Hrtr1 rrtr# Ct'KasKe uprave "PROLETAREC" i » ; je delavski list za |; > * : * : mislece citatelje : ...................MU : Drugi najstarejsi jugoslovanski socialistični list GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ÔTEV — NO. 1164 M M*o«4-cUii» Matter "Km« bar «. 1M7. «t th« po «t uifn-r ^ J ' ■ _ . g^gMaWfvü'j»"" Act_uf M»rci, »ru. u7t. CHICAGO, ILL., 2. JANUARJA (JANUARY 2.) 1930 . _ ............M......... OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV¿F£DERATION, S. P^ PuWUW WNklr «t W. st* S«. <* i LWO — VOL. XXV. ' V PETINDVAJSETEM LÉTÜ wmsrKoMo JUBILEJNA KAMPANJA ZA TRI TISOČ CELOLETNIH NAROČNIN V TEKU. Slavnostna številka "Proletarca" izide 1. maja v tr jh in morda v štirih delih po 8 strani. S to številko stope "Proletarec" v svoje petindvajseto leto, ne kot umivajoč lût, nego poln življenja. Leni je napredoval za približno štiri sto naročnikov. Dohod ki od oglasov so se mu povečah' 50 odstotkov. Tudi nj sama na sebi vredna naročn ne. kolikor stane "Proletarec." V petindvajseto leto prihaja glasilo jugoslovanskega zavednega delavstva v tej deželi v znamenju napredovanje. Pot napredka si fccče v tem letu še posebno porpeš:ti SLIKA BLAGOSTANJA V CHICAGU Kampanja za tri tisoč naročnin. 1. januarjem se jc začela kampanja za tri tiso«'- celoletnih naročnin, in to je kvota, ki jo hoda agitatorji *'«Proletarca" tudi dosegli, Če bodo delali enako vztrajno kakor v p rosi i h kam- 'T-SfctV"t4VttJanji dolo- i ribi n i kak ih nagrad. Zastopniki «o upravičeni do provizije, kakor dozdaj. Naročnine, ki jih pošljejo agitatorji, bodo doitevane od u'kaza do izkaza, da ho vedno vsakemu razvidno, koliko jih kdo pošlje o.l objave do objave in \>eh .skupaj. Prihodnji izkaz, prvi v tej kampanji, bo objavljen 16. jaguarja in potem vnukih 14 dni. Da h i "Proletarec" ni ure je van z vidika, da hi ugajal uemislečim množicam, we njegova popularnost vidom« veea. "Broletamj je delavski Ust za MISLEČE citatelje" ostane geslo tega lista. Jubilejna številka. .Jubilejna številk« izide dne 1. maja to leto, toda ker mora v tisk preje, da jo dobe naročniki do 1. maja, je potrebno, da so vsi prispevki in oglasi podani uredništvu, o/jrouia upravništvu, naj-KiMieje do 21. aprila. Kn 'del lista, (osem strani) bo ¿ligleški. drugi pa slovenski, in v kolikor mogoče, bo imela jubi-Icirra številka tudi srbo-hrvatske ftariko. Izšla bo na finem papirju z izbranim gradivom o zgodovini ^Proletarca," JfcJZ., naših klubov, kulturnih društev in drugimi spi d. Klubi in druge organizacije Izobraževalne akeije J&Z. so vabljene, da pošljejo v jubilejno številko .sliko svojega članstva, svojih dvoran, slike shodov in drucre slike, ki imajo za naš po-kret zgodovinsko važnost. Ker bodo s to izdajo združeni veliki stroški, je potrebno, da dobi velika naročila in mnogo oglasov. Kdor je pripravljen sodelovati pri nabiranju oglasov, dobi listine in navodila iz upravništva Naša knjigarna. iKnjigarna Proletarca je v jyro-slem letu razp-eala za v*f* knjig kakor leta li)2H. Napredek ni velik a je vendarle napredek. V prošlih par tednih si je nabavila mnogo novih knjig, da bo nudila najpopolnejšo izbiro lepih slovenskih knjig in tudi mnogo angleških. Oglati. Važen del dohodkov pri vsa-jgfUS 1 intli tvorijo Oglasi. Ogromna večim ameriških lisov odvi*i «a--*1 oglaaov. "IVoletarec" jih toli ni imel mnogo. toda vsak izdatke. V prošlem letu .so do-liotlki na oglasih narasli za okrog ">0 odstotkov, prinaša pa proporrrio po obsegu lista še ved-no manj oglasov kot katerikoli .viovensko-nmeriški list. Kdor nio re. imj .pridobi Proletarcu kak ¿M, jp^bup a* .priporočamo »a-'ednim organizaeijam, da ogla sajo saoje priredbe v tem listu. "Proletarec" ima za seboj 24 let bojev proti nazadnjaštvu, reakciji. za delavske pravice in pole/ teh šc svoj boj za obstanek. V petindvajseto leto stopa z za-veMjo zmagovalca, toda tudi v za-• cM i, da hua pred seboj še veliki' naloge in boje. S«wlrugi in somišljeniki, storite od svoje strani kolikor največ morete, da bo jubilejno leto 1930 res tudi " Proletarčevo" kampanjsko leto! SORODNIKI ZDRAVSTVE NEGA KOMISARJA "NA GORKEM" ■ To sliko to imeli čikaški dnevniki dan po Rožiču z naslovom "Tisoči so b:li deležni božičnega kosila, ki ga jim je priredil Anton J. Ctrmak, predsednik komisarskega sveU okraja Cook." — Cermak ni bil edini gostitelj bresposekih «n drugih revežev. Rasne JokioMne ustanove so jim dale obod. listi pa so oskrbeli »mog-m revnim «Mina» Mara s jedili, am pak to^adodarnost poznamo samotna božič. > sreAtav, hrano eni dobe pomoč od srečnejših roveiev, dragi pe'se odvisni od dobrodelnosti, ve v letu ri tako prijazna kakor na božič. lincarska suka iz kentuck y j a. ===== "Za pošteno delo poštena plača" Pri zadnjih županskih volitvah v Xviaanja. Predsednik občinskega *veta ima M<">,000 letno in ker se jim zdi to premalo, je podan predlog, da se mu jo zviša na trideset tisoč, ravno tako tudi kon-trolcrju. Petim drugim višjim u-radnikom predlagajo vsakemu pet tisoč dolarjev na leto več. Saj ljudje plačajo! Poroke v Zedinjenih državah nazadujejo. Leta 11)28 je bilo v Zed. drža vab glasom statistike 18,o."*6 manj porok kakor leto poprej, med hm ko je bilo razporok U,!K)2 več. Vseh porok je bilo 1,182,41*7, raz porok pa 1iKi,ii36. Drhal udrla v ječo, izvlekla jetnika, ga suvala, oddala vanj sest strelov ter ga vrgla preko pečin v sneg. Chastier .Fúgate, najemni far-mer, je imel neprilike s svojim gospodarjem in ga v prepiru u-bil. Url vedli so ga v ječo kjer je čakal obravnave in obešenja. Sorodniki ubitega gospodarja pa so hoteli justici odvzeti delo, zato so 25. dec.. torej na božič, udrli v ječo, zvezali ječarja, odvedli jetnika na prosto ter ga pretepali medpotoma. 'Nato so mldali vanj šeat strelov, pograbili trup lo, in ga zagug-ali preko pečin v nižino. Čudno je, da je v Fugatu še (»-stalo življenje, dasi je imel v sebi šeat kfo^lj iu mnogo ran okta- t!ajAjo svoje glasove! bom i ne določa nobene podpore j < > • brutalnemu odklanjanju so-iz odškodninskega ali katerega ' eialnih zakonov v Oklahomi v slu-drugega sklada vdovzm in otro-j eajih kot »ta dva maenjena prej, kom delavcev, ki so iihiti v služ-Ue je izvedelo v javnosti v sled ka- taiitrofe v MeAlestrn. Tikaška "Trrbuna ' svari kapitaliste, da naj bedo previdni v svoji požreš-uosti za profitom, kajti s tako |H>hlepnostjo se izj>oatavljajo nevarnosti velike propagande za podržavljen je premogovnikov in za državno kontrolo «nad industrijo. To pride, ker prej ali slej delavce nMira spoznati, da je rešitev v njegovih rokah, ne pa v rokah republikanskih-demokratskih poslancev, ki niso v ogromni ve čini nič drugega nego korumpi tani hlapci denarnih interesov. 8to tisoče dolarjev za plače "ek-spertom,' katerih gUvno dalo jo politiziranje v prid maline. (Tiieago je »vzlic ogromnim "svojim" bogastvom bankrotirano mesto. Primankuje mu denarja za šolstvo, za popravljanje u-li«, za čiščenje in za marsikatero (»otrehtno stvar, ima ga pa sto-tisoeake in milijone za graft. Naročila iu kontrakti se navadno ocklajajo za politične usluge, v 1 povračilo za kampanjske foude j in komišen. V službo se najema j nAjveč nevešče Ijmlv in mnogn takih, od katerih «e zahteva drugega kakor agitaeijske sposobnosti, da drže volilce v svojih okrožjih na strani mašine. l*o zadnjih občinskih volitvah v CTiicapj je župan Thonipson i-menoval za zdravstvenega komisarja svojega osebnega zdravnika dr. Kegla. Ko je bil dr. Ke-gel nekaj mesecev v uradu, je začel v svojem departmen/tu polagoma odšla vi jati nameščenec, ka-tern^n, iM-ajja^i »koiisar» in oildajal službe svojim aorod-nikom. 8edaj ima osem svojih m ženinih bližnjih aorodnikov v službi na stroške čikaškega mesta. Pravi, da .se na sorodnike bolj zaneiie kako- na druge. Skupno prejema teh o*eui sorodnikov $1,476 plače ra mesec. To so večinoma 'postranske" službe. Meseca novembra je izplačal Naglost in spretnost policije. CVrkev je zelo ubogi, ee poslušate pridigarje ob nedeljah in praznikih iu lita te njihove apele v prilog knvertic. Ni pa tako r«'vna, Če vas zanese pot v bližino višjih duhovnikov, škofov in kardinalov. Žive, kakor se spo dobi "princem," to je, razkošno. Sijajna oprema, veliko služinčadi. zelo elegantno, in take reH koita- • jo. dinalu Mundeleinu ukraden limuzin. Obvestili so policijo, ki je dobila po vsem mestu telefonično in radio obvestilo, da naj čimhi-trejše izsledi tatove. Dobila jih v teku pol ure. Kardinalov limozin j* zelo lahio iapoznati. i^ane štirinajst tisoč dolarjev. e m c i niso zavrgli Youngovega načrta za ————. Referendum proti Voungovemu načrtu za odplačevanje reparacij, ki so ga inciatirali nemški nacionalisti, je dne '22. decembra pogorel. Le 13 odstotkov volilčev Poslanska zbornic» je znižala davke Mf»,<>00,0. Znižanje j(» t^giTo ^v^vejjm^vo a L jsuuarjem. leretov. Za jude bi. Vselej, kadar je kak posla nee prwllagal. da naj se izplačuje odškodnine tudi vdovam in o-Irokom ubitih delavcev, ao skočili lobisti premogovniških družb, to\aren in drugih |rt>Ujet4j v ak-ci,'o, in predlog je bil odklonjen, ¡Hiroča Amerk'an Association for nabor Legislation v.svojem bule-tin«. 1 ¿'i Nedavno je bilo ubit Mi v Mc-Ale.stm v llklahomi 60 ppemogar. jev. ki so zapustili dve sto pet deset oseb. katere so odvisne od njihovega zaslužka, i. Odškodninska postava jim ne'dohča uiUm-ke poanije «o proti nji, ker hočejo profit. K vragu s človeškimi živ-Ijenji, k vragu z vdovami in ne-preakrbljenimi otroci —• kompa-uijc hočejo profitl Omenjeni buletin dokazuje na: dalje, da so premogovniške družbe ,s |M>moejo }>oslai»eev v zakonodaji preprečite aprejem pmK loge, katera določa, kakšne mo-arajo biti varnostne naprave* v rudniku. To bi jih stalo, ^ato raj še ri«kirajo, da se tu in tam o imenu pripadajo republikanski ali demokratski stranki, a v praksi so v resnici *a-mo služabniki l^apiUliatičnih in- «e je udeležilo glasovanja. Za predlogo nacionalistov, s katero ________________ ^ ______w«1 bi Nemčija odpovedala odgo- mestni blagajnik tako- vo**nosti vojue ju odklonila na- • . a . » dni «HA A.l.lb^^ zvanim ekspertom, največ advo katom; "eks|>erti" ¡n razne komi-5je ftanejo mesto milijone doli rje v na leto. Ti gospodje si v službah 4'za mesto" dobro pomagajo. Kar naenkrat imajo lepe hiše, vloge na banki, špekulirajo, se zanimajo za šport, se vozijo o- daljno izplačevanje vojnih od-škodnin, jc bilo oddanih £,782,000 glasov. Da bi predloga postala veljavna, bi moralo dobiti najmanj 21,000,000 glasov. Nemško ljudstvo ve, da ni Nemčija bolj kriva vojne kakor druge kapitalistične dežele, ve pa nr baiiuiiaju £.n tsjmji i, rvt » vr.ijii v- — - . —-------» r— krog, delo, za katerega so plača-1 ilu"' d* niih»v kajzer - . . . ... _ I nfnvnlralAiiùlrn vlnn* 1 « __ J ^ ! Jii, pa izvršujejo — kolikor že podložni klerki. Ni čuda, da je vedno več lju di, ki žele "tretjo stranko". ne bi bili tako boječi, bi se raj-še pridružili socialistični stranki, kar bi bilo najbolj paipetno in v korist eikaškega mesta. Breme vojnih dolgov tare tudi Anglijo. Dne H» decembra je plačala Anuí;;., 9!*j _ ¿I . . merilo za suiiuro in migovornwn, An^li^a Zeti. državam svoj redni ... ,, . . obrofe vnitini».........;;io .. ZSï ÏÂbko sodimo, da sta najkultur- Nezakonska deca v Avstriji Najnovejša statistika dece, rojene kot nezakonske,, v Avstriji kaže sledeče zanimive podstke: Dunaj, Nižja Avstrija in Tirol-ska 25 odstotkov; Oornja Avstrija H odstotkov; iSalzburška in Štajerska 48 odstotkov in Koroška celih 70 odstotkov. Ker so menda nezakonaki otroci važno merilo za kulturo in odgovornost, obrok vojnega posojila v vaoti m&öi000. Od te vsote je ^27,-(MK),000 odplačilo na dolg, dnigo so pa obreisti.'Vsega «kupaj je Anglija plačala tej deželi na račun svojega vojnega dolga $1,124,-i>70,na Tirolska, najnekulturnejša pa črnordeča Koroška. Pa to le mimogrede. Glavne bodo po našem gospodarske razmere. provokatorsko vlogo, in pa. da je bila Nemčija premagana. Z glavo «kozi zid ne gre. Pristalo je v Voungov načrt, ker razume, da je to najboljši izhod v danih razmerah. Socialno demokratična stranka. ki je najjačja politična stranka v Nemčiji, stori kolikor more, da se krivično tolmačenje odgovornosti za vojno odpravi. Dosegla je že mnogo. Nemško ljud-stvo to ve. Dosegla bo več, to-da ne preko noči. Sodba o Nemčiji danes ni več taka kakor je bila med vojno in prva leta po vojni. Kakor se je spreminjala v prilog njej dozdaj, se bo tudi v bodoče, # toda le, če se bo varovala fašističnih nacionalistov. — l>osedanje volitve so pokazale, da imajo fašistični nacionalisti le majhen odstotek prebivalstva na svoji strani. To je zdravo znamenje za razvoj Nemčije. • Ne pozabita, da so knjige naj-I bavnejži prijatelj. Naročite jih iz knjigarna "Proletarca." Htatističrhi biro . Ameriške, zveze avtomohilistov računa, da •je bilo. lani ubitih v avtomobilskih nezgodah okrog 27,000 lju-tli. Točno število ne bo znano več v. ;¿ KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE "Cankarjeva družba" je izdala sa leto 1910 štin kn£-ge Ameriški naročniki jih dobe v knjigarni "Proletarca." Pošljite naročilo takoj. Stanejo vse igri $1. Glejte oglas na 7. strani. Ako še niste naročili izvod letošnjega "Ameriškega družinskega koledarja," storite to čimprej. Priporočite ga svojim prijateljem. {¡las©oii iz lil ascgia Ciibainia ^<»<ê»é»É>Été,*^.il.Ai,.ttttttitttttttttltltnMMM)( tttMiMiiMiiiiffiiitimiiittiMMittttiMMttiMMtiitiMmttttmmrt^ _________________________ H A KO NAJ SE ARANŽIRA SHODE, DA DODO USPEŠNI ('larsmre Senior,. tajnik sociali-sli.-ne stranke, pravi v eni avo-.liii komunikacij strankinemu ti-sHu in organizacijam. da se marsikje mnogo greši v napačnem organiziranju shodov. Ker sociali-sjj nimamo razširjenega časopisja. in ne stotiaočakov /a radio in litme, * moramo razglašati svoj P»«»gram in ideje a pomočjo pre-d a vanj in shodov. Me.i izhodom in shodom pa je lahko velikanska razlika. Senlor svari posebno organizacij«' ame-liških sodrugov, da naj bodo pri nrsnžirariju «hodov pre.vidne. Do-' tate. 9. Na shodu naj se ra/|»eč«va literatura, eden, dva ali več članov naj se posveti agitaciji za naš tisk, dva ali več pa naj agitirajo za pridobivanje novih članov. KI Namen socialističnih »»hodov je. pojacati našo organizacijo in socialistično gibanje. jV to svrho morajo biti DOBRO organizirani. Shodi, ki zanemarjajo ta pravila, niso uspešni! Krivi so sklicatelji, ki prezro najvažnejša pravila. po katerih se je treba ravnati. da so doseže Čim boljša rezul- Klub št. VI .IS/ posebno apelira na članstvo društva "Bratstvo" št. H 8NPJ. in na mladino, ki je v društvu Jolly Juniors it. jM9 SNPJ., na članstvo društva št. SHPZ. in na vae drugo občinstvo tu in v naselbinah Bridge-ville, Presto, Cuddy itd., da pride na to predavanje in predstavo v soboto 4. januarja ob 7 zvečer. Prank TJrtits, tajnik kluba. Aktivnosti J. S. Z. v Detroitu stikrat pride naokrog kdo, ki o-bisče and ruge in jih nagovarja, da mu (organizirajo shod. Govori o Naš cilj je delavstvo u*i>osobiti za samovlado. Ako hoče delavstvo prevzeti upravo družbe v svoje \sfTFT mogočem, o socialističnem, roke, mora začeti z vajami v svo progriifiTii pa najmanj. Izvrši se jih organizacija^ in na svojih kolekta, ki gre največ takemu go- priredbah. Kdor ne r.na gospo-vorniku, nakar se poslovi, da iz- dariti doma, tudi drugod ne. bo vrši isto igro v drugem kraju. Shodi naj bodo vedno aranžira, ni v sporazumi^ * okrožnimi organizacijami ali pa v dogovoru z glavnim stanom stranke, ako ni okroJLn« ga urada, Le ako je govornik odobren od strankinega u-i .da. mu smejo organizacije brez *'e skrbi sklicati shod, ali p** če jim, je zadosti znan. Senior sugestira, naj si lokali vzgajajo govornike med seboj h pomočjo diskuzij, v katere naj priteguejo posebno mlajše člane.' Ti se oborože s knjigami o socialnih problemU», čitaja članke v imrnj^zinih, in vsled tega se dis-kuzijc gibljejo tudi v mejah inteligentnosti, kar ima zelo dober moralen vpliv na članstvo in na pokret v splošnem. . , t. 4 Vsak shod uaj bo, če le mogoče, določen vee tednov naprej, predaval o položaju in o nujnosti zgraditi socialistično stranko v mogočno politično or ganizacijo. (e bi kdo hotel napraviti slovenski govor, nam bo v soboto dobrodošel! V socialistični stranki bi morale biti tudi vse delavske žene in hčere. Hojakinje, pridružite se n.išemu klubu. Sodelujte g svojimi možmi in sinovi v borbi za boljšo človeško uredbo. Ker se že borite skupno z njimi za vsakdanji kruh, čemu se ne bi bojevale še v organizaciji za skupni program? V združenju je moČI Pridite vse v soboto, da vidite slike in čnjete govornika, ki bo oral po njivi zdravega razumu. Možje, sodrugi, povabite a seboj V Detroitu sta dva kluba JSZ. Prvi je št. 114, ki je bil med voj-no in prej eden najaktivnejših klubov JSZ. Imel je svoj lokal, prirejal je zabave, shode, preda vonja in predstave. Sedaj ima o-krog 70 članov in sodrugi računajo, da jih bo kmalu imel sto ter presegel v številu celo čikaški klub št. 1, ki ima sedaj še prvenstvo. V tem klubu se je ustanovil turi» pevski zbor "Svoboda", ki se je pozneje reorganiziral v toliko, da se vzdržuje s svojimi močmi. Ima blizu 40 pevcev in pevk ter do 70 podpornih Članov. Izven elevelandske "Zarje" je to naj-jačji slovenski delavski pevski zbor v Ameriki. Klnb št. 114 ima tudi lepo knjiž-njieo, iz katere posojuje knjige či-tateljem. V naselbini je klub zelo vplivna organizacija. Drugi Detroitski klnb JSZ. je it. 115, ki je bil ustanovljen februarja 1929. Njegov delokrog je med Jugoslovani na zapadni stra- ni. Zboruje v Slovenskem delavskem domu. Ob ustanovitvi je i-rael 19 članov, sedaj jih ima okrog 30, Njegovi člani so aktivni tudi v kulturnih organizacijah. Oba kluba imata lepo bodočnost. Razveseljivo je, da se jima pridružujejo tudi v Ameriki rojeni mlade, niči In dekleta. Klub na zapadni strani bo imej vsako drugo sejo v angleškem jeziku. fclbetna kluboma škoduje sedaj velika depresija..' Brezposelni nimajo za članarino, ali pa pozabijo nit lovu za delom na vse drugo. Kili so se tudi izselili. Poročevalec. ——■■ i Shod v Sheboyganu dobro uspel. Shebojrgan, Wis. — Shod klu-ha JSZ. v prid klubove knjižnice, ki se je vršil v nedeljo 29. decembra, je moralno zelo dobre u-sj>el. Po shodu smo imeli plesno zabavo. Govornik je bil Fred A. Vider, gl. tajnik SN*PJ. Pred-stavil ga je Anton Debeve. So-drug Vider je govoril o jmmenu knjižnic in vrednosti dobrega čti-va, o organizaciji in čemu naj se organiziramo, ter o stremljenju socializma, da dvigne -delavstvo duševno in ekonomsko na najvišjo mogočo stopnjo. Socializem in listov. V literaturi je zabele ženo vse. Vprašanje pa je, kako si človek svoje čtivo izbira. Če čita šimU, ai z njim na znanju nič ne pridobi. In nalogj» delavskih knjižnic je, da čitatetjem* poma-gajo izbirati knjige, ki so vredne, da jih delavec čita. Na poljuden način nam je tolmačil, kaj pravzaprav je organizacija, kaj mora biti organizaci-ja, da je nam v korist, in kakšne so v nji naše naloge. Govoril je nad eno uro. Na vzoči ho bili z njegovimi izvanja-nji zelo zadovoljni in so želeli, da še pride v Shebovgan. Udeležba na shodu je bili prilično dobra. Vršil se je v Flnderniko-vi dvorami. Kakih lo minut je govoril v angleškem jeziku s. Ed. I' UiMlSS. Poročevalec ni samo politično gibanje, ksr mnogi v tej deželi napačno do-m ne vajo, nego je tudi veliko kulturno gibanje, ki širi izobrazbo med delavstvom, kajti le inteligentno ljudstvo bo sposobno zgraditi boljši sistem kakor je se. danji. Priporočal je negovanje knjižnic in eitanje dobrih knjig ——■■—■ i ■ ■ i g TZ MT OLIVMJA. PA. Naročil sem 20 izvodov "Ameriškega družinskega koledarja" in jih razprodal, potem pa sem jih naročil še S, k<* želim, da dobi ta knjiga tukaj kolikor največ mogoče čitateljev. Potruditi se je treba, pa gre. Dobil sem tudi enega novega naročnika "Proletareu" in upam, dV jih bom v tem tatu še več kot dozdaj. V kampanji za tri tisoč celertetnih naročnin bomo mogli vi liko delati, če hočemo doseči predpisano število. Poskusili bomo z odločnostjo, da cilj dosežemo. John Koplenik, zastopnik. Nasočajta knjige is knjigarne "Prolstarca*. SPREMEMBE IN NOVI ODBORI KLUBOV J. S. Z. JSZ. IURNA DRUŠTVA IN IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. # * '' * - ♦ • •■ ■ - 1 i IV. Kulturna druitva, ki so direktno včlanjena v Izobraževalni akciji so: *-/¡¡¡f» v Zelo važno za vas * Ali je klub J. S. Z. v vali naselbini zantopan v rubriki "Priridbe klubov J, S. 7 '"> Ako ne, poskrbite, da ne bo brez priredb. Potrudite se za sredstva ie sedaj, da bo klub lahko sa topen na prihodnjem zboru J. S. Z. s svojim deUgatom. Klub st. U ki Una dramski in pevski odsek. Klub st. 1 je na kulturnem polju ena najaktivnejših slovenskih organizacij v Ameriki. Ima izboren dramski in pevski zbor. Njegove predstave in koncerti so najboljše priredbe te vrste med čikashimi Slovenci. Soc. pevski zbor "NaprejMilwaukee, Wis., je aktivna kulturna organizacija tako na glasbenem kakor na dramskem polju, ki beleii v teku mnogih let svojega obstanka sijajne uspehe. Izobraževalni in dramski klub Slovenija v San Franciscu, Calif., je ustanova, ki zasluzi za svoje plodonosno kulturno delovanje vse priznanje. s Izobraževalni in dramski odsek Slov. nar. doma v Waukeganu, Illinois. Narodna čitalnica S. N. D., Waukegan, lil. Obe ustanovi sta aktivni in imata v prosvetnem delu velike zasluge. Pevski in dramski zbor "Bled" v Detroitu, Mich., je organizacija, ki se na kulturnem polju bolj in bolj uveljavlja. Pevski in dramski zbor "Svoboda" v\ Detroitu je socialističen pevski zbor. Po številu moči je to eno izmed najjačjih slovenskih pevskih druitev v Ameriki. 4 Dramatični klub "ZoraPueblo, Coio., neguje naio dramatiko v ^^ • w m • » M •• «M največji slovenski naselbini na zapadu. Razen teh druitev pripada Izobraževalni akciji večje itevilo klubov in druitev, ki so aktivna posebno na dramskem polju, ali pa imajo svoje knjižnice, čitalnice, in nekateri klubi tudi svoje pevske odseke. Ako napredne kulturne organizacije v vaii naselbini ie niso v Izobraževalni akciii, na i se ji pridružijo v tem letu. Članarino določijo same. Ena druitva ji plačujejo SOc mesečno, ena* $2SO, večinoma pa $1 na mesec. Naprej • prosvetnim delom. Kulturna in podporna druitva, pristopite v Izobraževalno akcijo J. S. Z.! ______ Strsbane, Pa. — Tsjniitvo kluba št. 11«, ki je eden najaktivnej ših in najjačji v Penni, je prevzel sodrug Alojzij Bsrtel. Dosedanji tajnik Paul Poseg* ni več kandidirsl radi zaposljenosti. Detroit, Mich. — Klub št. 114 ima 7* leto IflflO sledeči odbor: Tajnik-blagsjnik, Peter Kisovie; organizator, John Vitez; zapisnikar, Pranjo Kuhovski; pregledo-valea klubovih knjig, Rudi Potočnik in Mike Glad. To so vsi prej-šnji odborniki, ki jih je članstvo ponovno izvolilo. Oollinwood, 0. — Novi odbor kluba št. 49 .1SZT: Tajnik-blagaj-nik, Louis Zgonik; organizator, Frank Barbič; zapisnikar, Charles Jenko. Nadzorni odbor: Andrej Božič, Anton Zorko in Steve «Vuga. Dosedanji tajnik tega kluba je bil H. Stan ich. Bridgaport, 0. — Tajnik-bla-gajnik, Joseph Snoy; organizatorja Louia Gorenc in Frank Blat-nik; zapisnikar Tony Kravanja. Prosvetni odsek: Joseph Snoy in Tony Kraviaji. -----------_J Park Hill, Pa. — Klub št. 5, či- gar delokrog je v naselbinah Johnstown, Frsnklin, Cone-miugh, Pavk Hill in okolies, ima /;i to leto sledeči odbor: Tajnik-blagajnik, Adolf Krasna; organizatorji. Andrew Vidrieh, . J. Lotrich in Frank Zaitz. Delegat je na konference soe. j stranke okraja Cook so Chas. Pogorel ec, John Kopach, Fr. Zaitz, John Rak in Donald J. Lotrich. Odbor "Save," dramski-odask ( ' . m angleški dramski pod od se k bodo izvoljeni na prihodnji seji, ko bo predložen zs vse tri odbore nov Statut, ksteregs izdelajo sedanji odbori. O klubu J. S. Z. v Armi. Arma, Kansas. — Seja kluba št. 21 JSZ. se je vršila dne 15. decembra v Yale. Udeležba je bila povoljna. Bilo je neksko splošno zborovanje in navzočih je bilo več simpatičarjev kot članov. Navzoč je bil tudi s. Roy Stanton iz Mulberry ja, bivši kandidat za goVernerja na socialistični listi. Govoril je v angleškem jeziku o današnjem družabnem sistemu, ko vse sloni na svetem profitu, ter o potrebi podržavljen ja industrije. Na seji se je v splošnem raz-pravljalo glede aktivnosti socialistične stranke in o potrebi delsv« ske politične organizacije. V klub je pristopilo tudi par novih članov. Nadalje je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja vrši tretjo nedeljo januarja ob 2. popoldne v Frontenaeu. Na sejo so vabljeni somišljeniki in sploh vsi zavedni delavci. Opozarjam člane kluba, da naj se redno udeležujejo sej, posebno "še, kadar vabimo na sejo tudi druge delavce. A. fiular. ki jo je dal na pristopnici, so me-rodajna pravila in sklepi seje. _ P. O. Seja eksekutive J. S. Z. V petek 3. januarja bo seja odborov JSZ. v uradu Proletarca. Ns dnevnem redu bo med drugim sestava agende, to je, sestavs pro-vizoričnoga sporeda za prihodnji zbor JSZ. 10 predlogi pp$e-ben odsek, v katerem so Chss. Po-gorelec, Peter Kokotovieh in Fr. Zaitz. V petek ti. januarja se vrši občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe (Proletarcs). na kteri bo izvoljen upravni odbor za to poslovno leto. Izvoli ga odbor slovenske sekcije, katera la-stuje vse delnice inkorporacije. Kandidatje v upravni odbor, no-minirani* na seji kluba št. \ dne 27. dec, so. Frank Ale*h, Filip Godina, John Olip, Fred A. Vider 'DonaId J. Lotri*h, Vinko Ločnifi-kar. Anton Oarden, Louis Beniger Peter Bernik in Frank Udovič. Upravni odbor "Proletarca" ima sedem članov. — P. 0. ______ jih pa, kjer se gre za člana ali biv-< - I In I TI v iega člana, ki »e ni držal obl Članstvu kluba it. I J. S. Z. v Chicagu. Na eni prošlih sej je bilo zaključeno, da naj se tajnik pri sprejemanju članarine ravna po pravilih v smislu, da ne sprejme članarine od onih, ki jo niso poravnali dolgo časa, drugače, kakor da gre tak član pred sejo in ji pojasni vzroke pasivnosti. Seja ga zopet lahko sprejme za člana ali članico kluba, ako da zadovoljiva pojasnila. Apeliramo na vse, da plačujejo članarino kolikor mogoče red-no. Tajnik bo opozoril vitkega, ki zastane tri mesece s članarino. Od onih, ki so bili pasivni mnogo mesecev, to je, ki niso poravnali članarino večje število mesecev, se članarine ne sprejme, razen z odobrenjem seje. Klub je prisi-Ijen ravnati se po tem redu, ker tako zahtevajo pravila in ker je tako v interesu organizacije in njene morale. Član, ki organizaciji in njenim načelom ni lojalen, ki se celo druži z nasprotniki socializma v boji: proti pokretv, ne more biti po naših pravilih sprejet nazaj razen ako zadosti točkam, ki so označene v ustavi in pravilih JSZ. Klub upošteva, da marsikateri lojalen član ali Članica zastane a članarino dva ali celo več mesecev. med tem ko vseeno dela za slranko in je zvest njenim načelom, in tajnik bo pri pobiranju člansrine to rpošteval, V sVučs- Kje naj bo prihodnji zbor J. S. Z.? » klub št. 1 JSZ. PftlPOEOČA dstroit. , Chicago» HI. — Klub št. 1 je na svoji redni seji dne 27. decembra vzel v razpravo vprašanje sedeža našega prihodnjega zbora in sklenil, da priporoča članstvu, naj se na referendumu, ki bo ta mesec, izreče za Detroit iz razloga, da sta se vršila že dva prejšnja mina zbora JiSZ. v Chicagn in po vojni samo eden izven Chi-eaga. Drugi razlog, da smo za Detroit je tudi ta. da se je izrekel >.anj klub št. 114, Če bi klubi v Detroitu svetovali drugače, bi nc napravili tega skleps. Nedvomno bo zbor v Detroitu uspešen tudi z vidika lokalne agitseije, ker ns-selbina raste, ima dva klnba in mnogo aktivnih članov in članic. P. 0. klub št. 114 1h PBtHODVJI ZBOR J. 8. S. Detroit, Mioh. — Ker je pred nami glasovanje, kje naj se vTši zbor JSZ., ki bo imel zasedsnje' ->0.-31. majs in 1. junija v tem letu, in ker je Detroit eno iamed treh mest, izmed ksterih se bo moralo članstvo odločiti na sploš. nem glasovanju v tem meseeu, je o stvari rszprsvljsl na svoji seji tukajšnji klnb št. 114 J8Z. in sklenil, da bo člsnstvo delovalo po svojih najboljših močeh «a uspeh zbore v Detroitu, ako se veČin* izreče m naše PRIPRAVTE SE NA "NADINO" MABKARADO Chicago, 111. — V soboto 8. februarja imel^hvojg utajilo uiaakarutluo ve^elirt» ¿enako društvo "Nada" iL 1(12 &N1M. v dvorani SNPJ. Pravite,, da je še dosti caaa? Ven, toda če se hi i'ete zanjo pripraviti, ga potrebujete za nabavo primerile obleke, za organiziranje »kupim» iu take utvari. "Nada"'bo nudila izbranim tua-akam lepa darila, kakor vsako le. to. "1'rezenti," ki jih daje, nko reklama, nego jih društvo v resui-n t ml i (la. V ta -namen potroši najbrž več kot katerokoli nloveu-sko društvo v lliicagu v isti na-|mm Priporočamo vam, da *i> nabavite vatopuiee od članic v pred-prodaji. Prihranite kvoder. Pri blagajni bodo 75c, če jih vzamete Kedaj, so po ->0e. In ne pozabite, da bo to maškaruria. kakršne prireja le "Nada. ' Pripravite «e ,Zvrni diftriktni sodnik Paul J. McCormick in njegpva šepa. On jo clon Hooverjeve komisija an rnakkovanjo "mlociaskega vala" In vraoli, ki »o «o pokazale v uval javljanj« prohibici je. V enojni ; inlervjnvu je sodnik MeCormick dejal, da je udiranje suhatfcik agen tov T privatna stanovanja brea sodnega dovoljenja napad ne nikns ' svobodo državljanov, kar ima aa posledico večanje pespostovanja ne le do tega aakona» nego tudi do vseb drngik. Zagovorniki probibicije ^ sodnika telo cbsojajo vsled to njegove iajave, ¡a senator W. j. Har-aabtova^ da odstopi ia Hooverjeve komisij«. Subači hočejo, da Je vsak član koaaislje njihov in da priporoča čimdrastičnejša odredbe *' aa uveljavi jen je volsteadiama.' ■ Bivši mehiški predsednik Pftntarco Elias Callos a svoja Leonom Lineante. Callea *a jo nedavan vrnil s potovanja p« Evropi. Ko se je vračal sfcoai Zodsajono držav« domov, «a jo tfiaaai pravd. a«k «kraja Laredo v Teaas« sklonil aretirati radi sokrivdo pri nmoru ■añórala, ki je bil ubit prod več leti na ameriški-šotami. Callesu je valed tega »vdale diplomatski potni list in mu dala skosi omenjeno meet« vojaško »premeten. Ta inaident v Me bik i solo obsojajo in ga smatraj« aa peevnlmrij« ne samo proti Callesu nego tudi proti Mebiki. Mehiška vlada je ukinila svoj koaaulat v Laredu in Moki-knnci bojkotirajo ameriške trgovine. ..4 « V S C I P C I Posojevanje imen. 'Prijatelj -k, kaj bi »i očital! j * Saj" še kralj podpwe, kar ministr nra napiše. Jaz sem samo Vidmar! \ \ ': Žtv4o jantar. 5 f ■ s 7 - fc^rfTVrflsBpF, Krvoločen patrijot r "J Crriaa Koritnjk je v ljubljanskem Slovenskem Narodu" z dne oktobra 102^ napisal «le- »vtiHto ■■ i - s tu* a gjavo jan. je boljia taktika.—^Modri- Kdo je dobil srečo? i .¡.-.rtr- Mrs. C. M. Braneh, bogata vdova -v Los Angelesu, Je naročila oi- gaitkí, tfferoko^affc^ sreče, da ríá, ji saztoknafti iz zvézd, jz "|>otez ali iz kart - kakor, že, njene bodoče < lite ve. I m bra cigank4 je to z ve seljem storila iti prerokovala vdo v F *e* neizmerno Sureeo v ljubezni, in druge lepe reči. Godilo «e je tO v tenthi sobi, ker je čarovnija narjimpešnejša v temi, ki mora biti V 'sobah in v glavah. Ko se je vdova v blaženosti napovedan «reée «nekoliko streznila in pogledala okrog, je videla, da ji je zmanjkalo zlatu in in draguljev vrednosti oselriirttrideset tiso,* dolarjev. Obrnila Se je za pomoč na policijo. > *'' 1 Nov dokat očetovstva. LisH poročajo, da je danski profesor Olaf Thomson s patolo glftfcgi zavoda * ha kodanjskem vSéiieUí^tí odkril dva nova krv-tia 'Wpk,. H oinOgoČata brezpogojen dókaz, da-li je kdo oče kakšnemu otroku fJTjfft.* Well, dosti-Irrkt V bhliV*dt kak ofce' ne' vf, kdo je oče. Táctil {ihi^esor bo s svpjim odkritjem povzročil še več rme&njav in rafprtlj, če bodo o-Četje. ki so v dvomu, isksli dokazov |>u njegovi metodi. Pogovor med urednikom in delničarjem. "Ne piši krafjevaške propagande. Tako neumne ¿lanke si imel v predzadnji Aevilki po tiatem plesu v downtown, da so te koj dali v šakelj/V ' ; Jaz ne pišem za kral^jevaštvo, gi k za jugOslovanstvo." sedaj odgovori, kritikom, če moreš? Dokazali so ti s citati iz tvojih člankov." Drugi delničar; 41 Ah, kar je, jt ! V drugič bolj pazi.'' — Kepo rt er. Čemu, in spet, čemu? Čemu se komunisti toliko brigajo za organiziranje rudarjev v II. 1'noisuf Zakaj ne v K«ntuekyju lil West Virgiiiiji.* — Kadovedo. t ) * - ft v •• . • - , ■ '<1 T i i " ' Pa|>ai ia sopet krega. Vsakega toliko -časa se papež rtfzjezi nad Mussolini je in, v naslednjem govoru ga pa pohvali. Vražja igra za sveto stvar. "Cisti" Hrvatje niso zadovoljni. Dokler jc bila Jugoslavija urad no kraljevina Srbov, Hrvatov in< Slovencev, so se hrvatski nacionalist^ f? Ameriki na vso moč jezili. Ko je postala tudi uradno Jugoslavija, se «e bolj zgra^jo. Kaj neki. hočejo f'rr- Ivo Pinevic. moral plačati z šivi j en jem Francisco Ferrer. On ni nikoli agiti-ral za frančiškanske bazarje, kakor je agitiralo "neuradno" gladilo ¿ikaškega društva ,4Ferrer.H Dovolj rojakov. VXhicagu je dovolj rojakov za tri zabave, dve fari in en Lemont. Tc se je videlo v praznikih in na Hilvestrov vefer. — Proavetna inc se jv-po nepotrebnem joztfa.i*' Tone IV. Prosperiteta v kolektah. si >ksta\0*i «tktNtika «»božični iw»-lekti v cerkvah nadakofije. V e-nih ao dobili pri ofru na božič do $18,000, v mnogih od «tiri do seat tisoč, v fari sv. Štefana pa nad dva tiaoe. Iiepa žetev, je pri|K>tu. fill stolni kaplan. Caai še niso slabi. — Anton Kmetec. DOPISI NOVI DOtEKTOKIJ J, 8. V CHICAGU P. D. nanjo. "da je pra«iebka, pmuilostna in ptogMAlo duleko>«v.n;i danili okolši inali je delavaka vlada atu-riJa kolikor je največ mogla, kar dobro vrsta tudi Hlanlev Baltl-Mfin in I4ayd Oeorge, Ce bi so jima zdelo ugodno, bi bila Mae-Donaldu lahko z ¿ijuno večino izrekla nezaupnieo. kar bi značilo nove volitve, iu s tem tudi večino za delavsko stranko. Te nočeta. Preti loga delavske *tranke je bila sprejeta z usanini glasovi večin p. Članica. Na občnem zboru Jugoaiuvaii-skega stavbinskega in posojilnega društva v Ctucagii, ki se je vrni] V x.l.utH ,devemi»ra. W bili izvoljeni v direktorij sjedeči rbtfli, io»HaiK brasil \ JoliHi * Siti Neumnost nima meje. • V svobodni "inc" sc togote nad klubom at. 1, eo», da je njegova tfilvestrova zabava konkurenca "Ferriirjun in s tem jednoti. Naj-prvo so se v škodo jodnote igrali z dvorano, potepi intri^irali na-pre>, nato pa govore o konkurenci, kakgr tipti tat. ki je vjmi, "držite tata!" — IlK.' 4Potreba je mati iznajdbe. Tiste dni, ko je maščevalni blok zečel rigati o svoji svobodi.'se je moral kmalu potem ustanoviti v Jhidagn tudi Jackas« Club. To je ilo potrebno. S ' Malo so uganili. Pri «v. Štefanu' na DvaindVaj-aeti vedo povedati o nekem Vinč-ku. ki se ziblje med "Janezom, France!juom. I'aulom in Andrejč-k( m" in se bliiii vsem štirim. Štefanovi inisjo {o za dokaz, da v "Lawndiji" ni nobenih principov in vsakdo presedla na drugo kobilico. ko m o znkan jka prešnje krme. Najboljši dokaz jim je An-drejček .ki je hotel imeti Jošetov stolček in ko ga ni dobil, je brž slekel suknjo in oblekei drugo. He-daj se maščuje z drugimi maščevalci vred ~~~ ki ao se poganjali za stolčke in vsi pogoreli — toda vse to maščevalno rigaujc nas nc doseže niti "with a ten-foot |K>le." Neverni Jožek. "Ferrer" je klubu mnogo koriftU. To sem bra j v glasilu prosvetne inkorpoCHeij«' Zelo "prosvet- Grdina se klaiua vthdiaaWa. V "Glasilu KSU.H z dn? dec. se poklanja Tone Grdina nje govemu veličanstvu kralju Aleksandru/ Rden njegovih nedavnih prednikov se je poklanjal enako "iskreno" Franeu Jožefu. "Jugoslovanski klub" v Clevalandu, cigar vodilna glava jc Tone Grdili», je poslal kralju "najudanej-šo čestitko" v kateri pravi, da se ckvalondakl Jugoslovani sporni, njajo ^ največjo ljubeznijo 8VCK JEOA kralja . . Pred leti ^o enaki tipi pošiljali čestitke na Dunaj "SVOJEMU" cesarju. Knak tip Tokata' je urednik inkorporj-rane svobode, ki smatra, da jc ju-goslavišnictvo samo to,*kar sc prilizuje "8VOJKW™ kralju. Direktorij pa mu je naročil, da naj bo previdnejši v svojem navdušenju zd* *^poluradrio" jugosfovsn-Mtvo. — Grapnel. fVtté Dernull. Zadnji trrje so novi, o-stali pa ¡»o bili ponovno itvoljeui. Važuejši zakljg«""k¡, ki jih je Kprejel občni abd#, sé med drugimi sledeči: 1. Direktorij je zni« ¿aiK^i a 9 ¿¿f¥Vi\..2.,$>ejiii»ka Konvencija socialistu» ne stranke v Ohiiu Odbor Noeialističue atranke države Ohio naznanja, da se bo konvencija državno organizacije vršila enkrat meseca marca. Na lnev nem redu bo vprašauje mganiza-torične kampanje, iiomiuiraujo kandidatov v državne urada iu drugo. MacDonald in opozicija Delavska vlada v Angliji, kateri načel ju je MaeDouaid, ima teškoee, ker v parlamentu ni^ia delavske večine. Ko je decembra predložila zbornici predlogo sa reorganizacijo premogovne industrije, so jo konservativci n ipa-1 dali. če«, da je ]rredloga preveč' «oci«listicna. Llo.vd George. voMoooeooeo60o6«eoeoooe»oe FENCL'S 1 RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 8. Lawndale Ave,, Chicago, 111. ' Tel. Crawford 16M2 Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Potrešba točna. BBirri" r firrnr nzz-izzzizz: MVTÍT0IJ11A DEL« t Naročnin «n Proleterea so poêlai»« ¡ John Terčelj, Strabane, Pa. _____ ^Anton Su lar. Arma, Kana........ Prank Podboy, Park Hill. Pa____ Chas. Poirorelee. Chicago........ Anton Iskra. Wlnton, Wyo...... John Tancek. Girard, Ohio...... Albin Karničnik, Ilendersonville. Pa......................... Frances Zakovšek. N. Chicago. HI. BeilPoionarne in provokatorske unije. Ameriške unije povečini nisi dostj pfida, ker so reakcionarne razen ma/ih izjem, ali so vsaj nekaj dosegle za delavstvo, medtem ko nove koinuni»tične unije NPJ. in temu sledi saloigra "D^ c Jfljlie' v enem dejanju. Po pro programu bo ples in prosta zaba va. Veaelieni mlbor se bo potrudil da ust režo vsem v spodnjih prostorih ; lačnim in žejnim, mlajšim iu starejšim, moškim iti ženskam Društvo št. 258 vabi na to svojo slavnost vse -članstvo bratskih društev v tem okrožju, da se bo zabavalo v našem krogu kakor bratje in sestre ^NPJ. Vstopnina za moške je .jOc, za ženske 25e, otroci pa so vstopnine prosti. Za obilno udeležbo se pri |>on»(ht mlbor."' na" laz Današnja skupina "Fer- rerjevlh " članov mu ni nikoli koristila, razen par -članov, prejšnja pa se je večinoma pridr«lila dnini društvom. Predstavniki-današnjega "Ferrerja" so se silno JOHN LANGERHOLC Grocerija in mesnica Dobro in sveže blago vedno v zalogi, katerega do. «tavljam na dom dnevno. Cone zmerne. Odjemalci dobe Green diacount* znamke za katere dobe raznovrstno blago. Pridite osebno ali pa oddajte naročilo po telefonu 3327-J. • priporočam . ' ' 51S UNDEN A VE., JOHNSTOWN (MOXHAM) PA. Joseph Ovca, Springfield. IB. A: 1 John Vitez, Detroit, Mich............1 Frank Modic, Warren. 0................1 Frank Petavs, Little Falls, N. Y... 1 Anton Zaitz. Forest City. Pa... t Anton Slobodnik, Crested Butte, Cele................ ,,.. t ^. 1 Donald J. Lotrich, Chicago...... 1 John Koplenik. Mt. Oliver. Pa ... 1 FRANK MIVSEK * ^ Coal, Coke and Wood.—Gravel. waukegan, ill. Phone 2726 ji i i n Ii Ii Ii Ii iniiiiiiiwiiim ANTON ZOBNIK herminie, pa. Trgovina s mešanim blegoni. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herminie 2221 •rrrrrrrr: mmmmmmm m ma msmtñi- ItMMMMMMMMtmM»» ROYAL BAKERY slovenska unijska PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, . lastnik. 1724 8. Shcridan Rd., No. Chicago, 111. Tel. 5524 Gospodinje, zahtevajte y trgovinah kruh is naše pekarne. »eoeoeooeeoeoooeooooooooM -r MMtMMMIMIMfl "NEW LEADER" enfleski socialističai tednik lishajn v New Yorku. Naročnic na $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angiraki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. < l Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". ] [ aaseaesaeeaeaeaaaaeee>ia zzzzzz-..: ::: ZSZTULsnasn Skuuaj . i Ve j »nji izkaz. .33 .58 XZ2ZZTTZ1ZZ xnnr slovencem priporočamo kavarna MERKUR 3551 W 26th 8t., CHICAGO, ILL (v blišini nrada snpj in Proletarca.) FINA KUHINJA IN f POSTREŽBA. KABL GLASER, lastnik. Joha Metelko, 0. D. Preišče m t oči in določimo očala. 6417 8t Olair Ave.. CLEVELAND, 0. TTrrrrrxEnxro |............M........... ; MLADENIČI - MOŽJE! j; Obleka po vati meri , |' ; AA I vam izdelamo obleko ali <» IVI. suknjo, da vsm bo pri-| stojala kakor rokavica na roki. I CISTA : VOLKA : SAMO- Naročite si obleko ali šuknjo . pri nas. Delo javnčeno m • V John Močnik 6517 St. Clair Avenuc CLEVCLAND, OHIO . P....................... VINKO ARBANA8 1320 w. 16th St., Chicago, iii. Telefon Canal 4340 slovensico-hrvatska trgovina cvetlic. Sveše cvetlice >a plese, svadbe, pogrebe itd. MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1476 johnstown. Pa. iiiu. LirmrrrrTTTTiiiLiJ.i i; rt jjBzzœrrxjLjxzixmz DR. OTI8 M. WALTER zdravnik i kirurg 4002 Wt 26th St., CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. v frances wiLlard bolnišnici od 9. do 10. dopoldan ob torkih, Četrtkih in sobotah. icnmpvM i i.....t lir Co hočete dobre, trpežne harmonike, sc obrnite name Izdelujem jih lične s vsako-vratnimi okraski is celuloida. Pilite po cenik. John IMIkuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, 0. ^p ^ e> Victor Navinskek 331 Oreeve Street, CONEMAUOH, PA. Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uojform, itd. Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih inštrumentov ter finih columbia grafonol od $30 do $860 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. •Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrešba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje \ Zdruienih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. >606600666666660666666606 I ¡606666666666666666>666a66l6aa»»6606Oeeeeeee»eee0ee»ee66e066#66666e666666a66666t PO&ILJITE DENAR ' POTOBl BRZOJAVA! I MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th 8t., at MUlard Avenue, Chicago, Dl. ; Milja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroikov sa breojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih j ► nakazilih. Posipa vsoU bo iaplašana aa poštnem uradu v 3. do 6. dneh. in to hres odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedH ta izredni rtačin pošiljanja denarja pepelooma v vašo korist. Poslaljta se* ga. in nikoll..več n« boste na drugi način pošll.iali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno nilje ed poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. 9a pošiljanje večjih vaot vprašajte JU naše posebne cene. U . .. . URADNE URE> • V pondeljek in četrtek nd t. mjntraj de 6. «večerj v torek, sredo ia petek od 9. sjutraj do 6. popoldne! v .obet. od 9. «ju tre j do 3. PROLETAREC Hot m interese delavskega ljudstva. I s h a j a vsak ¿strte k. I JugMUvaatka D*Uv»k« Tiskovna Dr «¿bo, Chicago, Iti. Jagotlovaasko Socialistično Z roso. NAROČNINA is Zedinjene države in Kanado, za celo leto $3.00; sa pol leta $1.7Sj za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za calo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondaljka popoldne za priobčitev ^ v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published evsry Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 11)06 ............. Frank Zaitz Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months •1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One . Year $3.50; Six Months $2.00. Addrassi PROLETAREC 3039 w. 26th St.. Chicago. III. Telopkoao Rockwell 2114 Dvora« poroka v Rimu J Dne 8. januarja bo v Rimu poroka. Naj bi i jih bo več, toda samo ena "vzbuja pozornost* . Vzela ae bosta italijanski prestolonaslednik Hum-bert in belgijska princezinja Maha Jose. Belgijci v večini ne odobravajo svoji princesi, da si j« izbrala za svoj bodoči dvor Mussolinijev Rim. Edan Italijanov je na zaročenca Humberta, ko ie prišel na obisk k nevesti v Bruselj, streljal, da s tem činom opozori svet na tiranijo, ki vlada v Italiji. Pet kronanih glav baje pride v Rim na poroko in veliko princev. med njimi tudi črnogorski, ki so brez svoje kraljevine. Pravijo, da se španski kralj kuja in ne pride. Hud je. ker si je Humbert izbral nevesto v Belgiji. Cemu ni raj še vzel kake Alfonzove hčere, vprašujejo ni Španskem. Tudi jugoslovanaki kralj Aleksan-der bi moral iti na poročno slavnost. toda to ne bi vplivalo dobro doma. v Italiji pa je Mussolini Aleksandrove podanike zelo očrnil ter fašistične črnosrajčnike res prepričal, da so v Jugoslaviji samo barbari ter svinjski pastirji. Aleksander bi bil v taki druibi odveč. Poroka v Rimu in svečanostne priprave so navsezadnje le še odsev nekdanjega dvornega pompa. Italijanski kralj ni več kralj nego ie podstavek, na katerem drži Mussolini noge. — Kraljički in princi, ki pridejo v Rim. so večinoma vladarji in princi samo še po imenu in dohodkih. Milost božja je pozabila nanje. "Domač pridelek" ni dober Od neprijateljev ne pričakujemo, da nas bi hvalili. Jasno in razumljivo nam je, čemu nas napadajo. Tako je v redu in prav. Manj razumljivo pa je nepoučenim, čemu nasprotniki domačih socialistov včasi pohvalijo socialiste kake tuje dežele, npr. nemške, angleške. belgijske itcf. Če pa se naselite v Nemči jo, boste čuli, kako enaki neprijatelji socialističnega pokreta bruhajo ogenj in žveplo na nemške socialiste, pri tem pa včasi pohvalijo francoske. avstrijske, švedske in druge. V Franciji isto. Francoski socialisti imajo po zatrdilih njihovih kritikov vsake sorte napake, ali če bi bili taki kakor so nemški, pa bi bili "dobri." Dokler imajo socialisti posameznih dežel nasprotnike v tistih krogih, ki socializma nočejo, so %ed«io v pravem. "Argument." da "naši" niso dobri, pač pa nemški, švedski in finski, je le "argument" za ^ganje delavcev, katere bi radi premotili. Kapitalisti vodo, kaj in koga hočejo * *V J, , '. {j ^^fi v M Jos. R. Grundy je postal senator po volji kaste. ki poseduje in kontrolira "ameriška bogastva" v Pennsylvaniji. Governer države New Jersey je imenoval za zveznega senatorja na izpraznjeno mesto Dwight W." Morrow-a, ki je bil ameriški poslanik v Mehiki, pred tem pa eden glavnih uradnikov Morganove bančne hiše. Tako so dobile banke in industrialci dva zavedna, sposobna zastopnika v zvezni senat, ker kapitalisti vedo koga in kaj hočejo. Woll in Green od A. F. of L. pa še vedno nista na jasnem. zato sta za "nestrankarstvo" in za "delavske prijatelje** v republikanski demokratski sttaaki. : z l t? ; Vatikanski indeks Sveta rimska cerkev si je med drugimi nadela ž* davno tudi akrb prepovedovati pravovernim čitati knjige, ki so po njenem mnenju grešne vsebine. Poslednji imenik prepovedanih knjig, ki je nedavno izšel v novi papeževi državi, obsega 563 strani in prepoveduje blizu petnajst tisoč Ji so v papeževih pisarnah vse prebrali, prodno so mogli ugotoviti, da spadajo vernikom med prepovedano literaturo, kako to, da se niso pohujšali? In čemu laste sebi pravico čitati. kar drugim zabranjujejo) Veselo dejstvo pri tem j«, da ni vatikan prepovedal nobene Brus Bruce-jave knjige, kajti on *)• za vsebino in slovnico vedno in povsod sam odgovoren in zategadelj »"i ° ZAVEZNIŠKE ČETE PO DOLGIH PREREKANJIH IN POGAJANJIH Z NEMČIJO zapuščajo drugo okupacijsko no v Porenju. Na td| sliki so francoske čete. Po vojni so zavezniške čete držale v okupaciji velik dal nemškega Poranja, kar je Nemčiji prizadevalo velike stroške m jo ob enem žalilo. Zavezniki se ašo ša mc Ing radi umaknili, posabno Francija m. Po odhodu tujih čet so Nemci prirejali vel ke slavnosti osvobojen ja, posebno v Koblenzu in Aacbenu. "Aachen je svoboden," ja klicalo ljudstvo. Bil je zaseden 11 let. v w ▼ ▼ WW + v ^ ^ ^ w w w w ^ vYf v * v * w v v w »"¡r f fVf f f f^f RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO je cnc vrste socializem'9 diktatura *4nekake male mu- viada pobrala «lelaveem in kine- P?ue drsnih ljudi, ki imajo orož- tom premoženja, "za katera ao .ie v rokah.'' Proletarijat pae ni se očetje, sinovi, že leta in leta liikaka mala skupina. Jako ne- borili." logično, g<*pod uredniški član- Kakopak! Ljudstvo v Rusiji • H - ^Slovenci v Ameriki nimamo hu-« i» i » niorističnega lista, kar je seveda velika vrzel. "tfu in tam jo zamaši iMr. Lojae Pir . I*}s*elj <1Jm*>< nika'"Ameriška Domovina," ki izhaja v metropoli. iV izdaji z dne 2t. decembra, torej v svetem adventnem času, je priobčil edltori&l z naslovom "Fašizem in boljševizem," ki se začne brez slamnatega. uvoda takole : "Falizem je ene vrste socializem. Boljševizem je zopet druge vrste tirdnizem vlade posameznikov ..." Air. Pire je slišal, da je 1*9 vrst jetike, in potem je še slišal, da je sto vrst socializmu. Slovenski socializem jo "ajzeuponarske sorte," "fašizem je pa tudi ene vrste socializem.'' Uvaja ga en diktator, ~ eua oseba. ' Potrudimo se dalje v Pireevem članku: 4' Fašisti ao Ibili rimski imperatorji, piski carji, angleški kralji, ki so pred letom 1775 vladali v Ameriki.'' To tolmačenje je zelo poučno, ki bo vznemirilo svet še bolj kakor pa dognanja profesorja Einsteina o relativnosti. -Kajti ker je fašizem "ene vrsto socializem," in ker so bilPge rimski imperatorji, stari angleški kralji in ruski carji fašisti, je'naravno, da so se po svoje borili za "ene vrste socializem." Kari Marks torej ne zasluži toliko slave, ker so socializem odkrili ze davno prej rimski imperatorji. Danes z Italijo nihče na sve tu ne aimpatizira, še manj pa s Rusijo," pravi PirČev editorial. Kar se tiče fašizma v Italiji, ima mnogo prijateljev, npr. Morgana, ameriško vlado, in med ameriškimi kapitalisti v «ptošnem, bržkone zato, ker je poglavar Morgan iiw! i navdO^on "za ene vrste socializem/' iMiissolini ja dobil od ameriške vlade pri odplačevanju vojnega lga veliko olajšave, razen tega mu je bil dolg zelo zni-xan. MoVgati mu daje posojila. V Zedtnjenih državah delujejo Mirsnolinijevc Mistične organizacije in niihovi agent je nemoteno tako zeloj da zahtevajo nekateri kongreaniki in senatorji preiskavo. V istem članku beremo: '' Boljš^iaam je pa dikUtor stvo prolsiarijata, to sa pravi, nekake male skupine drsnih ljudi, ki imajo orožja v rokah " Deni m roko na čelo in premišljuj : Ob je boljševizem dikta- kar! Huske diktatorje res slika ju s kučmami na glavi, kosmate *»>r ye#, 1 zobmi belimi'KfakhVVe- ni imelo pod earizmom praktično nikake imovine. Zemlja je bila lašt ^¿fov," knewv'in takih go- I»a, in v rokah bombe ter bodala.°*podov; kmetje so bili tlačšni.' kmetje so bili brezpravni in brez imovine. Po Pirčevi logiki ni prav, da so postala veleposestva ljudska last, in če bi šli tej stvari do dna, tudi ni prav, da so bila veleposestv^ na Slovenskem pred mnogimi leti razdeljena med kmete in da Jedila1 odprti vi jenatUka.' (Matija Oubec je bil na podlagi Pirčevih izvajanj o ropu privat-ne lastnine puntar, ki je zaslužil kazen, kakršne je bil deležen. ' Jaz nisem boljševik in za ta članek mi iStalin iz Moskve ne bo poslal čeka iz blagajne kominter-ne, dasi Proletarea tam čitajo. Ampak poštena beseda je vedno na mentu, dasi malokdaj plačana. Naj mi pri "Pirčevih ne zamerijo preveč, a ko jim svetujem, da naj bodo v svojih editorialih previdnejši. — K. T. toda če gre človek v Moskvo, he vidi takih zveri niti v /.oologič-nem vrtu. Berinio š<1 iz članka: "V Italiji, kjer vlada fašizem, koljejo in dbaaajo ljudi br^z vsake obravnave, ker ja tako po volji diktatorju. — V Enaiji je bi-lo pod boljšoviakim režimom poslanih v smrt tekom zadnjih devet let najmanj ~ pomnite najmanj — ker podrobnejših podatkov ni, 700,000 slovanskih bratov Rusov. In boljševizmu večinoma načel ju je jo organizirani židje" _ V Italiji res koljejo in obešajo. i> bi fašizem to počel samo nad Bociaiisti, se bi pri Ameriški Domovini ni.'- na zgražali. Od kraja je namreč Mussolini pošiljal v smrt in v zapore le socialiste in komuniste, posebno prve, pa ni bilo dosti obsojanja, fri Pircu ao se razjezili sele, ko so začeli fašisti napadati tudi slovenske ustanove na Primorskem in zatirati 81oven«-e. Tudi 700,-(XX) slovanskih bratov Kusov ji* škoda. Neprilika pa je v tem, da je bilo mnogo teh bratov mnenja, da je treba boljševike pokla-ti in ho jih res mnogo spravili s sveta. Boljše viki so imeli ugodnejše šarvse in so se ohranili. Človek, ki zastopa nase vrste socializem (čeprav je ajzenponar-ski), obsoja klanje, pa naj ga vodi ameriška, fasihtična, kajzerje-va ali pa boljševiška vlada. Med enim in drugim — kar ae mesarskega poklica tiče — ni nobene razlike. •Povrnimo se še malo k «Pirčeve-mu članku: * "V Italiji danra fašistovska vlada zaplenja privatna posestva, zaplenja privatna premoženja, ker čuti, da ima moč sa seboj. —• V Rusiji je boljševiška vlada še davno zaplenila vsa, kar ja mogla zaseči. Pobrala je ljudem to, ta kar so se očetje, sinovi, leta in lic — P. O. A. C• W. of A. za brezposelne ¿lane Unija delavcev, ki izdelujejo moške obleke (A. C. W. of A.) je pred leti untanovila v Chicagu fond za brezposelne, v katerega v času upoalitve prispevajo delavci in delodajalci. Ta sistem jc potem unijs uveljavila tudi v New Torku. V New Torku jim je proftlo * jgplačala is tega i Mir kočam - boj paliiia * ——- Dva asaiika revolucionarja, pisatelj Georj Buechner in dr. Ludvig WeHig. Piše Vas« Vtnomtr, Ljakljaaa (Nadaljevanje.) Puntarski ¿upnik Weid.g ' 'J.%1 "i «i tV" , j ■ Vedno je tako. Intelektualci sicer prebite dogodke. a šepajo. Oni slutijo, kam gre pot. a voz premakne šele ljudstvo. Intelektualci se navdušujejo za novo, ker so ssoijači. Ljudstvo dela novo, ker sicer pogine. Tako je vedno. Krog leta 1830. so se puntali kmetje v Hesi-ji (Hessen). Kmetom je bil onemogočen vsak izvoz, odtod lakota in punti., Povsod so se o-glašali posamezni, lažji upori, ki jih je oblast zatrla. Povsod so se vršila tajna zborovanja kmetov in napredne inteligence za boj proti knezom in vojvodom. Jeseni 1832 se je delovanje za punt okrepilo in doseglo svoj višek, Tedaj ije živel v malem mestecu Butzbach, protestantski župnik Fridrich Ludwig Weidig. silno naobražen in spoštovan človek. On je stal na čelu tega puntarskega gibanja. A Zbiral je krog sebe zsrotnike, ki so namersvali 6. aprila 1833 napraviti upor. oborožen upor v Frank-lurtu. Spijon. Med temi zarotniki je bil tudi gostilničar Kuhi iz Butzbacha. Ko je v prvih mesecih 1833. leta zašel v denarne stiske, je hotel napraviti dobiček g, izdajstvom. Šel je v Giessen, kjer je dvornemu sodnemu svetniku izdal, da bo naslednjega dne uprizorjen puč v Frankfurtu. Iz dal je vse podrobnosti, za plačilo pa je dobil lepo nagrado in zagotovilo, da se njemu samemu ne bo zgodilo nič žalega. To se je zgodilo 3. aprila 1833. Puč. Pomladi 1833. so bile vse priprave končane Letaki so bili pripravljeni, municija preskrbljena. Načrt: V Frankfurtu začnemo, polastimo se glavnih uradnih palač, prevzamemo blagajne. naskočimo Rothschildovo hišo. da si prilastimo denar, ki ga potrebujemo za vojno proti nemškim knezom. V velikonočnih počitnicah so se zbrali, študentje in delavci, vsega skupaj le 60 mož. Vodili so dr. Rauschenplatt in Poljaka Mihalovski in Lubanski. V večernih urah 3. aprila so se plazili s puškami pod plašči proti stražam. Vojaki, obveščeni, jih presenetijo. Ko nastopijo puntarji na ulicah. Ntopijo iznenada iz stranskih ulic oboroženi vojaki in boj se vname. 6 vojakov in I dijak je obležalo. Drugi so zbežali pred vojaštvom. Večino zapro. Vsem trem voditeljem se z nekaj drugimi posreči, zbežati preko meje. , ^ , 3uecbner piše staršem. Buechner je tisti čas študiral v Strassburgu naravoslovje. Zanimali so ga politični dogodki in njegova najbolj notranja stran človeka se je zbudila v njem. Par dni po puču v Frankfurtu je .pisal staršem tako-le: Straasburg, 5. aprila 1833. Dragi starši! Danes sem prejel Vaše pismo s vestmi o frankfurtu. Moje mnenje je: Če v sedanjem času kaj pomaga, potem je to sila. Mi vemo, kaj imamo pričakovati od naših knezov. Vse, kar so dovolili, jim je bilo s nujnostjo iztrgano. In celo dovoljenja so nam bila vriena kot priberačena milost in siroms&ne otroške igrače . •. . Mladim ljudem očitajo uporabo nasilja. Ali mar nismo v večnem stanju nasilja? Ker smo rojeni in vzgojeni v ječi, ne vemo več, da tičhno v zaporu s prikovanimi rokami in nogami in z zabitimi usti . . . Zakon, podpiran s surovo močjo militarizma in s trapoglavo prevejanostjo njegovih agentov, ta zakon je vaša«, sirovo aatiljo, styrjeqo pravici in zdravemu razumu, in jaz se bom zvtistfni in roko boril proti njemu, kjerkoli bom mogel J \ A Buechner-revolucijonar se je zbudil. Župnik zaprt — ne kloni. . Kmalu po frankfurtskem uporu so aretirali župnika Weidiga s- sumom, da je bil "v zvezi z republikanci.'' Pri preiskavi do/na niso našli ne orožja ne letakov, nič obtežilnega. Aretacija Weidiga je zbudila povsod silno vznemir jenje. Užival je silno simpatijo pri vseh svojih someščanih. Pod pritiskom tega splošnega vznemirjenja in radi pomanjkanja dokazov so ga po 15 dneh izpustili. Vrnil se je v Butzbach kot zmagovalec, pripravili so mu 2. sept. 1633 lep sprejem. / Odnehal ni. dasi je bil pod stalnim policijskim nadzorom. Veliki vojvoda je razpustil vse zbornice, ljudje so pod pritiskom režima molčali, a Weidig se ni ustrašil prirediti slovesen sprejem vrnivšemu se poslancu. Tisk je bil prepovedan ali pa tako preganjan, da ni bilo mogoče ničesar pametnega tiskati. In ,vendar je bila vsa dežela polna tajnih letakov in časopisov. Njihov avtor m tiskar je bil Weidig. Tiste čase se je seznanil z njim tudi Buechner. Ta je spoznal po pripovedovanju Weidiga, da je vsa dežela polna pristašev, kar mu je dajalo mnogo poguma. < Vrgel se je na delo. Sprožil je misel, da je treba osnovati po vsej deželi tajne zveze, "Družbe človeških pravic.'* katerih člane je treba vzgojiti vojaško in politično. Weidig se je ustrašil tega. BuechhOr je vztrajal. Marca meseca 1834 je zveza ¿e delovala. Iz tega gibanje je nastal* tudi prva brošura, kj zasluži ime "socialistična brošura," dasi tedaj Še ni bilo gibanja, ki bi slonelo na kakem svetovnem nazoru in nauku. Je to brošura, ki jo ja spisal Buechner. a "popravil" t nekaj popov* skimi stavki Weidig. Naslov je bil "Heški sel ' (Hessischer Landbote) in ja nosil gtslot "Mir kočam — boj palačam!" 1 ¡T JošKoO^en: SolflCem (Nadaljevanje.) Ta vhod je bil postavljen v 14. stoletju. V oapredju je star most, postavljen od vojaškega arhitekta Uiovanni-ja di Sienna. Med zananjo in notranjo steno je vzfr dana plotta t relifoui kralja Petra Karadjordjevtfa, delo Ivana Meštroviea. Vhod v Pile je kot lep vrt. Spodaj morje in $eri. Na strani trdnjave, v ozadju visoko gorovje t Napoleonovimi u-trdbami in med prehodom med mostom in ozidjein se pa oleandri, ciprme in male klftpice, kjer sede zaljubljenci in potduaajo morje. Malo vstran' je večerni koneert. Iilet v Oetinje. Tretji dan mojega bivanja Dubrovniku Kino sklenili, da napravimo izlet v Cetinje. Stane tristo dinarjev za osebo in ee je večja družba, je ta intenaantni izlet Se cenejši. Ob sedmih zjutraj nas Je čakal avtomobil spodaj pred hotelom. Pa smo jo odrinili proti Cevtatu in se vozili po prekrasui okolici dubrivniški. Vse jutro smo ee vozili po strmih cestah skozi cipresne gozdove; oljkine nasade, mimo malih vasic in mestec, proti poldnevu ps smo zapeljali v Bo ko Kotondco. Od tu smo napravili velikanski obkrog celega zaliva «fcozi Erceg-novi. Risan, 'Perast itd. do Rotorja. Lepa vožnja " Na vozu so bili pbleg nas treh se en nemiki Poljak s sinom. V poznejšem razgovoru aem zvedel da je bil poročevalec za «ikeške Abend Post. Potem pa eno sitno nemško dekletce s papirnatim solnčnikom, katerega je vedno ti ičala našemu šoferju pod nos, kar je nas posebno na strmih nevarnih krajih delalo v resnici nervozni Šofer, prijazen Dalmatina pje bil preveč vljuden, da Di protestiral, samo časih, kadar ga je že praskal selnčnik po obrazu, je zamahnil z roko kot da odganja breneljfe. Na *a«e velikro veselje je, ko smo bili že na oni strani Porasta, zapihal posten morski veter in ji obrnil soloČ-nrk. 'Vrgla ga je v morje. VO) Kotor&ki zaliv je nekaj nad vse lepega. Z velikim zgodovinskim ozadjem je že od nekdaj igral važuo vlogo v razvoju ta-mosnjih rodov. Tu se danes stoji staro mesto Risan, stolica ilirskih kraljev, znano še izpred četrtega stoletja pred K r. l4*, je patrou mesta. Sedanja cerkev je bila postavljena leta 116ti. Je zelo lepa okrašena s stebri iz marmorja, oltarji in drugimi starinami. Ima tudi v» lik iu znamenit relik-vijat, katerega smo pustili v miru, Cerkovnik, star prijazen uio-žicek, nas je vodil in razlagal |a-n im i v ost i. 'Posebno se mi je do-padla i »asa Nemka š solnčnikom. Skakala je okrog in hotela vedeti vse podrobnosti. Cerkovnik se je mučil s svojo ncinaCino in malo smo mu pa še mi pomagali, tako da je d< kle razumelo, . Kadar je omenil cerkovuik, da je. ta in ta «tvar iz 8., 10., 13. in 14/ stoletja, je dekle zavpilo "Ja so i" In ta "so" je bi» tako dolg kot da ima šest "o** mesto enega. je pa bila stvar iz polnejših časov, naprimer iz 16. ali 17. stoletja, je pa čisto nakratko rekla "so", pa je šla mimo. Ogledali smo si še Vzidane plošče, ki komemorirajo zmago nad Turki v letu 1570, nato pa odrinili nazaj proti vozu. Voznik je nas že precej nestrpno čakal. In odpeljali smo se proti Lovčinu. Iilet, ki vam ga ne bo žal1 Prodno grem dalje, opozarjam tiste, ki gredo drugo leto v domovino, da naj nikar ue pozabijo napraviti to turo. danes, kadar zaprem oii in pomislim na-aaj, vidim vse pred seboj, celo pot, kot da je bilo včeraj. In kakšna pot? Spodaj Boka Ko-torska, pred nami zgodovinski Lovci n. Mudilo se uam je. Avtomobil je tulil inAlrvil po prašni cesti, katero so „zgradili Avstrijci iz vojaških razlogov. Vlitih in uii^t *e pomikamo, »kuro t»e ti vrti v glavi, ko pogledaš v nižino in še vidno se vozimo kvišku po zig-zagni cesti, ki izgleda da ji ni konca. Nepopisljiv razgled. Spodaj višnjevo morje, ki v veliki daljavi poataja popolnoma ažurno, na levi strani Albansko gorovje, direktno za uami pa dalmatinski griči, kateri dobivajo skoro formo visokih gora. Glo-rijozen pogled. Ni polja, ni pšenice in nikjer ne vidiš koruze in gozdov kot srno jih navajeni mi — ali tista divja golota, tista ka-menita polja, posejana s cipresami, se ti neizbrisno vtisnejo v spomin. Nikoli ne pozabiš te slike. (Bližamo se Črni gori. Šofer se obrne in pokaže malo piko viao-ko na gori. "Njeguagv grob." Kmalo smo v Njeguševem prelazu in v <*Vni gori. i V Ömi gori. ( Črna gora (nekdanja Zeta) in njena zgodovina jc Slovencem dobro znana. Veliko se je časih pisalo v naših patrijotičnih listih o junaških Črnogorcih in njih slavnem knezu. Resnica je, da ima Črna gora s svojimi žilavimi Jorjanci re* junaško zgodovino, etudi nominalno pod turško o-blast jo, so bili ti gorjanci posebno v 16., 17. in 18. stoletju skoro v neprestani borbi s Turki. V teh dolgih in težkih bojjh so Črnogorci silno trpeli. Naravno je, da je Črna gora postala nekaj čisto posebnrgs, nekak slovanski Moroko. Moški samo vojaki, skoro v neprestani borbi, in ženske — za delo. Seve, danes ni več kot je bilo za časa "knjaza," ali bolje kralja Nikite. Nič več ne vidiš do zob oboroženih Črnogorcev a han-džarji in pištolami, ki bi se sprehajali po Cetinjskih ulicah. «Jugoslovanska vlada jih je razorožila. Jaz tu temu ne bom ugovar- v Cetinju samo enega starca, bil je zelo prileten guieral, oboroženega po starem običaju. V koli- vm wwwwwwwwwm w m wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww w wwwwww j Knji ie-vni Vestni K. «ooaeooetsoeoaooaeeeoMtoeeeeeeeeeeeooosesooooeeoooeš iljub I jeni v Jugoslavijo. Kadar omenjajo starega Nikito, vedno pri-denejo "veličanstvo," i* t o tako kadar se omenjajo si ne v i. Starega lisjaka Nikite se menda vsak spominja. Mož je bil eden naj* prebrisanejsih vladarjev v Evropi. Od vseli večjih evropskih velesil je vlekel |>enzijo, in kako je znal izigravati Italijo in Avstrijo, je menda tudi vsakemu znano. Kar danes najbolj boli liste lokalne patrijote, je izguba pOmpa —^ sijaja. Cetinje z ambasadami, ministri,' gledališčem, intrigami in kraljem ter princi — to je tista Isguba. Meni so se Črnogorci dopsdli. Takoj pri vstopu v Črno goro smo srečali večjo grupo delavcev, ki ko popravljali cesto.. Zagori li fantje, vsi čez šest čevljev visoki, ravni kot smreke, ao nam na obeh sti^neh ceste klicali: "Dobro došli v Črno goro." Tudi ženske so pomagale na eesti in na polju, nisem pa opazil, kar sem tolikokrat čital, namreč, da so Črnogorke izmozgane od dela. Nasprotno, videl sem samo visoke ItlOt* f IP i enake, ve, to so as m o vtisi, ki sem jih dobil v tem kratkem času. Za zanesljiv vpogled bi mogel človek ostati tam dalj časa., Cetinje, Cetinje leže na gqrati ravnini in je moglo biti nekdaj res slikovito p.esto. Danes je bivši dvor — muzej. Ambasade so spremenjene v šole, kar se ve ni v škodo Črne goreem. Ampak tisti "lokal co-lor" je izginil. Ustavili smo pred malim' hotelom, kjer so* serviraii turistem obed. V Jugoslaviji je brana poceni, ali v tem edinem hotelu v Cetinju so imeli pa prave turške eeste. Ali kaj se hoče. Sezona je kratka iu pa nobene konkurence. Drugo leto bo dograjen nov hotel. Kljub temu svetujem našim turistom, da prinesejo svoj "luneh" seboj. Po kosilu nas je prijazen Črnogorec peljal na dvor. Ogledali smo si tudi gledališče in samostan. Dvor je zelo zanimiv. Seve Amerikancem, katerih sem veliko sročal v Cetinju, se je zdel premajhen in menda ne zadosti kraljevski. Meni se je ta preprosta skromnost dopadla. .Pa saj ni tako skromen. Dosti sob je prav regalno opremljenih. In vse te sobe dihajo Nikito. . Nič se mi ni.zdelo čudno, ko je naš spremljevalec v globoki spoštljivosti odpiral vrata in nam razkladal podrobnosti. * Gledališče in kraljeva opera je tudi delo pokojnega Nikite. Flet-kana — majhna stavba, z lepimi ložami za ambasadorje in v ospredju pa kraljeva loža, ki jo je nain naš spremljevalec h ponosom pokazal. . . • Pri obedu sem srečal dve Ame-rikanki, revce se niso mogle na noben način zgovoriti z natakarjem. Črna gora se jima je zelo dopadla. O njeni zftodovrni nista vedeli ni& Kolikor sem pač mogel sem jima pojasnil. Vprašaje sta me, če je se kakšna druga pot nazaj v dolino. Po tisti ko sta prišle sta se bale nazaj. (Dalje prihodnjič.) ...................................................»Ivah «tirih slovenskih «.družnih sve» m» iadclali povsem nov zadružni zakon, ki bo menda te dni uzakonjen. Zadruina banke v LJubljani dni občni zbor v Ljubljani. V oktobru in novembru so se vržila pri vseh oddajaližčih članska zborovanja, ki ho dobro uspela. Zlasti lani ustanovljene starostno zavarovanje zadru-trarjev je bilo predmet živahnih raz-Konzumno druijvo za Slove-| .000 družin (cirka 85,000 svojem sklopu. Zadruini koledar za 1. 1930 je že iziel. Zelo lepa in podučna je vsebina. Uredil ga je zadrugar Anton Kristan. Med spisi je zelo len članek o pokojnem Jožetu Zavertniku s sliko. Zadruini koledar se dobi pri ProJefcarlevi upravi. — — KNJIGE CANKARJEVE DRU- želi, jo lahke pošlje skozi knjigar ŽBE j nO TrolHan " Cankarjeva družba," ki je bila ' -judju na*^ narodom u A- ustanovljen v začetku prušleKa mericr broširane knji- ge, ki jo je spisal Ivo K. Lupiš-Vukič, bivši urednik in izdaja, tel Hrvatskega Ularfnika v Ohica-gu. Sedaj živi že (>ar let v Dal-n.aciji, svojem rojstnem kraju. — leta, je izdala v jeseni svojo pr vo skupino kujig, štiri po številu v 24,000 izvodih. Itotila je že v prvem letu (¡soče članov. Štirim . . il\a.)M*t tiso:" k nji« v začetnem Kor sem v tem kratkem času mo- . , . . . , «.acj., ™»wj< ..i .ujMun,, »iaJu. — prav Kon gel zvedeti od ljudi, *e ,„i ni zde-4 kor*;?\U> kl f Knjigo je izdala Pučka Prosvjeta ni jo ima 17 lo, da so Črnogorci ravno zaljub- • iT.11^1 ' . ^t***** druibl* I v Splitu. Stane 25c in se naroča duA) v svoj Koledarček 8. N. P. J„ letnik 19J0. — V založbi SNPJ. v Chi- lahko veseli : - . . P" ,pri |>u5ki pr0svjeti, Split, Jugo- \ sak član dobi štiri kujige let- v no za članarino, ki je zelo nizka. e Ameriko je članarina #1. Vsa- J kdo, ki želi te štiri knjige, jih dobi v knjigarni "Proletarca" za . . , , ... x , h , , a« » . . 1/v_ . . . cagu jc izšel lR*en žepni koledar. *l iu pošlje naj se lOe za pokri- . . • ,. . u. i •• • ki v*ebuje datume in prostor za tje poštnine. Kdor vzame kujige .... , 4| «vnr • , • • i i i', . , u . beležke, podatke o SNPJ. in ne- osebno, jih dobi za en dolar. Knji» , .» XV so sledečo -»kaj o drugih podpornih organize- Koledar Owikarjeve druibe o poštnih pristojbinah ra- leto 1830, ki ima Mirt strani. Vse-/^,,tke Cena koleda-. buje "Pogled v svet". 4'O milijo-11 Doln ^ KH ,)n ... , , , , m/vi- i * kiti društev in. v upravnistvui «arju, ki je ukradel solnce" (VSol- 1 ker),.**Ksj bi pomlad" (Petzold)J rroftveie • • Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. Na povratku iz Rusije'(Jaro-' • kih društev in v JANUAR. WAUKEGAN, ILL. — Pod av^i-, «lav Hašek), "Zadružništvo in "M,rmi UYI*U ***** ' *dwk klub. it. i JSZ. tridajanske delavski pokret" (Uratnik), 4 Ma- Marko »Nikolajev. Založba dre». "Mrak" v nedeljo 12. januarja, ti': (Nace Miheve". 'Nova šola" Misli'; v Zagrebu - CHICAGO, ILL-V „^.»j. 26 (Seliškar), "Črtica iz tragedije", Kn^a razpravlja o nazorih dveh "«t41'.i Slovenska socialna i»«;; razredov o morali z oziroin na (Vuk), knji- Sinclair jevo dramo v dvorani čsps. The Machine' Wm. S. PUTZ Cicero'» I ! Florist Cvetlica in venci za vie slu&tfe 5134 W. 25th St, Cicero, III. Tel.: Cicero 69. Nt dotnu Qcero 2143 društva na.. m* m l^X— t— - - nucióme no ogiaaajo svojih pri« redb tudi v "Proletarcu" ? FEBRUAR. COLUNWOOD, O. — Veselica in ževnost" (Talim), in razen teh ionsko - o moralnih, odnosno ms koledar se ce!o vrsto člankov, nemoralnih nazorih kapitalisti«'-črtic oiisanv neami informai*ii nega sloja O ljubezni, braku. S|K)l- COUJNWOOD, provila družbi TdJÍSS' ^^^ — -obodni —- ^ ^ - ^ ' slik. Zastopani so v njemu vsi Unbewd,, prostituciji itd Pisana slovenski delavaki pesniki. 2« fab.uarja v Slov. dal. domu. CLEVELAND. O. — Vatalica in j»» Z marksističnega stališča. Zelo iCra "Za narodov blaaor1- ▼ prisori "Daj nam danes naš vsakdaaji'^°^ra »tudija. Cena 25 Dinarjev, klub it. 27 JSZ. v nedeljo ». feb. kruh" te nov. Ht katero ie ankali Nsroča SC pri "Socijalni misli", * mar- domu. «un je povisi, Katero je spisal PfT , . A9 y CONEMAUGH-FRANKLIN. PA.— citateljem "Froletarea^ znani pi-,'r*rru' rrrr"uuvlcrT" Pest«, v.eolic. klub. a. s jsz. v satelj Angelo Cerkvenik. Vsake- ,!aviJa' aoboto večer IS. fab. v Isobraseval mu, ki jo bo bral, bo ugajala. V tretji knjigi je razprava dr. Dragotina lončarja pod naslo- " Isseljenik", koledar ta leto 1930, ki ga je izdala Zveza orga nem domu na Franklinu. MAREC. STRABANE, PA. — Plesna veeo- ▼ soboto večer SNPJ. Maikaradna __Pust* sivo in gospodaratvo «ovemije,,/l»,aini Ameriki, članke o jugoslo* ni rmimr 4. marca. "Moi g brazgotino" je povest vanskih kolonijah, statistične po- CHICAGO, IL L.—Predstava dram. ameriškega pisatelja Jack l^ondo- datke, o organizacijah izseljencev, »d^lia i_t- * v «odaljo 30. mar na, ki jo je za "Cankarjevo druž- njihovem časopisju, cerkvah, du-be'' prevel Tcne Seliškar. hovnikih, šolsh, dvoranah itd. Ce-' Vae štiri knjige Cankarjeve dru-'™ 10 dinarjev, žbe je tiskali' Ljudska tiskarna ca v dvorani ČSPS. je v Mariboru. ; IČitateljeui. jih priporočamo v naročitev. Naročila sprejema, kot že omenjeno, " Proletarčeva" knjigarna. e Od Platona do Karkaa ' jc apis o razvoju sociološke ideje. Izšel je v hrvatskem jeziku v založbi "Socijalne misli'* v Zagrebu. Avtor je Božidar AdŽija. Knjiga obsega I2ü strani. Stane za Ameriko 5Qc in vt jo dobi pri založnici v Zagrebu. "Zadružni koledar" letnik 1930 Uredil Anton Krkstan. — Izdala "Zadružna založba" v Ljubljani. Tisk Lgudske tiskarne v Mariboru. Vsebuje članke o zadružništvu na Slovenskem in drugje, statistična poročila, obširen A. Kristanov članek o pokojnem Jožetu Zavertniku, nekaj črtic in pesmi ter prccej slilt. V Ameriki dobite tia koledar v knjigarni "Prole- tarca* \ Cena je 50c. • "Domači prijatelj," decembrska številka, ima sledečo vsebino: ''Pesem v jeseninovela («kratko Kreft): Članek 0 slovenskem slikarju Lojzetu Žagarju, ki ima v Antwerpu veliko odgovorno službo. Opis o njemu je izpod peresa profesorja Santela; "Satanova violina" (Tone Justin); "Ka ko se je Jurček povračil" (J. Na rdin); "Izgubljeni obraz'(Jack London). 44Po stopinjah Hanile ta" (Ost); "Gledsliški pregled" (Ivo Peruazi);" Prevejanoot egip tovskih duhovnikov"; amešnice, uganke, slike, portreti, praktični nasveti itd. "Domači Prijatelj izhaja v LjuMjani. Prule fit. 11. Naročnina «a Ameriko je $2 Kdor Zadružno delo APRIL. CHICAGO, ILL.—Koncert "Sava" v nadoljo 27. aprila v dvorani ČSPS. j DETROIT. MICH. — Prvomajska slavnbst kluba it. 114 JSZ. v soboto (večer 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirkf Ava. Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela TISKARNA "SPMVElLNOSTr Uit Češke federacije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, IU. • w ^^ a t.._ »i S . » - a \ v » Tel.: 0rawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. Ljubljana. IS. novembra 19J1». | CH|CAOO, , V Jugoslaviji so sadrurarji prav majska slavnost kluba it. 1 v dvorani pridno na delu. V nekdanji Sloveniji SNPJ. (sedaj se U uradno imenuje "po-( OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dna dravska banovina") pa že prav po- 30.—31. maja tar I. junija v mestu sebej. Delavci in kmetje vodo, da je ¿j t. ¿Un.tvo določi meseca januarja U na zadružni podlagi moro če doseči t ,plesnim glasovanjam. uspehe. Ko ni bilo zadrua in so bili (Tajnika klubov prosimo, da nam Izposojevelci denarja bogati oderuhi, datuma svojih priredb, da jik so bila Izposojevalne obresti zelo vi- «vratieio v ta sosnam.) šoke. Na Krasu je veljalo pravilo . "renik za renikM ali foHnt za forint — tedaj 100%. V južnih krajih Jugoslavije velja še danss: banka aa banko (bankovec za 10 Din imenujejo Srbi banko). Novo ustanovljena Privilaeirana agrarna banke bi imela biti Centralna zadružna banka. Razvoj pa je banko preuredil v navadno banko, ki se misli početi s individualnimi kraditi. Ta rasvoj je praaenetil slasti srbske in hrvaške zadrugarje, ki so polajrali mnogo nad v to Privilegirano banko. Vsi ti sedaj blaflrrujejo Slovence odnosno "Podravcc," ki so si omislili avtonomne, svoje "Zadružne banke.'* Dobili bomo tudi nov madružnl sa-kon. Doslej veljajo povsod zadružni zakoni, ki so veljali pred vojno, tako za slovenske kraj« in Dalmacijo avstrijski, sa Hrvat« stari ogrsko-hrvat-skl, sa Vojvodino ogrski Itd. Slovenski zadrugarji (Anton Kristan, Anton Kralj, dr. Janko Kersnik, dr. F. Krzen, Fr. Terček in F. Smodiž) is "Mrak" v Waukeganu, \Vaukega11 ni ena tfcfili ll«*«!. bin, v kateri bi kraljeval nuak, niti jo ne nadleguje meg a, h i a tero imajo sitnosti mesta kot »o Ljubljana. Chicago, London in Zagradec. Tudi dim. ki'bi zakii-val solnce, «e ne pla/.i nad1 našim mestom, tr1 — AVaukegan v tem tolmačenju ni mračen. Ima preeej svetlole, d a si jo skuha tu 11: tam zakriti tema Ni se ji posrečilo, kar jo zasluga tukajšnjih kulturnih organizacij, Slov, nar. doma. naptednih društev iu kluba JSZ. V al vid tega se pri nas vprizarjajo tudi predstave, ki mo socialnega značaja, ki so kla>ične in sp!oh velike vzgo-jevalne vrednosti, ne samo igre za zabavo. K«.t take razganjajo meglo in temo. V nedeljo P2 januarja bo v Slovenskem narodnem domu vpri/o-rjena tridejanska drama 4 Mrak" iz povojnega življenja v starem kraju. Igral jo bo draunki zbor kluba št. 1 iz Chicaga pod avspi-cijo kluba št. 45 v Waukeganu. Predstava «e prične ob 8. popoldne. Ko je bilu ta igra Uprizorjena v Chicagu, se je občinstvo zanjo zelo navdušilo. Vprizorjcna je bi a ponovno od istih igra! 'ev. v Milwaukeeju. in v nedeljo 1«. januarja pa jo bomo videli na tukajšnjem odru Vstopnina jc ."»Oc za osebo. Po igri bo plesna zabava v spodnji dvorani. — P. O. LISTS V PODPORO XXIV. iskan. Detroit, Mick.: Joseph Klarich $1. Chisholm, Minn.: Frank Klun $1. " Evanston, III.: H. G. Perushek $1. Columbus, Kans.: John GregoriČ $1 Cicero. III.: John Thaler $4. Little Falls, N. Y.: Frank Petavs $2. Bellaire. O.: Louis Pavlinich $1. Traunik, Micb.: Frank Zagar $1. Buhl, Minn.: Rudolph Kovnčič 50c. Lowell. Aria.: Wm. Krall 50c. Lisbon, O.: Jack Bergant.25c. Skupaj v tem izkazu $1*.25, prejšnji izkaz $788.68, skupaj $802,93. Sodrugom v Clevelandu. Seja kluba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi petek ob 7:30 «večer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovik prostorih v Slov. narod, domu. Sodrufi, prihajajte redno na seje in pridobivajte, novih članov, da bo moael napraviti čim več na polju socialistične vsaoj« in T borbi «a naša prava.__ Bi radi knjige? Prečite jte cenik knjig v tej številki "Proletarca". SELITEV URADA Urad JUGOSLOVANSKEGA STAVBINSKEGA IN POSO-JILNEGA DRUŠTVA se sedaj nahaja na 2552 S. Central Park Ave., Chicaao. IU Uradne ure od 9 zjutraj do 9 zvečer izvaemfti sred« in sobot«, ko je urad odprt le od 9 zjutraj do 6. popoldne. 45. serija delnic Jugoslovanskega Stavbinskega in Posojilnega društva j sedaj izdana. Nafte društvo Šteje okrog 3f>0 članov; njegova imovina znaša približno $360,000. Plačuje po obresti na delnice, katere dozore v S3« tednih; na Ukoj plačane delnice pa 5«* od dneva vložbe do dneva dviga. Vsaka slednjih delnic stane $100. JOSEPH STEBLAY, tajnik RICHARD J. ZAVERTNIK, odvetnik Tel. Crawford 8200 I i VAŠI SINOVI IN HČERE NAJ POSTANEJO ČLANI NAŠEGA BOŽIČNEGA KLUBA . * Mala vaotica vložene vsek teden VAS RESl SKRBI KAKO NABAVITI BOŽIČNA DARILA. Prijetno je dobiti denar tedaj, KO SE CA NAJBOU POTREBUJE ODLOČITE SE SAMI, KOLIKO HOČETE VLAGATI VSAK TEDEN, KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. __ ¡v . OTTO KASPAR, pradaadnik. CHICAGO, ILL. ! HANB KIECH8TEI0ER: j Pod spovednin pečatom i (Roman, poslovenil E. K.) »feoeeoooessessssšssseeooooeeeseeoeo» (Nadaljevanje.) ¿Bil je veliko dragocenejši in umetnejai od enostavnega stanovanja božjega. Cerkev je bila *e davno vajena, metati ljudi vun. Smatrati ae je moral celo srečnega, če ae je spomnil na sto in ato podložnikov onega škofa, ki jih je vae pometal v ječo ali pa pognal iz dežele, ker so t u|j verovali v Boga. nego v njegovega modfo-krvnega namestnika v kneževski prestolnici. Zato 1 p» je bilo zapisano na mramomatem spomeniku. da je bil celoaua defenaor fidei. Goreč branitelj vere. Ali katere vere> Mar one. jo je Jezua učil? Te vere se ne razširja z v^gami in grmadami. Kako veselo ao peli zvonovi 1 Tisti zvonovi, kj, so peli svoje vesele pesmi že na zemlji slavo-dobitni .cerkvi med rožljanjem verig in med psal-mi ujetih protestantov; tisti so peli med ihte-njem in jokom mater, katerim se je vzelo otrobe od prs, da bi se jih izpreobrnilo na kneževo vero, v tem ko se je pregnalo neverne starše iz domovine in domačije. In kako je gledal grof s svojega spomenika na mimo idoča krdela tujih ljudi iz vseh deželi Morda je med njimi marsikateri potomec onih pregnanih protestantov in knez ae še obrniti ne more y avoji srebrni krsti. Ali dobro lastnost so imeli vendar oni deželni in cerkveni knezi; spričo Boga niso bili ponosni. Milostno so dovolili, da je odrešil tudi nje a svojo rdečo krvjo. . čeprav bi se bilo podalo odrešenje z modro krvjo boljfe* stanovski časti grofov in knezov. Tembolj j* bil lahko Bog ponoaen na svoje namestnike iz aajetarejših plemiških rodovin. Seveda. £e bi bili morali biti tako siromašni kakor sveti apoetelji, bi bili zavrnili lepe naslove brez sredstev. 1 Ali župnik ni imel več časa za take brezbožne misli, ki jih je zbudilo vaeelo petje zvonov. OfUiati je moral evoje pismo. Precej plah je natihoma potrkal na umetniška vrata atare patricijske hiše. Srce mu je bilo glasite) e, nego tresoča prsti. Saj je bilo prote-stantovsko stanovanje, kamor je imel vstopiti katoliški duhovnik s proailnim pismom. In kako brez misli na Čas je prišel 1 Tudi v toj»hiši je bil čas za koeilo. kakor pri kardinalu. Razloček je bil 4e v tem. da so postavili tukaj ŠetVn krožnik na mizo. - XXX, Dva dni pozneje srečamo župnika v vasi. prav vJosrčju k nebu štrlečih planin. Njegov škof*ga je sicer odstavil in mu je celo slekel duhovniško obleko, vendar mu bo všeč. da ga imenuje$no župnika. ' Toda — gospod župnik, kako morete biti tako pon9sen> Sprejeti niste hoteli miloščine, ki vam. jo je prava ljubezen do bližnjega ponudila z iskrenim ercem?« Z delom si'hočete zaslužiti vsakdanji kruh> Kaj pa znate delati> Ali ho-pisati s krvavimi prsti? Da mora biti* . . . Kaj pn^bolečme) _ Mnogo ste že trpeli in rana v arou peče bolj?v . . . Verjamemo. S pismom i ki ga je prinesel s seboj, je župnik namreč dobil dela. Ali v Solnogradu ni mogel živeti s tem. Tam bi s svojim zaslužkom komaj plačal stanovanje; več, nego je zaalužil, pa ni hotel eprejeti. Zato je odšel, tja v vas, kjer eo ga planine zapet tako prijazno pozdravljale, kakor ▼ Gospo j ni. Mala izba v leseni hiši je njegovo stanovanje, preživlja se s kmečko hrano, studenec pred hišo mu jO pa gostilna. Vsak četrtek mu sel odpelje na vozu z veliko plahto zgotovlje-no delo v Solnograd, od tam mu pa prinese njegovo plačo. «Tako živi, pač ne srečen, ali vendar zadovoljen. Če rane ne zacelijo, se jih človek vendaT privadi . . ; živel je v strogo katoliški občini. Nekdaj sof tukaj prebivali protestantovskf kmetje. Ali pregnali eo jih; samo otroke so pridržali tukaj in + od teh otrok protestantovskih staršev izhaja sedanji katoliški rod. Župnik — ne goreči župnik v vasi — temveč župnik Mercog, je bil najslabši kristjan v občini/' Ob nedeljah ni hodil v cerkev. Ljuba mu 1 je bila priprosta vaška cerkvica, ali bilo mu je nemogoče, stopiti vanjo, ko je stal drug duhovnik pred oltarjem ali pa na prižnici — tam* kjer bi bil najrajši eam. Tudi ga ni še nihče videl, da bi šel k izpovedi. On. ki je tolikrat pretrpel, ker je visoko spoštoval spovedni pečat, ni mogel stopiti sam kot grešnik v spovednico, v kateri ni več smel sedeti kot tolažeč dober pastir. Zato je pa eedel vsak večer, ko je že vsa vas počivala.v sladkem epanju, gori na griču in njegova pobožnoet je plavala iz višave dol k tihi ceflfvici e slabo razsvetljenimi okni in po onih nitkalf se fe vfačal tudi božji tnhr v njegovo s*ce. Gorski velikani so ee mu pridruževali v slavi neskončnega Boga. ki je tukaj sezida! krasnejšo palačo, nego ubogi planinski kmetje v cerkvici. RazvOit hribov pa je našel tukaj še druge ljube1 prijatelje: otroke in reveže. Tudi brez du- Ijhuvniške oblake je bil zanje kmalu pravi duhov-* ■rib. M so bili. otroci in teveži povsod njegovi ljubljenci» L Sam ja bd v svojem čistem, ne-* dolžnem srcu otrok kljub sivim lasem. In po bogastvu ni hrepenel nikdar Ako je bil prej med blaženimi eiromaki na duhu v smislu, evangelija, so bili sedaj reveži njegovi pravi bratje. Kako lepo je znal etari mož pripovedovati otrokom, če so se brez strahu zbrali zunaj na ledini okrog njegn. "Vse drugače je pripovedoval ta mož o ljubem Bogu in o dobrih ljudeh, kakor v šoli gospod Župnik z leekovko v strogi roki. Dober človek si zna tadi v prognanetvu ustanoviti domovino, ker nosi povsod mir srca se-boj. * Seveda1 stare vedrine ni našel več. Zato je mislil tem manj na izgubljeno župnijo in tem več na strašni čas svojega jetništva v samostanu. Tedaj je krepko dihal z gorskim zrakom nanovo pridobljeno prostost namesto zatohle trohnobe v samostanski celici. Oko se mu je svetilo, ko j« eijalo na njegove sive lase jasno eolnee, ki ga ni bil nikoli videl med umazanimi stenami evoje ječe. Glavno pa je bilo, da je zopet lahko Živel med ljofdmi, pač reven, ali pošten. Bilo mu jč, kakor bogatinu, ki ima lepo hišo. i Ali naenkrat trešči etrela vanjo in sam je v nevarnosti, da Ibi bedno poginil v ognju; v zadnjem trenutku ga pa rešijo. Berač je sicer, vae mu je vzeto in vendar je vesel in hvaležen za rešeno življenje. Že nekoliko mesecev je Hercog v tej zadnji domovini; kjer že vidi ob cerkvenem zidu prav zadaj v kotu siromakov svoj grob. Tudi kmetje so bili prijazni tujcu. V gospodarstvu jim je znal tako dobro svetovati, kakor bi bil ¿a, sam kmet. a bil je tudi tako izkušen. kakor odvetnik. Mlekar in Zajčar sta imela že dolga -lota pravdo in sedaj ju je poravnal ta pisar. To že ni bilo kar tako. Tudi poljedelsko zadrugo so že hoteli ustanoviti, ker jim je t a mož jaano dokazal, kako korietna bi bHa. A najlepše je to, da stori vse zastonj. Samo vaški župnik je gledal z neprijaznimi očmi na tega kozla med svojimi ovčicami. Na pridigo ne hodi, še nobene mašo ni plačal, celo nekemu dninarju je svetoval, naj rajši kupi čevlje svojim otrokom, kakor da bi daroval težko zaslužene. krajcar j e klerikalnemu vseuciliškemu društvu. Ali glavni vzrok, da župnik ni bil naklonjen evojemu neznanemu eobratu je bil v njegovi Iju-boeumnoeti. Uboga para pisarska si je pridobila v najkrajšem času največje SpoltoVanje v ceh župniji, kar se njemu ni posrečilo tekom dolgih let. Gotovo eo poslali sovražniki cerkve tega zapeljivca v občino in to je izvedel od eela — ima z njimi tajne zveze, pa ga bogato In Ves — tadi tukaj movja in zadnjega prostorčka na pokopališču. Ali tega je bil eam kriv. Zimo je bila blizu, sneg je »padat nižje in nižjo- v dolino« Tteba je bilo drV.' "Zato'je po treba denarja. Zaslužil je koma} toliko, kolikor je potreboval za skromno h »ono. Miloščin* ai i«ssrsad, \Tndi mu je ni bilo treba. Bd je že leta in leta član katoliškega duhovniškega podpornega društva in pridobil je z dolgoletnim vplačevanjem pravico do podpore. .Takrat, ko je bil vstopil v lepo dn*. tvo, seveda šel ni slutil, da pride sam nekoč r žalostni položaj, da bi potreboval dobroto društva. Samo iz ljubezni do ubogih eobratov ga je vsako leto radodnrno podpiral.' Ali sedaj Ima sam po pravilih pravico do podpore. » Toda gospod župnik, kaj vam prihaja na misel)' 4)i ¿e veste, da je vaš škof načelnik društva? Sklicujete ee na društvena pravila? Kaj ste pozabili, da pravi vaš škof vedno r > Jaz eem škof in dk>rim, kar hočom? Rajši ne pišite, pa si prAranite znamko. Za onih deeet vinarjev si rajši kupite kruha. Kaj? ' Paeali ste že? Obžalovati se vas mora, ker ne dobile niti odgovora, kaj še le denarja l Položni je popolnoma jasen. Skof poreče: Naše društvo je «» podpiranje ubogih " duhovnikov. ^ V» P* v njegovih oeeh niete več duhovnik, ker vam je zrezal dnhovnifco doeto-janstvo s pretov, torej za vae tudi ni podpore po društvenih pravilih. Ne verjamete tega? Mislite na pravtfftost in na fjubezen do bližnjega? Ubogi mož, kaj še nimate dovolj izkušenj, da ste še tako prnznoverni? Rajši zmrzujte po zimi, da otrpnete popolnoma, kajti v srcih vaših prodposta^jehih je več mraza, kakor v najhujši zimi. Se ne verjamete tega? Bog daj, da vam ne*bi.bilo treba verjeti. Prišel je «dan/ ko slavi cerkev praznik vseh svetnikov božjih. Minulo je leto dni, odkar je bil župnik dobil vabilo k svojemu škofu Celo leto je preteklo, odkar je bil župnik zapustil svojo župnijo beez slovesa. Celo leto; ali kakšno! Leto, da ei ni taoči mieliti strašnejšega. In vendar mu je imelo slediti še mnogo žalostnih let. Od dne dar dna* je zaupljivi župnik čakal na rvoj delež iz «društvene blagajne. Seveda za- . man. * V hribih je bil že tak nruaz, da je v ne-zakurjeni fcbi komaj držal pero v roki. i ' (Dalje prihodnjič.) SLIKO političnega življenja ameriikega velemesta podaja Upton Sinclairjeva drama "Masina," ki jo vprizori klub it. 1 JSZ. v Chicagu v nedeljo 26. januarja v dvorani CSPS. Vzemite vstopnice v predprodaji. Delavstvo in jugoslovansko vprašanje PRED DVAJSETIMI LETI ; Jugoslovansko socialistično dolavstvo j« reševalo probleo» jugoslovanskega aodinjovanja konstruktivno in praktična, že ka so poanejii ''narodnjaki" iako sevali svojo lojalnost "kroni" ia ojooi vladi. Fraaarji so pri-kajali vodno s trditvijo, da smo "protinnrodai," da s ase internacionalni, da no spoitujemo joaika svojo matoro, medtem p« jo socialistično delavstvo dolovalo in dolujo aa rešitev narodnostnih ia soaialnik vprašanj na naŠoKi ros ni «o ia pravičnosti. Dvajset lot nnaaj v Avstriji ni bilo verno propagirati aodinjonja Jugoslovanov. Socialno demokracija p je otvorjono propagirala. Slodoéi ¿lanok jo povsat pe "Delavski politiki" a dno 30.! novembra proélo loto: Prva Jugoslovanska konferenca v Ljubljani. Kongres jugoalov. , sœ. detu. «t ramke, ki se je vršil leta* 1 WW v Ljubljani, je naložil »vrševalnc-mu odboru, da se sporazume z o-stalimi bratskimi strankami in da skliče konferenco, ki se naj bi bavila s politicnilni in kulturnimi problemi jugoslovanskega vprašanja. Tedanja politiûna daba na slovanskem jugu je bila precej burna. Kratko poprej se je namreč izvršila aneksi ja (Bosne in Hercegovine. Vendar se je posrečilo prebroditi različne težave političnega značaja in je bila konferenca sklicana na 21. in 22. novembra 1909 v Ljubija-no. * Jlaaen zastopnikov J»SDS so prišli na konferenco: za nemško-avstrijsko hoc. dem. stranko dr. Viktor Adler in dr, Renner, za srboko »oc. dem. strenko . Dimitrije Tucovič, za češko aoc. dem. stranko Bruha in tedanji njen član iHmeral, za Italijane posl. So&bar iz Trsta, iz Bosne so prišli Sretan Jakšič, Kaušer in Sala-munovič ter iz Zagreba Vilira Kukšeg in Juraj Dem etrov ič, ki je bil tedaj član hrvatske soc. dem. stranke, po ae je pozneje od nje oddaljil. O nalogi konference je pisal tedanji 4'Bdeči prapor ': 44V resnici opasajemo nasprotja, ki «o všasi tako velika, da bi človek obup&l sploh nad bodočnostjo jugoslovanskih plamen. Taki »o bili dolgotrajni boji med Srbi in Hrvati. Tako ja že vodno na pr. stališče Btarčevičancev na Hrvatskem, take so ideje Velike Hrvatske, Velika Srbije itd. In tak jo tioventtd separatizem, ki ja v rasnih krogjh še vodoma »M neved^ utrjen. V#e tolbp morala konferenca razglabljati, «a-kaj nobeno dejstvo se ne sme prezreti, ako se btöe bodočnost graditi na trdaih( lieh. . In sooijalna demokracija nikdar postavljala svojih stavb v srak. Toda stranka in njeni zaupniki bodo morali samostalno, po svojem najboljšem znanju in prepričanju rešiti tvojo nalogo, no da bi se udali predsodkom kogarkoli. ▲ če bodo tako ravnali, smo prepričani, da pridejo do saključka, da jo Jugoslovaostvo realnost, ki ima sicer le nejasne obrise, toda živo in zdravo jedro, hrepeneče po ruvoju." V nedeljo, dne 21. novembra 1909, dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega duma manifesta-eijski shod aocljaHHtiftne ' int«ri nacijonale. Pypoldne istega on-deljek, dne 22. novembra, se je razvila o obeh poročilih obširna debata, v katero «o posegli titdi zunanji gostje, izvolil se je ožji redakcijski odbor, ki je po temeljitem ponve to vanju predložil resolucijo, ki jo je konferunca soglasno sprejela. Ta resolucija, znana pod imenom 44 Tivolska resolucija', je od takrat, dalje predstavljala, narod no-politični program Jugualovanako socijalno-demOkra.«iK1ue> Htranke Jugoslavije. Tekst resolucije, ki je bila sprejeta dne 21. novembra 1*MX) v Ljubljani. 8 »tališča razvojnega pojmovanja izjavlja Jugoslovanska so-cijabia demokracija prograttna-tičmot 1. AVstro-ogrski Jugolklouani smatrajo končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na razlionottt imena, vere, pkave in dialektov ali jezikov. 2. Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politične pre-graje, ¿eleči skupno naeijonalno avtonomlvo kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov. 3. K temu končnemu cilju nas vodi le neumorno delo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih raztier in naprav sedanje dua-listične Jj^vatroOgrsKe, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih institucij. Zlasti je boj za splošno, e-jnako »n» tajtio volilno pravico v ogrski državni zbor,1 v hrvatski in bbsen»ko-hervegov8ki sabor in v vse avstrijske deželne zbor?'odločilne važnoati. Is tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj z.7 koncentracijo vseh sil v tej «mer? in v tem tfelbkro ¿ju smatrati za najvažnejšo nalo »gft jugoslovanskih soeijalno-detno- krativnih strank. 1 » 4 • t tir < 4»i» ■ Jugoslovani, razcepljeni ne .le politično na osem državnih^ obnosno '«pravnih teritorijev, tem-v«'(« tudi kultiuno na štiri dele, nazivajbče se narode, so tkko oslabljeni, da le fiktivno žive samostojno življenje, ne da bi imeli v sedanjem položaju potrebnih pobojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in posicij, da bi se mogli kot narod ali narodi po-volijno razvijati poleg drugih kul-tnrnih narmlov, Dejstvo je, da so ae poedini de. li Jugoslovanstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi rarodl, vsled vplivanja rasnih gospodanskih sfer v marsičem diferenciralit Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obsegu niso take, da br opravičevale separatizem posameznih delov in cepitev na atiri i.arode, osobito je ta separatizem ¿kodljiv, ker noben izmed teh posameznih delov nima moči, da izobrazi svoje narodno življenje. Nasprotno pa bi si mo ■gli vsi deli kot ena narodna celo ta ustvariti vse pogoje narodne ga življenja in krepkega kulturnega razvoja v prid sebi in splošni kulturi. , . Jugoslovanska socijalna demokracija smatra sedanje jugoslo-vanrike narode le za etemente, ki CENZUS V LETU 1930. To leto bomo imeli v Zedinje-nih državah ljudsko štetje, ki bo v marsičem veliko popolnejše, kot pa so bila prejšnja ljudska štetja v tej deželi. Začelo se bo meseca aprila. Tisoče ljudi bo vposljenih pri tem delu. Cenzus biro je imel prvotno namen beležiti tujerodce po državah, iz katerih so se priselili, namesto po narodnosti. Na pritisk narodnostnih skupili se je to na-rero (»pustilo, zato bo Nemec le štet za Nemca, pa naj prihaja iz Italije, Jugoslavije, Češke ali pa iz Nemčije. .Slovenec, čigar rojst-kraj je v 'današnji Italiji, bo štet za Slovence, medtem ko bi bil po prvotnem načrtu štet za Italijana. ~ Le CIO dni je določenih za dovršite v ljudskega štetja. 4 4 Ta naloga bi bila nemogoča brez pripomočkov čudežnih popisovalnih • * naj ustvarijo enoten narod in kon-statira, da treba v svrho oživotvo ritve te enotnosti smotrenega sku pnega kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politične formacije in meje. Zlasti smatra potrebnim sporazumtjenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoji» popolnega natodnega življenja Jugoslovanov. To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega liaf-toda. - f strojev," potmVFUJH, "ki l-abu- lirajo karte, vsebujoče do 00 po datkuv, tako hitro, da se tabula eija iwrt laliko dovrši v eni uri. Stroji izbirajo karte po podatkih o starosti, spolu, naruri-' noKti itd., in seštevajo i*Oediin* podatke* v hitrosti 125,000 kart na dan!" • Prvič v zgodovini bo cenzus biro nabiral podatke o številu Hišnih posustiiikov. »Prvič bo vsakdo, ki je najemni delavec, moral odgovoriti na vprašanje, ali je zaposljen, ali brez dela. Na ta način se prvič ugotovi točno število brezposelnih. Vsak i>oedinec Jbo moral odgovoriti na pribbžrfo 'M) vprašanj, kar se tiče statistike o prebivalstvu. V poljedelskem seznamu pa bo kakih 240 vprašanj, da bo htatifitika o ameriških poljedelcih popolnejša kakor kdaj poprej. »Seznam o prebivalstvu bo vseboval vprašanja o stanovanju, imenu, družinah, dolgosti bivauja v dotični hiši, osebnem popisu, vzgoji, rojstnem kraju, matern-sčini, državljanstvu, poklicu, za-¡»osljenosti itd. Poljedeljski seznam bo vseboval informacije o velikosti farm. v ml nos ti, dolgovih, ' kakovosti farme in pwtiy živini, prideikiši^ stroških, /atiružnistvu itd. »Vsako podjetje v deželi, od; največ je korpoiiš%e da najmanjše trgovine pride v ljudoko štet-je. Cenzus biro pri[>oroča li^om, Oaj prebi^a^tfc^pOuč#;«#a nai na vprašanja odgovarja tocub in brez bojaanty toajti edina naloga uradnikov t*ga iiroja je, dobiti točne podatke. Nič več ne odlašajte! ► a , i.l ^ ■ > . ; • ; Sodrugi, ojacite J. S• Z/ Ce hočemo voditi UMpeipo kampanjo za šocialUticno stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer žive jugoslovanski delavci.— Cas za agitacijo je ugoden. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanji. O njem se povsod razpravlja. Razširite "Proletarca9\ ki je najboljše agita-torično sredstvo za pridobivanje novih bojev- \ W v . ..' ' t h 'Si • s 1930 - ri W • i t— - t K) Urijfl r:«> nv'V - . -v ............................. , Ljubljana, Jugoslavia, ^ V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNKOA kolodvora, se priporoča rojakom v ameriki' 2A VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli ^ ; I.) sprojoma donar aa Kranllno vlogo ali aa tokoČi račun pfoti * , najboljšemu obrestovan ju. ^ / , S.) posrodu|s aajeoaejšo «Ihtavo donarnik poiiljk ia AmeeKa v 1 * demovino ia obratne. * 3.) posroHujo v vsoh gospodarskih sadovak Kitro in po ce*i* / Denar» ki ee namerava poslati v staro domovino, naj se natMe na račun Kadružse banke na Amalgamotod Bank of New York, l l is Union Maaro, Now York, N. Y., istočasno naj ee Zadružno haako o J tem obveetl in naroči ieplaiHo. Naš upravni zaetopaik za Ameriko je Joeeph Menton, 16824 Normandy Ave., Detroit, Mich. Ohraiajte se naaj. * V f s 1 * i • >llT A 1 \ Obračajte se v vseh, .bančnih pe»lib s« stari kraj na banko r 1 i-ljl—1 PftQLET A RIO 1. Madiari in MacDonald V liberalnih in socialističnih krogih Evrope je vibudilo nejevoljo poročilo v madžarskem listu "Ae Etft," ki izhaja v Huda-pešti, datirano 5. oktobra, poslano iz New Yorka, ki ae'je v bi-atvu glasilo: Nas poročevalec je vprašal MacDonalda ob priliki 1'jegovega prihoda v New York na posvetovanja * predsednikom llooverjem, kaj misli o anpi racijah Madžarske za revizijo triatlonske pogodbe. MacDonald se je izrazil zelo prijateljsko, da pozna Ogrsko, da razume situaeijo »elo dobro, in da je o odnošajih Madžarske zelo dobro poučen in da se strinja s prizadevanji za re-vkliranje Trianonske pogod teta poročilom Zoltan Can-dell. V Mednarodni department angleške delavske stranke je po»lal MseDonaldu pismo, v katerem ga vprašnj+,'koliko je resnice na tem intervjttvil. Odgovoril je v imenu premierja njegov privatni tajnik sledeče: "Nalogo imam sporočiti vam, da je ves intervju kakor ga je priobčil "Az Kst," či- sto navadna fabrikavija (izmišljotina). Reporter je vprašal MacDonalda, kaj misli o Madžarski, in on mu je odvrnil, da tu (v New Yorku) ni ne čas in ne prostor, kjer bi odgovarjal na taka vprašanja." Nato mu je MaelVonald obrnil hrbet. Informacijski biro socialistične internaeionale, ki nam pošilja to pojasnilo, pravi, da se režimski listi jim Ogrskem često-krat poslužujejo tak^h fabrikacij v namenu, prikazati ljudstvu in svetu, da državniki velikih sil simpatisirajo z njihovimi aspira-cijami m z reakcijo, ki je na vla-dii. Papežev državni tajnik Gaspari resigniral Kardinal Peotro Gaspari, ki je bil skozi prošlih petnajst let državni tajnik pod papežem Bene diktom XV. in Pijem XI., je dne 2-1. dec. sporočil sveti stolici, da resignira. Star je 77 let. Poro i a jo, da ga nasledi kardinal Eu-genio Pncelli, ki je bil papežev nuncij v Beriirm. Pravijo, da je op logičen naslednik Gasparija in treniran član vatikanske diplo macije. arna 'PROLET ARCA' 6Y9 Weft 26ih Street, Chicago, III. Poučne m snanatv knjige. Romani, povesti, črtice in opisi. knjige CANKARJEVE DRUŽBE za leto mo razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarea" ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albreekt lesa. Src«, »«vele, ves .10 Alte» slovenskih kajlšoeelhov (uredil dr. Janko Slebingor), vsebuje opise in slike dkv. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba Andrejev Leouldt Plat svona, no ele. vez. «..«.....••••..««...••« Povest o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, „ ves. ......................— Areikašev H.t Sanin ves........... Asov Vledimlr ia Tolfit Humóle, groteske in satir«, broširana .................................... Barbéese H.t Ogenj, dnevnik d«-sotnije, povest is svstovne vojne, vez.............................. Beg Is toMot (ruski pisanji) broš. $1. vezana ........... ..... Bokiajec P.» Svetobor, pove* is konca enajstega «tolstja, b roji, ooooo••••••• Bulwor L. E.« Poaleda'1 dnevi Pompejev, I. in II. d«*. broš. 1.60 Berreo s k« Edgar R.: Tarzan, sin opice, vez. ............^—...... Tarzan in «vet, vesana.......... Tsrzanove živali, vesana........ Tarzanov sin, vezana.....-....... Tarzanova mladoet v džungli, vezana .........................-..... '(vseh pet knjig $4.60) Calco t~. Cerkvene mili, pove* iz sedanjosti, broš. ....... Ceakfr Ivaai Podobe is sanj. vezana ........•.....................— MoJe življenje, ve«. --------- Caaksr Ivaat Zbrani spisi: ' 1. sv., vsebina: Erotika, J»- $6.00 .46 »0 1.60 60 1.26 1.26 .60 1.00 1 00 1.00 1.00 1.00 .71 .76 16 Qrw daja 1902 ; Erotika, Izdaj* 1899; Pesmi 1992-1801; 2.00 VSE ŠTIRI KNJIGE in 10« sa pošiljalne stroške, skupaj $1.10 v. Pošljite naročilo takoj: $?ijlge "Cankarjeve družbe" za l 1930 so sledeče: 1.) Ko-Ie(Jar J 2.) nam danes naš vsakdanji kruh/' povest, spisal Angflo Cerkvenik; 3.) "K&ko je nastalo današnje delavstvo in njfgovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter-M Pi^bfvakitvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) **Miai, vezana .......... -f IV. zvesek: Knjiga s« labko-| miselne ljudi in Tujci, ve«. V.' zvezek: Kralj na Betajno-vl. Na klancu ia Črtice, vezana —................... VI. zvesek: Ob sori, Življenje la smit Petra Nevljaaa ia Hiša ; Meri*e pomočnice, vezana ...........-.............. VII. zvezek: Mimo življenja, črtice in aoeele ter Kritični *>isi, vesana...........— Vod» 7 knjig skupaj .............. Caakar I sider: , , ObiSki pri ek>venskih pisateljih in umetnikih, vos. ..r... 8 poti potopisne «rtiče, broš. I Cankarjev aboroik, vez. ..... čekov Aatoa P.i Sosedje .n druge novele, broš. ................... CkoeteHon C. K,i četrtek, fantastičen roman, broš.............. •k P.i Jug, sgodevfa-eki roman, MO strani, 1bro4 76c. ves............................... Cifter Jone»: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov íiancaskfti vojakov, broš— Celóme Loulet Boy, román, voz. -Poljeaect Kraljica nra-Četi le a, zgodovinski roman, broširana Concoort Ed. De.t Dekle Elisa, broman. broš. -------------------- Dickens Charles: Božična p««em v prozi, broš................ • • ....... Dotonec Hlnko dr.. Zbrani «piei, broširana ............................. Doétojeveki F. M. t B«St, roman v dveh delih, 768 tftrtni, vezana ................. Idijet, I., II., III. in IV. delR tlak 90c., vsi skupaj.......... 8.60 ZsjHski iz mrtvega doma, I. II. del. vez..................... ZVoftn in kazen, roman v . dveh delih, vez .................. Bel« noči—Mali junak, pove- oti, broš......a...................» 1 ralee, iz spominov mladeniča, roman, brol................ Domae Aleksander! Vite« i« rdeče hiše rotnan iz *aeov francoske revolucije, 604 strani, broš. 76., Vez......j.»... Elisabcta, Mi aibirskega jetnika Erjavec Fraat Povesti, vas.«.;,** Feifel Dem*rt Bacili in bacilke, humoreske, broširana ............................ Domače Hvali, ves. »..:.., Po strani-,klebuk, hspiere-eke. broš. —I.—.:.— ......... Pol litra vlpavča, ves....—..... Tik sa fronto, broš. .i,.......^...*. Federer Henriki Patria, pove* iz irske junaške dobe, brsš..... Federar- Pol jeooc i S «t O e Sorto, povest i« Abrucev, biti..««,.. Fiašfar F. S i iz modernega «veta, roman, vez. ..... I Flašgar F. s.t Zbrani spisi, vbe-bira IV, sv.: Dekla Ančka In 8rečale eta ae, vez................. V. svesek: Beji, Kronika goep Urbana in Oolebevs njiva, ve. .........-................. VI. svesek: SOma, Kakor Pelikan. BoheŽar, Naš vsakdanji kruh in Trt črno lene, ve«. $1.60, ve« tri knjige skopaj ....... Fleobert C.. TH povesti, broš. . Fraaeo Aaatolei Kuhinja pri Ijkl foojt nolftl brsl .40 .60 2.60 Got*lj N.t Taras Buljba, po- eoel, broš. 60e„ vez.............. Gol ar Cvetke: Prelepa Vaailjica in droge ruske pravljice, broi. Goeklj Makaimi Deveti Januar, šrtiea i« ruske revolucije 1906. broi. Povesta, 210 strani, broš. :.. .. Grooa A. K t Za milijoni, roman, broš. ............................. Heaasea Kaoti Glad, roman, broširana Hašok J.i Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, vezana ......................V...... JakMf Fraac: Ljudske povesti, b rak rana ................................ JoUviok Erooetioei Sporni«» na Prežema, broš....................... Jiraeek AH«« FUosohka zgodba. vezana .............................. J o kil ej ni skornik. Ob p««tdeoet letnici Oi^na Župančič, fina vezbs ...... ............................ Joršlš Josip j Zbrsrl s^isi (nova isdbja, fina vesba): 1. svesek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini, na deda. Prazna vera, Uboštvo In bogastvo, Jesenska nož med slov. polharji. Juri Kosjsk in Do- B[PPEow'<»#»*»o»»eooaoe»o u« sms eV »»»«,■« U. svesek: Spomini sUrega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-■ Sinu kov a tonitev in rad Bojinj« —............ UL «vosek: Kloštrski žolnlr m Deeeii brat ......-................ IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika. Nemški val-pot, Dva Brata, Božidar Tirtelj, K oz lovska sodba v Višnji gort. Črta is življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin .. V. sv sek: Lipe, Pipa tobaka, Alo£ in pravica, Zupanova-aje v Globokem dolu, v rejni krajini. Telečja pečenka, Ivaa Erazem Tettea-keeši. Bela ruta, Bel denar, Nk Kolpokem ustju in Doktor Zeber. $2.50. Vseh 16 knj« skopaj ,:....:......... Kollormaaa B.i Predor, socialen roman, broš. ....................... Kersnik Joako. Zbrani spUi, broširani. I. zvesek: Agitator ........ II. vvesek: Lutnji ljudje, IIITek pravljic sa «tare in mlade, broš. ............ Mologrejski Fr.i Za «rečo, povest, broš. ...... Masoij Fren-Podlimbareki: Zbrani opisi, fina Vezba. L svezek. Sliko in črtice, Gonkl potoki ln Tovariš Damjan ....................mm II., sVezok: Pot mana povest, Moravske alike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skutaj 810 strani ............ Oba skupaj ......................... Met vitle Whyto C. J.f Gladija-torji, sg odo vinski roman Is prvega stoletja, 1. in II. del, broš. oba akupaj ................. Moške K severi Dve sliki, brOŠ. Mevriag G.t Golem, roman, broš. 60c., ves.................— MilČioski Fran.: Drobiž, V«S. ... Gospod Prfdelin folna ln njegova d nižina, ves. __________ Igralke, trtice, ve«.--- Muhoborci. črtice, ves. Millor-Storšajt Zvonsrjeva hči, povca, broi. .............m........... M umik Rsdoi Jari junaki, h«- moreske, ves. .....u....,..»..«...... Na Bledu, povest, ves........... Znanci, povesti in orisi, ves. ženini naše Koprnele, «atlri-čen rotnan, broŠ. ____________ « Nila via brSi .73 .76 .76 2.00 1.80 1.00 .06 .36 .20 .40 2.00 2.00 8.76 .76 .60 .7$ .06 .81 .70 .71 .10 .80 ,78 .8$ .8 u 2.60 2.50 7.00 .76 .49 .40 .76 .76 .60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 60 .40 .86 .40 •85 .86 .40 .40 2.00 .46 .26 .85 .76 .60 1.50 40 .40 1.26 .76 .36 .78 PESMI IN POEZIJE Albreekt Fraat Pesmi življ«nja, vesana ............................. Albreekt Ivani Slutnje, broš..... AŠkorc Antoni 1 Akropol is in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vesba ......................... Atila v Emoni in Romanca, broširana .....................—— Balade in romance in "Starš pravda", broš..................... Jadranski biseri, fina vezba Junaki, epske pesnitve, fina vesba .................................. Mučeniki, alike i« naše proti- reformacije, fina vezba...... Primož Trubar/ zgodovinska > «poka pesnitev, vez........... Bsirec Peter: Sleoke pesmi, vez. Debel j ak Antoi Solnce in sence, broširana ................................ Debel jok Antet Moderna francoska lirika, vez.................... Glaeer Jenko: Pohomke poti, bsetirkna ......................... ..... Golar Cvotkoi Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broš. 90c., ve«.............. Feunteine Jena do lat Basni (Is franc. peevai I, Hribar), ves. Grogaeilč Simon: Poesije I. z g. vez. ...........— Peezije II. zv. vez--------------- J ob ln psalem 118, vez. ------ Poezije, U astri rana i«daja, ve- ' liki fotvnat vez.............— Kette Dragotin. Poezije ve...... Koeovel Srečke: Pesmi, brol Looetik Front poezije, ve«......... Maclmr J. S.t Strup iz Judeje, vesana .................................... Sol lika r Tone i Tlbovlje, prole-taroke pesmi. broš. 60c., ves. Vodnih Voloalim Svojemu narodu, breš. ..............v.......— ZopaašM Olont Mlada pota. broi. ------ V «arje Vdnn, posniSve. .60 .45 1.26 .60 .60 1.26 1.25 1.26 .66 .60 .60 .76 .36 1.25 1.00 .60 1.26 ,78 1.60 1.10 .76 .80 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................. Čuda ia tajae življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeelovje ................................ Elementi moderne »obraabo (I. Molek), broš. 60c., vez......... Idejni predhodnika danainjega socialisms in komunizma (Abdituo), broš..................... Ilustrirana lepe maska, navodila za šmmkanje, vez............. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami Jugoetevija (Ant. Melik) I. in U. del. broš. $2.50, vez-------- 3.60 Marl Mara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).........50 Kratka srbska gramatika (Dr. Joolp Mencej) .........................26 Kratka agodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija PiTe) .............„....................... Mieterij dušo (Dr. Fr. Goetl), poljudni pregled pafltiatrije, vesana ................................... Naš sedainjt ustevnl položaj (Dr. Štefan Sagadin)........... Narodnogospodarski' eseji ........ O delavskem in socialIstičaem gibanju na Slovenskem do U- etanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1890) (A. Kristan), broš. $1.00, vesana —--------— O* konsumnik druitvih .............. Osnutek slov. nar. gospoderstva Politike U sgodovina (Dr. Drag. Lončar), broš.......—........... Praktični socieliaem. broš.------ PrlČe evolucijo in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 60c., vezana .......................... P roleta, ska etika ia morala (Ivan Molek), broš.............. Psihične motnjo na alkoholski podlagi, broš. $1, ves............. Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Raavoj Socialisma ud utopijo do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ............... Roparska trojica (Claessene- Molek) ................................... Slovenska kuharice (S. FeMcita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana .............................. Smernice novege šivi jen je (Dr. K. Ozvald), broš................... Spol ljaboaon — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretne kuharica, vezana.......... Strokovne organiuacije v Sloveniji, broš................................. Svetovna vojna in odgovornost social isma (E. K.), broš......... Uvod v Buddhisem (Joe. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ V nove deželo (E. K.), broi. ... Zadrušna prodojalne ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za stare prevdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fušinsklh israaov (J. Bezlaj) ................ Zdravje ia bolesen v domači hill (Dr. Juct Bačar). I. del: Sestav«, delovanje in nega člo veškega teleea; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .................... Zgodovina slovenskega narode (Dr. Josip Gruden), 1088 etrani, ilustrirana .................. Zgodovina socleliema v Srbiji (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov, Hrvatov ia - Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broširana, I. zv. 86.; II. zv. 76c.; oba zvezka okuži včevja čioveke (Dr. Aiifred Serko), ilustrirana, ves. _______ 1.10 .76 .26 .76 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela LJubljana, vsebuje 10 slik ..................... RAZNO Ameriški Drošlashl Kole ar, lotnik '«10, vesan ............ letnik 1917, vei-a------ 1919, ANGLEŠKE KNJIGE Amerlcen Communism (James Oneai), vezana ...................... Anarchism and Socialiem (Geo. Plcchanoff), vez................... Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................. Ancinnt Society (Lewis H. Morgan), vezana ........................ Boetoa (Upton Sinclair), novela o življenju in am^i Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni atol. Dve knjigi .........................»... Bi am Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranoeti kapitalističnega iurnalizma, vez..... Dobs, His Authorised Ufo end Letters" (David Kaisner), vezana v platno .................... Debs end the Wer, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču ............................ Drugless Health (Joa. H. Greer, M. D.), zdravljenje ' brez zdravit IwHrana ..... End of the World (Dr. M. Wil- hefcn Boleche ), vez.....»........ God enù My Neighbor (Robert Blatchford), ves______________ Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega viaokoéoi-«tva, nad katerim imajo kontrolo privatni intereoti, ve«... Coalings (Upton Sinclair), vez. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Poveot patrijota........ Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaških klavnic ........ Jimmie Higgins (Upton, Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno...... Karl Mara, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezans .................................. King Coal (Upton Sinclair), pove* Is štrajka coloradakih premogarjev 1. 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................. Life end Deeth (Dr. E. Teich- mann), vezana ...................... Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Streets, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ______ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ........................... Outlfao of History (H« G. Weils), vez., 1171 etranU,«* Physician In the House (J. H. Greer. M. .). Domači zdravnik, vezana ........................... Republic of Pluto, vez...... Right tO be Lasy (Paul Lafar- gue), /ezaiot .......................... Roberts Rules of Order, vez»... Sevage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science end Revolution (Erneet Unterman), vez..................... So* Science (Joe. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o «polnih problemih, vez. Social Revolution (Kar* Kaut- oky), vezana .......................... Spies in Steel (F. L. Palmer), elurpoze spijonainega eistoma na železnem okrožju Minnesota broš. ........................... Struggle Between Science aad Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... They Call Me Carpuater (Upton Sinclair), poveot iz Loo An- gelesa, broširana .................... Tho Cry for Justice (UpSon Sinclair) vesana ....................... The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne irote-, reee, vezana .......................... 126 j The Social Revolution (Kari Kautsky), vezana ............... t Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv epia dokazov evolucije, ve«. Vital Problems ia Social Evolution (A. M. Lewis), ves......... Yerney'e Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamk), vesana v platno .................... Walls ead Bare (Bugene V. Deba Njegova poeledaja knjiga, vesana ..................... NaročMom priložile pošta! ali presni money order, hek ali no. Za manjša naročila lahko te poštne znamke. Vso knjige pošiljMno prosto. Klubom in večjih neročillh popust. 1.26 .10 .60 .50 .10 .76 1.50 .76 .35 .36 6.09 .50 .40 1.40 .25 .50 .26 1.40 .25 .10 .60 .60 .30 1.60 .00 5.00 1.60 8.60 1.1« 1.00 .16 1.00 .00 l.to 2.Of 2.00 LU .8.00 .2.00 1.50 40 1.60 6.00 ». • t.oo 2.00 .00 l.M 1.20 .00 1.00 .00 .60 .00 1.00 2 00 .00 4.00 26 1.60 8 60 .60 .40 .60 60 1 60 PROLETAREC J^pHi A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. £k OUR AIM; EDUCATION, ORGANIZATION, NO. 1164 FublUM W.«kly «I M3ê W. S6Ü1 St. CHICAGO, ILL, JANUARY 2, 1930 V Trlvphen* : ______JMuoUMI CO OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXV. FIGNTIM INJUNCTIONS rhe older statesmen of the labor movement In this country headed l>y the la^e Sanriuel Com pert time and again threatened to fight the evil power of court injunction by outright disobedience to the enjoining orders. They have never carried the threat into action. Probably they realized the impossibility of achieving results that way. Labor is not sufficiently organized to venture war on an intrenched legal institution. Only a powerful mass-organization of labor, solidly interrelated and intelligently led would be in a position to challenge the powers of the courts. Such organization has not yet been achieved. Perhaps some such state of organization and power will h^?achieved. That day is not within sight, though. It may be easier to bring about an organization of labor far political action. To ok County Committee to represent our local in the affair of the county has been picked. Many vital questions were discussed and settled. A consolidation of the dramatic and singing execntives was referred to a committee for conskL eration at the January meeting. —-#—e " ; # ! —;——*— By an unanimous vote the club went on record as feeommending Detroit, Mich., a* the seat of the next convention on May 30, 1930. Chicago has had several of the past sessions and since Detroit Clubs urge this privilege for the next congress, they heartily recommended the support of this action. Detroit has become a vast field for our cause and the possibilities there are splendid for a renewal of old-time activities. • • • You could hardly believe it, hut it's true, nevertheless. Russia ha* done away with the celebration of < hristmo*. They hove instituted a new calendar and practically all the people worked on December 25. Re. port» tell us that the people are well oJea«ed with the new adjustments and the manufacturers themselves find the new «■vstem acceptable. The world over did not, therefore, celebrate the birth of Christ. The largest country in size (Siberia inclusive) has led the way to a new view, one which tke rost of the world regards unacceptable. We hope that the spirit prevailing at Christmas would prevail thruout the entire calendar year. • * The next big job for our club now that the New Year is over will be to put "The Machine" over big on January 2ft. Good, reliable people, characterising the different types required by the acts, have dug deeply into their respective part* and the symbol of success is leading them on to perform with the feeling that the play needs, and the people desire. An automobile is a machine: p.inch presses, sewing apparatus and various other mechanisms are also considered machines. But the machine that this play typifies is another kind of a machine. We would like to have ell of our folks plug for a good attendance at C. S. R. S. Fall. ♦ • • A 'membership campaign has been instituted by the Socialist Party. The executives hope to realize a moderate gain from the list of prospects that will be canvassed. New York City has the best possibilities of secujjng it«« required number first, as the leaders have made extensive plans for meeting*, lectures and callers. If every locality was as well organised as New York City, a remarakble growth would be recorded. • • • It is for us to do our duty snd bring into our fold men and women uho rightfully belong with us. Our Jugoslav Socialist Federation should be able to increase tremendously were it not for the "incumbents." Our branch«« are preparing for our 1030 convention. This is also a good time to talk membership. Let us all settle down to the task of building our Federation and complete the job that has been awaiting us for such a length of time. * « * Svetozar Banovec will render a concert in Orchestra Hall on Sunday, May 18, 1930. It will pc-rwlt Ban*-ve< to acquaint himself with American styles. We have the assurances that it will be quite an affair. Other dates to be reserved by our folks are Sunday, July 30, and Saturday, October 11,1930. The Pioneers have scheduled their 'annual picnic and dunce, respectively. When you . want to dance, you generally go where you can dance to food music, for it is good music that makes your nerves forget their fatigue. Good music makes you want to dance even if you don't want to. We are going te have good music on Wednesday evening, January 22, at the S. N. P. J. Auditorium. That's the night the Pioneers will honor the new Supreme Board of the S. N. P. J. And that's the night the Nine Original Revere Harmony Kings will blow their banners far and wid« again. We especially invite the older folks to acquaint themselves with the members of the Supreme Board of the S. N. P. J. January 22 affords you n good opportunity. No Joke Either Way "I have had one experience and I want to tell you being held up by outlaws is no joke." "I've never been held up by outlaws but I'm being held down by inlaws right now and that's no joke either." Progress in Race Relations? There is some real encouragement to be found in the South in the growth of a conscience on racial relstions, especially among southern studenU. I met some young white men and women who are doing very courageous and straightforward thinking and acting along these lines. They ought to, but it costs tome of them dear. A visit to Fisk University, a colored institution, shows me how empty is a lot of our boasted racial superiority. I could name without trying a considerable list of white colleges in all parts of the country which are more stodgy intellectually than Fisk. And I could name a much longer list of colleges which haven't a tithe of Fisk's power to create and appreciate beautiful music. But neither North nor South is the improvement in racial relations going fast anough. Only the other day in Tennessee a young Negro boy was lynched be. cause his hysterical employer, a white woman, had fainted when somewhat roughly he demanded his long overdue wages. They lynched the boy for attacking her and found out later that he was innocent. But such an excess of zeal is after all only an error on the right side. Jim Crow cars, poor school», segregation, ba^ housing and exclusion from industrial opportunity make up thé tale of the Negroe's woer against which there Is a rising tide of justifiable resentment. If anything, lack of economic opportunity in trades is growing worse and not better. This is in part a by-product of the growth of technological unemployment which increases the pressure t(fr jobs, in part it is due to racial prejudice. There is a shift even in th« South from colored to white barbers and waiters. I have previously referred to the outrageous action of a local oi the upholsterers' union In New York in refusing a card to a Negro carpet layer solely on account of his color. Unions that follow this practice kill their own soul. It does not take mnch of a prophet to foresee the coming of a time when at least the white mill hands will itrikr against inwl'-ot-u -in-U»- South many of the mills, especially those owned by northern capital, will turn to Negroes. Economic wsr will b«s heightened by racial feeling. The only way to avert such fate is to organize Negro workers as well as white workers and to assert an economic solidarity now before It Is too late. Norman Tkemas. CURED AT LAST Mrs. - died suddenly at her home last night. She had been afflicted with the Congregational church for the last forty years.— Peoria (111.) Sunday Journal. Flimsy Excuse Governor Young of California has once again found a way of postponing the liberation of Tom Mooney, a duty and a personal and political committment, which he has kept on delaying all too long for any intelligent man's patience. This time the governor has found an excuse which exceeds in its flimsiness all the previous excuses. Now he claims that he has no right to subpoena witnesses, whom, he says, he wants to interrogate in the matter of Mooney's original guilt. This excuse has not the semblance ef decency considering that every person of whom the governor or anybody else may know as being able to shed light on the affair, has openly volunteered to appear ani to testify. To top thia monstrous action of a politician in public office, material has of late come to light indicating that not only was Mooney and his associates innocent of the crime they we^e charged with, but that the person who actually perpetrated the bomb-throwing .and was responsible for the resultant mass murder made a confession of his crime and there are witnesses to that confession who are willing to testify. —Advance. Newspapers In the modern world, the instrumentalities for disseminating news and opinion, of which the three moat important are the daily press, the radio and the motion picture, have come to be the eyes and ears of the citiaen.---People are going to live more and more in a world of heahsay. The question Is whether it is to be honest hearsay. I believe the answer to the problem of propaganda ia, therefore, as I have already suggested: more propaganda. It is, of course, no more than natural th^t every supporter of a given point of view should wish to urge that point of view upon others. The harmful and dangerous thing ia the suppression of all opinions save one, the exclusive control of these agencies by people who advocate a particular group of ideas.— Bruce Bliven in The World Tomorrow. WELL KNOWN BIRDS There is a class among us that are so conservative that they are afraid that the roof will come down if you sweep off the cob-webs. Wendell Phillips. One reason why w^ decline to be a member of a cartitaliat party is that we cannot afford it We pay small dues to the Socialist Party and have satisfaction of knowing that the party doea not rob us. With collective ownership and mastery of industry the new machines that save labor would merely reduce the hours of labor and we would keep all at work. That is the Socialist program but it requires a few more votes to realize It. Our old friend the butcher Is now to pass into history with the tavern keeper. Steaks, , chof*. roasts and other cuts are now to be packed and labeled by the packers. Hie butcher will feel a© cut up* about it that he will probably consider the Socialist program of socialising the packing industry. Powerful capitalists and bankers have no objections to the trade union "nonpartisan political policy" and perhaps a cabinet dominated by mlllionairs Is why they are resigned to It. 1 TAXLESS—AND HOW The town of Colby, Kan.,- ia a taxless town. It levies no taxes on its citizens. A municipally owned antj operated lighjt and water plant pay» all expenses. And this year the city council was able to reduce the water rate by 25 per centl Why can not thlsle done rtflHA^M^^I^^g^Uie town owns vublic uti-