena življenjska doba pa je bila zelo kratka; v Bukarešti sklenjena pogodba je mesto vrnila Bolgarom, po prvi svetovni vojni pa so ga prisodili Grkom. To so le kratki zgodovinski obrisi, ki kažejo, kako močno to mesto občuti zgodovinske vplive. Danes šteje kakih 60.000 prebivalcev, približno polovica naj bi bila Turkov oziroma Muslimanov, kot to manjšino uradno priznavajo grške oblasti na osnovi Lausanske pogodbe, ki je po koncu prve svetovne vojne vključevala tudi določila o zaščiti manjšin. Ampak, kot je bilo že omenjeno v prejšnjem nadaljevanju, se definiciji manjšin razlikujeta: na eni strani je grška pravoslavna manjšina v Turčiji, na drugi pa muslimanska manjšina v Grčiji. O turški manjšini torej ni govora, Tu je tudi jedro vseh sporov zadnjih let. Podatki o številu Turkov v Zahodni Trakiji so različni, glede na vire, ki jih uporabljamo. Nekateri trdijo, da je Turkov okoli 150.000, najnižja ocena nekaterih virov pa je 50.000. Vsekakor je to zelo lepo število. Ker Grčija jezikovne manjšine ne ščiti, je prišlo v zadnjih desetletjih večkrat do protestov, nekaterih z zelo resnimi posledicami. Najbolj sporna je prepoved, da manjšina sama sebe naziva »turška« manjšina. To prepoved je leta 1982 uzakonilo grško usta- vno sodišče. Ki se je sklicevalo na dikcijo Lausanske pogodbe, torej na definicijo, da gre za »islamsko« manjšino. Leta 1990 je sodišče v Komotiniju obsodilo na zaporno kazen dva pripadnika turške manjšine, ker sta se javno ki«. To je močno razburilo grško skupnost, ki je organizirala pravi pogrom v turški četrti, kjer so grški huligani razbili oziroma poškodovali približno 400 turških trgovin in pretepli veliki pripadnikov turške skupnosti, tudi islamskega muftija. Ta napad naj bi izvedlo kakih 50 grških huliganov, ki so razbijali in pretepali vse naokrog, razbijali izložbe in avtomobile in pretepali ljudi. Grških trgovin, ki so imele v izložbi izobešeno grško zastavo, se niso dotaknili. Šlo je torej za načrtno in organizirano akcijo, ki je uživala potuho oblasti. Dogodke namreč je opazovala grška policija, ki pa ni posegla. Šele po mednarodnih pritiskih so policisti aretirali 12 huliganov. Oblasti pa niso dovolile predstavnikom grške parlamentarne levice, ki so si prišli ogledat kraj dogodkov, da se srečajo s predstavniki turške skupnosti. Do nemirov je prišlo tudi v naslednjem letu, ko so grške oblasti odstavili muftije. Po grški zakonodaji namreč država namešča in odstavlja tudi verske voditelje, muftije, izbira pa jih seveda med tistimi, ki so državi najbolj naklonjeni. V teh nemirih je bilo ranjenih 13 oseb, grški demonstranti pa so tudi napadli in poškodovali mošejo v središču Komotinija. Napadi na turško skupnost so se nato vrstili vsa ta leta, V letu 2010 so zabeležili 10 napadov, v letu 2011 pa šest. Tudi lansko leto so poročali o teh dejanjih. Gre predvsem za skrunitve nagrobnih spomenikov na turških pokopališčih. Vsa ta dejanja so že večkrat obsodile številne mednarodne organizacije, tudi Svet Evrope in Evropski parlament, vendar je Grčija glede politike do manjšin neomajna. Veliko je bilo tudi diplomatskih incidentov med Grčijo in Turčijo, celo nekaj protestnih odpoklicev diplomatov, a zaman. Stanje se ni spremenilo. Turška manjšina pa je živahna, dobro organizirana, pa tudi zelo razdeljena, kot vse manjšine. V dobro ji gre šteti predvsem dejstvo, da je politično dokaj enotna, združena v stranki DEB; kratica pomeni prijateljstvo, enakost, mir, stranka pa je za svoj znak izbrala belega goloba z oljčno vejico v kljunu. Njen voditelj je Mustafa Ali Gavus, simpatičen možak srednjih let, ki nas ptijazno sprejme na strankinem sedežu v središču mesta. »Želimo živeti v miru in veselju v tej evropski regiji« so njegove prve pozdravne besede.Takoj pa dodaja dve temeljni svoboščini: »Verjamemo v svobodo združevanja in svobodo tiska.« In še »Ne sprejmemo nobene ome- razglašala za Turka. Po tej obsodbi se je približno 1.500 pripadnikov manjšine zbralo na protestnem zborovanju, na katerem so skandirali geslo »Mi smo Tur- jitve demokracije in svobode.« Seveda so jasne besede namenjene tudi grškim oblastem. » Mi smo državljani te države, delamo v tej državi, zahtevamo samo rešitev naših problemov; nič več od pravic, ki nam pripadajo po mednarodnih pogodbah.« Stranka DEB je bila ustanovljena leta 1991. Čeprav ima dovolj glasov, da bi izvolila poslanca v grški parlament, ne dosega 3-odstotnega praga in zato v parlamentu ni zastopana. Leta 1993 je nastopila samostojno, od leta 1996 pa njeni predstavniki nastopajo na listah večinskih strank in so tudi prisotni v parlamentu. Sedaj so v grškem parlamentu trije turški poslanci, en predstavnik socialistične stranke Pasok in dva predstavnika skrajno leve stranke Siriza. Je pa stranka DEB zastopana na krajevni ravni, ima tri župane in je povsod zelo aktivna. Na vprašanje, kako je z rabo jezika, naletim seveda samo na odkimava-nje. Grščina je pač uradni jezik. In na sodišču? Na sodišču imaš pravico do tolmača, če ne obvladaš grščine. V gorskih vaseh v Zahodni Trakiji je veliko ljudi, ki ne obvlada grščine. Selimo se v sosednjo ulico, v uredništvo osrednjega turškega tednika Gun-dem. Tistega, ki se mora zagovarjati pred sodiščem zaradi poročanja o grški učiteljici, ki je od muslimanskih učencev zahtevala, naj narišejo Boga. Urednica Hulya Emin nas pričaka s sodelavci. Pred vrati srečamo muslimansko dekle s snopom časopisov: raznašalka, kajti Gundem raznašajo po domovih. Gun-dem izhaja od leta 1996, to je tednik na 24 straneh, kar je po grški zakonodaji najmanj za registracijo tednika. In vsako leto mora biti natisnjenih najmanj 50 številk. V uredništvu so zaposleni trije, kakih 10 ljudi piše prostovoljno, veliko jih je iz oddaljenih vasi. Kaj pa uredniška politika? »Mu smo na strani manjšine, poročamo o njenih problemih, poskušamo biti njen glasnik, to za nas ni samo delo, je tudi poslanstvo,« pravi Hu-lya Emin. In, obvezno vprašanje, kako je z denarjem: Naročniki in oglaševalci, se glasi odgovor. Mimogrede, enega od svojih spremljevalcev potegnem za rokav in ga vprašam, ali prejemajo kaj sredstev iz Turčije. Zadrega je velika. »Veste, Turčija je naša matična domovina,« nekako jeclja. »Razumem,« mu odgovorim. Kaj naj drugega rečem? Nihče, prav nihče ti tukaj ne bo priznal, da Turčija financira svojo manjšino v Grčiji. Zna biti, da bi ga grški organi sodno preganjali zaradi izdajstva ali česa podobnega... Gundem je še na dobrem. Obiščemo še tri majhna uredništva, v glavnem je vsakega komaj za eno sobo in tri zasebne radijske postaje, tudi to vse zelo obrtniško. Vsi imajo velike težave. Seveda finančne, ampak tudi birokratske, Svojih podjetij enostavno ne morejo registrirati: prošnje redno vlagajo, odgovora pa od nikoder. Ker niso registrirani nimajo pravice do socialnega zavarovanja, prav tako ne morejo voditi uradnega knjigovodstva. Skratka, časopise (v glavnem gre to za en sam listič, največ dva enkrat mesečno) izdajajo, radijske postaje oddajajo, ampak za grške oblasti to sploh ne obstaja. Obstaja pa za tajne službe. Ko zapuščamo uredništvo Gundema je pred vrati, ob nasprotnem pločniku, parkiran manjši avto; voznik vztrajno buli v časopis. Za vogalom je nekdo, ki ves čas govori v telefonček. »To sta naša dobra znanca, tajni službi pripadata, izvedeli so za vaš obisk in so seveda zelo pozorni,« me poučijo turški prijatelji. In tako sem po desetih letih zopet na črnem seznamu grške tajne službe. Preden se razidemo, si drznem vprašati, ali je smiselno, da imajo pet, šest majhnih časopisov in tri radijske postaje, vse zelo skromno, vse nepovezano med seboj; mar ne bi bilo bolje, če bi se združili in imeli celovito medijsko ponudbo za turško manjšino? »Seveda bi bilo bolje,« mi skoraj skrivnostno pojasnijo, ampak vsakdo želi sam nekaj narediti, pa mu seveda ne moremo ugovarjati. Oh, kako domače zveni vse to... (Se nadaljuje) 1 6 Nedelja, 7. aprila 2013 KMETIJSTVO V PRIČAKOVANJU ZAPOZNELE POMLADI Zima letos kar ne more stran Po zelo dolgi in hladni zimi vsi upamo, da bo končno le zacvetela prava pomlad. Do zdaj je bilo težko izvesti marsikatero kmetijsko delo. Vsekakor, če se v prihodnjih dneh temperature dvignijo na sezonsko povprečje, naj se z nekaterimi opravili ne prenaglimo, saj lahko še vedno nastopijo pozne spomladanske pozebe. VINOGRAD - V vinogradu zemljo obdelujemo in gnojimo. Če pa ga pustimo zatravljenega, sedaj začnemo s košnjo trave ali mulčenjem. Skrajni čas je, da končamo z obrezovanjem in s povezovanjem mladic. V tem času se namreč začenja pretakati rastlinski sok in mladice postanejo vse bolj trde. Zaradi tega se tudi z lahkoto lomijo, ko trte vežemo. Zato moramo sedaj zelo paziti, da do tega ne pride. Posebno se rade lomijo mladice malvazije. Ko so poganjki trte dolgi 2 do 3 centimetre škropimo proti morebitni črni pe-gavosti. To storimo le, če se je bolezen v minulem letu močneje pojavila. V ta namen uporabljamo pripravke na podlagi mankozeba ali druge površinske pripravke. Škropimo po možnosti v toplem vremenu. Če je potrebno, škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi 3 do 10 cm. Poznejše škropljenje proti peronospori je učinkovito tudi proti črni pegavosti. Prav kmalu bo treba posvetiti pozornost oidiju. Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi približno 5 centimetrov. Najbolj učinkovito pa je, da trte pož-veplamo. Idealen za prvo škropljenje je tudi biološki preparat AQ10, saj je učinkovitost že pri temperaturi 12 stopinj C nižji kot žveplo. Pri obeh sredstvih moramo upoštevati najvišje odmerke, navedene na konfekciji. KLET - Čas je ugoden za stekle-ničenje navadnih namiznih vin. Preden se tega lotimo, je dobro, da opravimo laboratorijsko analizo vina, ki ga mislimo ustekleničiti. Vino mora po stekle-ničenju ležati, da se povsem umiri. Steklenice hranimo v zračnem, hladnem in temnem prostoru. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu obrezujemo oljke. Predvsem moramo redčiti krošnjo, odstranjevati bo-hotivke, ki rastejo navpično na sredini krošnje in odstranjevati izrojene veje. Odrezane veje postavimo na kup in jih sežgemo, lahko pa jih tudi zmulčimo. To moramo storiti predvsem takrat, ko je oljke napadel oljčni lubadar. Odrezane veje delujejo kot vaba za škodljivca. Hrošček v maju začenja novo generacijo, z odrezanih vej se premakne na gojene rastline in škodo ponovi. Napad škodljivca prepoznamo po tem, da vrta rove v mlade vejice. V tem času sadimo mlade oljke. Predvsem je važno, da lončke z oljkami dan pred saditvijo dobro zalijemo, po sajenju pa ob odsotnosti dežja redno zalivamo. Spomladi se lahko posebno na starejših oljkah pojavi oljčna kozavost. Bolezen zatiramo z bakrenimi pripravki, s katerimi istočasno zatiramo tudi morebitne ostale glivične bolezni. Tudi v oljčnem nasadu in sadovnjaku v tem času pokosimo ali pa zemljo plitvo obdelamo. Travo lahko pustimo v nasadu ali jo potresemo okrog dreves. SADOVNJAK - V aprilu sadno drevje v glavnem cveti. Prav zaradi prisotnosti čebel v sadovnjaku v času cvetenja strogo odsvetujemo škropljenje z insekticidi. Niti škropljenje s fungicidi ni priporočljivo, saj tudi to lahko škodi čebelam. ZELENJADNI VRT - V aprilu imamo v zelenjadnem vrtu veliko dela. Sadimo krompir, česen in čebulo, sejemo pa korenček, peteršilj, solato, solato re-zivko, tržaški radič, listnato zeleno, špi-načo in vse ostale zelenjadnice, ki jih še nismo posejali. Sejano površino pokrijemo z žakljevino, pred sejanjem drobnih semen pa moramo zemljo posebno dobro pripraviti in jo zdrobiti. V tem času lahko posejemo poletne zelenjadnice, kot so paradižnik, bučke, kumare, papriko, jajčevec. Slednje moramo obvezno postaviti v notranje prostore ali rastlinjak. Le proti koncu meseca jih presadimo na prosto. Če pa sadike kupimo, moramo izbirati med zdravimi in ne pretirano visokimi. Rastlinice presadimo z vso zemeljsko grudo vred. Pred sajenjem paradižnika postavimo oporo, da ne bi pozneje ranili korenin. Tudi grahu in fižolu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Pri sajenju ali setvi moramo upoštevati načela kolobarjenja. V tem mesecu si nabavimo nove lončke z dišavnicami. Origano, žajbelj in še nekatere druge dišavnice razmnožujemo z delitvijo, druge pa razmnožujemo tudi s potaknjenci. Spomladi kuhinjske dišavnice obrežemo, posebno tiste, ki rastejo v višino in spodaj olesenijo. Rastlino nižamo tako, da jo obrežemo do prvega odcepa kake veje. OKRASNE RASTLINE - Začnemo s sajenjem okrasnih poletnih čebulnic, ki cvetijo poleti, kot so gladijo-le, kane in dalije. Če temperature niso prenizke v drugi polovici aprila začnemo z gojenjem pelargonij. Če imamo doma lanske rastline, jih postavimo na prosto in jih obrežemo. Če pa pelargo-nije kupimo, izbirajmo med močnimi in zdravimi rastlinami. Posebno na kraški planoti pazimo, da nočne temperature niso prenizke. V primeru še hladnih noči jih postavimo v notranje prostore ali jih zavarujemo. Ostale okrasne lončnice presadimo. Magda Šturman POMURJE - Prizadeta tretjina kmetijskih površin Po mrazu še poplave Zaradi obilnih padavin in visoke podtalnice je v Pomurju prizadeta že tretjina kmetijskih površin, predvsem na ravninskem delu, kar bo močno vplivalo na pridelek. Na Kmetijskem gospodarstvu Lendava pa so zaradi poplavljenih kmetijskih površin vložili celo kazensko ovadbo. Kot je za STA povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja, je zaradi visoke podtalnice in dežja, ki nima kam odtekati, škoda na pridelku že zdaj velika. Če voda stoji na posevkih več kot dva tedna, je namreč škoda do 50-od-stotna, če teden dni, pa približno 25-od-stotna. Dodatna težava je v tem, da se je to po dobrem tednu zgodilo že drugič, je pojasnil Režonja. Na lendavskem koncu ima samo Kmetijsko gospodarstvo Lendava od skupno 2400 hektarjev pod vodo 150 hektarjev površin z oljno ogrščico in prav toliko s pšenico. Po besedah predstavnika družbe Jožefa Magyarja so prepričani, »da je zali-tje posledica slabega vzdrževanja oziroma nepravilne uporabe vodnogospodarskih objektov, zato so vložili ovadbo proti neznanemu storilcu«. Jože Novak z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki skrbi za sektor Drava-Mura, odločno zavrača kakršno koli krivdo, saj je, kot pravi, osnovna teorija gradnje in vzdrževanja obrambnih nasipov zavarovanje premoženja in urbanih naselij, šele potem, kolikor je mogoče, pa tudi kmetijskih zemljišč. Tolikšne količine vode preprosto ni mogoče odvajati, poleg tega pa so bili na zalitem območju nekoč travniki, ki so se ob podobnih razmerah spremenili v »malo morje«, še dodaja Novak. Prizadete površine si je oogledal tudi minister Dejan Židan. LJUBLJANA - Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je primerljivo s stanjem v Evropski uniji Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je predstavila program akcij informiranja in promocije na notranjem trgu EU, ki ga sofinancirata EU in Slovenija, z imenom Bio užitek. Naslednja tri leta bodo tako potekale obširne akcije informiranja za povečanje ponudbe in povpraševanja po domači ekološki prehrani. Predsednik zveze Boris Fras je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da velja trg ekoloških živil za specifičen trg, kjer glavno vlogo igrata zaupanje kupcev v živila in nadzor nad njimi. Zaupanje pa je v veliki meri odvisno od stopnje informiranosti o strogi in enotni zakonodaji ter poznavanja ekoloških živil in kmetijstva s strani potrošnikov. V prvi vrsti bodo z izvedbo promocijskega spleta Bio užitek naslavljali segment potrošnikov, ki o pomenu in prednostih ekoloških živil ter kmetijstva ni dovolj se- znanjen, so sporočili z zveze. Ekološko kmetijstvo znotraj EU v primerjavi s celotnim kmetijstvom še vedno predstavlja relativno majhen segment. Delež površin, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva, znaša le okoli pet odstotkov vseh kmetijskih obdelovalnih površin v EU. Podobno stanje vlada tudi na trgu ekoloških živil. V povprečju so se letne rasti v posameznih članicah EU gibale okoli 10 odstotkov. Največje rasti so zabeležili na Češkem, v Španiji, na Švedskem in Danskem. V Nemčiji, ki je največji evropski trg, pa je bila letna rast v obdobju 2000-2008 kar 14-odstotna, je še pojasnil Fras. Slovensko ekološko kmetijstvo je primerljivo s stanjem v EU. V režim ekološke kontrole je pri nas vključenih skoraj 2400 kmetij in dobrih 32.000 hektarov površin, kar znaša dobrih šest odstotkov vseh kmetijskih površin. V Sloveniji se po Frasovih besedah daleč največ ekoloških živil proda v trgovinah, kar za okoli 29 milijonov evrov, in sicer največ v konvencionalnih supermarketih. Za slovenske ekološke pridelovalce pa so daleč najbolj pomembne neposredne tržne poti. Slovenski pridelovalci tako prodajo skoraj 90 odstotkov lastnih izdelkov. w Nedelja, l. aprila 2013 1l »Season-high« za Dragiča in Udriha PHOENIX - Kot da bi se bila dogovorila, sta slovenska košarkarja v NBA ligi Goran Dragic in Beno Udrih istega dne dosegla najboljši letošnje izkupiček. Dragic, Phoenix (na sliki), je v 43 minutah v statistiko vpisal 32 točk, 2 skoka, 3 podaje in ukradeno žogo, s čimer je izenačil tudi svoj rekord v tej ligi sploh. Udrih (Orlando Magic) je bil prvi strelec tekme proti Chicagu: v 36 minutah je dosegel 27 točk, 5 skokov, 7 podaj in 2 ukradeni žogi. Oba sta sicer tekmo izgubila. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Žbogar tretji v Palmi de Mallorca PALMA DE MALLORCA - Slovenski jadralec Vasilij Žbogar (45 točk) je bil 3. na tekmi svetovnega pokala v španski Palmi de Mallorci. V olimpijskem razredu finn je zmagal Britanec Giles Scott (17), za njim pa se je uvrstil Nizozemec Pietr Jan Post-ma (22). Žbogar je regati za kolajne začel s četrtega mesta, od tretjega pa ga je ločilo pet točk. V obeh plovih je ohranil mirne živce in v cilj prijadral kot peti in drugi ter na svoji prvi regati v tej sezoni sezoni osvojil odličje bronastega leska. nogomet - Vnaprej igrana tekma A-lige v Turinu proti Pescari Bayern prvak, Juventus bo »rocco« Cagliari v Trstu: kaj pravi Občina TRST - Prizadevamo si, da bi se dela na stadionu Rocco čim prej končala. Nikakor ne drži, da nočemo, da bi Cagliari igral v Trstu. Opozorili smo le na pravilnik, ki za tekme A-lige zahteva ustrezno nadzorno opremo, te pa nimamo, je v sporočilu za javnost zapisala Občina Trst. Po njenem mnenju je Cagliari dobil od Združenja prvoligašev zagotovilo, da si bodo skupaj z notranjim ministrstvom prizadevali, da bi sar-dinsko moštvo do konca sezone igralo v Trstu (proti Interju, Udineseju, Parmi in Laziu), vendar - tako Občina - to zagotovilo še ni bilo udejanjeno. DAVIS CUP Argentina in Češka vodita z 2:1 BUENOS AIRES - Argentinska teniška naveza David Nalbandian/Hora-cio Zeballos je dobila včerajšnji dvoboj v Buenos Airesu proti francoski kombinaciji Julien Benneteau/Michael Llo-dra s 3:6, 7:6 (3), 7:5 in 6:3 ter v četrtfi-nalnem obračunu svetovne skupine Davisovega pokala v zmagah povedla z 2:1. Danes bosta v argentinski prestolnici na sporedu še dva posamična dvoboja: Juan Monaco - Jo-Wilfried Tson-ga in Carlos Berlocq - Gilles Simon. Po prvem dnevu dvobojev četrtfi-nala svetovne skupine Davisovega pokala so bili v najboljšem položaju branilci naslova Čehi, ki so proti Kazahstanu v gosteh povedli z 2:0. Čehi so sicer oslabljeni, manjka njihov najboljši igralec Tomaš Berdych, a so prvi dan prevladovali ter si pred nadaljevanjem zagotovili prepričljivo prednost. Za uvod je Lukaš Rosol ugnal Andreja Golubjeva s 4:6, 6:4, 6:2, 7:6 (6), Jan Hajek pa je bil boljši od Mihaila Kukuškina s 6:3, 6:2, 6:4. Vendar si napredovanja v polfinale že po dveh dneh niso priborili, saj je Ka-zahstan po igri dvojic znižal zaostanek na 2:1. Kokuškin in Šukin sta Hajeka in Stepaneka premagala s 7:6 (2), 6:4, 6:3. Severnoameriški dvoboji so potekali ponoči po srednjeevropskem času. V Vancouvru Kanada gosti Italijo. Stanje pred igro dvojic je 1:1. Prvo zmago je Italiji priboril Andreas Seppi. Kanadčan češkega rodu Vašek Pospišil je klonil s 7:5, 6:4, 4:6, 3:6, 3:6. V drugem dvoboju pa je bil uspešnejši Kanadčan črnogorskega rodu Miloš Raonič, ki je Fabia Fogninija ugnal s 6:4, 7:6 (4), 7:5. V Boisu Američani gostijo Srbijo. Prvi teniški lopar sveta Novak Dokovič proti Johnu Isnerju ni dopustil presenečenja, Isner je izgubil s 6:7 (5), 2:6, 5:7. Sam Querrey je nato premagal Viktorja Troickega s 7:6 (1), 3:6, 4:6, 6:1, 6:4 in izid četrtfinala poravnal na 1:1. Mirko Vučinic je dosegel oba gola za Juventus ansa košarka Dno najbrž • a • v • niti se ni doseženo Izločitev Montepaschija Sie-ne iz sklepne faze evrolige je ra-zgalial trenutno šibkost italijanske klubske košarke. Siena je sicer na začetku sezone imela konkurenčno moštvo, ki pa so ga zaradi znanih afer okrog bančnega zavoda Montepaschi, postopno razgradili, svoje pa so nato prispevale tudi poškodbe. Tako je Siena v fazi Top 16po začetnem nizu zmag 4:0popolnoma potonila in v finiš prisopihala brez moči. Tudi, če seštejemo izide Cantuja in Milana v prvi fazi, je bil izkupiček zmag italijanskih ekip v letošnji evroli-gi eden najslabših zadnjih let. Da italijanska klubska košarka (tako kot tna primer udi moška odbojka) ima na mednarodni ravni vse manjšo težo, ni sicer nič novega. »Pojav Siena«, ki je v A-ligi dolga leta vedrila in oblačila brez prave konkurence in do lani uspešno igrala tudi v evroligi (štirikrat v »finalfouru« v zadnjih desetih letih, nazadnje leta 2011), je krizo le zakrival. Po nebrzdanih '90 letih prejšnjega stoletja, ko je klube dvoranskih športov, napajalfinančni doping sumljivega izvora, ki je bil povezan tudi s podkupoval-nim binomom politika-gospo-darstvo, so se klubi v Italiji znašli skoraj na beraški palici. Njihov položaj sedanja kriza le še poglablja. Dobre tujce pa so namesto z mladimi igralci, ki jih dolga leta nihče ni vzgajal, zamenjali s slabimi tujci. Dno morda niti še ni bilo doseženo. A. Koren Juventus - Pescara 2:0 (1:0) Strelca: Vučinic v 73. in 78., Cascio-ne v 82. min. TURIN - Juventus je še za korak bližji državnemu naslovu, po zmagi proti Pescari pa se lahko še bolj posveti povratni tekmi lige prvakov proti Bayer-nu, ki si je prav včeraj šest tekem pred koncem bundeslige zagotovil 23. naslov nemškega prvaka. Čeprav je Pescara že skoraj izpadla in je del tekme v Turinu igrala v desetih, se je Juventus v zadnjih minutah precej tresel. Kljub odsotnosti kalibrov kot so Pir-lo, Marchisio,Barzagli, Chiellini in Gio-vinco (poškodoval se je po 30 minutah) Ju- ventus ni igral slabo. Pescara se nikoli ni predstavila v nasprotnikov kazenski prostor, njen vratar Pelizzoli pa je imel veliko dela. Vedno je bil na mestu, enkrat ga je po strelu Quagliarelle rešila vratnica, nemočen pa je bil pri enajstmetrovki Vuči-niča. Prekršek je bi naiven, a nesporen. V nadaljevanju se je razigral dotlej lenobni Vučinič in podvojil iz težkega položaja. Juventus je skupno streljal trinajstkrat, a deset minut pred koncem je bil izid spet negotov po »evrogolu« s strelom od daleč Cascioneja. A to je bilo tudi vse. Pogba, Marrone v sredini obrambe in Quagliarella v napadu so bili najboljši igralci tekme. Bologna - Torino 2:2 (0:1) Strelci: Barreto (T) v 25., Kone (B) v 65., Guarente (B) v 86. in Bianchi (T) v 94. min. Vrstni red: Juventus 71, Napoli 59, Milan 57, Fiorentina 51, Inter in Lazio 50, Roma 47, Catania 45, Udinese 42, Parma in Cagliari 38, Bologna 37, Sampdiria in Torino 36, Chievo 35, Atalanta 34, Genoa 27, Siena 26, Palemro 24, Pescara 21. Danes: ob 12.30 Fiorentina - Milan, ob 15.00 Catania - Cagliari, Sampdoria -Palermo, Siena - Parma, Udinese - Chie-vo, ob 20.45 Inter - Atalanta in Napoli -Genoa, jutri ob 20.45 Roma - Lazio. UDINESE - Zadnji del sezone bo za Udinese priložnost, da skuša ovrednotiti še kakšnega igralca. Prvi na vrsti je Poljak Zielinski, na katerega trener Guidolin zelo računa. »Rase, je resen, discipliniran, nadarjen in dozoreva tudi fizično,« pravi Guidolin. SLOVENIJA - 1. liga, 27. krog: Rudar Velenje - Gorica 1:0 (0:0), Luka Koper - Celje 0:1 (0:0), Domžale - Mura 05 1:1 (0:0). APrimorski ~ dnevnik kolesarstvo Po Baskiji: Špilak na 4. mestu SAN SEBASTIAN - Slovenski kolesar Simon Špilak (Katjuša) na dirki po Baskiji za las ni stopil na zmagovalni oder, na končnem vrstnem redu je namreč zasedel 4. mesto. Skupni zmagovalec je Kolumbijec Nairo Quintana (Movistar). Drugo mesto je zasedel Avstralec Richie Porte (+0:02), tretje pa Kolumbijec Sergio Luis Henao Montoya (+0:34). Špilak je na 4. mestu zaostal za 0:35 se-kunde.Zadnjo, 24 kilometrov dolgo preizkušnjo v vožnji na čas v okolici Beasaina je dobil Nemec Tony Martin (Omega Pharma-Quick-Step), sicer dvakratni svetovni prvak v kro-nometru iz Koebenhavna leta 2011 in Valkenburga leta 2012. Drugi slovenski predstavnik Janez Brajkovič (Astana) je letošnjo dirko po Baskiji predčasno končal na četrtkovi četrti etapi. ROUBAIX - »Peklenska dirka« med Parizom in Roubaixom (256 km, 27 odsekov s kockasto podlago) bo danes pomenila vrhunec sezone dirk v Severni Evropi. Favorita sta Tom Boonen in Fabian Cancellara, Slovak Peter Sagan pa ne bo nastopil. Po 15 letih bo na tej dirki nastopil skoraj 40 let star Alessandro Petacchi. ROKOMET - Rokometašice ljubljanskega Krima Mercatorja so na prvi polfinalni tekmi lige prvakinj v gosteh premagale Larvik s 24:22 (16:9). V polfinalu nastopajo prvič po sedmih letih. KOŠARKA - Ženska A2-liga, četrtfinale končnice, danes v Žavljah 2. tekma: Intermuggia - San Martino. HOKEJ NA LEDU 1 - KAC iz Celovca je zmagovalec razširjene avstrijske lige Ebel. V finalu je po štirih tekmah premagal dunajsko ekipo Vienna Capitals. Edini slovenski predstavnik v tem tekmovanju, Tele-mach Olimpija, se ni uvrstil v končnico. HOKEH NA LEDU 2 - Prijateljska tekma v Marobiru: Slovenija -Italija 0:1 (0:1, 0:0, 0:0) motociklizem - V Dohi uvodna dirka SP Lorenzo s prvega mesta Valentino Rossi šele sedmi, pred njim z Ducatijem boljši tudi Dovizioso motociklizem - V Mugellu Mitja Emili DOHA - Španec Jorge Lorenzo je bil najhitrejši na kvalifikacijah elitnega motoci-klističnega razreda motoGP za VN Katarja. Med vsemi favoriti za naslov prvaka je bil morda edini, ki se je takoj prilagodil novim pravilom kvalifikacij, ki trajajo le petnajst minut: pritiskal je na plin od prve do zadnje sekunde. Drugi startni položaj si je na današnji uvodni dirki (ob 21. uri) za sveto- Jorge Lorenzo ansa vno prvenstvo privozil Britanec Cal Crutchlow (oba Yamaha), s tretjega mesta pa bo začel Španec Dani Pedrosa (Honda), ki je šele zadnji hip dosegel pravo nastavitev motorja. Presenetil je Andrea Dovozioso (Ducati). Četrro mesto je več kot je pričakoval, saj naj bi proga v Katarju ne ustrezala italijanski hiši. Valentino Rossi je dosegel šele 7. čas, za moštvenim tovarišem Lorenzom pa je zaostala skoraj za sekundo. Rossi bo začele šele s 3. mesta, pred njim sta v drugi vrsti tudi Bradl in Marquez. V razredu moto2 je bil v kvalifikacijah najhitrejši Španec Pol Esparagrao (Pons Kalex), v razredu moto3 pa njegov rojak Luis Salom (KTM). VATERPOLO - Moška A2-liga: Torino 81 - Pallanuoto Trieste 3:11 na kvalifikacijah tik za prvakom Motociklistični dirkač Mitja Emili bo danes v Mu-gellu začel z nastopi na Trofeji Honda. Na včerajšnjih kvalifikacijah je osvojil zelo visoko 2. mesto, za večkratnim prvakom te trofeje Giugovazem je zaostal pol sekunde: »Veseli me, saj sem nenazadnje motor spoznal šele pred tremi tedni, prvouvrščeni Giugovaz pa vozi hondo že sedem let,« je pojasnil Emili. Zaradi mraza časi niso bili najhitrejši, a vremenoslovci napovedujejo za danes tudi otoplitev. »Kaže, da se bom lahko boril za zmago,« je še napovedal Emili, ki je bil tudi v prvih včerajšnjih kvalifikacijah drugi, na petkovem prostem treningu pa zaradi dežja peti in šesti. Prvo od šestih dirk Trofeje Honda, na kateri tekmujejo vsi tekmovalci z enakimi motorji, bo možno neposredno spremljati tudi na spletni strani perugia timing. Start dirke bo ob 12.45. 18 Nedelja, 7. aprila 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / odbojka - V skupini za napredovanje moške C-lige Val Soča premagal Olympio in obdržal stik s samim vrhom Val Soča Imsa - Olympia 3:0 (25:19, 25:14, 25:16) Val/Soča Imsa: Masi 2, M. Juren 4, Lavrenčič 17, Černic 4, Vidotto 5, Magaj-ne 6,Plesničar (L), Nanut, Lojacono, Stera , Devetak, E. Juren, Faganel . Trener: Ma-kuc. Olympia: Komjanc 9, Terpin 9, Vizin 1, Pavlovič 2, Princi 3, Corsi 0, Hlede 1, Vo-grič 2 , Cobello 0, Š. Čavdek (L1), A. Čav-dek (L2). Trener: Markič. V zadnjem letošnjem derbiju so se odbojkarji Vala/Soče na nek način oddolžili za poraza v preteklih krogih. Varovanci trenerja Makuca so tokrat igrali zares suvereno in se niso pustili presenetiti od mlajših odbojkarjev Olympie. Tokrat jim je uspelo ohraniti ustrezno mero zbranosti tudi takrat, ko sta se igra in publika razvnela in izkoristiti slab dan nasprotnikovih napadalcev in si tako priigrati tri pomembne točke, ki jim zagotavljajo stik z vrhom lestvice. Odbojkarji Olympie tokrat niso igrali najbolje in so bili dokaj neučinkoviti, predvsem v napadu. V prvem nizu smo lahko prisostvovali dobri igri obeh ekip, z maloštevilnimi napakami in odlično predstavo v napadu Luke Lavrenčiča, ki je bil tokrat nezadržen. V drugem nizu se je trener Markič odločil, da zamenja polovico ekipe, vendar spremembe niso obrodile zaželenega. Domačini so nadaljevali z dobro igro v napadu, v obrambi pa je blestel libero Plesničar, ki je sredi niza postregel z izrednim posegom, ki mu bo za dolgo ostal vtisnjen v spominu. Dejansko so domačini skozi celoten niz obdržali vajeti igre v lastnih rokah. V za- četku tretjega niza so si gostitelji takoj v začetku nabrali šest točk prednosti, nakar so gostje odločno reagirali in stanje na igrišču, tudi zaradi dveh nerazumljivih odločitev glavnega sodnika v škodo gostov, je postalo izredno napeto. Od tu naprej pa so si Komjanc in soigralci sami kopali jamo, kajti so nasprotnikom, z lastnimi napakami, prispevali celih 16 točk. Srečanje je z asom zaključil Lavrenčič, ki je tako na najlepši način kronal izredno predstavo v napadu. (Pr) Skupina za obstanek Mortegliano - Sloga Tabor 3:0 (25:20, 25:13, 25:18) Sloga Tabor: Antoni 5, Cettolo 4, Kante 2, Romano 6, Trento 2, Žerjal 1, Rauber (libero), Fiorelli 0, Guštin 0, Milič 3. Trener Ivan Peterlin Na gostovanju pri prvouvrščenem Morteglianu so Slogaši uspeli obdržati stik z domačini le v prvem setu. Mortegliano je v primerjavi z izločilnimi predprven-stvenimi tekmami (takrat ga je Sloga Tabor doma premagala) zelo napredoval, točneje, ekipa se je okrepila z izkušenimi igralci, med katerimi izstopa »veteran« Vil-lalta, ki je na mreži v tej kategoriji res neustavljiv. Slogašem ga je uspelo le enkrat ustaviti v bloku, res pa je, da je bil tokrat Slogin blok na splošno dokaj povprečen. Mortegliano je izredno forsiral servis, prav zaradi tega jih je tudi veliko zgrešil, ko pa je bil začetni udarec uspešen, je spravljal v velike težave sprejem naših odbojkarjev. Zaradi tega je bil napad Sloge Tabor tudi zelo predvidljiv in zato manj učinkovit kot običajno. (INKA) atletika - Maraton Tomaža Devetaka Krstni nastop, odličen dosežek Tomaž Devetak je v svoji kategoriji zmagal na zadnjih štirih polovičnih maratonih, na katerih je nastopil Preteči maraton v 2 urah in 52 minutah je za ljubitelja v vsakem primeru lep podvig. Še toliko večji je, če je to tvoj prvi maraton sploh in takšen rezultat dosežeš pri 53 letih, kolikor jih ima naš goriški rojak Tomaž Devetak, ki je z omenjenim časom na nedeljskem maratonu Unesca med Oglejem in Čedadom, ki je štelo tudi kot državno prvenstvo, osvojil drugo mesto v veteranski kategoriji MM 50,. Med več kot 300 tekači je bil med moškimi 19., skupno sicer 21. »Računal sem na tek pod mejo 2 ur 50 minut. Do 35. kilometra sem imel povprečje štirih minut za kilometer, nato so se začele težave. Zeblo je in sem imel krče, da sem se moral trikrat ustaviti in raztezati mišice. Skupno sem tako izgubil štiri minute. Že prej nas je tekače oviral nasprotni veter, zadnji del proge je bil v rahlem vzponu, na tekmo pa se zaradi mišičnega vnetja nisem mogel pripraviti optimalno. Poleg tega sem tudi izbral napačne čevlje,« je k navedenemu dodal Devetak. Učitelj na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi je vsekakor športnik od glave do pete. Na zadnjih štirih polmaratonih, na katerih je sodeloval od novembra lani dalje, je v svoji kategoriji dosegel prav toliko zmag, novembra pa je v Palmanovi tudi postavil osebni rekord 1:16,10. Od začetka leta do 1. aprila je skupno zmogel 1.105 kilometrov intenzivnega teka. Priznava, da je bil po nedeljski tekmi zdelan, vendar hkrati napoveduje, da to ni bil njegov zadnji maraton. Še prej bo, morda, nastopil na polovičnem maratonu Bavisele v Trstu. (ak) Val Soča ustavila napad Olympie ŽENSKA C-LIGA Colorificio San Marco Latisana - Zalet C 0:3 (20:25, 13:25, 20:25) Zalet C: Babudri 9, Balzano 5, Cris-sani 2, Gridelli 12, Spanio 9, Štoka 7, Cvel-bar (libero), Bukavec 1, Anja Grgič, Petra Grgič 1, Starec. Trener Edi Božič Zaletovke so pošteno oddolžile domačemu San Marcu za edini poraz, ki so ga doslej utrpele v tem drugem delu prvenstva, z osvojenimi novimi tremi točkami pa so tudi vse bližje matematičnemu obstanku med tretjeligaši. Z nastopom naše združene ekipe smo tokrat lahko res zadovoljni, ne le z osvojenimi točkami, ampak predvsem s pristopom igralk do tekme. Zaletovke so na igrišče stopile izredno zbrane, skozi vso tekmo so bile zelo borbene in niso popustile niti za trenutek. Bile so boljše tako na mreži kot v polju, glavno orožje pa sta bila tokrat učinkovit blok in zelo dobra obramba, ki ji domači napad zlepa ni prišel do živega. Najbolj očitna razlika med ekipama je prišla na dan v drugem setu, ki je bil pravi monolog Zaleta C. v preostalih dveh so domačinke sicer dosegle nekaj točk več, vendar sta bila tako prvi kot tretji stalno trdno v rokah Zaletovih od-bojkaric. (INKA) tenis - Moška C-liga bumbaca ŽENSKA D-LIGA Porpetto - Govolley 3:0 (25:21, 25:14, 25:17) Govolley: Bressan 5, Cernic 3, mania' 14, Princi 3, Valentin-sig 2, Zavadalv 5, Panozzo 1, Povsič 0, Humar (L1), Paulin, Mosetti. Trener: Paola Ursic. Zelo solidni Porpetto, ki si je v bistvu po tej zmagi že zagotovil obstanek, je bil premočen za igralke Govolleya. Prvi set je bil sicer zelo izenačen in naše od-bojkarice so z razpoloženo Isabel Mania' v napadu, močno kljubovale nasprotnicam, izdale pa so jih dokaj poceni storjene napake. V naslednjih dveh setih so igralke Govolleyja popustile, niso sicer igrale slabo, toda domače igralke so kaznovale vsako njihovo napako, teh pa je bilo kar nekaj zaporednih. Pot do obstanka ostaja še naprej težka, vendar je Govol-ley zaenkrat še na varnem 4. mestu, do konca te faze pa mora nujno premagati vsaj svoje zasledovalce. nogomet Mladinci Krasa v S.Vitu brez golov Sanvitese - Kras 0:0 Kras: D'Agnolo, Krizman, Mi-nuissi, Simeoni, Cinque, Bianco (Pe-tracci), Bovino, Ridolfi, Radoševic, Maio, Caselli (Racman). Trener: Vi-tulič. Državni mladinci Krasa so svoje nastope v prvenstvu zaključili z remijem. Proti Sanviteseju so se tudi v prvem delu prvenstva razšli neodločeno, vendar z razliko, da so takrat dosegli en gol. Tokrat so si priigrali kar tri čiste priložnosti, Maio, Ra-dodevic in Petracci pa tega niso izkoristili. Vsi trije so streljali mimo gola. Nasprotniki so bili nasprotno bolj nevarni iz razdalje, saj so dvakrat streljali z 20 metrov, vendar je obakrat uspešno posegel vratar D'Agno-lo. »Glede na to, da smo si priigrali tri čiste priložnosti, bi si morda zaslužili kaj več, vsekakor pa se mi zdi, da je to realen rezultat,« je dejal trener Vitulič po tekmi. Kras je zaključil prvenstvo v spodnjem delu lestvice, vendar je trener z nastopi zadovoljen. »Mislim, da smo dosegli več od načrtovanega. Upoštevati moramo, da so druge ekipe v bistvu prave selekcije z več enakovrednimi igralci. Veseli me tudi, da so priložnost igranja dobili igralci letnika 1996,« je še dodal. Ostali izidi: Monfalcone - Zau-le 3:2, Muggia - Pro Romans 1:2. DEŽELNI MLADINCI Vesna se je dobro upirala vodilnemu Trieste Calcio - Vesna 2:0 (1:0) Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni, Buzzi (Brecevich), Ramondo, Puric, Renar, Drioli (Paolucci), Del Torre, Furlan, Burger, Bubnich. Križani so se odlično upirali vodilnemu in tudi nepremaganemu San Sergiu. Tekma je bila v bistvu izenačena. Prvi zadetek gostiteljev je padel šele v izdihljajih prvega polčasa, na 2:0 pa je Trieste calcio povišal takoj na začetku drugega dela naravnost s prostega strela. Kljub dvojni hladni prhi se gostje niso predali malodušju in so se odločno podali v napad. Nasprotnikov vratar je opravil kar štiri posegem Vesna pa je tudi zadela prečko. Častni zadetek je najmanj kar bi si bili zaslužili. Suverena Gaja Gaja - TC Casarsa 5:1 A. Plesničar - C. Colussi 6:1, 6:1, B. Plesničar - Sain 7:5, 6:1, Cigui - M. Co-lussi 6:0, 6:4, Marin - Giordano 6:4, 6:1, Cigui / B. Plesničar - Gregoris / M. Colussi 6:1, 6:0, Marin / Gianolla - C. Co-lussi / Sain 6:7, 6:4, 4:6. Moška ekipa Gaje je prvenstvo C-lige začela na najboljši način: na Padričah je proti Casarsi - sicer najšibkejši ekipi v prvi skupini - vknjižila vse razpoložljive točke, v šestih srečanjih je predala samo dva niza v dvojicah. Prvenstvo je prepričljivo začel Matej Cigui, ki postaja zelo suveren na igrišču. Po gladki zmagi v prvem nizu 6:0 je v drugem dopustil nasprotniku nekaj več, vendar zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Brez težav je točko prispeval Aleš Plesničar, ki je prevladal nad Claudiom Colussijem (letnik 1975), ki je pred leti kot mladinec prednjačil v deželi. Napetost v letošnjem krstnem nastopu pa sta občutila Borut Plesničar in Luigi Marin, ki sta Ekipa Gaje (brez Aleša Plesničarja) v prvem nizu nasprotnikoma prepustila preveč tudi zaradi številnih napak, v drugem pa sta se oddolžila z gladkim 6:1. Edino točko sta nasprotnikom predala Luigi Marin in Andrea Gia-nolla, ki sta prvič nastopila v tej sesta- kroma vi in bi s kančkom sreče tudi premagala Claudia Colussija in Saina, ki že dolgo igrata skupaj. Gaja bo naslednji teden spet igrala na Padričah, tokrat v nedeljo ob 9.00 proti Atomatu Udinese. / KOŠARKA Nedelja, 7. aprila 2013 19 državna divizija c - Po sinočnjem porazu Jadrana Franco proti Oderzu Tretje mesto je zdaj pod vprašajem Jadran Franco - Broetto Padova 61:62 (11:11, 25:25, 47:37) Jadran: Slavec 7 (1:2, 2:2), D. Batich 17 (5:6, 3:9, 2:6), Franco 3 (-, -, 1:6), Ban 16 (6:8, 5:8, 0:3), De Petris, M. Batich 9 (1:4, 1:3, 2:3), Ma-rusič (-, -, 0:2), Malalan 2 (2:2, 0:2, -), Spigaglia 7 (2:6, 1:3, 1:3), Ridolfi n.v. Mura. Jadran Franco je po pravi drami drugič v letošnji sezoni klonil na domačem parketu, po porazu pa tudi izgubil tretje mesto. Montebelluna je namreč premagala tržaško Servolano (90:65) in dohitela Jadran, zaradi pozitivne koš razlike v medsebojnih srečanjih pa je v prednosti. Tokrat so pri jadranovcih popustili predvsem živci: potem ko je v začetku zadnje četrtine Jadran po seriji štirih trojk (Ban, Spigaglia in dve Matija Batich) dosegel maksimalno prednost 12 točk (52:40), je povsem zastal v napadu - celih pet minut ni dal koša. Rešitev proti ostri nasprotnikovi obrambi, ki jih je zaustavljala že na začetku srečanja, ni dobil: meti iz razdalje se niso več izšli, preblagi prodori pa niso uspeli prebiti obrambe Padove. Neuspeh Jadrana v napadu je seveda izkoritila Padova, ki je počasi nižala prednost vse do izenačenja in vodstva. Jadran je namreč v iskanju koša popustil tudi v zbranosti in po dveh tehničnih napakah ter kazni za nešportno napako dopustil, da je Pado-va povedla z 52:54 (6 zaporednih prostih metov Andreausa). Po razburljivih minutah pa se Jadran ni več zbral in v sili ni uspel spreobrniti rezultata. V zadnjih minutah so se Batich in osta- li dvakrat prebližali na točko, Padove pa nikoli prehiteli. Žoga se je vztrajno odbijala od koša, netočni so bili tudi v prostih metih, trojka Ba-ticha tik pred koncem pa je le omilila končni rezultat. V prvih dveh četrtinah sta si sicer ekipi bili izenačeni, s tem da je Padova veš čas potrjevala, da ima eno najboljših obramb v prvenstvu. Skoznjo sta se uspela nekajkrat prebiti le brata Batich, s tem da je bil uspešnejši mlajši Matija (na sliki). Začetno izenačenje se je prekinilo šele v tretji četrini, ko je Jadran tekmi le zadal nekaj več živosti, ko je v samcati minuti in pol Ban dosegel 9 zapodernih točk, ponesel Jadran na plus 10 (37:27) in prednost obdržal do konca četrtine. O koncu pa smo že zapisali. Trener Mura je bil po tekmi vidno razočaran, še posebej zato, ker je bil prepričan, da je ekipa dovolj napredovala, da bi se lahko zoper-stavila taki obrambi: »Popustili so živci, preveč smo trpeli njihovo fizično premoč in nismo bili dovolj zbrani, kar kažejo številni zgrešeni prosti meti (61 %),« je še dejal. Pri Padovi pa so bili nad uspehom zadovoljni: potem ko so bili prepričani, da bo po visoki prednosti prevladal Jadran, so ob boku starih mačkov uspeli spreobrniti rezultat s svežimi močmi mladih in nekaj sreče. Tekmo so začinile tudi sodniške odločitve, vendar kot je po tekmi priznal Borut Ban, se na le-te ne smejo naslanjati. »Sami smo si zapravili zmago,« je priznal. (V.S.) Domači šport Danes Nedelja, 7. aprila 2013 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Trebaseleghe MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Guminu: Club regione - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Lignanu: Lignano - Zalet D UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Coselli TS UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet Dvigala Barich UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Kontovel UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Dolini: Breg - Calligaris NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Valdagnu: Trissino Valdagno -Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Fojdi: Ol3 -Juventina; 16.00 v Križu: Vesna - Tricesimo 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Azzurra; 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Moraro; 16.00 v Dolini: Breg - Pro Staranzano; 16.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Fiumicello; 16.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Sovodnje; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Union 91; 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradežu: Gradese -Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs - Kras Jutri Ponedeljek, 8. aprila 2013 KOŠARKA UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Basket 4 Trieste promocijska Sokol od 12. aprila v končnici Sokol, ki je regularni del promocijskega prvenstva sklenil na 1. mestu, bo prvo polfinalno tekmo končnice igral v petek, 12. aprila ob 20.30 (in ne ob 21.15 kot doslej) v Nabrežini proti četrtouvrš-čenemu Libertasu B. Naša ekipa pričakuje množični obisk in podporo svojih navijačev. Po tekmi zakuska za vse. ŠPORTEL Orientacijski pohod, danes in včeraj Ko se človek išče in se ne najde, mora uporabljati kompas ali se mora zglasi-ti pri ŠZ Gaja, kjer ga naučijo vseh veščin na področju orientacije. Prav tako se bo voditelj oddaje Športel Igor Malalan jutri ob 18. uri iskal po studiu. Bo ob pomoči predstavnikov orientacijskega odseka Gaje Marka De Luise, Andraža De Luise in Chiare Sepin končno zagledal pravo pot? O orientaciskih pohodih v Števerjanu pred tridesetimi leti bosta spregovorila Aldo Rupel, idejni oče pohodov, in Vili Prinčič, takratni udeleženec prvomajskih planinsko orientacijskih pohodov. Prispevki bodo tokrat košarkarski s posnetki domačih nastopov Bora Radenska in Jadrana Franco ter obojkarski z moškim der-bijem med Valom Sočo in Olympio. 13 Obvestila ŠK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročilo Izvršnega in Nadzornega odbora, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razno. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. deželna c-liga - Proti pepelkama Bor uspešnejši od Brega d-liga - Kontovel v Buttriu Poraz po dobrem prvem polčasu GS Danieli - Kontovel 68:45 (18:18, 35:31, 48:36) KONTOVEL: Škerl 19 (1:2, 9:12, 0:3), Paoletič 3 (-, 0:3, 1:8), Majovski n.v., Daneu 2 (0:2, 1:4, 0:1), Bufon (0:2, -, -), Gantar 2 (-, 1:1, -), Starc (-, 0:4, 0:1), Lisjak 10 (3:4, 2:7, 1:2), Regent (-, 0:2, -), Hrovatin 9 (1:2, 4:8, 0:3), Gregori n.v., trener Gerjevič. PON: Lisjak (33) Kontovel se je odpravil na prvo četrtfinalno tekmo končnice D lige v okrnjeni postavi, brez standardnega centra Danjela Zaccarie, ki še ni nared po avtomobilski nesreči, in v zadnjem hipu zaradi bolezni tudi brez najboljšega strelca Andreja Šušteršiča. Proti zelo močnemu tekmecu, ki je po regularnem delu osvojil prvo mesto v drugi skupini, je po pričakovanju izgubil, bil pa je ves prvi polčas povsem enakovreden domači ekipi. Igral je dobro tako v obrambi kot v napadu. V tem delu je bil še posebno uspešen Tadjan Škerl, ki je dobro vodil ekipo in prispeval 12 od svojih skupnih 19 točk. Tekma se je za Konto-velce dejansko končala po prvem polčasu, kajti v tretji četrtini so povsem popustili. Kar osem minut niso dosegli koša, za nameček pa si je Peter Lisjak, eden boljših v Kontovelovih vrstah, nakopal četrto osebno napako. V desetih minutah je naša ekipa dosegla pičlih pet točk, gostje pa so sklenili četrtino z 12 točkami prednosti. Kontovelci ta zaostanek, kljub agresivni obrambi, niso upseli nadokanditi. Nasprotno, nerodno so izgubili veliko število žog, sami pa so bili neučinkoviti v napadu (dali so samo 9 točk) in visoko izgubili. Drugo srečanje bo na sporedu v soboto, 13. aprila ob 18. uri v telovadnici pri Briščikih, eventualno tretje pa spet v Buttriu v petek, 19. aprila. Za drugi obračun je Kontovelov spremljevalec Jan Godnič zmerno optimist: »Da Buttrio ni nepremagljiv, smo na prvi tekmi dokazali v prvem polčasu. S Šušteršičem na igrišču pa bi lahko poskrbeli za presenečenje.« (lako) Bor Radenska - Ronchi 94:68 (24:23, 45:37, 70:47) Bor Radenska: Bole 10 (2:2, 4:7, 0:2), Mado-nia 13 (2:4, 4:4, 1:2), Favretto 2 (-, 1:1, -), Crevatin 6 (-, 3:4, 0:1), Meden 22 (7:8, 3:5, 3:3), Contento, Ba-bich 5 (-, 1:1, 1:3), Sosič 4 (1:2, -, 1:3), Zivic 21 (8:11, 5:11, 1:3), Fumarola 7 (1:2, 3:7, 0:1), Pertot 4 (-, 2:2, 0:2). Trener: Boban Popovic. SON: 18; SKOKI: 48 (34 v obrambi, 14 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča po pričakovanju premagal pepelko prvenstva Ronc-hi, a kot je po srečanju poudaril trener Popovic: »Vse je še odprto in končnica prvenstva bo vroča. Današnja zmaga je bila imperativ, a žal nam ne zagotavlja ničesar, tako da bomo morali na vso moč igrati na vse na preostalih treh srečanjih.« Ključ sinočnje zmage Plavih je bila nedvomno skupinska igra. V prvi četrtini so namreč košarkarji Bora igrali preveč individualno, tako da peterka iz Ronk s Tržačanom Tonutom na čelu (na UNDER 17 DEŽELNI Dom Mark - Us Goriziana 80:57 (16:18, 40:32, 55:50) Dom Mark: Peteani D., Franzoni 15, Zera 5, Coz 3, Termini 11, Antonello L. 17, Antonello M. 12, Peteani S. 8, Gaggioli 9, Osso, Berlot. Trenerja: Eriberto Dellisanti. Domovci so zaključili regularni del deželnega prvenstva U17 s pričakovano zmago proti skromnim vrstnikom Goriziane. Po zmagi v zadnjem krogu zasedajo rdeči po prvem delu drugo mesto v lestvici, potem ko so na osemnajstih tekmah izgubili le enkrat proti San Vitu, ki pa je sebi v prid obrnil koš razliko. Prav zaradi poraza proti tržaški ekipi bodo morali zdaj varovanci dvojice trenerjev Dellisanti-Zavrtanik mirovati približno mesec dni. Tedaj se bodo namreč zaključile tudi tekme furlanske skupine, tako da bodo šele takrat rdeči zvedeli, kdo bo njihov nasprotnik v dodatnih tekmah za uvrstitev v deželni finale, medtem ko prva ekipa iz obeh skupin (npr. San Vito) se v finalni del tekmovanja uvrsti neposredno. Domovci bodo morali izkoristiti to obdobje zato, da sanirajo poškodbe in da se na najboljši način pripravijo na odločilne tekme, ki bodo sledile zaenkrat uspešni sezoni. (av) koncu je bil tudi najboljši strelec srečanja s 27 točkami), ki sicer igra tudi za drugoligaša Acegas, je bila vedno za petami. Preveč je bilo nepazljivosti, predvsem v obrambi in tudi preveč je bilo izgubljenih žog. Od druge četrtine dalje pa so Creva-tin in soigralci spremenili pristop in zmaga dejansko ni bila več pod vprašajem. V obrambi so namreč stisnili vrste, v napadu pa so predvajali lepo skupinsko igro. Prisostvovali smo tako tudi nekaterim lepim akcijam v protinapadu. Pod košema so bili zelo zbrani, kot zgovorna kaže tudi statistika, saj so na skoku prestregli kar 34 žog, 14 od teh v napadu, kjer sta dejansko kraljevala Diego Zivic (13 skokv skupno, 4 v napadu) in Fumarola (10 skokv skupno, 5 v obrambi). Iz minute v minuto so tako večali prednost in srečanja je bilo virtualno konec že ob koncu tretje četrtine, ko so gostitelji povedli za celih 23 točk. Pohvalo tokrat zaslužijo prav vsi igralci, saj so na igrišču dali vse od sebe, predvsem pa so obdržali koncentracijo vse do zvoka sirene in Ronkam niso dopustili, da bi se znova vrnile v tekmo.r(RAS) Latisana - Breg 75:71 (16:20, 41:40, 56:54) Breg: Schillani 2 (2:2, 0:2, 0:1), Zobec 2 (-, 1:1, 0:1), Crismani 4 (-, 2:2, 0:3), Sternad, Semec 6 (2:2, 2:4, -), Cigliani 21 (2:2, 5:9, 3:8), Matjačič (0:2, -, -); Kos 14 (2:4, 3:5, 2:5), Gori 11 (2:2, 3:7, 1:4), A. Gri-maldi 11 (1:1, 5:11, 0:1) Breg je nepričakovano izgubil v Latisani in s tem precej zmanjšal svoje možnosti, da bi končal redni del na 2. mestu, čeprav bo o tem pravzaprav odločala prihodnja tekma v Dolini proti Falcon-starju. Latisana, ki se na vse kriplje izogiba zadnjemu mestu in torej direktnemu izpadu, je igrala izjemno požrtvovalno in tudi solidno, kar pa ne velja za goste, ki so bili preveč nepazljivi v obrambi in so Furlanom tudi dovolili preveč protinapadov. Trener Kladnik ni mogel računati na Ferfoglio, Rob-bo in M. Grimaldija, tako da je v ogenj zelo hitro poslal tudi najmlajše igralce svojega moštva. V določenem trenutku so bili že sredi tekme na igrišču hkrati trije fantje letnika 1997. Tekma je bila vseskozi izenačena, odločilne pa so bile šele zadnje poteze, ko je Latisana prevladala predvsem zaradi boljšega izvajanja prostih metov. 20 Nedelja, l. aprila 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: The blues followers, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 9.30 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Linea Verde Orizzonti 10.30 11.50, 12.10 A sua immagine 11.10 Sveta maša iz cerkve Sv. Filipa, Macerata 12.20 Linea Verde 13.3016.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'Arena 16.35 Show: Do-menica in - Cos! e la vita 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in fami-glia ^ Rai Due 7.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 10.10 Dok. odd.: Voyager 10.50 A come Av-ventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fa-miglia 12.00 A come Avventura 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Guelli che aspettano 17.10 Stadio Sprint 18.10 90* minuto 19.35 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 20.301.00 Dnevnik 21.00 Nad.: N. C. I. S. Gli scherzi della mente 21.45 Nad.: Elementary il mandante 22.35 La Domenica Sportiva ^ Rai Tre Nedelja, 7. aprila Raimovie, ob 22.40 rent: Pirati della strada (pol.) 23.35 Rubrika: I bellissimi di R4 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: All about animals 10.40 Dok.: Madagascar 11.50 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noè 14.10 Aktualno: Domenica live (B. D' Ur-so) 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Film: Le crociate (zgo., i. Orlando Bloom) O Italia 1 7.00 Risanke 10.35 Film: Piccole canaglie 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Hercules (pust.) 17.20 Nan.: Life bites 17.30 Dnevnik 7.45 Film.: Notorius (voh.) 9.25 Nan.: L'ispettore Derrick 10.15 Scatole cinesi 10.50 Tv Dnevnik3 12.25 TeleCamere 12.55 Rubrike 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 13.55 Odd.: RES Lezioni dal Conclave 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Coló) 16.05 Roubaix ( Francia ) Kolesarstvo: Severne dirke Paris - Roubaix 18.00 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Per un pugno di libri 19.30 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Vremenske napovedi 21.30 Lo stato fallimentare 23. 25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo (J Rete 4 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: BBC Knowledge - Cuccioli da salvare 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Donnavventura 13.45 19.35, 21.35 Speciale Terra de Lobos 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 15.15 Film: Zivago (dram.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.40 Film.: Il commandante Flo- 17.45 Svetovno prvenstvo v motoci-klizmu 2013 - VN Katarja 21.50 Fuo-ri giri 22.50 Nan.: Arrow La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.10 Milanska maratona 2013 12.30 Fuori di gusto 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Mosquito coast 16.55 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.30 Film: Elisabetta I. (zgo.) ^ Tele 4 6.00 Voci in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.15 Rotocalco Adnkro-nos 23.30 Trieste in diretta VREDNO OGLEDA All That Jazz ZDA, 1979 Režija: Bob Fosse Glasba: Ralph Burns, Ted Snyder, Stanley Lebowsky Igrajo: Roy Scheider, Jessica Lange, Leland Palmer Priznani koreograf Joe Gideon se intenzivno posveča postavitvi zahtevne glasbene predstave v Broadwayu. On je natančen do pikolovskosti, kar seveda komplicira že itak zelo zahteven projekt. Poleg vsega pa je Gideon že uporabil ves denar, ki so mu ga dali na voljo producenti. Joe skuša kljubovati vsem tem težavam in preglavicam tudi z uživanjem drog in substanc, ki mu pomagajo zbirati moči. Kljub starosti je nepotešljivi ponočnjak in ženskar, kar seveda absolutno ne pomaga njegovim zdravstvenim težavam in srčna kap mu ne bo prizanesla. Fossejev glasbeni film, dobitnik štirih oskarjev in zlate palme v Cannesu, je predvsem avtobiografski portret energičnega življenja in režiserjeve zgodnje slutnje smrti. |T Slovenija 1 A Kanal A / 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Nedeljska maša 10.55 Odd.: Na obisku 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 15.00 Film: Nova varuška 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nan.: Dekameron 17.55 Igralci brez maske (2.del) 18.35 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.05 Je res? 22.00 Dok.: Drevesa pripovedujejo (3. del) 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Luther |r Slovenija 2 7.50 Skozi čas 8.15 Globus 8.50 Slovenski magazin 9.20 Turbulenca 10.00 24. tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope - Grand Prix, 1. del 10.40 Koncert 12.20 Odd.: Slovenci po svetu 12.55 Rad igram nogomet 13.25 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: revija, posnetek iz Londona 15.55 Odbojka - državno prvenstvo, finale (M), l.tekma: ACH Volley : Cal-cit Volleyball, prenos iz Ljubljane 17.55 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M): Islandija : Slovenija, prenos iz Reykja-vika 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok.: Nafta, voda, plin 21.25 Dok. odd.: Usodn azmota 22.40 Film: Vučko (kratki igrani film) 23.05 Pavle (kratki igrani film) (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.35 11.20, 15.45 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Sporočamo Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 15.00 „Q" 15.45 Mediterraneo 16.15 Folkest 201117.00 Potopisi 17.30 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Champagne per tutti! 22.15 Šport 22.30 Rokomet: Evropsko prvenstvo 1 Tv Primorka 16.0017.00 Tv prodajno okno 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.40 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.40 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Serija: Igra laži 11.45 Dok. serija: Kuharski dvoboj tortic 12.45 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 13.10 Serija: Zvezda dizajna 14.10 Film: Napačni čoln 16.00 Nan: Nadarjeni mož 8.00 Naj posnetki z interneta (Smash Cuts) 8.30 Film: Balto 2: Volčja pustolovščina 10.00 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.35 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.05 Film: Zadnja želja 15.45 Film: Junior 16.50 Dok. serija: Poker Stars 17.45 Volan 18.25 Odd.: igrače za velike 19.00 MotoGP - VN Katarja 22.15 Nad.: Grimm 16.55 Film: Mišek Stuart Little 2 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Film: Soba za paniko (Panic Room) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; ).00 Verska odd.; 9.30 Klasična glasba; 10.00 Slovenija v 15 pogledih; 11.00 Observatorij; 11.35 Playlist; 12.00, 20.00 Fejiz Files; 12.30 Dnevnik; 13.00 Ve-terinarica; 14.00 Za eno uro radia; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Dnevnik, šport; 20.30 Med nami rečeno v glasbi; 21.30 Melodična Apulija; 22.00 Extra; 23.00 Pic-Nic Electronique SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost: Andrej Perko; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Mali športnik; 15.30 DIO; 16.00 Odbojka finale;18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Rokomet Islandija: Slovenija; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dober nasvet nekega prijatelja vam bo omogočil, da se boste iz trenutnih težav izkopali hitro in brez večjih posledic. Pokažite svojo hvaležnost in mu uslugo vrnite ob naslednji priložnosti. m^l OVEN 21.3.-20.4.: V službi ste v zadnjem obdobju senca samega sebe in ne pokažete svojih pravih sposobnosti. Če boste posegali po vrhunskih rezultatih, bodo uspehi kmalu vidni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Visoki cilji dobro delujejo na vašo motivacijo, vendar se s pričakovanji raje spustite na realna tla, drugače lahko morebitni neuspehi negativno delujejo na vašo samozavest. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Z zagonom * se boste lotili izzivov na de- lovnem mestu. Lahko se zgodi, da bodo sodelavci ljubosumni zaradi vaše priljubljenosti pri nadrejenem. Ne dovolite, da bi vas klevetali. y^ LEV 23.7.-23.8.: Med vami in (^^r prijateljem je že nekaj časa napetost, ki vam ne dovoli, da bi se v njegovi družbi popolnoma sprostili. Pogovorita se in odpravita morebitni nesporazum. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je zanimiv teden, poln nepričakovanih pripetljajev. Izkoristite visoko raven energije in se soočite z izzivi, ki so vam v preteklem obdobju delali težave. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ osebnem področju se vam bo ponudila priložnost, da pridete neki zadevi do dna. Določite si prioritete in se jih poskušajte držati ter ne popustite pod pritiski ljudi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Spominjali se boste nekega neprijetnega preteklega dogodka. Zaradi tega se vas lahko polotita pesimizem in negativno razpoloženje. Pogovor s prijateljem vam bo pomagal. STRELEC 23.11.-21.12.: Prihodnji teden bo za vas v znamenju sprememb, predvsem na ljubezenskem področju. Venera bo imela močan vpliv na vas, kar se bo izrazilo v predanosti partnerju. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pazite, da v prihodnjem tednu ne bose izgubili trdnih tal pod nogami. Držite se realnih načrtov, ki ste si jih postavili v preteklih dneh in jih poskušajte spremeniti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Lahko se zgodi, da se boste znašli pred pomembno odločitvijo, ki bo močno vplivala na vaše delo v službi. Vzemite si čas za premislek in ne pozabite se svetovati s partnerjem. RIBI 20.2.-20.3.: Več časa namenite odnosu s partnerjem. Privoščite si romantično večerjo in skupno kopel ter poživite vajino razmerje. V službi ne bo večjih sprememb. Zdravje: dobro! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. aprila 2013 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 4, 21.05 Film: Salt (akc.) 23.10 Emozioni Rai Tre prestito (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.05 Show: Amici di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pomeriggio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Film: L'ultimo Papa re 23.15 Porta a Porta 21.10 Film: Tre all'improvviso (kom., ZDA 2010, i. K Heigl) 23.15 Film: ba-ciati dall'amore (kom.) 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 22.50 Dnevnik V Italia 1 6.15 Risanke 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in fa-miglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: Er-medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Nan.: L'incorreggibile Lupin 16.15 Nad.: Smallville 18.00 The Middle III. 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 22.50 Nan.: Nikita La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 La storia siamo noi - Marie Curie 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Che tempo che fa del lunedi 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.3018.50 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 22.50 Neripoppins U Rete 4 6.40 Rubrika: Media shopping 7.10 Film: T. J. Hooker V (pol.) 8.05 Nan.: Miami vice 9.00 Fil: Hunter V (pol.) 10.10 Nan.: Cara-binieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.35 Speciale Tierra de Lobos 15.40 Film: Dove osano le aquile (voh., VB, 1969) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado 23.55 Rubrika: I bellissimi di R4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpietro 9.00 Film: Una famiglia in 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.25 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 22.00 Povezetek: Triestina 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Slovenija 1 7.25 Utrip 7.35 Dobro jutro 8.00 15.45, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok.: Megabiti energije 11.25 Potepanja: Nekaj dni v slovenski vojski (2.del) 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus iT Slovenija 2 8.50 Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.50 Odd.: Točka 14.55 Na lepše 15.20 Je res? 16.15 Kaj govoriš? 16.40 Dok. odd.: Skrivnosti muzejskih zakladov 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope: Noč nad Berlinom 22.55 Nad.: Irene Huss 23.25 Razred zase (t* Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko, 23. Nacionalni otroški parlament (prenos) 17.50 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Giornate Kogoja-ne 2009 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Rim 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 „Meridiani" 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Ameriška ljubljenca, 24UR- zvečer 23.25 Nan: Zdravnikova vest 00.20 Nan.: Chuck Kanal A 6.0018.00, 19.45 Svet 6.25 Odd.: Igrače za velike 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.45 Film: Številka enajst 16.30 Prvi svet 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1120.00 Film: Oblegani 21.50 Nad.: Grimm 22.40 Film: Mirko in Slavko (jugoslovanski film) _ P d r k 8 il VREDNO OGLEDA ■H Ponedeljek, 8. aprila - Lm Raimovie, ob 14.20 Va dove ti porta il cuore Italija: 1999 Režija: Cristina Comencini Igrajo: Virna Lisi, Margherita Buy, Massimo Ghini, Galatea Ranzi Tri generacije žensk. Njihova čustva, bojazni in življenja. Grožnja bližajoče se smrti sproži v babici občutek pomanjkanja ljubezni. Zato nameni svoji vnukinji dnevnik v obliki pisem, darilo, polno življenjskih nasvetov in spoznanj. Prepojena z ljubeznijo in obarvana z osebno izpovedjo nastajajo babiči-na pisma, medtem ko v njej vstaja upanje za opravičilo predolgo zatiranih čustev in morečega molka. Filmska varianta velike knjižne uspešnice Susanne Tamaro, ni posebno uspela. Je pa zanimivo si jo ogledat in v kadrih prepoznavat Trst, njegovo okolico, Opčine, Kras in nasploh kraje, ki so zaznamovali avtoričino otroštvo in mladost in dajejo tudi filmu poseben pridih. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 7. nad.; 18.00 Zvonka Zu-panič Slavec - Z očmi zdravnice: Fjodor Mihajlovič Dostojevski; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 9.00 Športna oddaja - R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvonožcih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 23.00 Osservatorio SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). /'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 7. aprila 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / trst - Ministrica za Slovence v zamejstvu Tina Komel »Za rešitev hudih težav Primorskega dnevnika ne gre čakati na novo vlado« TRST - Za reševanje odprtih problemov Slovencev v Italiji je bistvena dobra komunikacija med italijansko in slovensko vlado. V Italiji je še na oblasti vlada v odstopu predsednika Maria Montija, Slovenija pa je komaj dobila novo vlado. Normalni diplomatski odnosi med Rimom in Ljubljano seveda niso bili nikoli prekinjeni, v obeh državah pa so se zgodile oziroma se napovedujejo novosti na vladni ravni. Po mnenju nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel je treba v vsakem primeru pospešiti reševanje finančnih težav Primorskega dnevnika in Novega Mata-jurja. Zanjo je to v tem trenutku prednostna naloga, je izjavila za naš dnevnik ob robu petkovega posveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze ob 50-letnici ustanovitve Dežele FJK. Ministrica računa, da bo Italija čim prej dobila vlado s polnimi pooblastili, probleme našega dnevnika in beneškega tednika pa je treba po njenem mnenju rešiti takoj. Ministrica Tina Komel kroma V pričakovanju nove italijanske vlade bo nova garnitura ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu od jutri dalje vzpostavila prve konkretne odnose s krovnimi organizacijami Slovencev v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Ministrica Tina Komel bo tako jutri sprejela predstavnike Slovencev v Avstriji, nato še zastopnike naše narodne skupnosti, v torek bodo na vrsti Slovenci na Madžarske in v republiki Hrvaški. Kako gleda slovenski parlament na položaj Slovencev v štirih sosednjih državah bo ministrica v sredo izvedela od pristojne parlamentarne komisije, ki ji predseduje Franc Pukšič, nato bodo sledili delovni sestanki z veleposlaniki Italije, Madžarske in Avstrije. Skratka še kar pester in naporen program dela za 32-letno ministrico, ki prebiva v Hrvatinih nad Koprom, kjer je podpredsednica tamkajšnje italijanske narodne skupnosti. »Prvi dnevi na ministrstvu so bili zelo naporni in obenem tudi zanimivi. Ta ministrska funkcija ni tako zanemarljiva, zahteva veliko časa in veliko angažiranost. Mislim, da bomo s pravilnim pristopom do odprtih problemov, zdravim razumom in dobrim medsebojnim komuniciranjem dosegli skupni cilj, to se pravi boljše počutje Slovencev, ki živijo izven Slovenije,« poudarja Komelova. S.T. ljubljana - Ob dnevu OF 27. aprila Veliko pričakovanje za koncert TPPZ v športni hali Stožice LJUBLJANA - Samo dvajset dni nas še ločuje od sobotnega koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v športni dvorani Stožice v Ljubljani. Za svobodo, za kruh je geslo, ki so si ga partizanski pevci in njihovi res številni glasbeni prijatelji zamislili za tokratno srečanje, ki bo zaživelo ravno na dan upora proti okupatorju in ustanovitve Osvobodilne fronte, 27. aprila. Na odru dvorane, ki lahko sprejme nad 10 tisoč obiskovalcev, bo partizanska, uporna in revolucionarna pesem zadonela ob 18. uri. »Koncert je priložnost, da skupaj jasno in glasno rečemo - mi smo tu! In se upiramo: izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji in klientelizmu, vsakršni obliki diskriminacije, sprevračanju zgodovine NOB, večanju ideoloških razlik. Zahtevamo pošteno in pravično družbo,« so prepričani člani partizanskega zbora. Pod geslom Za svobodo, za kruh se bodo ob TPPZ na odru zvrstili partizanski pevski zbor Ljubljana, čla- nice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar, Zoran Pre-din, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwa-ves, Zaklonišče prepeva, taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica, Darko Ni-kolovski, Buldogi in Ksenija Jus. Vstopnice so na voljo na sedežih ZSKD: v tržaškem uradu v Ul. San Francesco 20, v goriškem na Korzu Verdi 51 ter v čedajskem v Ul. IX agosto 8, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Cena posamezne vstopnice za zeleni pas je 13 €, poskrbljeno pa je tudi za avtobusni prevoz iz Trsta, Gorice in Čedada z doplačilom 10 € oz. 15 € za Čedad. Za vse informacije pišite na mail trst@zskd.org, gorica@zskd.org,kdi-vantrinko@libero.it ali pa pokličite na 040-635626, 0481-531495 ali 0432731386. Vstopnice pa si lahko zagotovite tudi v potovalni agenciji Adriatica v Trstu (Ul. San Lazzaro 13), na Petro-lovih črpalkah, poslovalnicah Pošte Slovenije, spletni strani www.eventim.si. prispevki - Stališče Slovencev v DS »Spodbuda za posodobitev manjšinskega delovanja« GORICA - Slovenska komponenta Demokratske stranke pozdravlja sklep deželne komisije za slovensko manjšino glede porazdelitve sredstev iz zaščitnega zakona manjšinskim organizacijam. Pri tem ostaja tudi zaskrbljenost zaradi zmanjšane dotacije tako za člen 21, ki zadeva videmsko pokrajino, kot tudi za člen 8, ki je namenjen dvojezičnemu poslovanju javnih uprav. V tem smislu bo potrebno poiskati možne formalne rešitve, ki naj gredo v smer povišanja tozadevnih sredstev kot sta nakazali krovni organizaciji v dogovoru z deželnimi funkcionarji, menijo slovenski demokrati. Nadvse spodbudno se jim zdi dejstvo dejstvo, da bodo naše organizacije že v prvem polletju razpolagale z ustreznimi finančnimi sredstvi, z razliko od prejšnjih let, ko je negotovost trajala preveč časa, lani celo do konca leta, z vsemi dramatičnimi posledicami, ki jih vsi dobro poznamo. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da so letošnja sredstva znatno višja od preteklih, kar pa ni posledica kakih čudežev pač pa izključno odličnega dela, ki so ga opravili parlamentarci DS. V tej zvezi gre pohvala komponente parlamentarcema Tamari Blažini in Ivanu Strizzolu, ki sta odlično sodelovala in dosegla izreden uspeh za celotno manjšinsko skupnost. »Ta pozitivna dejstva naj bodo v spodbudo naši manjšinski organiziranosti, da se končno sproži postopek določene reorganizacije in čimvečje posodobitve delovanja. V nekaterih sredinah so na to že pripravljeni, v drugih pa nekoliko zaostajajo, kar lahko povroči velike zamude pri prepotreb-nih razvojni strategiji naše skupnosti. V tem smislu bo potrebna tudi določena revizija zaščitnega zakona, ki jo že pripravlja poslanka Blažina v sodelovanju z ostalimi manjšinskimi komponentami, kar kaže na pravilno izbiro tvornega in konkretnega sodelovanja med vsemi akterji civilne in strankarske družbe, ki delujejo v prid naše narodne skupnosti v Italiji,« piše v sporočilu Slovencev DS. slavistično društvo trst-gorica-videm - Od 11. do 13. t.m. Primorski slovenistični dnevi Sodelujeta tudi društvi iz Kopra in Nove Gorice - Ob 70-letnici bodo počastili pesnika Marka Kravosa TRST - Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm prireja 11., 12. in 13. aprila ob sodelovanju Slavističnih društev iz Kopra in Nove Gorice v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah 23. Primorske slovenistične dneve, kulturno in strokovno-znanstveno srečanje, ki ga izmenično organizirajo slovenisti iz našega celotnega primorskega prostora. Letošnje zborovanje se bo začelo v četrtek, 11. aprila ob 18. uri z večerom, posvečenim pesniku Marku Kravosu ob njegovi 70-letnici. Z njim se bo pogovarjala Vilma Purič. Naslednjega dne, v petek, bodo v dopoldanskem delu programa z začetkom ob 9.30 obravnavane jezikovne in kulturnozgodovinske teme, povezane s Trstom 19. stoletja. Martina Ožbot, Irena Orel in Samo Pahor bodo z različnih zornih kotov spregovorili o prvi slovenski slovnici za Italijane, ki jo je napisal tržaški mestni svetovalec in notar Vin-cenc Franul de Wiessenthurn. Pozornosti vredna je že ugotovitev, da je njegova slovnica izšla v samozaložbi pred več kot dvesto leti (1811), in sicer v presenetljivo visoki nakladi 2000 izvodov. Ker se je avtor kot tujerodec navdušil za slovanstvo, ima omenjeno delo še dodaten pomen, saj kaže na prizadevanje dati tržaškim Italijanom pripomoček za učenje slovenskega jezika, ki ga je imel, kot piše v uvodu , »za enega najslajših in ekspresivnih ilirskih narečij«. Kulturnozgodovinski temi, ustanovitvi Slavjanske či- talnice (1861), ki je pomemben mejnik v tržaški zgodovini 19. stoletja, bo posvetil pozornost Milan Pahor. Narodnega buditelja in publicista, Levstikovega prijatelja Lovra Zva-ba (1852-1888), aktivnega sodelavca čitalnice, pa bo predstavil Ivan Vogrič. Dopoldanski del programa bo sklenila Milena Mileva Blažič s prispevkom Kazimir Humar in slovensko mladinsko slovstvo (1950, 1955). V popoldanskem srečanju bo pozornost namenjena sodobni slovenski pripovedni prozi na Tržaškem, še posebej romanu, ki je nastal v zadnjih desetletjih. Rebulovo kratko prozo bo obravnavala Marija Pirjevec, Maja Smotlak temo Narodna identiteta v sodobnem tržaškem romanu (generacija avtorjev po letu 1950), Robert Jereb pa bo predstavil svojo raziskavo Recepcija slovenskega tržaškega romana v osrednjem slovenskem tisku (1990-1999). Sledila bo okrogla miza s tržaškimi romanopisci, ki sodijo v generacijo avtorjev, rojenih v glavnem po letu 1950. Pogovor s Sergejem Verčem, Marijem Čukom, Dušanom Jelinčičem, Markom Sosičem, Jasno Jurečič, Igorjem Škamperletom in Vilmo Pu-rič bo vodila Loredana Umek. Zadnji dan, v soboto, 13. aprila, je v načrtu sprehod po slovenskem Trstu pod strokovnim vodstvom Erike Bezin. Vljudno vabljeni slovenisti s tržaškega, goriškega in koprskega območja, dijaki srednjih šol in univerzitetni študentje pa tudi drugi, ki jih tematika zanima. Sklad I Fondazione ¿1 S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... OBRAZEC 130-1 ifevwct.-JV..... .......... -.1.' r.itW ■ .- ^JNí h-iwei «nmwrmi IH H-.....410116*0*16 s. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA Davčna številka Sklada Dorce Sardoč je: Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Gorica Trst Čedad Korzo Verdi 51 ul.Cicerone8 ul.Manzoni31 tel. 0481 82570 tel.040 362941 tel./fax 0432 703119 fax 0481 549824 fax 040 361389 / PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. aprila 2013 23 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 9. aprila ob 20.30 v Mali dvorani bo večer posvečen filmu. Na vrsti bo slovenski film Klemena Dvornika »Kruha in iger« V četrtek, 11. aprila, ob 10.30 v Veliki dvorani Fran Milčinski / Butalci, režija Jaka Ivanc V četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani »Evangelij po Čušinu« Predstava izraža pogled igralca Gregorja Cušina na Jezusa in njegovo delo, zareže v humornost kot tudi v resnost in se dotakne aktualnih dogajanj v Cerkvi. V nedeljo, 14. aprila ob 20.30 v Veliki dvorani »Vaje za tesnobo« Vinka Mo-derndorferja v priredbi Slovenskega mladinskega gledališča in režiji Jake Andreja Vojeveca Gledališče Rossetti Dvorana Generali Še danes, 7. aprila ob 16.00 je na sporedu delo Rafaela Spregelburda »La modestia«, režija Luca Ronconi, igrajo Francesca Ciocchetti, Maria Paiato, Paolo Pierobon in Fausto Russo Alesi Dvorana Bartoli V torek, 16. aprila ob 21.00 bo premiera dela tržaškega avtorja Maura Co-vacicha »Fiona«, režija Andrea liberi-vici, igrajo Orlando Cinque, Irene Serini in Caterina Luciani. Ponovitve: 17. aprila ob 17.00; 18., 19., in 20. aprila ob 21.00; 21. aprila ob 17.00; 23. in 24. aprila ob 21.00; 25. aprila ob 17.00; 26. in 27. aprila ob 21.00; 28. aprila ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Še danes v nedeljo, 7. aprila ob 16.30 in jutri v ponedeljek, 8. aprila ob 20.30 je na sporedu komedija Simona Martinija »Una vita da strega«, režija Armando Pugliese, igrata Bianca Guac-cero in Francesco Venditti GORICA Kulturni dom Danes, v nedeljo, 7. aprila 2013 (s pri-četkom ob 16.30) se bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) predstavila skupina Ana -Thema Teatro iz Vidma s privlačno otroško predstavo ekološke narave »Eco-Detective«. Vstopnina 5 evrov. Prireditelji niza nedeljski otroški gledaliških snidenj sta združenje Terzo Teatro in Kulturni dom v Gorici. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper (Verdijeva 3) V sredo, 24. aprila ob 20.00, Duško Pre-movic - Indigo / Copia carbone (Gledališče koper in MLG), režija Boris Ca-vazza, igrajo Jožica Avbelj, Ajda Toman in Rok Matek. Ponovitvi v četrtek, 25. in petek, 26. aprila vedno ob isti uri. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 23. aprila ob 20.30 bo na sporedu musical Arthurja Laurentsa »Gypsy«, režija Stefano Genovese, nastopajo Loretta Goggi, Sergio Leone, Gisel-la Szaniszlo, Eleonora Tata in mnogi drugi. Ponovitve: 24., 25., 26. in 27. aprila ob 20.30 ter v nedeljo 28. aprila ob 16.00. V petek, 10. maja ob 20.30 bo na sporedu musical »Priscilla kraljica puščave«, režija Simon Phillips, igrajo Simone Leonardi, Antonello Angiolillo, Mirko Ranu in Loredana Fadda ter drugih. Predstava je priredba nagrajenega filma Stephana Elliotta in Allana Scot-ta "The Adventures of Priscilla Queen of the Desert". Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day. _SLOVENIJA_ LUBLJANA Dvorana Stožice V soboto, 27. aprila ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora in številnih njegovih prijateljev, ki so zbor v prejšnjih mesecih že spremljali na koncertih ob njegovi šti-ridesetletnici. Pod geslom Za svobodo, za kruh! se bodo v Ljubljani zvrstili Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar, Zoran Pre-din, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak-waves, Zaklonišče prepeva,Taborniki Rodu Modrega vala Trst-Gorica, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus. Predprodaja vstopnic se bo začela v ponedeljek, 18. marca, na Petrolovih bencinskih črpalkah, v poslovalnicah Pošte Slovenije, na spletni strani www.eventim.si, pri članih TPPZ in še marsikje. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Narodni dom »Mladi, ki izkoriščajo dano možnost s tem, da ponudijo možnost sovrstnikom« bi se lahko glasilo geslo razstave STEN, na kateri razstavljajo štiri študentke na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: Tržačan-ki Taddea Druscovich in Sanja Mikac, Be-nečanka Elena Guglielmotti in Goričan-ka Nikol Kerpan. Razstava bo odprta do 24. aprila, od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 razen 9., 10. in 19. aprila, ko bo na ogled zjutraj od 10.00 do 12.00. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi v petek, 19. aprila ob 20.00 na odprtje fotografske razstave "Krkavče -Istria.Terra" Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group : Andrej Pirjevec - bass, Davide To-masetig - kitara, Franko Reja - kitara-Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11-12.30 / 15-17) SLOVENIJA SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV Časovno Štetje rima NA POL PREBIVALEC ZDA ZAKUPNIK ZEMLJE IVAN TAVČAR JUŽNI DEL J. AMERIKE JEZERO V ETIOPIJI KEM. ZNAK ZA TANTAL Češki nog. TRENER INDIJANSKI STOŽČASTI ŠOTOR NEKDANJI JUGOSLOVAN. KOŠ. TRENER NIKOLIC PRAVOSLAVNA PODOBA NAJEMNINA ZA BIVANJE ITAL. POLITIK (GIULIANO) PRVI MITOLOŠKI LETALEC VOJVODINSKI PESNIK (ISTVAN) VRSTA DIRKALNE IGRE NRAVO-SLOVEC ZNAK ZA ENAKOST / MORALNA PREOBRAZBA CERKVENO PREKLETSTVO "LATINSKI" EROT PODROČJE MONGOLSKIH DOSTOJANSTVENIKOV PESNITEV O. ŽUPANČIČA DESNA STRAN V BILANCI ZAPISEK, OPAZKA, PRIPOMBA ITALIJANSKI IGRALEC IN REŽISER CIMAROSA ZNANA NEMŠKA ZALOŽBA ŠVEDSKI PESNIK SLOVENSKI GLASBENIK SOSS JAZ (LAT.) KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ MIHA ARIH ORNA ZEMLJA GOJITELJ ŽIVALI ZAČETEK VARANJA MAMICA (KRAJŠE) DOBITNIK ANTON AŠKERC DELOVA PRILOGA ZA ŽENSKE ITALIJANSKA PESNICA NEGRI KRAJ PRI BOCNU GRŠKI JUNAK PRED TROJO TATVINA, ROP ŽERJAV NA VRHU GNETENJE TELESA SEDMI PLANET MANJŠA AVENIJA IT. SLUŽBA ZA ELEKTRIKO NEM. PISATELJ (MARCIN) MORSKI SESALEC SL. ALPINIST (TOMO) RIBIŠKA MREŽA AZIJSKI VELETOK BRITANSKI PEVEC COCKER DALJŠE OBDOBJE, VEK KOSITER PREBIVALEC AZIJ. DRŽAVE ANTON VODNIK NAPOVEDI ČESA, NAZNANILA ŽENSKO LJUBKOVALNO IME ANATOLIJ KARPOV ODBOJKARSKO DRUŠTVO IZ ŠTANDREŽA JADRANOV KOŠARKAR IN TRENER OBERDAN SLOVARČEK - AČINSK = rusko mesto • ECON = nemška založba • EKELUND = švedski pesnik • LATAK = vojvodinski pesnik • LEL = pastir iz opere Sneguročka • RENON = kraj pri Bocnu • RUAR = nem. pisatelj • TAN = jezero v Etiopiji 24 Nedelja, l. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes bo v nizkih plasteh pihala burja, medtem ko nas bo v visokih legah zajel bolj vlažen zrak s severa. Od ponedeljka popoldne bodo atlantski tokovi prinesli s sabo vlažno in deževno vreme. Ob obali bo prevladovalo pretežno jasno vreme, zjutraj bo pihala močna burja, v Trstu bodo sunki nad 80 km na uro; čez dan bo burja nekoliko oslabela; po nižinah bo spremenljivo. V gorah bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno in povečini brez padavin. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter. Pretežno spremenljivo, največ oblakov bo v Predalpah, v Kar-niji in po zgornji ravnini, sončno vreme pa bo prevladovalo na Trbiškem, po spodnji ravnini in ob obali, kjer bo zjutraj pihala zmerna burja. Jutri bo sprva pretežno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala. -3 -5 -7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. Obama se je moral zaradi pohvale na račun videza državne tožilke opravičiti WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek na dobrodelni prireditvi kalifornijsko državno tožilko Kamalo Harris označil za »najlepšo državno tožilko v državi«. Njegov komentar je dvignil veliko prahu, številni pa so ga označili za seksističnega. Med tistimi, ki jih je njegov komentar zmotil, večina meni, da ta kaže na to, da se ženske bolj ceni zaradi njihovega izgleda kot pa sposobnosti. Iz Bele Hiše so v petek sporočili, je Obama Harrisovo poklical in se ji opravičil. Predsednik s svojim komentarjem nikakor ni želel omajati njenih dosežkov in sposobnosti. Nelsona Mandelo odpustili iz bolnišnice JOHANNESBURG - Nekdanjega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandelo so včeraj odpustili iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi pljučnice. Kot je sporočila južnoafriška vlada, so ga odpustili po izboljšanju zdravstvenega stanja, zdravljenje pa bo sedaj nadaljeval doma. Mandela je zaradi boja proti apartheidu v JAR v zaporu preživel 27 let. Po izpustitvi leta 1990 je postal južnoafriški predsednik. Prvič je zbolel za tuberkulozo v 80. letih, ko je bil v zaporu na otoku Robben. Delo v zaporniškem kamnolomu je načelo njegova pljuča, ki si nikoli kasneje niso zares opomogla. internetna valuta - Po ciprski krizi zabeležili skokovito rast Bitcoin - virtualno zlato Doslej so jo poznali le računalniški navdušenci in kriminalci - Strokovnjaki pa opozarjajo na njeno nevzdržnost LJUBLJANA - Internetna valuta Bitcoin, ki je bila še pred nekaj meseci poznana le v krogih računalniških navdušencev in tudi kriminalcev, je zaradi ciprske krize in pozornosti svetovnih medijev v zadnjih dveh tednih zabeležila več kot 90-odstotno rast. Želja po hitrem zaslužku privablja vse več ljudi, poznavalci pa opozarjajo, ta takšna rast ni vzdržna. Skokovita rast je deloma posledica velike medijske pozornosti, meni ustanovitelj ene od svetovnih borz bitnih kovancev Bitstamp Damijan Merlak. »Vedno več ljudi se v luči ciprske zaplembe depozitov tudi zaveda ranljivosti trenutnega bančnega sistema in jih vse bolj zanimajo alternative.« Sistem Bit-coin je namreč neodvisen od oblasti ali centralne banke, prav tako pa je popolnoma decentraliziran. »To pomeni, da ni neke osrednje točke - strežnika, centrale, oblaka, managerja ali kakorkoli želimo temu reči,« pojasnjuje vodja laboratorija za računalniške komunikacije pri ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič. »Vsi vključeni uporabniki kolektivno predstavljajo strežnik in vsi so hkrati tudi odjemalci - temu rečemo sistem 'enak z enakim' ali angleško peer-to-peer. Podobno arhitekturo imajo sistemi za izmenjavo datotek, na primer Bit-torrent.« To je tudi ena glavnih razlik v primerjavi z drugimi sistemi za elektronsko plačevanje, kot je na primer Paypal. »Ta ima osrednjo lokacijo, ki hrani vse podatke in skrbi za varnost, obenem pa omogoča tudi vpogled v zgodovino transakcij pooblaščenim organom,« pravi Ciglaričeva in dodaja: »Paypal vam tako lahko na primer zamrzne račun, če je videti, da počnete kaj nelegalnega.« Bitcoin pa zaradi svoje decentraliziranosti omogoča bistveno več anonimnosti in ne omogoča sledenja transakcij. Zato je sistem tudi v veliki meri privlačen za kriminalne združbe. »Po nekaterih virih predstavlja danes večino transakcij v sistemu Bitcoin pranje denarja, plačevanje droge in druge oblike 'sive ekonomije' - preveriti pa tega seveda ne moremo. Seveda se lahko plačuje tudi mnogotere popolnoma legalne stvari,« pojasnjuje strokovnjakinja. Od nedavnega tako bitne kovance med drugim sprejemata tudi blogerska platforma Wordpress in spletna stran Reddit. Bitne kovance je moč kupiti na bitnih borzah, a le prek bančnih nakazil. »Kreditnih kartic ne sprejemajo, saj naj bi bila možnost zlorab previsoka,« pravi Ciglaričeva. Lahko pa kakšen delček bitnega kovanca zaslužite tudi tako, da se s posebnim programom vključite v omrežje Bitcoin in tako pomagate pri obdelavi transak- vendar ček brez posebne strojne opreme skorajda zanemarljiv. Količina bitnih kovancev v sistemu Bitcoin je -za razliko od tradicionalnih valut - omejena z računalniško enačbo, ki omogoča največ 21 milijonov bitnih kovancev. »Trenutno je vseh kovancev v sistemu okrog 11 milijonov in isti mehanizem, ki nagrajuje uporabnike, tudi uravnava nastajanje novih bitnih kovancev,« pojasnjuje Ciglaričeva. Bitcoin je v zadnjih dveh tednih narasel za več kot 90 odstotkov in dosegel ceno 135 dolarjev za en bitni kovanec. Pred letom dni je bil vreden le pet dolarjev. Ekonomist Sašo Polanec ob tem opozarja, da gre pri sistemu Bitcoin za trg, ki je podoben ostalim finančnim trgom. Bitni kovanci so podvrženi špekulacijam in posledično hitrim spremembam cen, hitro rast v zadnjih tednih pa bi po njegovem mnenju lahko pripisali tudi zaplembi sredstev v ciprskih bankah, ki je povečala negotovost glede tradicionalnih valut kot hranilcev vrednosti v obliki klasičnih depozitov. Sistem Bitcoin je nastal leta 2009, za njegovega očeta pa velja posameznik ali skupina ljudi, ki se je skrivala za psevdonimom Satoshi Naka-moto, kar je japonska različica slovenskega imena Janez Novak. Želeli so ustvariti valuto, ki ne bi bila nadzorovana s strani oblasti in bi se lahko prosto pretakala po internetu, vendar pa so se od projekta oddaljili sredi leta 2010 in ga prepustili spletni skupnosti prostovoljcev. Bitni kovanci so po mnenju Merlaka internet-na različica zlata. »Omejena količina, anonimnost in odsotnost centralne avtoritete so lastnosti, ki dajejo bitnim kovancem vrednost.« Vendar pa za sistem Bit-coin prihodnost ni nujno svetla. »Izzivi obstajajo tako pravno kot znotraj samega programskega protokola. Pravno je Bitcoin v večini držav neopredeljen in vprašanje je, kakšen status bo valuta dobila v prihodnosti.« »Drugi velik izziv pa je možnost rasti omrežja. Protokol Bitcoin v trenutni različici dopušča omejeno število transakcij na 10 minut. Zaenkrat je prostora za rast še dovolj, bo pa sčasoma potrebno najti način za povečanje te omejitve,« meni Merlak. Ekonomist Polanec pa opozarja na še drugo omejitev - to je zgornja meja števila bitnih kovancev. »Ponudba tega denarja raste po pojemajoči stopnji. Ob naraščajočem obsegu transakcij to deluje defla-cijsko. To pa ni cenovna stabilnost,« je jasen. Merlak je s sodelavcem borzo bitnih kovancev Bitstamp ustanovil sredi leta 2011. Kot je povedal za STA, sta v tistem trenutku na trgu obstajala le dva večja trga, prvi na Japonskem in drugi v ZDA. »To je bila idealna priložnost za pokritje celotnega evro območja,« je dejal Merlak. V zadnjih 30 dneh so na njuni borzi uporabniki izmenjali več kot 192.000 bitnih kovancev, kar ob petkovem menjalnem tečaju znaša približno 26 milijonov dolarjev. Peter Černuta/STA prehrana - Afera Ikea s polic umaknila lazanje iz losovega mesa STOCKHOLM - Švedski proizvajalec pohištva Ikea je včeraj sporočil, da je iz prodaje umaknil 17.600 zamrznjenih lazanj iz loso-vega mesa, za katere se je izkazalo, da vsebujejo tudi svinjino. La-zanje je proizvedlo švedsko podjetje Dafgard, ki je Ikei dobavljalo tudi mesne kroglice, v katerih so februarja odkrili konjsko meso. Tiskovna predstavnica Ikee Josefin Thorell je pojasnila, da je do mešanja mesa prišlo zaradi uporabe istih pripomočkov za mletje mesa. »Zjutraj so mleli mešanico svinjine in govedine, popoldne pa lo-sovo meso«. Sedaj naj bi spremenili proizvodnjo in uporabljajo ločene pripomočke za pripravo različnih vrst izdelkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ikea je po odkritju konjskega mesa v mesnih kroglicah februarja te izdelke umaknila iz prodaje v 24 državah. Konec marca jih je ponovno začela prodajati v svojih restavracijah na Danskem, Švedskem, Finskem in v Avstriji. Švedski proizvajalec pohištva je sicer sporočil, da so število dobaviteljev mesa s 15 zmanjšali na sedem, med katerimi je še naprej tudi Dafgard. (STA)