Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
S. 1 1936
op	i^l	a
Naročnina	BK>	jBM	J9B	ffiM	■mA	fifl	H BB	KB
celoletno 180 Din, za'/• leta	|H	BMV ^ JHK	HH	||l|L_~ PSi tagfli B
v. leta 45 Din, ^1 BI	Wf BHHf H IH	BP	BP
mesečno 15 Din; za ino-
4» ta toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 53.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št, 11.953. — Tel. «t. 25-M.
Izhaja vsak torek’ie_
trtek in soboto
Ljubljana, četrtek 7. maja 1936
Cena p°sameznl VSO
VCflO številki Din 1
Dolgovi in eksekutiie
Pritožbe proti samo enostranski zaščiti kmeta so vedno bolj pogoste in to ne brez pravice. Kajti le Premnogo primerov je, ko pride tudi najdelavnejši in najbolj skrbni podjetnik le zaradi krivde razmer v položaj, ki mu more docela uničiti njegovo gospodarsko eksistenco. Za danes bi opozorili na nekaj teh primerov.
Znana nam je zadeva nekega trgovca, ki ima že več let terjati od države več stotisoč Din. Od te svoje terjatve ne dobi ne obresti niti nima kakšne druge ugodnosti. Niti davkov ne more plačati z njo. Ker pa tega svojega denarja ne more uporabiti v svoji trgovini, a enar potrebuje, si je moral denar izposoditi in za ta denar mora plačevati 10 odstotne obresti. Če bi mu država vrnila njegov denar, Potem mu ne bi bilo treba delati s tujim denarjem in potem bi zaslužil vsaj toliko, da bi kril svoje izdatke. V današnjih časih pa pač ne more zaslužiti toliko, da bi mu bili kriti izdatki in da bi plačal visoke obresti. Posledica tega je, da bo prišel v nove težave, da bo moral najeti nov denar. Če bo imel smolo, da bo njegov upnik trd, se mu more pripetiti, da mu bo v brezcenje zaradi primeroma malenkostnega zneska prodano na dražbi tudi vse premoženje, čeprav bi mogel takoj plačati svoj dolg, če bi dobil plačano sv ojo terjatev od države.
Ali morda ni nad vse upravičena zahteva, da se zaščiti trgovec U1 Podjetnik, ki ne more prejeti °d države svoje terjatve?
Poznamo drug primer stavbne ruzbe, ki je zgradila erarju celo oeko stavbo. Stavbna družba ima obiti od države več sto tisoč Din, 1 so že zapadli v januarju. Za-]uan je vse prizadevanje družbe, da bi prišla do svojega denarja, pa čeprav je družba sama v največji stiski, ker zahtevajo od nje denar njeni dobavitelji. Družba je v resni nevarnosti, da ji bo na dražbi prodano v brezcenje vse njeno premoženje, a vendar je družba aktivna in likvidna, samo Če ji država plača njeno terjatev, •lasno je, da tudi ta družba zasluži Polno zaščito, dokler ne dobi pla-aue svoje terjatve od države.
*n takšnih primerov je vse pol-®°> ker vsi, ki so dobavljali kdaj rzavi, vedo, kako težko je priti do enarja. Najmanj kar se mora zato ud države zahtevati je to, da se država potrudi, da tisti, ki so zaradi nje v težkočah, ne bodo zaradi nje še gospodarsko uničeni. Saj pobira država dovolj visoke davke, da bi že smeli njeni davkoplačevalci zahtevati od nje vsaj l°liko pomoči.
Glas po zaščiti tudi drugih stanov je torej zelo utemeljen, zlasti Pa še, če se upošteva, da pomeni danes vsaka dražba redno samo Prodajanje v brezcenje. Takšno Prodajanje pa ni inič drugega, ko uničevanje narodnega premoženja n ugonabljanje še zdravih gospo-arskih eksistenc in tudi zato bi do treba napraviti konec z da-a&njo prakso brezobzirnih dražb n eksekucij. To je tem bolj pore no, ker so tudi razmere na našem denarnem trgu takšne, da so
brezobzirne eksekucije samo go-
spodarsko zlo. Ljudje ne morejo dvigniti svojega denarja, za svoj Ujdožen denar dobivajo minimalne ^Presti, za svoje obveznosti pa planejo obresti, ki se danes sploh ne morejo zaslužiti. V takšnih raz-
merah se sme tudi od dolžnika zahtevati samo to, kar je človeško mogoče.
Zato dajte najprej podjetniku in gospodarskim ljudem vse njih pravice, da bodo mogli priti do
svojega denarja, potem pa smete tudi od njih zahtevati, da v roku irzvrše‘vsa svoja plačila. Dokler pa vse mogoče postavne in druge zaščite ovirajo gospodarskega človeka, da pride do svojih terjatev, do
svojih poštenih in z delom ter z blagom pridobljenih terjatev, tako dolgo pa je treba tudi njemu izkazovati ono obzirnost, ki ga obvaruje pred gospodarskim propadom.
§ 19 obrtnega zakona mora biti revidiran!
Kdor ni usposoblien za »trgovino, naj tudi ne
bo trgovec
Ponovno smo že opozorili na nemogoči § 19. obrtnega zakona, ki pomeni ona široka vrata, skozi katera se more vriniti v trgovino vsak, pa če je za trgovino strokovno usposobljen ali ne. Posebno v današnjih časih, ko se mora trgovina že boriti za svoj obstoj in ko more samo nad vse verzi-ran trgovec premagovati vse težave, ki mu jih povzročajo nejasni in na hitro roko spisani birokra-tični predpisi ter nelojalna konkurenca raznih privilegiranih kon-zumov ter tujih velepodjetij, je takšna laksnost zakona nekaj; popolnoma nedopustnega. Ker smo tik pred beograjskim velikim kongresom, je zlasti treba, da ponovno opozorimo na ta nesrečni § 19 in da kongres zahteva, da se ta paragraf izpremeni ali pa vsaj njegove določbe s pravilnim tolmačenjem čim bolj ublaže, da ne bo mogel kvariti naše trgovine vsak, kdor le hoče.
Tako na primer določa ta paragraf, da zadostuje za dokaz trgovske strokovne usposobljenosti, če je bil kdo dve leti vajenec in dve leti trgovski pomočnik. Čisto vseeno pa je, če se je vajenec učil pri »trgovcu«, ki je sam- brez strokovne naobrazbe in čisto vseeno je, če ni dokazal, da se je v času svoje učne dobe za trgovino tudi usposobil. Kdor je bil dve leti vajenec in dve leti pomočnik, ta sme že odpreti tudi lastno trgovino, pa bodi njegova strokovna usposobljenost še tako majhna.
Še lepše je drugo določilo paragrafa 19, da sme odpreti trgovino vsak, kdor je dovršil gimnazijo. Kdor se je torej učil grščino, kdor zna latinske besede, je po § 19 že tudi usposobljen, da vodi trgovino. In vendar je več ko jasno, da daje gimnazija le splošno naobrazbo, nikakor pa ne trgovske in da zato tudi dovršena gimnazija ne more biti nobena kvalifikacija za vodstvo trgovine.
Zlasti silen odipor vsega zavednega trgovstva pa je proti določilu § 19, da sme odpreti lastno trgovino vsak obrtnik, ki je bil tri leta zaposlen <y svoji stroki. Te pravice po § 19 ise- v zadnjem času Judi obrtniki pridno poslužujejo in vedno pogostejši so primeri, ko odpirajo bivši kovači modne trgovine, bivši čevljarji špecerijske trgovine itd. Mnogi teh obrtnikov so na ta način zapravili svoje zadnje prihranke, ker pri današnji ostri konkurenci je moral njih poskus, da se uveljavijo v trgovini, čeprav niso za to strokovno usposobljeni, končati z neuspehom. Zato je tudi v interesu obrtnikov samih, da se to določilo § 19. obrtnega zakona odpravi, ker se bodo številni obrtniki obvarovali pred škodo. Je pač tako, da je le malo verjetno, da bi mogel imeti danes uspeh v drugi stroki, kdor ni mogel doseči uspeha niti v lastni.
A še iz drugega razloga se ne bi smelo trpeti to določilo obrt-
nega zakona. Če se v zadnjem času pojavlja na našem trgu v vedno večji množini slabo blago, skratka že ves »polel«, ki se nikjer drugje na svetu ne more več prodati, potem je to krivda pred vsem teh posili-trgovcev, katerim morejo obesiti tuji agenti prav vsako blago, ker vedo, da blaga ne poznajo. Je sicer res, da je to blago poceni, toda slabo blago je vedno drago in še vedno velja izrek Angleža, ki je dejal, da nima toliko denarja, da bi kupoval ceneno blago. Samo izučen trgovec pozna blago, samo ižučen trgovec Obvaruje tudi potrošnika, da ne kupi brezvred-
no blago in zato je treba tudi iz tega razloga dosledno zahtevati, da more biti trgovec samo tisti, ki more svojo strokovno usposobljenost za trgovino tudi dokazati.
Iz vseh teh razlogov mora trgovstvo iz vsem poudarkom ponavljati svojo zahtevo, da se § 19 zakona o obrtih revidira, dokler pa se to ne zgodi, da oblasti poskrbe za strožje tolmačenje tega paragrafa in da se bo vsaj na ta način omejil dotok nesposobnih ljudi v našo trgovino. V interesu nas vseh je, da naša domača trgovina napreduje, ne pa da propada zaradi ljudi, ki so le po imenu trgovci.
««
Ta-Ta".
Vpad tujcev hoče podjarmiti tudi trgovsko panogo našega gospodarstva in uničiti našega domačega trgovca
Pritisk tujega kapitala na naše domače gospodarstvo postaja ved-(no silnejši in vse naše gospodarske panoge so potisnjene v vedno težjo obrambo. V začetku, se je Čutil ta pritisk tujega kapitala samo v industriji, v zadnjem času 'pa postaja ta pritisk vedno nevarnejši tudi v trgovini. Zlasti po 'ustanovitvi družbe »Ta-Ta« je Paša trgovina v resni nevarnosti, da bo v vseh večjih mestih izrinjena od prodajalnic te družbe. 'Zato je potrebno, da naša gospodarska javnost odločno in pravočasno nastopi proti teij nevarnosti. Opozarjamo zato na članek, ki je izšel v listu »Svoji k svojim«, gla-feilu za propagando in zaščito domače delavnosti. Pod gornjim naslovom piše ta list v svoji številki z dne 25. aprila naslednje:
1 »Takoj po veliki vojni, ko se je naša država nahajala še v formiranju in urejevanju, naši gospodarski ljudje pa so še bili utrujeni od stisk, ki so jih preživeli v prejšnjih dneh, so začeli prihajati 'tujci v našo državo, v začetku polagoma, pozneje pa vedno hitreje in močneje, da bi zavzeli posamezne panoge našega gospodarstva. Kapital Dunaja in Budape-šte, ki je ostal po razpadu dvojine monarhije brez privilegiranega področja za svoje delovanje, je prvi napadel in še napada Jugoslavijo. Na ta način je prišlo do najbolj nemogočih »Jugo-juga«, da imamo v Zagrebu celo »Jugo-črevo«. Takoj moramo omeniti, da ho mogli doseči tujci svoj nagel uspeh predvsem zaradi dveh čiri jenic; medsebojnega prepira naših treh plemen, ki še vedno traja in nezavednosti nekaterih naših državljanov, ki so dali za judeževe srebrnike svoje ime za ustanavljanje tujih podjetij.
In panoga za panogo jugoslovanskega gospodarstva je padala pod oblast tujcev. Najprej tekstilna industrija, potem mlinska, les-
na, pa usnje-predelovalna so postale odvisne od tujcev.
Naša trgovina je bila primero-tna nezadeta, ker ni dajala upanja ina tako velike dobičke ko industrija. Danes pa, ko je za novo Industrijo skoraj nemogoče dobiti koncesijo, so začeli tujci vpadati tudi v trgovino, ki je bila dosedaj od njih Čisto prosta.
Tako je prišlo do ustanovitve famozne delniške družbe »Ta-Ta«, s katero naj se najprej osreči Beograd, nato pa Zagreb in vsa večja mesta naše države.
Pa tudi tu bi šlo najbrže težko, če se ne bi našli nekateri naši ugledni, a nacionalno čisto nezavedni ljudje, ki so dali svoj ugled in svoje ime za ustanovitev nove družbe.
Imeni dveh eminentnih zastopnikov beograjskega in zagrebškega gospodarstva bliščita med ustanovitelji te družbe. To sta gospoda Milorad Radojlovič, beograjski trgovec z železnino, podružnica znane narodne hiše Radojlovič, ki je dala naši državi predsednika državnega sveta in predsednika Trgovinske zbornice ter Franjo Lat-kovič, večkratni predsednik in podpredsednik raznih denarnih in drugih gospodarskih podjetij v Zagrebu. Koliko bo ta njun korak napravil škode v vrstah, iz katerih ona izhajata, se bo pokazalo zelo kmalu. V vsakem primeru pa sita zakrivila narodni greh, ko sta dala svoje ime skupini Židov, kateri so na čelu; Wiener, dr. Mayer, Fux, Abeles, Lustig in drugi.
Vsiljuje se neizogibno vprašanje: Komu je sploh bilo potrebno, da se ustanovi ta družba. Ali državi, ali našemu gospodarstvu, ali našemu potrošniku ali pa skupini Iz Nemčije pobeglih Židov, ki stoje za to firmo?
Odgovor je sam po sebi jasen.
Država ne bo imela nobenih koristi, ker en milijon (a te dni 'je bila iz prozornih namenov povišana glavnica na 6 milijonov
Din) prijavljenega kapitala očitno govori o dobro premišljenem načrtu izigravanja vseh mogočih zakonov te države. Naše gospodarstvo bo imelo še manjšo korist, ker se (bo ogromna večina blaga, ki ga bo prodajala ta družba, nabavljala v tujini. Ubogi potrošnik pa, na katerega se bo verjetno sklicevala ta gospoda, on bo imel najmanjšo korist, ker blago, ki se sedaj more dobiti pri njih, ne odgovarja po svoji kakovosti niti blagu, (ki smo ga dosedaj videli le po vaških poslovalnicah.«
Kdo bo torej imel korist! Odgovor je jasen, zato pa se mora tudi delovanje družbe »Ta-Ta« pri nas prepovedati! Ponovno zahtevamo to kar najodločneje!
Konferenca gospodarskih zbornic v Novem Sadu
Na predlog novosadske ‘ skupne zbornice in v soglasnosti z drugimi zbornicami je sklicala beograjska trgovinska zbornica veliko skupno konferenco vseh trgovinskih in industrijskih zbornic v državi. Konferenca se začne dne 7. maja v Novem Sadu. Na dnevnem redu konference so ta vprašanja: Izpre-memba plačevanja davka na poslovni promet za drva in žitarice
— Vnovčenje letošnje žetve — Reforma izvozne sadne trgovine
- Razveljavljenje prepovedi izvoza ovsa — Načrt uredbe o pre-skrbovanju industrije z domačimi surovinami agrame proizvodnje — Prehrana pasivnih krajev — Banovinska trošarina na vino in žganje — Predlogi splitske zbornice
— Prednačrt uredbe o določevanju minimalnih mezd, o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb z delavstvom ter o razsodiščih — Izvajanje določil finančnega zakona glede davščin — Kontrola uvoza — Revizija obrtnega zakona
— Revizija uredbe o prometu in kontroli strupov — Metode za po. bijanje brezpravnega in protiipo-tetavnega krošnjarjenja — Slučajnosti. Dnevni red konference je torej zelo bogat.
Hrvatski industrialci proti nameravani uredbi o surovinah
Združenje industrijcev za savsko banovino je razpravljalo o načrtu uredbe glede oskrbovanja industrije z domačimi surovinami. V svoji izjavi odklanja združenje ta načrt, ker presplošno omogoča, da pride vsa industrija, ki predeluje domače kmetijske proizvode, pod neki posebni režim, ki bi jo preveč oviral v svobodnem delu. Poleg tega se je ta sistem izkazal kot slab celo v najtežjih časih vojne, ko so bile takšne prisilne odredbe še količkaj razumljive. Ko pa združenje odklanja ta načrt, pa nikakor ne odklanja tudi sodelovanja med industrijo in poljedelstvom ter zato predlaga ustanovitev industrijsko-kmetijskega posvetovalnega odbora, ki bi ga tvorili poleg zastopnikov kmetijskega, trgovinskega in vojnega ministrstva tudi zastopniki vseh industrijskih in kmetijskih panog, ki J)i prihajali za ta vprašanja v poštev. Ta odbor naj bi šele izdelal konkretne predloge za nameravano uredbo in jih potem predložil vladi. S tem bi se doseglo tudi to, da ne bi industrija čutila, kako se proti njej uvaja neki poseben režim.
Širite »Trgovski list«!
Zavarovanci pri Feniksu morajo še nadalje plačevati premije
Zaradi raznih alarmantnih vesti, da je vse izgubljeno in da bodo vse terjatve proti Feniksu propadle, se je obrnila Zveza trgovskih 'združenj v Zagrebu na odločujoče kroge ter jih vprašala, če miorajo lastniki polic Fenilksa še nadalje plačevati dospele premije na police, ker da se' zavarovanci boje, da ne bodo izgubili samo svojega denarja, ki so ga že vplačali, temveč tudi vsa 'bodoča vplačila. Zveza trgovskih združenj je nato prejela odgovor, da morajo zavarovanci Feniksa v naši državi na vsak način še nadalje plačevati dospele premije na police, ker bi v nasprotnem primeru izgubili vsa dosedanja vplačila. Vlada da je ukrenila že vse potrebno, da Se v celoti zavarujejo interesi naših zavarovancev jugoslovanske afilacije Feniksa im zato zavarovanci ne bodo imeli nobene škode, če bodo še nadalje izpolnjevali Svoje obveze do Feniksa.
Glede prijave terjatev na Dunaj
Opozarjamo vse svoje bralce, da gre vedno, kadar poročamo o »Phonixu«, le za dunajsko družbo in dunajsko centralo, da pa za jugoslovansko reprezentanco in jugoslovansko ravnateljstvo uporabljamo le fonetično ime »Fenikse. Zato je treba tudi našo zadnjo notico v torkovi številki razumeti tako, da je treba prijaviti do 1. junija samo terjatve proti »Pho-mixu«, torej proti dunajski družbi.
OUZD v aprilu
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je objavil statistiko svojih zavarovancev za april.,
V primeri a aprilom 1985 se je povečalo število zavarovancev za 5.959 na 83.371: V primeri z marcem 1936 pa le 3.924.
Odstotek bolnikov se je zmanjšal.
Povprečna dnevna zavarovana mezda pa se je v primera z aprilom 1985 zopet znižala, in sicer pri moških za 0'21 Din, pri ženskah pa za 0'02 Din. Celotna dnevna zavarovana mezda pa se je dvignila zaradi večjega števila zavarovancev za 127.290 Din na 1,863.449 Din.
Gibanje članstva v zadnjih mesecih kažejo te številke:
članov
1935 oktober	82.562
1935 november	82.109
1985 december	78.695
1986 januar	75.087
1936 februar	76.551
1936 marec	79.447
1936 april	83.371
Povprečna dnevna zavarovana mezda pa je znašala:
1935 november	Dm	22'43#
1985 december	Din	22'36
1966 januar	Din	22-38
1936 februar	Din	22’18
1936 marec	Din	2218
1936 april	Din	22'35
Občni	zborliubliantk
Tudi občni izbor ljubljanske borze je izzvenel v konstataciji, da se mora naše gospodarstvo boriti že z obupno težkimi razmerami. Nikjer še ni videti pravega zboljšanja, dočim nastajajo vedno nove težkoče. Tako so sankcije zreducirale na borzi kupčijo z lesom, nepotrebne intervencije Priizada pa so škodovale žitni trgovini. Denarni trg pa je ostal v enako kritičnem položaju, kakor je bil, le da mu ustvarja kmetska zaščita vedno nove težkoče. Rešitev iz tega stanja je le v solidarnosti gospodarskih stanov, kakor je z močnim glasom poudaril predsednik dr. Slokar v svojem poročilu in 'ki je zato tudi apeliral na vse one, ki so na odgovornejših mestih, da delajo v smislu te solidarnosti. Naj bi našel ta apel čim močnejši odmev v vseh vrstah naših gospodarskih ljudi in že bo dosežen 'pomemben uspeh. Naj pa tudi v vladnih krogih ne prezro konstatacij občnega zbora o težkem stanju našega gospodarstva, da se bo 'začela že enkrat izvajati v državi
dobra in smotrena gospodarska politika!
*
Občni zbor je bil dobro obiskan ter so se med drugimi udeležili 'občnega zbora: za bansko upravo načelnik, dr. Marn, borzni komisar in* finančni direktor dr. Sedlar, 'Zbornico za TOI in odsotnega predsednika Jelačina je zastopal tajnik dr. Pless, Zvezo trgovskih 'združenj Josip Kavčič, Trg. društvo »Merkur« predsednik dr. "VVindischer, Zvezo industrijcev gen. tajnik Milan Šuklje in Društvo veletrgovcev in industrijcev podpredsednik Jeras.
Občni zbor je otvoril predsednik 'dr. Slokar, ki je najprej poeidra-vil vse preje navedene gospode ter zastopnike tiska. Konstatiral je sklepčnost občnega zbora, ker je od 128 članov navizočnih, odnosno zastopanih po pooblastilih 75 članov. Ko je predsednik imenoval še zapisnikarje in overova-telje zapisnika, je podal naslednje poročilo:
Poročilo predsednika dr* Siokaria
Zveva gospodinj
VI. gospodinjska - gospodarska razstava na pomladanskem velesejmu v paviljonu »K« pod naslovom »Sodobna gospodinja« bo prikazana v obliki gospodinjske re vije s poljudno razlago gospoda šef-režiserja 0. Šesta, ki vedno z zanimanjem sledi gibanju v na šem javnem in zasebnem življenju. Revija ho podala poleg primerov pravilnega in nepravilnega oblačenja tudi pravilno kretanje gospodinj, služkinj, žena v poklicih, mladih deklet ob raznih' prilikah, Prikazano bo rodbinsko življenje v domačem krogu ali ob slavnostnih prilikah. Razstava sodobne gospodinje bo posegla globine našega duševnega življenja in se tudi ne bo plašila ožigosati naše najbolj kričeče hibe«
»Predno preidemo na dnevni red današnjega občnega zbora, se moramo spomniti v lanskem letu preminulega našega častnega 'predsednika Dragotina Hribarja, ki je eden utemeljiteljev naše ustanove in ki je celo vrsto let sodeloval v njeni upravi. Ob priliki njegove smrti je uprava borze imela posebno komemorativno sejo, na kateri je dala izraza svoji globoki žalosti nad to izgubo. Borza bo ohranila Dragotina Hribarja trajno v najsvetlejšem spominu. Slava mu!« (Vsi zborovalci so 'stoje poslušali govor predsednika ter zaklicali koncem njegovega govora trikratni slava! spominu Dragotina Hribarja.) Nato je predsednik Slokar nadaljeval:
»Razvoj gospodarstva v minulem letu ni nikakor razveseljiv. Vidnega zboljšanja v večjem obsegu ne moremo konstatirati v nobeni panogi, dočim se je pri 'nekaterih panogah gospodarstva naše banovine stanje občutno in 'celo katastrofalno poslabšalo. Denarna trg je še daleč od normalizacije in ni mogoče predvideti termina, kdaj bodo zamrznjene vloge in naložbe postale likvidne. V enaki stiski ko večina bančnih zavodov 3e nahajajo s sporadičnimi izjemami tudi regulativne hranilnice in zadruge. Zaščita kmečkih dolžnikov, ki se je že tolikrat definitivno urejevala, še 'vedno ni rešena in že se pojavljajo tudi drugi bolj dalekosežni predlogi, ki bi mogli povzročiti gospodarstvu uedogledno škodo. Ce se še ozremo n,a vse težave mednarodnega izravnan j a plačilnih obveznosti, na vse ovire uvoza in izvoza, na vse obstoječe in event, predstoječe komplikacije mednarodnega značaja, ki bi utegnile že tako zamotane razmere še bolj komplicirati, potem moramo ugotoviti, da je danes zelo težko delati na gospodarskem polju, ki 'je vir življenja in napredka.
Vendar pa se moramo zavedati dejstva, da je vsako gospodarsko udejstvovanje brez neke mere optimizma nemogoče. V smislu tega 'spoznanja moramo vztrajati v borbi proti vsem nasprotujočim elementom. Prepričan sem, da bomo zmagali, ker mora končno zmagati volja do življenja in do boljše bodočnosti! Najboljše sredstvo v dosego, tega cilja je solidarnost Vseh gospodarskih slojev, ki so vsi ozko povezani med seboj. Vsi, ki fee nahajaj* na višjih položajih gospodarskega udejstvovanja, se morajo zavedati, da bodo le vztrajnim delom in složnim delom služili ne samo sebi, ampak tudi narodu, državi in našemu vrhovnemu gospodarju, našemu priljubljenemu kralju.
Živio kralj Feler II.! Naj živi vzvišeni kraljevski dom! (Vsi;
Zborovalci so se pridružili temu klicu, z glasnim odobravanjem pa teo zborovalci tudi pritrdili izvajanjem predsednika dr. Slokarja.)
Občni zbor je nato takoj prešel 'na poročilo borznega sveta o ponovnem letu 1935. Poročilo je bilo 'soglasno in brez debate odobreno. (Kolikor še tega poročila nismo objavili, ga objayljamo v današnji številki na drugem mestu. Op. ur.)
Sledilo je poročilo finančnega 'odbora, ki ga Je podal njegov predsednik Ivan Gregorc. Iz njegovega poročila posnemamo:
Bilanca za 1. 1935 je bila na 'seji finančnega odbora natančno 'pregledana in je bilo pri tej priliki ugotovljeno, da popolnoma soglašaj« z glavno .knjigo računi bilance ter izgub4e in dobička. Finančni odbor je' tudi ugotovil izterljivost vseh terjatev. Vrednostni papirji so bili vneseni v bilanco z istim zneskom kakor lani, inventar pa z 1 Din kakor v 1. 1984. Vsota vseh aktiv se je zvišala za HOO 687 Din na 1,410.830 Din. Fi-
ki tvorijo račun izgube. Tako pri plačah, za kar je izrekel predsednik odbora Gregorc toplo priznanje tajniku borze g. Kovaču, kakor tudi pri najemnini in telefonskih pristojbinah so bili doseženi Veliki prihranki. Račun dobička 'izkazuje te glavne postavke: prenos prebitka iz 1.1934 Din 308.646, iborzni davek v višini 8000 Din, ki je padel zaradi zmanjšanja blagovnih poslov, kar je posledica sankcij in pa intervencije Priza-da, za 2000 Din, članarina Din 46-550, devizna kurtaža 193.143 Din, za 3000 Din višja ko v 1. 1934, razsodiščne pristojbine, ki so se v primeri z 1. 1934 dvignile za 33.644 na 208.072 Din in obresti od naložb v višini 30.076 Din.
Če odštejemo od vsote dobičkov brez prenosa iz 1. 1934 vsoto izgub, dobimo razliko 100.449 Din, ki predstavlja čisti dobiček za 1. 1935. Predsednik finančnega odbora ugotavlja, da borza, ki je tako občutljiv barometer za stanje gospodarstva, ne more kornet ati ra ti nobenega zboljšanja v našem gospodarstvu.
Predlaga potrditev bilance ter razrešnico uprarvi. Občni zbor soglasno ta predlog odobri.
Sledile so volitve. Predsednik dr. Slokar imenuje za iskrutina-'torje gg. Čeča, Jerasa, Medena in dr. Loretta.
Rezultat volitev proglasi pred-feednik skrutinija g. Čeč. Oddanih 'je bilo 72 glasovnic in so bili soglasno izvoljeni:
V borzni svet: Karol Čeč, Ivan Jelačin, Viktor Meden, ing. Vla-diihir Remec, dr. Djuka Vrbanič.
V finančni odbor; Ivan Gregorc, 'Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič in Anton Soršak.
V borzno razsodišče; dr. Fran Loretto, dr. Aleksander Lunaček, Viktor Naglas, Anton Pauli, Rudolf Rozman, Fran Rus, Anton Soršak, Josip Urbanič in Stane Vidmar, kot namestniki pa: Aleksander Friedrich, Žane Miklavc, Anton Rojina, Makso Sever, Avgust Volk.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se zahvali predsednik dr.
Politične vesti
(nainčni odbor nagaja v svojem po- Slokar vsem za udeležbo ter za-ročilu tudi podrobno vse postavke, • ključi občni zbor.
Fr. Zelenik:
Dve pismi
Za novo leto so nastavljenei dveh znatnih firm dobili pismo, v katerem ata firmi izrazili svoje mnenje o. delovanju svojih nastav-'Ijemcev. Dobesedno ne morem navesti vsebine teh pisem, ker jih nimam v rokah, temveč sem pisani samo videl in prečital. Pač pa točno navajam vsebino teh dveh pisem.
Ena teh firm je pisala svojim nastavljencem to:
»Nastop novega leta nam nudi prijetno priliko, da Vam izrekamo najtoplejšo zahvalo za Vaše vestno in vneto sodelovanje v preteklem poslovnem letu. Radi priznavamo, da Vaše delovanje zasluži priznanje v obliki povišanja plače, in bi Vam to tudi iskreno radi naklonili. Ali sami ravno tako dobro veste, kakor mi, kakšne so danes razmere v naši kupčiji. Kakor hitro se kupčijske razmere zboljšajo, Vam bomo plačo zvišali. Kot majhna odškodnina naj Vam bo priložena novoletna nagrada.
Prosimo Vas, da tudi v novem letu posvetite vse svoje sile naši trgovini, da z združenimi močmi zmanjšamo posledice zastoja v trgovini.
Z odličnim spoštovanjem:
Podpis.«
Druga firma je pa pisala svojim naslovljencem tako nekako:
Z Vašim delovanjem v prete klem letu nikakor nismo zadovoljni in bi Vas radii Vaše lenobe* in nezanimanja za trgovino najraje odpustili. Za sedaj se tega skraj-
nega sredstva ne poslužimo, pač
pa Vam znižamo plačo za...............
Podpis.
Kaj mislite, katera firma bo imela več koristi od svojih na-sitavljencev, katera je pravilneje postopala in katera je v ocenjevanju svojih pastavljencev pravičnejša?
Večinoma vsi, ki se pečate danes s trgovino, ste začeli kot na-stavljenci. Spomnite se svojih na-stavljeniških let, spomnite se na svoje razpoloženje, če ste imeli dobrega šefa ali pa kakega sitnega dedca. Spomnite se, s kakšno vnemo ste delali v trgovini prvega in kako v trgovini 'drugega.
Ali ne mislite, da bodo nasftav-ljenci trgovine, katere lastnik jih hvali za njihovo zvesto sodelovanje, delali še z večjo vnemo in z večjim veseljem kot doslej. Niso dobili povišanja plače, saj sami prav dobro vedo za vzrok, zakaj ne, ali priznanje šefa in novoletno darilo sta velika vzpodbuda za nastavljence.
Kaj pa je dosegel lastnik druge firme? AH ga bodo nastavljenei radi imeli, ali bodo delali z večjim veseljem in z večjo vnemo v trgovini? Ali ne bodo občutili krivice v presoji njihovega delovanja? Huda je danes za ljubi kru hek, sicer bi mu Vsi ušli. Če pa ima ta firma res tako slabe na-etavljence, da ne zaslužijo toplega pisma in lepega priznanja, za ruji hovo delo, tedaj je to slabo znamenje, ne za nastavljence, temveč 'za — firmo!
Italijanska vlada ni pristala na to, da se revidira lozanska mirovna pogodba po želji turške vlade.
Kakor poroča pariški »Oevre«, so začeli Italijani graditi tudi utrdbe ob Skadrskem in Ohridskem jezeru. Isti list piše nadalje, da so se odnošaji med državami Male antante in Balkanskim sporazumom zaradi posledic etiopske vojne nekoliko poslabšali. List poroča končno, da bi mogla preslabotna podpora Francije balkanskim' državam povzročiti njih približanje Nemčiji.
Katastrofa Etiopije je spravila tik pred katastrofo tudi Zvezo narodov. članica Zveze narodov, ki je bila napadena od druge članice Zveze narodov, je danes kljub vsem sankcijam brez vsake zaščite. Kaj morejo torej pričakovati manjše države od Zveze narodov? Zato se v evropskih listih že govori o potrebi razpusta sedanje in ustanovitve nove Zveze narodov. Samo silno malo ljudi veruje, da bi mogla nova Zveza imeti koliejkaj več nade na uspeh.
Lloyd George je objavil članek o etiopski katastrofi, v katerem med drugim pravi: Zaradi francoskih volitev je moral Svet Zveze narodov odložiti svoje sklepe glede afriške vojne. Mussolini pa se ni zmenil za francoske volitve in tako je bila Etiopija pokopana. Etiopska vojna je bila zadnja prilika za Zvezo narodov, da reši svoj ugled. Tudi ta zadnja prilika je sedaj definitivno zaigrana.
Etiopski cesar je odpotoval s svojo rodbino na najhitrejši angleški križarki v Jeruzalem, kjer
ostane njegova rodbina, on sam pa odpotuje v Ženevo in se udeleži 11. maja zasedanja Zveze narodov. Tako bo spravil Zvezo narodov v prav čedno zadrego.
Francosko stališče v abesinskem vprašanju označujejo listi takole: Francija bo zahtevala, da Italija ne sme dobiti v Abesiniji večjih pravic, kakor jih je dobila Francija v Maroku, s čimer bodo Italijani pač lahko zadovoljni. Rekrutiranje čet v Abesiniji se mora Italiji omejiti. Zagotoviti je varno in neovirano poslovanje francoskega pristanišča v Džibutiju in francoske železnice v Adis Abebo.
Angleško itsUKSe ▼ abesinskem . vprašanju še ni fiksirano. Precej pozornosti je vzbudila izjava Bald-wina, da se more Italija sedaj zopet vrniti v fronto velesil, ki je bila postavljena v Stresi.
Francija zahteva zdaj čimprejšnje sklicanje francosko-angleško-itali-janske konference, ki naj odloči o bodoči usodi Abesinije. Tako bo Zveza narodov tudi formalno izločena pri reševanju abesinskega vprašanja. Tudi zadnja krinka bo s tem padla.
Vkorakanje italijanskih čet v Adis Abebo se Je izvršilo z vsem pompom, ki je pri Italijanih običajen. Najprej so korakali karabinjerji in grenadirji v svojih paradnih uniformah, nato Italijanske čete, potem je pa sledil generalni štab. Zaključek čet so tvorili zopet karabinjerji in grenadirji.
Istočasno, je bilo veliko zmagoslavje po vsej Italiji. Proglašena je bila mobilizacija Italijanskega, naroda kakor ob začetku etiopske vojne. Vse prebivalstvo se je moralo zbrati pred zvočniki, da so poslušali Mussolinijev govor.
Mussolini je bil vidno ganjen, ko je začel govoriti. Dejal je, da je mir zopet vpostavljen, toda rimski mir, kar pomeni, da je Abesinija italijanska. Z abesinskim narodom da je Italija zopet sklenila mir in v senci italijanske zastave so številni abesinski poglavarji že izrekli svojo pripravljenost, da žive v miru z Italijo. Poglavarji in rasi, ki so zbežali, ne štejejo več. Končno je poudaril Mussolini, da je držal svojo besedo,, da afriška vojna ne bo motila miru v Evropi.
Angleško-italijansko zbližanje se že pripravlja po etiopski tragediji. Tako Je izjavil Mussolini angleškemu novinarju Wardu Frinceu, da ni bila njegova politika nikdar naperjena proti Angliji in da so mogli kaj takega trditi le zaslepljenci. V angleškem parlamentu pa je izjavil zun. minister Eden, da bi bila edina uspešna sankcija
proti Italiji zapora Sueškega prekopa, a te sankcije ni Anglija izvršila, kajti Anglija ni bila nikdar proti Italiji.
Nemški vojni minister je podpisal odlok, da 5 km vzdolž renske in belgijske meje ne sme biti noben nemški vojak. Simbolična demilitarizacija Porenja je po etiopski katastrofi dosežena!
Hitler je v svojem govoru ob priliki majske proslave dejal, da nima Nemčija agresivnih namenov proti Češkoslovaški. Kakor pa poroča sedaj »Prager Presse«, je ta pasus njegqvega govora v objavi za Nemčijo izpadel.
Denarstvo
Kaj bo z nemško marko
V bližnjih dneh mora pasiti odložitev .glede nadaljnjega razvoja tečaja nemške marke. Gre namreč za to, če bo še naprej dbiveljal dosedanji način pospeševanja,nem-škega izvoza z izvornimi premijami. Te premije so veljale Nemčijo letno eno milijardo mark, od katerih je plačala industrija 700, trpina pa 300 milijonov. Sedaj zahteva nemška industrija, da se »breuiene s temi premijami tudi Rožniki s posebnim uvoznim davkom. Tudi za kmete bi moral vejati ta davek. Velik del nemške MidUstrije pa bi imel še raje, če bi se nemška marka razvrednotila, ker mora Mjufih premiji nemški izvoz premagovati silne težave. Boj med pristaši in nasprotniki devalvacije .postaja vse ostrejši, Glavni nasprotnik devalvacije je dr. Sohacht,. čegar vpliv, pa je v zadnjem, času precej padel, Za de-, arvacijo pa sta vladni, gospodarski rokovnjak Keppler in pa državni Svetini k Reinhardt, ki se imenuje tudi kot naslednik Schachtov v Beiohsbanki. Debata o potrebno* ®Ji in umestnosti devalvacije je v omčiji v zadnjem času precej ži-'ahina in .potnjemibaio je, da se i&-reka za devalvacijo tudi narodno socialistični list »Die deuteche Volk«wirtsichaft«, ki pravi, da je cisto vseeno, koliko gramov, zlata ima nemška marka in da je važno samo to, kakšna je njena kupna moč. Če ostane ta neizpremenjena, Potem se more izvesti tudi devalvacija marke.
Eventualna devalvacija marke bi mogla našemu gospodarstvu silno škodovati, ker imamo v Nemčiji velike terjattve v markah. Ze itak imamo sedaj precejšnje izgube, ker marka notira oficialno sicer po 17.60 Din, dejansko pa se mr dobi za njo več ko 14 Din. aradi tega tudi naše terjatve Nemčiji dejansko ne znašajo Več 422 milijonov Din, temveč sa-j130 $36 milijonov Din in naim je °rej že dosedanja devalvacija Ptarke vzela 80 milijonov Din. Na-■aijnja devalvacija marke bi zato mogla naše izvoznike kar nevarno
aadeti.
Stanj« Narodne banke
Izka« Narodne banke s 30. aprila izkazuje naslednje iapreinembe (vse v milijonih Din>:
Kovinska in devizna podloga se je skupno povečala za 0,6 na 1.507,8.
Devize, ki ne spadajo v podlogo,
®o se zmanjšale za 20,9 na 296,5.
Vsota kovanega denarja se je anižala iza 27,6 na 395,5.
p°sojUa so se skupno svišala 28 5>1 na 1.610,59.
Razna aktiva so se zmanjšala 128 2,7 na 528,5. Druge postavke na . tivni strani so ostale skoraj nespremenjene.
Obtok bankovcev se je povečal zaradi ultima za 95,1 na 4.828,8, nazadovale pa eo obveze na pokaz za 128,5 na 1.552,8. Obveze g rokom pa so se zmanjšale iza 15,2 hft 60.
Bazna pasiva so se povečala za 2>I na 182,3-Skupno zlato in devizno kritje
^ je .povečalo na 30,38%, samo siato pa na 29,30%.
Odlog plačil j« dovoljen
?®f°jiluici za župnijo Polenšak za 6 let za dolgove, nastale do ^ februarja 1936.
mu BeMttfe dneh Je bilo podpisanih ^.milijonov Dia driav-bonov, ki jih Je razpisal finančni minister.
A, P»Kriški,B*”i so,nazadovali *«aji borznih papirjev zaradi ^ge levice na parlamentarnih letvah. Tudi delnice francoske anke so padlo.
Etiopsko posojilo, ki je bilo pred 14 dnevi razpisano v Londonu, bo vrnjeno podpisnikom. Italijansko posojilo za izkoriščanje naravnih zakladov Abesinije bo menda bolj uspešno.
Zlate podloge so se po podatkih Zveze narodov v letošnjem prvem tromesečju zmanjšale (vse v milijonih dolarjev) v Franciji za 28, v Belgiji za 14, v Španiji za 5, v Nemčiji in Poljski za 2 milijona
dolarjev. Povečale pa so se v Združenih državah Sev. Amerike za 35, v Nizozemski za 28,7; v Švici za 23, v Veliki Britaniji za 5 in v Japonski za 3 milijone dolarjev.
Devizni, valutni In efektni trg
Iz poročila ljubljanskega borznega sveta
Še večje težave, ko pri zamenjavi gospodarskih dobrin, so bile težave na valutnem in, deviznem trgu. Mednarodni posli se še nadalje razvijajo v znamenju klirin-gov„ Lani, smo dobili privatni kli-ring še z Nemčijo in Italijo. Velika hiba vseh kliringov je, da se vedno počasi efektuirajo in da znaša čakalna doba najmanj 1 do 6 mesecev. Italijanski kliring se je sicer razvijal dobro, radi sankcij pa je bil 18. novembra ukinjen.
S 25. novembrom se je začel promet s tako imenovanimi kompenzacijskimi markami, oziroma klirinškimi nakaznicami v privatnem kliringu z Nemčijo. Nadalje je bilo uvedeno (počenši s 1. oktobrom) terminsko poslovanje z avstrijskimi šilingi v privatnem kliringu ter z grškimi kompenzacijskimi boni, z najkrajšim rokom 15 dni in- najdaljšim rokom 3 mesecev, s termini zaključkov per medio in per ultimo.
Celotni devizni promet v Jugoslaviji se je gibal takole (v milijonih Din);
1931	12.841
1932	4.410
1933	3.905
1984	4.563
1985	4.566
Od tega je odpadlo na klirinške posle 3006, na čiste devizne posle pa 1.499 milijonov dinarjev.
Promet v devizah in valutah na ljubljanski borzi, je znašal v mili-
1932	1933	1934	1035
4% agr.	ob v.	59'3	60"2	86-4	106*4
2'5% voj.	škoda	67'6	72'4	104*6	120*0
7% inv.	pos.	70'2	63'8	92*8	104\5
Tabela jasno dokazuje, da so državni papirji že od 1. 1932 v stalnem dvigu.
Na ljubljanski borzi je bil dosežen 1. 1935 ta promet: L. 1932. je bilo prodanih 200 papirjev za 31 tisoč dinarjev, 1. 1933. 1469 zg 258 tisoč dinarjev, 1. 1934. 2806 za 293 tisoč in 1. 1935 2124 za 531 tisoč dinarjev. V primeri z 1. 1934. se je torej lani povečal promet za skoraj en četrt milijona Din.
Promet z industrijskimi in bančnimi papirji je bil tudi lani malenkosten.
Borzno razsodišče
Da bo slika o delovanju ljubljanske borze popolna, objavljamo še poročilo borznega sveta o delovanju razsodišča.
Na novo je bilo vloženih 1722 tožb, za 556 več ko v 1. 1934. Skupno s prevzetimi iz L 1934. je bilo rešiti 1801 tožba, od katerih je ostalo koncem L 1935. nerešenih samo 55, a so tudi te danes že rešene. Pravdno postopanje je tra-
jalo do končnoveljavne rešitve v 182 primerih do 8 dni, v 857 primerih do 14 dni, v 352 primerih nad 14 dni do 1* meseca in samo v 108 primerih nad 1 mesec. — Ti slednji primeri pa so se zavlekli predvsem zato, ker je bilo često vročanje po pošti združeno z velikimi težkočami.
Pri sporih, nastalih iz poslov, ki so bili sklenjpnj zunaj borze, toži-telj ni bil borzni, član v 955, toženec pa ne v 1699. primerih. Med vsemi strankami je bilo le 20 iz tujine. Odvetniki so v 772 primerih zastopali tpžitplje, v, 49 pa tožence-
Skupni znesek vtoževanih terjatev je znašal nad 3*8 milijona dinarjev in je presegel vsoto terjatev v 1. 1934. za 227 tisoč dinarjev. Vzrok povečanja vloženih tožb pa ni v zboljšanju gospodarskih razmer, temveč v rastočem zaupanju do borznega razsodišča. Delo raz-sodiščnih senatov je naraslo in tudi ekspeditivnost borznega razsodišča. Borzni svet se zato v svojem poročilu zahvaljuje, predsednikom razsodišča in vsem razsodnikom za njih uspešno delo.
Dobave - licitacije
j onih dinarjev:	
1930	957
1931	852
1932	152
1933	126
1934	170
1935	. 211
Zagreb 3.2121 5559 5091 7751 904'0
Za prometom v letu 1930 zaostaja promet kljub dvigu v letu 1934. in 1935. še vedno za 77*9%.
Na beograjski in zagrebški borzi pa se je gibal ta promet v milijonih Din takole:
Beograd
1931	1.771*0
193(2	436-5
1933	475-8
1934	8O0-3
1935	959'2
Efektno tržišč« je bilo v suame-nju dviga vseh papirjev. Tako se je dvignilo 7% investicijsko posojilo od povprečnih 70"50 v januarju na Din 77 v decembru, Setig-manovo posojilo od Din 65-50 na 797%, Blair od 55"50 na 71, vojna škoda od 336*50 na 354*50 in podobno tudi vsi drugi državni papirji.
0 gibanju poglavitnih državnih papirjev nam daje najboljšo sliko naslednja tabela o povprečnem letnem borznem indeksu (1929 je 100):
KI&EJE
V«yA vc*4 pgr
f»ograf{jcJL.
ali risba (h
IsvrlM/e
aehaaUdneiše k! Hi a rna
ST*D1U
IlUB LIANA
DALMATINOVA 13
Odmera družbenega davka
Da bi se odmerjal družbeni davek pravilno In enotno, je izdalo finančno ministrstvo naslednja navodila:
j, Svobodna Qccng (odst. 2. čl. 81 zakona o neposrednih davkih; Odst. 5. pravilnika k temu členu in poglavje 13. navodil št. 70.800).
Oblasti, ki odmerjajo davek, morajo paziti na to, da se mora to zakonsko določilo uporabiti, če so posamezni pravni .posli podjetja 'storjeni (brez prejema enake vrednosti1 aili pod okoliščinami, ki vzbujajo upravičen .sum, da je bil z njimi namenoma zmanjšan čisti dohodek podjetja. Način postopanja v takšnih primerih je podrobno raizložen v pravilniku k čl. 81. zakona in poglavju 13. navodil za odmero družbenega davka Os, p-br. 70.800 z d»e 3. oktobra 19fi5.
II. Nagrade ali koristi ustanovitelja ali članov podjetja (odst. 1. točk. 4. Čl. 82 zakona; odst. 1. toč. 4. pravilnika k čl. 82.)..
Kot odškodnine ali nagrade ustanoviteljev ali drugih članov podjetja se morajo smatrati vse one posebne nagrade ali koristi, ki jih te osebe prejemajo na katerikoli način ali ped katerimkoli imenom iz dohodkov podjetja.
III. Obresti na lastni vloženi kapital (odst. % toč. 4, k čl. 82. zakona o neposrednih davkih, odst. 2. do konca točk. 4. pravilnika k temu člen« i® poglavje 15. navodil št. 70.800).
V primeru, ko odmerua oblast ugotovi, da obstoji gospodarska identičnost med podjetjem, kateremu je bil dah določen kapital na stalno razpolago in upnikom, ki je dal podjetju v kakršnikoli obliki ta kapital na razpolago, tedaj se zaračupane obresti, provizije ali druge dajatve v zvezi s tem posojilom in brez oeira na rajih višino ne morejo smatrati za režijo, omenjeno v drugem odstavku čl. 83. zakona o neposrednih davkih. Pred vnešenjem takšnih obresti, provizij ali drugih dajatev v davčno osnovo iza družbeni davek morajo odanerne oblasti ugotoviti vse one činjenice, s katerimi morejo dokazati obstoj gospodarske identičnosti.
Kratkoročni krediti, ki se dokazano zbog veljavnih deviznih ali
drugih zakonskih predpisov ne morejo vrniti v dogovorjenem roku ali ki so zamrznili zaradi pritiska krize, pa je njih izplačilo trenutno denarno,, dejansko in proti volji obeh strank onemogočeno, ne pomenijo elementov lastnega kapitaia v smislu gospodar, ske identičnosti.
IV. Odpisi in rezerve (toč. 6. in 7. odet- 2 in 3, čl. 83. zakona,, toč. 6. in 7. in 13. pravilnika k temu členu ter pojglavje 16. navodil št. 70.800).
Za priznanje odpisov na račun potrošenja ali izgub je pogoj, da so izgube Že nastale in da se morejo dokazati in določiti. Za rezerve pa je pogoj, da se more višina verjetne izgube oceniti, rezervirana vsota pa zadostno pojasniti.
Ker se neizterljive terjatve ne morejo vedno s polnoveljavnimi dokumenti dokazati, je potrebno, da odmema oblaslt vsestransko in vestno prouči vse predložene dokumente, podatke in pojasnila, na podlagi katerih dokazuje podjetje neizterljivost. V kolikor odmerna oblast teh dokazov ne bi smatrala za zadostne, mora zahteva/tl nadaljnja pojasnila in nove dokaze. Na podlagi tako zbranega materiala in ugotovljenega dejanskega stana more odmerpa oblast pravilno oceniti, če je terjatev res neizterljiva.
Naravnost odpisane teTjaitve mora odmema oblast voditi « posebni evidenci in pri odmeri davka za prihodnje leto kontrolirati, Če morda niso bile te terjatve deloma plačane.
Odpis neizterljivih terjatev ko tudi rezerve za dvomljive terjatve se more izvršiti po kateremkoli uspešnem računu. Ce pa is« odpisi odnosno rezerve ne. izvedejo skozi račun izgube in dobička, morajo podjetja ob priliki davčne prijave naltančno naznačiti vsa v zvezi z odpisi ali rezervami Ifve-dena knjiženja,
Rezerve za dvomljive terjatve se morajo v vsakem primeru v bilanci podjetja posebej izkazati pod znakom »fond za (dvomljive terjatve«.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 763 parov čevljev. Licitacija bo dne 6. junija ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg. št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora, položiti 5 °/o kavcija, Pogoji so po 110 Din, v pisarni podpisane direkcije.
Uprava L oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 9. maja ponudbe za dobavo ca. 7,000 kg obročnega železa.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 9. maja ponudbe za dobavo večje množine, platna, belega in modrega ameri-kana, gradla itd.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku javno zmanjševalup licitacijo, vseh, gradbenih In obrtniških del za posta-, vitev 17 čuvajnic in 5 linijskih, uradov dohodarstvenega urada, in sicer 1. napravo čuvajnic, z uradno preračunanim zneskom Din 1,13,012. 2. napravo linijskih uradov, ž urad-, no preračunanim zneskom Din 96.758, in 3. napravo temeljev mostovnih tehtnic z uradno preračunanim zneskom Din 42.017. Ponudbe je vložiti do 16. maja, do 9, app. Pogoji med uradnimi urami pri gradbenem uradu.
Občni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dna.
12. maja ponudbe za dobavo 2l50 pol belega Bristol kartona; do dne
13. maja o dobavi 24.000 pol kon-ceptnega papirja in do 14. maja. p, dobavi 15.000 pol konceptnega in ca. 2000 pol rjavega kartona.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 15. maja ponudbe za dobavo ročajev iz impregniranega, papirja.
Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 10. maja ponudbe za dobavo ozalid papirja.
Direkcija drž. železnice Subotica sprejema do 12. maja ponudbe za dobavo 9000 kg azbestnih plošč.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do, 13. maja ponudbe za dobayo. 200 kig vlaknastega azbesta, 600 m pocinkanih vodovodnih cevi, 150 m* kisika In 100 m* dissousa za avtogeno varjenje.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo krogličnih ležajev in oso vin iz jekla.
Uprava I. oddelka Vojna-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 12. maja ponudbe za dobavo mila in kristalne sode; do 22. maja za dobavo 10 manometrov; do 23. maja rn dobavo strojnih jermen; 6p 25. maja za dobavo avtomatskega stroja za brušenje nožev za les; do 26. maja za dobavo 600 kg jekla v šjpknh.
Direkcija dri, rudnika Kreka sprejema do 15. maja ponudbe za dobavo železne pločevina in 2Q,Qfl0i kilogramov portland cementa.
, Koipatulp mori* ar mp ki« Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 11. maja ponudbe za dobavo konop-nenega platna; do 18. maja za dobavo 76.000 kg pralnega mila; do
19. maja za dobavo 600 oblek in pokrival za dež; do 20. maja za dobavo 5000 kg podplatov in do 22. maja za dobavo 4000 parov čevljev.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik
sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo 20.000 kg negašenega apna, 35.000 m desk za čolne, za dobavo motik, lopat, grebljlc, sekir itd., Železne pocinkane žice, vijakov, svinčenih cevi itd., 75 hrastovih debel ter več žag za les.
Komanda pomorskega arzenala V Tivtu sprejema do 18. maja ponudbe za dobavo desk iz mehkega lesa ter železne pločevine; do dne
20, maja za dobavo 10.000 kg medeninastih žic, podkovic, železnih plo-Ščie, 900 kg usnjenih podplatov, mornarskih gumbov iz medi, črnega in belega sukanca, črnih in belih trakov, krojaških Škarij, rasnih držal, smole, voska itd. ter raznih žebljičkov; do 22. maja e dobavi medeninastih kljuk, kpnupnene vrvi in sukanca, 1600 kg stearin-skih sveč, 2000 m fitilja ter delta-metala v šipkah; do 24. maja o dobavi katraniranih vrvi ter sukanca, medeninastih sesalk, ventilov in manometra pa B*FQ-
MUTACIJ«
Pri štamparski radionici v Beogradu bo dne 16. maja ofertna licitacija za oddajo tiskanja in svobodne prodaje službenih knjig ministrstva za vojsko in mornarico.
Dne 18. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 3854 ton lignita in 846 ton mrkega premoga.
Dne 18. maja se prodajo pri Direkciji šum v Zagrebu z ofertno licitacijo doge za sode ter odpadki od hrastovega lesa.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani na. vpogled.)
Vlada	nai	za	reše-
vanjem gospodarskih vprašani
»Privredni Pregled« piše:
»Narodno predstavništvo je spre-jelo novi proračun in prvega aprila so stopile v veljavo odredbe novega finančnega zakona.
Novi proračun se, kakor znano, ne razlikuje mnogo od prejšnjega. Državni izdatki so ostali po svoji končni številki isti, v isti višini pa so predvideni tudi dohodki, kar pomeni, da se ne predvideva ni-kakšna razbremenitev onih fiskalnih bremen, ki so se že dosedaj teko težko prenašala. Gospodarstvo, ki je glavni nosilec teh bremen, jih bo torej moralo tudi v bodoče prenašati, ikakor jih bo moglo in znalo. Tako vsaj se kaže po končni številki proračuna. V resnici pa je prinesel tudi. novi proračun, kakor vsi prejšnji, nove in večje obremenitve. Prinesel je 25-odstotno povečanje davka na poslovni promet, nove banovinske trošarine ter nove in bolj zanes-ljive takse za medposkrnii promet, kakor pa smo jih imeli dosedaj.
Finančni minister ni mogel najiti druge rešitve iz finančne situacije. Izdatke ni mogel spraviti v sklad s splošnimi gospodarskimi razmerami, najbrž©, ker niso odvisne od njegove dobre volje in zato se je zatekel k staremu finančnemu sistemu, da je zamašil luknje v prihodih z novimi bremeni.
Kako bo letos finančni minister z novim proračunom izplaval in če se bodo njegove napovedi glede dotoka dohodkov izpolnile, to bomo šele videli. Mi ne verujemo, da bo moglo gospodarstvo prenesti ta nova bremena. Veliko vprašanje je celo, če se bodo mogli doseči oni dohodki, ki so se mogli lansko proračunsko leto še dobiti. Kolikor mi 'poznamo st-anje, je fiskus izčrpal vse fiskalne rezerve, gospodarsko življenje pa ni vsto-
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrob] Id svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. 8. Telefon št 22-72.
pilo v novo proračunsko loto s kakršnimikoli ugodnimi perspektivami. Nasprotno: splošne razmere pri nas in po svetu so silno težke. Politična situacija v Evropi je takšna, da je vrgla velik del gospodarskega življenja nazaj. Trgovina more sedaj računati samo z današnjim dnem in se more zato gibati le zolo stisnjeno, isto pa je tudi z vsem ostalim gospodarstvom. Ne vedoč, kaj mu prinese prihodnji dan, se mora poslovni svet omejiti samo na to, kar mu prinese dan in kar dobi od kosa.
Pri takšnem stanju gospodarskega življenja tudi fiskus ne sme pričakovati bivših dohodkov, še manj pa njih povečanje.
Pred vlado je vrsta problemov gospodarsko-finančne narave, ki jih je treba rešiti, če se hoče priti iz zagate, v kateri se nahajamo in če hočemo doseči zdravo stanje državnih financ.
Gospodarski ljudje so vedno dali vse materialne žrtve, ki so se od njih zahtevate in bodo zato skušali, da prenesejo tudi ta bremena, ki jim jih nalagata proračun in novi finančni zakon. Toda
ta njih dobra volja se bo zlomila,
če ne doživ-e v svojem delu podpore in če vlada ne najde rešitve iz sedanje gospodarske depresije in neznosne situacije.
V zadnjih mesecih je bite kralj, vladi izročenih brez števila predlogov, resolucij in spomenic, ki so jih poslale gospodarske organizacije in v katerih se je opozarjate na vse težkoče, ki jih preživlja gospodarstvo ter se predlagali načini za rešitev posameznih gospodarskih vprašanj. Čeprav morda ti predlogi ne rešujejo glavni problem depresije, ki ni samo naš produkt, temveč izraz svetovne gospodarske situacije. Kljub temu pa bi mogli z reševanjem naših številnih notranjih gospodarskih vprašanj ublažiti depresijo in laže prenesti stanje, ki se nam od zunaj vsiljuje.
Pričakujemo zato, da bo kraljev, ska vlada sedaj, po izglasovanju proračuna energično začela reše-vati vsa vprašanja, ki danes ovirajo gospodarsko življenje in s tem omogočila gospodarstvu, da bo to tudi moglo prenesti bremena, ki mu jih nalaga novi proračun.«
Pridružujemo se temu pozivu beograjskega gospodarskega lista in kljub mnogim razočaranjem vendarle upamo, da vsaj enkrat ta poziv naših, gospodarskih ljudi ne bo zaman.
Zunanja trgovina
Špansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja potekajo zelo počasi, vendar pa nekateri mislijo, da bodo do 10. t.m. uspešno zaključena.
Ves egiptski bombaž v vrednosti 20 milijonov Din se je uvozil v našo državo le skozi mariborsko carinarnico in ne skozi naša pomorska pristanišča, kakor je bilo pričakovati. Dokaz, da kupujemo bombaž iz druge roke.
Podpredsedniško mesto v CIBu (Mednarodnem lesnem odboru na Dunaju) je rezervirano za zastopnika italijanske delegacije. Italija je določila za to mesto čommen-datorja dr. Carla di Nola.
Alfa Romea, italijanska tvornica avtomobilskih in aeroplanskih motorjev je zaključila lansko poslovno leto z deficitom 2,25 (predlani 1,73) milijona lir. Delniška glavnica družbe znaša 30 milijonov lir. To je že peto leto, kar družba ne izplačuje nobene dividende. Vse druge italijanske družbe za izdelovanje motorjev so zaključile lansko poslovno leto z velikimi dobički.
Javna zalivala
zavarovalni dniibi na iivljenje
»
FENIKS
Osrednji odbOr francoske tekstilne industrije je sprejel resolucijo, v kateri zahteva takojšnje razveljavljenje sankcij proti Italiji. Resolucijo utemeljuje odbor s tem, da je francoski izvoz volnenih tkanin padel v letu 1935 od 100 na 34 milijonov frankov, v prvih dveh mesecih 1936 pa celo na samo 2,8 milijona frankov.
Jugobrana zgradi predilnico
Tvrdka Jugobruna v Kranju namerava poleg svoje dosedanje tekstilne Itvornice zgraditi predilnico ter je predložila tozadevne načrte. V ta namen bo komisijski ogled in obravnava na kraju samem v sredo, dne 13. maja ob 13.
Občni zbori
Narodna tiskarna v Ljubljani
ima svoj redni občni zbor dne 19. maja ob 10. v uredniških prostorih v Knafljevi ulici. Delnice treba položiti 5 dni pred občnim zborom Črna Kaolin, d. d. v Ljubljani ima svoj 14. redni občni zbor dne
20. maja ob 11. v svojih poslovnih prostorih v Tavčarjevi ulici 13 v Ljubljani. Delnice treba položiti šest dni pred občnim zborom.
»Novobor«, splošna industrijska d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 20. maja ob 10. v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 13. Delnice treba položiti 6 dni pred občnim zborom.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. ima redni občni zbor dne 20. maja ob 10. v Celju. Delnice treba založiti 3 dni pred občnim zborom pri tvorniški blagajni v Hrastniku.
8. redni občni zbor delničarjev tvrdke Šentjanški premogovnik And. Jakil, d. d. v Krmelju bo dne 23. maja ob 11. v' rudniški pisarni v Krmelju.
XI. redni občni zbor Kolinske tovarne hranil, d. d. v Ljubljani bo dne 18. maja ob 16. v Ljubljani, Prešernova ulica 50/1. Delnice je treba položiti najmanj šest dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
»Triglav«, tovarna, hranil, d. d. v Šmarci ima redni občni zbor dne 20. maja v Celju v hotelu »Union«. Delnice treba založiti 6 dni pTed občnim zborom v družbini pisarni.
Tvornica za dušik, d. d. Ruše pri Mariboru ima 19. redni občni zbor v petek, dne 22. maja ob 16. v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru. Delnice treba položiti do 16. maja pri Kreditnem zavodu fea trgovino in industrijo v Ljubljani.
15. redni občni zbor Pokojnin, skega zavoda za nameščence v Ljubljani bo v nedeljo, dne 7. junija v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajalcev in službo-jemalcev) navzočma vsaj tretjina delegatov. Ce bi bil občni zbor nesklepčen, je v 6 tednih drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu delegatov.
Kmkurzi - poravnave
'amummmmm mmmmmmm
Končano je poravnalno postopanje dr. Antona Sagadina v Ljubljani.
Potrjuje se poravnava, ki jo je
sklenit trgovec Pavel Košenina na Gomilskem s svojimi upniki, katerim plača 50% kvoto, plačljivo v 15 enakih mesečnih obrokih.
Moj blagopokojni soprog Josip Deisinger, veletrgovec v Škofji Loki, je bil pri „Feniks-u“ od 1. januarja 1932 zavarovan za življenje za znatno vsoto. Omenjena družba mi je to zavaror valnino danes v popolnem redu izplačala.
Z ozirom na to, da so me zastopniki raznih zavarovalnic in tudi drugi ljudje plašili, češ da mi »Feniks" te zavarovalnine ne bo izplačal, smatram to objavo za svojo dolžnost ter naj ista služi v objektivno informacijo vsem zavarovancem „Feniks-a“, katere gotovo razni neodgovorni elementi v istem smislu iz gotovih namenov begajo.
Pavla Deisinger
v Škofji Loki.
Doma in po svetu
Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala s svojo sestro vojvodinjo Hohenlohe v Romunijo.
Konferenca Balkanske zveze se je nadaljevala še v sredo, ker je bil' material, ki ga je morala rešiti konferenca, zelo velik. Zlasti se je razpravljalo o dardanelskem vprašanju ter so vse članice Balkanske zveze sprejele turško stališče. V zvezi s tem vprašanjem se je razpravljalo tudi o albanskem vprašanju, ker se je Albanija s svojo pogodbo z Italijo popolnoma ločila od balkanskih držav. Tudi o bolgarski zahtevi, da dobi Bolgarska izhod na 'Egejsko morje, se je razpravljalo. Vsa pogajanja so potekala v znaku najlepše harmonije.
O zasedanju Balkanske zveze je bil izdan uradni komunike, ki naglaša, da se je razpravljalo v najbolj prijateljskem duhu in da je bil v vsem dosežen popoln spo razum. Posebej se naglaša v ko munikeju da je Grčija precizirala svoje stališče do balkanskega pakta v smislu čim večje solidarnosti vseh podpisnic pakta.
Takoj po zaključku konference Balkanske zveze se je začela konferenca zunanjih ministrov držav Male antante. Tudi za to konferenco vlada največje zanimanje. Posebno važnost pa ima konferenca za nadaljnji razvoj politične si tuacije v srednji Evropi.
Koroški Slovenci so kljub vsemu pritisku hajmverovcev odklonili izvolitev nadvojvode Otona za častnega člana v njihovih občinah s popolnoma pravilno motivacijo, da sp bili Habsburžani vedno proti Slovencem, čast koroškim Slovencem!
Trgovinski minister je na proš-hjo gospodarskih zbornic poslal vsem banskim upravam razpis, da eksekutivno pobirajo članarino za obvezna združenja od članov, ki jo plačujejo neredno.
Zadruga zagrebških trgovcev z mešanim blagom je na svoji zadnji letni skupščini, ki je potekla v naj-večji harmoniji, znova izvolila za svojega načelnika Ivana Prpiča.
Zagrebško združenje kavarnar-jev, hotelirjev in gostilničarjev je sklenilo, da izstopi iz državne zveze gostilničarjev, kavamarjev in hotelirjev, ker da nima združenje od članstva pri tej zvezi niti najmanjšega dobička. Obenem je združenje izreklo svojo nezaupnico podnačelniku Kaufmannu ter ga pozvalo, da odstopi.
Promet na novosadski produktni in efektni borzi se je lani v primeri z 1.1934. znatno povečal. Do-čim je bilo 1. 1934 sklenjenih s posredovanjem borze 15.105 vagonov blaga, je znašal promet 1. 1935 18.215 vagonov. Promet se je torej povečal za 3110 vagonov.
Po poročilih našega poslaništva v Berlinu se more pričakovati letos velik dotok nemških turistov v naše dežele.
Ker je sarajevski nadškof dodelil neko zemljišče bosanskih frančiškanov župniji v Gor. Zenioi, so vložili frančiškani tožbo proti nadškofu.
V Splitu se ustanovi stalno gledališče, ki ga bodo subvencionirale država, banovina in mestne obči he v Dalmaciji.
Ljubljanska opera gostuje z ve-likim uspehom v Splitu ter bo na-to gostovala še v Šibeniku.
Zrakoplovna komanda v Novem Sadu se je že popolnoma preselila v Zemun.
Popolna^ anarhija je zavladala v Adis Abebi po odhodu cesarja. Begunci so napadh Etiopsko banko. Ko je straži, ki je branila banko, pošla municija, so vso stražo posekali, nato pa banko in njen še vedno znatni zaklad opleniU. Zaradi delitve plena pa je prišlo kmalu nato tudi do krvavih bojev med plenilci, da je bil polno njih ubitih. Nekateri so skušali osvojiti tudi nekatera tuja poslaništva, a so bili z veUkimi izgubami odbiti. Skoraj vse trgovine so oropane in mnogo trgovcev je ob vse svoje premoženje. V neredih je bilo tudi okoli 20 Evropejcev ubitih, nad 300 pa ranjenih.
Prve italijanske čete so vkorakale v Adis Abebo šele v torek popoldne. črne čete askarov so sicer že preje prišle do Adis Abebe, toda te časti, da bi tudi kot prve stopile v etiopsko prestolnico, niso mogle biti deležne, ker jim je šla le ta čast, da so bile v bojih vedno v prvi liniji. Zato so morale le zavzeti vse postojanke okoU Adis Abebe, da so popolnoma zavarovale italijanske in fašistične čete, čast zmage pa je pripadla njihovim gospodarjem ItaUjanom.
Tudi poveljnik južne fronte ras Nasibu je s svojim vojaškim svetovalcem Vehib pašo zapustil Etiopijo. Spoznala sta, da je nadalj-nji odpor proti tehnično premočni italijanski armadi nemogoč in zato nista hotela, da bi padle še nepotrebne žrtve. Ras Nasibu je silno potrt in po vseh njegovih heroičnih naporih in zvesti službi domovini je to tudi razumljivo, ko vidi vse svoje delo uničeno.
Romunski financ, minister Mad-gearu se je Izjavil proti sodelovanju z Nemčijo in za sodelovanje s Francijo.
Pri egiptskih volitvah je dosegla nacionalistična stranka vafdistov nad 90% vseh mandatov.
Herriot je bil izvoljen za poslanca v Lyonu s pomočjo komunističnih glasov. Da si je pridobil naklonjenost komunističnih vohlcev, je Herriot v svojem zadnjem predvolilnem govoru zelo ostro napadel desničarske stranke.
Po poklicih bo v novem francoskem parlamentu: 13 književnikov In novinarjev, 22 profesorjev, 35 advokatov, 15 industrialcev, 27 kmetov, 6 inženirjev, 8 trgovcev, 17 tnalih trgovcev in agentov, 11 obrtnikov, 30 delavcev, 4 upokojeni oficirji. Drugim poklicem pripada ■manjše Stervllo poslancev.
Obsedno stanje v Tel-Avivu in Jafi je bilo odpravljeno, ker so se razmere vendarle nekoliko pomirile, čeprav še traja stavka Arabcev.
Avstrijski hajmverovci so v velikih finančnih težavah. (Pri Pho-nixu pač ni nič več dobiti.) Zato skušajo priti sedaj do potrebnih finančnih sredstev z notranjim posojilom. Malo verjetno je, da bi na ta način zbrali velike vsote, ki so jim potrebne za vzdrževanje svojih vojaških oddelkov.
Turld so se začeli v velikem številu izseljevati iz Romunije. Samo v zadnjem tednu se je izselilo 6000 Turkov.
V Budapešti je bil aretiran direktor podružnice I. G. Farben
zaradi tihotapstva deviz.
Direktor praške podružnice »Pho-nixa« Anders je bil aretiran zaradi raznih malverzacij. Direktor dunajskega »Phonixa« pa je bil aretiran v hipu, ko je hotel pobegniti v Madjarsko.
Radio Ljubljana
Petek, dne 8. maja. 11.00: Proslava materinskega dne. Nastop učenk licejske narodne šole; vodi gdč. Marija Grošljeva — 12.00: Operni spevi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetni venčki (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: ženska ura — 18.20: Vokalni koncert Lucienne Boyer (plošče)
— 18.40: Naša brezposelnost (doktor Mihelak) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona« — Dirigent: Dore Matul — 21.00: Reproduciran koncert — 21.20: Sedaj pa po domače (kvintet »Hmtadra«)
— 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Arfgleške plošče.
Sobota, dne 9. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo — 18.00: Radijski orkester
— 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50:	Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.20: Pester večer s sodelovanjem članov rad. dram. družine, radijskega orkestra in plošč — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Pesmi in šlagerji (poje Mirko Jelačin, spremlja prof. M. Lipovšek).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik O. Mlhalek, vsi v Ljubljani.