Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meneCno 35 Din nedelltkn Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. petlf-vrsla mali oglasi po 1-30 ln 2 D. veCJI oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o pnvefijemo Izide ob 4 zfufra*) razen pondeljka In dneva po pr azniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 KokoplsJ se ne vrača/o, netranklrana pisma sc ne sprefemafo * Uredništva telefon šl. 2050, upravalštva šl. 2328 „Vlada pada" Poleg vseh drugih posebnosti smo v Jugoslaviji dobili tudi značilen tip opozicijskega tiska, ki stalno ponavlja in dan za dnem že leto dni ponavlja vesti o padcu vlade. Tisti dan, ko je vlada nastopila, je ta tisk pisal, da bo takoj padla. Niti 14 dni življenja ji ni pripisoval! Ko se je sestala skupščina je isti tisk sveto zatrjeval, da bo vlada padla v prvi seji. Vlada je ostala, ostala pa je tudi ta žonglerska laž opozicijskega tiska, ki v raznih varijantah vstvarja vsakodnevno javno mnenje, da smo v Jugoslaviji v stalni politični in vladni krizi. Rekli smo, da pomeni ta način politične borbe posebnost. Trdimo lahko, da prav našo posebnost. Nikjer na svetu ni opozicije, ki bi se s tako negativnostjo in otročarijo skušala uveljavljati, kot pri nas. Normalno je, da opozicija, ko vidi razčiščen položaj, pove svoje stališče do nove vladne kombinacije, to stališče primerno podkrepi s prvini nastopom, potem pa čaka na vladne ukrepe in korake, jih vestno spremlja, kritizira in skuša pri vsaki priliki uveljaviti svoje zahteve, oziroma vsaj dokazati, da vlada, ki teh zahtev ne sprejme, slabo dela. Tako je opozicija stalen soustvarjajoč činitelj v upravi, zakonodaji in javnosti, vedno osvežuje ozračje in je za normalen razvoj neobhodno potrebna. Vsaka opozicija ruši vlado. Ruši jo s svojo agitacijo, s svojimi nastopi, s svojim delom. Ni pa opozicije na svetu, razen naše uboge KDK, ki bi rušila vlado s tem, da vsak dan piše, da vlada pada. Kajti vsaka druga opozicija se zaveda, da je njena vloga, tudi vloga v državnem javnem življenju. Da se mora torej tudi opozicija obnašati tako, da utrjuje državo, ji pomaga, koristi, dviga njeno moč v zunanjem svetu. Druge opozicije vedo, da je vsakodnevno ponavljanje ^vlada padaš mogoče smo med omejenimi, duševno manjvrednimi pristaši. In ker vlaka ddruga opozicija svoje pristaše visoko ceni, ker jih vzgaja za resne politike in državljane, ker hoče vtrditi v njih trdno vero v strankina glasila, zato ne laže, zlasti neresnice stalno ne ponavlja, kakor da resnice sploh ni zmožna pisati in mora lagati, ker bi se s tem smešila in svoje ljudi demoralizirala. Ne tako naša KDK. Nje in njenega časopisja ni sram ne strah ponavljati venomer eno in isto laž. Nič ne de, če takta vsak dan ugofove, da je laž laž, drugi dan čitaino isto laž. Tako smo se navadili na ta ton tega tiska, da esdeeearjev samih nič več ne razburja, dn so neobčutljivi za vsa ta poročila. V notranjosti nam torej vsled splošne otopelosti in neobčutljivosti ta žurnalistika nc škoduje več. Le sram je pametnega človeka in dobrega državljana pred njo. Huje pa je v zunanjem svetu. Zunanji svet sodi razmere v državi v mnogoterem oziru, če ne v največji meri po stalnosti ali nestalnosti vlade. Države s stabilno vlado vživajo ugled, njim je lahko sklepati pogodbe, kajti sopogodbenica trdno upa, da bo vlada, ki pogodbo sklepa, isto pogodbo tudi izvajala; take države imajo ugled in veljavo v koncernu držav. Zato nikjer, kjer imamo resno in dostojno opozicijo, ne srečamo vesti o padcu vlade poprej, dokler ni to res gotovo. Nam pa ravno nestal-nost v vrhovni državni upravi strašno škoduje. Nič manj pa nas ne tepe vsakodnevno govorjenje in pisanje in napovedovanje preobratov. Kajti na zunanji svet, ki nas le od daleč pozna, te vesti vplivajo, napravljajo neugoden vtis, pomagajo ustvarjati in vzdrževati nepovoljno sodbo o nas in temu primerno zunanji svet uravnava svoje razmerje do nas. Kdor je kdaj še kaj dal na esdeesarsko žurnalistiko, mu mora tale njena stran temeljito izpreobrniti sodbo. Je pač staro naravno pravilo, da v nepoštenem namenu izvršeno delo nikdar ne more roditi kaj koristnega. Omenimo le najnovejši primer: Kako so vpili zagrebški kričači SDS in kako je radi teh par incidentov časopisje SDS divje nastopilo proti vladi, posojilu, proti stabilizaciji dinarja in ziaven zapisalo: Vlada je v prekernem položaju! Včeraj pa v listih iste stranke čitaino debele naslove: Italija hoče preprečiti naše zunanje posojilo — Hujska proti nam tudi druge države! Kaj pa se to pravi? Ali niste vi sami tega greha največ krivi? Berite svoje liste od ponedeljka in torka in ugotovili boste, da noben italijanski niti kak drug nam sovražen list ni tako grdo oklevetal vlade in njene akcije za zunanje posojilo, kot ravno vaš tisk! Vaši lastni grehi vas bijejo po zobeh! Radi pisanja SDS vlada ne bo ne bolj Gospodarstvo odobrava načrt vlade o zakoniti stabilizaciji dinarja r Belgrad, 10. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, kateri so prisostvovali vsi člani iz Belgrada in notranjosti, iz Slovenije g. Jelačin. Seja se je sklicala samo radi tega, da odbor trojice poda svoje mišljenje o zakonskem predlogu fin. ministra za stabilizacijo dinarja. Seji je radi tega prisostvoval tudi sam fin. minister dr. Bogdan Markovič, ki je, pozdravljen od prisotnih, dejal, da je cilj njegove navzočnosti ta, da seznani člane bančne uprave z vladnim načrtom, na podlagi katerega se bo izvršila stabilizacija dinarja. Nato je dr. Markovič izjavil, da se bo vzela za podlago stabilizacije današnja vrednost dinarja: 9.13 šv. franka. Na ta način bi se uzakonilo sedanje razmerje med dinarjem in zlatom, da bi se normalizirale razmere v državi takoj po najetju velikega zun. posojila 18 milijard, od česar bo del služil za pokritje dolgov pri Narodni banki. Po mnenju fin. ministra ne bo imela stabilizacija no notranji promet nobenega posebnega učinka, ker se bo nanašala v glavnem na poravnavo obveznosti v inozemstvu. Zato stabilizacija niti najmanj ne bo spremenila današnjega stanja. Obtok bankovcev ostane isti in ne bo inflacije. F'ond za stabilizacijo se bo ustanovil iz državnega posojila in zlate podlage, ki že obstoja. Nato so člani trojice podali svoje mnenje, ki je ugodno za ta vladni načrt, ki ga je upravni odbor po krajši debati soglasno sprejel z majhnimi spremembami. S tem je tudi najmerodajnejša ustanova v naši državi izrazila svoje mnenje o stabilizaciji dinarja. Kljub temu. da ta zakonska stabilizacija ni noben predpogoj za posojilo, vendar se je s tem, da je upravni odbor Narodne banke odobril finančno politiko današnje vla- de, storil velik korak naprej. Finančni minister se je zahvalil članom za zaupanje. Načrt pride pred prihodnjo sejo Narodne banke. Današnja seja Narodne banke je bila predmet pozornosti vseh političnih krogov, ker so vladni nasprotniki razvili živahno kampanjo, da bi upravni odbor Narodne banke izrazil neugodno mnenje. Vse intrige so se razbile. Najbolj poklicani forum za kritiko naše finančne politike je jasno in odločno sodbo izrekel s tem, da je soglasno odobril vladni načrt o stabilizaciji dinarja in odobril njeno finančno politiko. Kako se bo porabMo oofoHio Za železnice 2900 milijonov, za kmetijstvo 2200 milijonov, za cesto 800 milijonov, r Belgrad, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Takoj po pravoslavnih praznikih bo vlada pričela razpravljati o nujnih potrebah, ki bi se naj pokrile iz zun. posojila, ki se bo emitiralo v najkrajšem času. Po dosedanji razpo-redbi bi se iz posojila dale sledečim ministrstvom tele vsote: Železniškemu ministrstvu za dograditev novih železniških prog 2 in pol milijarde, od tega letos 1 milijardo. Za predelavo obstoječih železn. prog 700 milj. Za pomorstvo 150 milj. Za dograditev rečnih pristanišč 180 milj., od tega bi se prvi dve leti porabilo 80 milj. Za poslopja in drugo 115 milijonov za prvi dve leti. Celotna vsota 4845 milijonov. Kmetijskemu min. za melioracije, uravnavo rek in zboljšanje kmetijstva 2200 milj. Poštnemu min. za končno ureditev telefonskega, brzojavnega in poštnega prometa 200 milj., za dograditev potrebnih zgradb 300 milj. Gradbenemu ministrstvu za ceste 800 milj. O vseh teh predlogih bo vlada razpravljala na svojih prihodnjih sejah. V Belgradu nič ooiebnega r BelgTad, 11. aprila. (Tel- Slov.) "'ribližu-jemo se pravoslavnim velikonočnim praznikom. V tem znamenju poteka politično življenje, ne da bi se pripetil kak važen dogodek. Edino tkzv. glavni odbor radikalne stranke je za danes sklical sejo, katere pa se je udeležilo 12 članov. Tem sejam politična javnost nc pripisuje nobene posebne važnosti. Seje glavnega odbora se naj-merodajneši člani sploh ne udeležujejo. Nobene seje se ni udeležil najmerodajnejši med prvaki, strankin podpredsednik g. Aca Stanojevič. Z ozirom na to v nekaterih krogih smatrajo te seje kot razmotrivanj' ožjega kroga radikalnih neza-dovoljnežev, ki nimajo nobenega vpliva na politiko radikalne stranke in skušajo pod firmo teh sej vzbuditi v javnosti večje zanimanje za sebe. Na tem današnjem prijateljskem razgovoru se je, kakor pripoveduje komunike, razpravljalo o poročilih iz notranjosti. Končnoveljavni sklepi se niso storili nobeni. Z ozirom na Stanojevičevo odsotnost, se v dobro poučenih krogih zatrjuje, da je on odločno proti temu nastopanju nekaterih članov glavnega odbora in da je pričakovati, da bo proti njim nastopil ii odobril Vukičevičevo politiko Nekateri zatrjujejo, da obstoja mecl Stanojevi-čem in Vukičevičem sporazum za sklicanje strankinega kongresa, ki naj bi se vršil tekom tega leta- Zmotna poročila o napadih r Belgrad, 11. aprila. (Tel. Slov.) »Politika« pod naslovom »Napad na progi Skoplje— Mitrovica« poroča, kakor da so snoči neznane osebe napravile napad na progo nedaleč od Skoplja. Po poročilu velikega župana skopljan-skega je to poročilo neresnično, ker se ni izvršil noben napad. Stvar je sledeča: Snoči so se na obzorju pojavili prirodni pojavi (padanje zvezd) o katerih so stražniki mislili, da so rakete, kot znamenje za napad. Oddali so strele. Incidenta ni nobenega. Vse vesti so brez podlage. Kam se io obrnila Poljska ? v Pariz, 11. aprila. (Tel. >Slov.<;) Nervoz-nost radi Mussolinijevih diplomatskih poslov se je v zadnjih 24 urah zelo povečala. Pariški listi so sicer vsled parole, izdane iz Qtiai d'Orsaya, zelo vzdržni v svojih poročilih, opaža pa se nemir v političnih krogih, tembolj, ker doslej ni uspelo razkriti tajnost Mussolinijevih ciljev. Tu si ne morejo več prikrivati dejstva, da gre Mussolinijeva politika nedvomno za tem, da na uovo moti evropsko ravnotežje. Če se razbije mala antanta, kar namerava italijanska politika, bi to moglo porušiti glavni steber, na katerem sloni vsa povojna politika Francije, še večji je ta strah vsled skrbi, ki jih povzroča obnašanje Poljske. Če se Mussoliniju res posreči, pridobiti Poljsko za svojo politiko, bi bilo konec nadvlade Francije v srednji in vzhodni Evropi. Lahko se smatra, da Quai d'0rsay v Varšavi ni ostal nedelaven. Avtentičnega se o tem ne more nič zvedeti, ker se na pristojnem mestu odklanja vsako komentiranje italijanskega posto- ne manj trdna. Radi državne koristi in radi našega političnega ugleda v inozemstvu pa smo morali ožigosati tako neumno, škodljivo in nemoralno pisavo opozicioiialnega časopisja. panja. Vsekakor pa je izredno značilno za situacijo, da nekateri pariški listi že skušajo držati Poljsko na vajetih z manj ali več odkritimi grožnjami. Tako izjavlja danes »Pariš Midk, da bi Francija ne imela nobenega interesa več za vzdrževanje teritorijalnega statusa quo na vzhodu, če bi Poljska res hotela pasti v hrbet svojim prijateljem iz male antante in s tem tudi Franciji. Edino oviro končnega nemško-francoskega sporazuma tvori danes vprašanje koridorja v Gdanskem. Če pristopi Poljska h koaliciji, ki jo snuje Mussolini, odpade /a Francijo vsak vzrok, protiviti se še dalje rešitvi problema vzhodnih mej, kakor jo želi Nemčija. List zaključuje: Mussolini je zopet začel na Balkanu politiko, ki mora prej ali slej, verjetno pa mnogo prej, kakor se splošno misli, privesti do najhujših mednarodnih komplikacij. Privlačna sila Italije v Milan, 11. aprila. (Tel. Slov.) Dočim listi niti ne prerekajo niti potrjujejo sestanka Bethle-na z Mussolinijcm in se tudi madjarski trgovinski minister Herman, ki biva tu, izogiba odgovoru ter samo pravi, da ne ve, ali je Bethlen v Milanu in o čem razpravlja, se ostali Mussoli-nijevi razeovori živahno komentirajo- »Corriere Uprava le vKopllarlevt ul. Al. ti * Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.6S0 ln tO.349 xa Inserate. Sarufevošt.7363, Zagreb it. 39.011, Praga ln Dunai št. 24.797 della Sera« naglasa rastočo privlačno silo, ki jo izvaja Italija na balkanske vlade. Ne samo na Balkanu, temveč tudi v ostali vzhodni Evropi je italijanska zunanja politika dosegla razveseljive uspehe. Obisk Zaleskega je v zvezi s posredovalnimi poskusi med Poljsko in Litvo. »Te-vere« piše, da prihaja vedno več držav v Rim, ki jim trajnost fašistične vlade uudi prijetne zaslombo. »Popolo d'Italia« piše o potovanju Zaleskega v Italijo in dostavlja, da je bil Zaleski poljski poslanik v Rimu, da je postavil temelje za dobre razmere med Italijo in Poljsko. Mussolini je iskreno podpiral Poljsko pri ustalitvi njene vzhodne meje. Zaleski se je pogajal za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo. »Popolo d'Italia« poveličuje njegove zasluge za Poljsko. V mednarodni politiki je njegova politika popolnoma miroljubna, obenem je energična in odločna. — Rimski listi naglašajo, da je nemir gotovih tujih listov radi sestanka v Milanu neopravičen, ker Italija vodi miroljubno politiko. »Tribuna« pravi, da se ni treba čuditi temu sestanku, kei je Italija radi svoje politične stalnosti postala važno politično središče. Grki in Turki se pobotajo v Atene, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) »Eth« nos?: doznava iz poučenih krogov, da ima grška vlada ravno tako kakor turška najree-nejšo voljo skleniti prijateljski pakt. Upanje je, da se bo pogodba tudi res sklenila, za kar je predpogoj, da se rešitev še visečih grško-turških vprašanj smatra za mogočo. List dostavlja: Če bi se sedanja pogajanja razbila, bi se moralo to občutiti več kot mučno in bi krivda pri tem zadevala tudi gotove Grke. Sedanji trenolek je naravnost zgodovinskega pomena. Končno se mora med obema državama odstraniti stoletni spor, da se more začeti era mirnega sodelovanja. Kaj je med Stalilo in Turčijo? r London. 11. aprila. (Tel. >Slov.c) Iz An« gore poročajo, da se je Tevfik Ruždi bej vrnil v Angoro in da je odklonil izjavo o podrobnostih razgovorov z Mussolinijeni. Vendar se je zvedelo, da sta se Mussolbii in Tevfik Ruždi bej razgovarjala o sledečem: 1. Pakt o nena-padanju med Italijo in Turčijo, 2. razprava o novi trgovinski pogodbi, ki se naj sklene najkasneje prihodnje leto, 3. vprašanje vstopa Turčije v Društvo narodov. V Angori je močna struja za sodelovanje Turčije v Društvn narodov, vendar se dosedaj še ni vložila prošnja za sprejem, ker hoče Turčija dobiti mesto v Svetu Društva narodov. Mussolini in Tevfik Ruždi bej sta se razgovarjala tudi o ru sko-turških razmerah. V zvezi s tem naglašajo »Times«, da je o priliki poslednjega zasedanja konference za razorožitev turški delegat podpiral ruski predlog o razorožitvi. Vlada odobrila Mihalokopulosove korake v Atene, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Mihalokopulos je ministrskemu svetu poročal o svojem potovanju v inozemstvu. Poročilo je bilo odobreno. Grško-romun-ska pogodba še ni bila ratificirana. Doznava se, da predvideva ta pogodba ustanovitev parlamentarne razsodiščne komisije za urejevanje eventualnih sporov med obema državama, v katero bi imenovala vsaka država po enegi zastopnika, predsednik pa bi bil nevtralec « sedežem v Haagu. Diplomati in politiki v Rimu v Rim, 11. aprila. (Tel. Slov.) Nuncij Pa-celli je dospel v Rim. Nemški finančni minister dr- Kčhler je imel v Vatikanu več razgovorov z državnim podtajnikom kardinalom Gaspariijeni. Nadaljujejo se razgovori med italijanskim fin. ministrom Volpijem in Parker Gilbertom, Parker ostane v Rimu do sobote. Za StaH?o Jugoslavija ni bogata ž Rim. 11. aprila. (Tel. >Slov.«) Pod naslovom »Vodnjak brez dna« priobčuje >Popo. lo d' Italia« članek o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Belgrajski dopisnik tega lista ugotavlja, da so poročila o naravnih bogastvih Jugoslavije pretirana. To bogastvo obstoja le na papirju. Produkcija nazaduje. Tudi državni dohodki padajo. Vojno ministrstvo in ministrstvo za vojno in mornarico (!), ta dva velika vodnjaka brez dna požre ta vse državne dohodke in zunanja posojila. Še eno posojilo ni dobro plasirano, se že dela politična reklama Franc Urbane in Ahnj roj. Sonvan-ova naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerke Ene ter njenega moža Oskarja Kosler-ja, da je njiju nad vse ljubljena hčerka in nepozabna sestrica Nicka danes ob ;1411 dopoldne za večno zatisnila svoje oči. Pokopali bomo predrago rajnico v sredo, dne 11. aprila 1928, ob popoldne izpred hiše št. 1 na Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu. — Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo prijatelje in znance, da opuste sožalne posete. V Ljubljani, dne 9. aprila 1928. Medni pogrebni zarod. posteljnina, vložki, modroce, zastori, postelj, odeje, pobiitrena tkanina itd., najboljše in najceneje pri KARLU PREIS, Maribor Gosposka ulica 20. — (Brezplačni ceniki.) za strope izdelujem z najmo-derniini stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh. Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513. tfiflfii VS€« VJHT i Z DELU7 E tOLiDMO : h КЈЧЧ..-. a« I "lir I L ODLIČNO in slifine reumatično-neuralgične bolesti le-čite! — Izleeenje v 3 dneh zajamčeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste, VI. Fabio Filzi 23. Tovarna r lepi legi na Gorenjskem, se tudi samo poslopje z dograjeno veča na cirka 20 PS. V tovarni motor od 10 PS in dynamo za prostora, razen tega pisarniški kompletno urejeno stanovanje Ijana električna luč in voda. K proda z modernimi tekstilnimi stroji ali pa vodno silo od 10 PS, katero ec lahko po-so potrebne transmisije kakor tudi elektro-lastno luč. V poslopju je 450 m3 delovnega prostori, skladišča in garaža. — Zraven je s pritiklinami. V vseh prostorih je nape-tovarni spada obsežni sadni in cvetlič. vrt. Oglas Premestitev 40 čuvajnic na prosi Vinkovci-Brod Direkcija drž. žel. v Subotici na temelju rešitve gospoda prometnega ministra od 2, marca 1928 v aktu generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 10.158 28 in v smislu členov 86.—98. zakona o državnem računovodstvu razpisuje na dan 18. aprila 1928 prvo ofertalno licitacijo s skrajšanim rokom za izvršitev zemeljskih, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del za premestitev 40 čuvajnic na progi Vinkovci—Brod. Kavcijo 5% ponujene vsote za naše, oziroma 10% za tuje državljane je treba položiti pri blagajni Direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni Generalne direkcije državnih železnic ali pri blagajnah ostalih Oblastnih direkcij državnih železnic v gotovini, predvideni po členu 88. zakona o Državnem računovodstvu najdalje do 10. ure dopoldne na dan licitacije, in licitanti so dolžni pokazati reverz o položeni kavciji na dan licitacije odrejeni komisiji za vodstvo licitacije. Predpisano taksirane ponudbe v zapečatenem ovoju z oznako zunaj: »Ponudba za izvrSitev zemeljskih, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del pri premestitvi 40 kosov čuvajnic na progi Vinkovci—Brod od ponudnika N. N.« je treba predati najkasneje do 11. ure Gradbenemu oddelku direkcije (Trg Vojvoda Putnika št. 9, II. nadstr., vrata 9). Pravico do licitacije imajo samo one osebe in tehnična podvzetja, katera doprinesejo komisiji dokaze o svojih sposobnostih in dokaze o tem, da so svoj obrat prijavili za davek in da so plačali ves davek s pripadajočimi dokladami za vsa zapadla zakonita dela kakor tudi za vse odobrene obroke po posebnih rešenjih. Zastopniki ponudnikov se pripuste k licitaciji, ako imajo pismeno polnomočje, da jih morejo na tej licitaciji zastopati. Načrti, obrazec ponudbe, proračuni stroškov, splošni in tehnični pogoji se morejo ogledati in za ceno 50 Din nabaviti vsak dan v času uradnih ur v Gradbenem oddelku direkcije. Naknadne ali brzojavne ponudbe se nc sprejemajo. Iz Direkcije državnih železnic v Subotici, št. 15.177/1928. Uredile si prebavo, da Vam minefo bolečine! Boiefiine v želodca, frevih, trdo telesno odvajanje. prlavobol. pritisk krvi v Rlavo, ner-vozuost, pomanjkanje spanja, zlata 4tlu, slab tek - nastane io zaradi slabe nrebave. Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim cliksirjem FIGOI.. da Vam minejo bolečine. FIGOL-ellksir urejuje prebavo In Vam vrata zdravjo. FIGOL proizvaja in po poŠti razpošilja z navodilom n uporubi lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zabojfok s 3 stoklenioemi Din 105"—, z S stckl. Din 245'—. 1 steklenica Din 40"—. in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. ti SoštaHč - Maribor, Aleksandrova cesta 13. * , "■ rs • i ..-.o . v.-?, . Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena in skrbna soproga, oziroma mati in stara mati, gospa Marija Mep! poj. Mopin soproga lesnega industrijalca v ponedeljek dne 9. aprila 1928 ob У,9 uri dopoldne, v 72. letu svoje dobe, po kratki in mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki nepozabne pokojne se položijo v sredo dne 11. aprila ob 4 popoldne na pokopališču v Poljčanah k večnemu počitku. — Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 12. aprila 1928 ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Poljčanah. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Poljčane, dne 9. aprila 1928. PETER MAGERL, soprog. - KAREL MAGERL, sin. — MARIJA DROFENIK roj. MAGERL, hčerka. - JOŽEFA MAGERL roj. KOHNE, sinaha. — ADELA in MAGDALENA, vnukinji. 7ahvala Za otiIne d°kaze iskrenega sočutja ob smrti naše C.UIIVUIU nepozabne mamice, gospe Morije Peirin roj. ЕзпИо sc vsem najtopieje zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena č. g. župniku Požarju za podelitev sv. zakramentov, dalje čč. duhovščini, g.g. dr. Goričarju, dr. Arku, gasil, društvu Nazar|e in Pobrežje, Nadalje sc zahvaljujemo darovalccm vencev in vsem ostalim sorodnikom in drugim znancem, ki so nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njenem zadnjem potu. Pobrežje, dne 3. aprila 1928. Žalujoči otroci. Zahvala Povodom bolezni in smrti mojega dragega soproga Leopolda Bizjaka ■v::. V.' „•'Atlantske paroplovidbe Ivo Ra-čič d. d. Parnik je eden največjih naših trgovskih parnikov. Cerkvene obrede je izvršil du-brovniški pomožni škof ob obili udeležbi predstavnikov vojaških in civilnih oblasti ter drugih povabljenih gostov. Parnik je bil zgrajen v Angliji. Koncem meseca odpotuje, na-tovorjen z lesom, v Južno Ameriko. •k Poštni upravi. Iz D. M. v Polju smo prejeli: Tukajšnja pošta dostavlja po posameznih vaseh, počenši s 1. aprilom 1928 le trikrat na teden. To radi tega, ker je pošlna uprava odvzela enega selskega poštnega dostavljalca. Časopise, denar, pakete itd. dobivajo naši ob-činarji sedaj mnogo pozneje; občutili smo to posebej v velikonočnih praznikih. Delavci in ostali prebivalci smo navezani na vsakdanja življenska vprašanja, s katerimi smo bili v stiku s pomočjo naših časopisov, katere dobivamo sedaj toliko pozneje. Nujno potrebno je, da poštna uprava čimpreje nastavi spet še tretjega dostavljalca, kar bo v koi^st posameznika in cele občine. Upamo, da ustreže poštna uprava tej naši upravičeni želji. k V Chicagu je umrl dne 17. oktobra 1926 naš državljan Dan Klasnick (Dane Klas-nik ali Klasnič), rodom iz Siska ali okolice ter je zapustil okoli 900 dolarjev. Starši so mu najbrže že umrli, ena teta živi dozdevno v nekem kraju blizu Siska. Ta teta ali bližnji Dane Klasnikovi sorodniki naj se javilo pri Izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, Kame-nita ulica 15. Seboj je prinesti družinsko polo, izstavljeno po pristojnem župnijskem uradu, iz katere je razvidno sorodstvo do pokojnika. k Higienski zavod v Ljubljani. Od 1. aprila 1928 so se zvišale takse za preiskave v higienskem zavodu v Ljubljani. Od tega dne dalje velja »Pristojbenik za radove i produkte Higienskega zavoda v Zagrebu. Cenik je na vpogled v Higienskem zavodu v Ljubljani. Glede popolne oprostitve plačanja taks odnos-no popusta velja sledeče: Brezplačno se vrši pregled materijala: a) za one siromašne, ki imajo vsled siromaštva po zakonu pravico na brezplačno zdravniško pomoč in oskrbo v bolnici (dokazati je s svedočbo davčnega urada glede plačevanja davkov); b) za dijake, vlso-košolce, ki so oproščeni šolnine; c) za uradne zdravnike, ki materijal pošljejo uradno v pregled v cilju pobijanja nalezljivih bolezni; d) za vse higienske ustanove ali zdravnike-higieničarje, ki se po svojem službenem poklicu bavijo z brezplačnim pregledom iu zdravljenjem bolnikov. — 50 odstotnipo-pust uživajo: a) državne in samoupravne bolnice, okrožni uradi in ostale javne zdravstvene ustanove; b) državni in samoupravni uradniki in člani njihovih rodbin. — Jnozemci plačajo dvojno takso. k Smrt dveh starih korenin. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je umrl v visoki starosti 91 let Jožef Fras, bivši posestnik v Zgornji Koreni. — Umrl je Jakob Damiš, posestnik v Spodnji Poreni v starosti 82 let. Oba sta bila krepki slovenski korenini in vedno neomajno v naših vrstah. Damiš je šel še pri zadnjih volitvah ob palici na volišče in izpolnil svojo dolžnost napram slnanki. ■k Sreča v nesreči. Pri Sv. Marku niže Ptuja v občini Nova vas je Drava že tako iz-podjedla levi breg, da se je dokopalo valovje malodane do hiš. Nevarnost je za celo vas, da je Drava pe odnese v slučaju kake večje po-vodnji. Pred trganjem zemlje se bramijo ljudje sami z zabijanjem lesenih drogov, katerim pravijo butare ali pažine. Novovaški posestnik Anton Meznarič je napravil nekaj takih butar na desnem bregu Drave in jih prepeJjaval preko reke v občinski ladji. Pomagal mu je pri delu voznik Anton Lovrenko in še dva delavca. Med prevažanjem se je ladja zajela ravno tamkaj, kjer je Drava globoka par metrov in je bila velika nevarnost, da utonejo ljudje in živina. Oba delavca sta plavača in sta dosegla z lahkoto desni breg. Voznik Lovrenko ne zna plavati, pa se je oprijel na srečo vola, ki ga je izvlekel iz Drave. V ladji sta bila še Meznarič in njegova hči, ki sta se po nesreči oprijela voza, katerega so sukali valovi po Dravi. Tema dvema sta priskočila na pomoč dva korajžna fanta in ju rešila. ■k Uboj. V torek zvečer je obležal mrtev pri Makarjevem prelazu na Dolnji Buči, župnija Sv. Peter na Bučah, Gustl Kliček iz Sedlarjevega. Fantje so šli od dela v gorici. Prišlo je do prerekanja in do pretepa, kojega smrtna žrtev je postal Kliček. V sredo se je vršil sodni ogled na licu mesta, ki je ugotovil, da je bil napadeni ubit z udarcem topega orodja po glavi. Kliček je bil zelo priden fant in splošno priljubljen. •k Samoumor ravnatelja splitskega poštnega ravnateljstva. V torek zjutraj je izvršil v Splitu, v poslopju bivše poštne direkcije samoumor bivši ravnatelj poštne direkcije v Splitu Rikard Zaliradka. Samoumor je izvršil s svetilnim plinom v svojem kabinetu. V pismu, ki ga je Zahradka poslal ravnatelju zagrebške direkcije Rudolfu Rupcu, sporoča, da gre v smrt v prvi vrsti radi tega, ker je de-primiran radi likvidacije splitske poštne direkcije in ker je premeščen v Belgrad. Razen tega so ga k njegovemu koraku silile še družinske razmere. Zahradka se je zaklenil v svoj kabinet ob 9 zvečer in so ga ob 3 zjutraj našli zastrupljenega s plinom. Pokojnik je bil znan kot zelo dober in vesten uradnik. Rodil se je v Sarajevu in je imel razne visoke službe v Sarajevu in v Zagrebu, zadnje leto in pol pa je vodil splitsko direkcijo pošte in telegrafa. k Ostuden zločin v Starem Vukovarju. Te dni se je pripetil v Slarem Vukovarju na Hrvatskem grozen in po vsem svojem bistvu za človeško dostojanstvo sramoten zločin. Največja dobrota, ki jo moremo nuditi zobovju in ustom je, ako jih ^^ redno in trajno snažimo z ODOL-om. Odol se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parjumerijah m brivnieah. Pred dnevi se je na postaji Stari Vukovar igral sinček postajenačelnika Stojana Matica mali Nebojša v čakalnici v družbi dveh potnikov. Ko se je postajenačelnik za trenotek odstranil iz čakalnice in se potem vrnil, je opazil, da ni več niti njegovega sinčka niti obeh potnikov. Ker se je bal, da sta mu oba tujca odvedla sina v kak cirkus, je slučaj prijavil policiji, ki je takoj pričela z zasledovanjem in je poslal avtomobile v bližnje vasi za iujcema, vendar pa otroka ni mogla najti. Šele dva dni kasneje je našel nesrečni oče svojega malega Nebojšo mrtvega za skladiščem, Na trupelcu so ugotovili sledi sadistične oskrumbe in /лаке, da je bil otrok zadušen д rokama. Za zločincema je bila izdana tiralica, ki je imela uspeh ter sta bila oba aretirana v vasi Tovarniku in vklenjena v verige odvedena v Vukovar. Prvi je Rudolf Bojlžek, 21 letni mladenič, doma iz Martinca pri Zlatarju, drugi pa Ferdo Holc, 23 letni čevljarski pomočnik iz Osijeka. Holc v celoli priznava svoj zločin, dočim ga Bojzek taji. Oba sta se izdajala za trgovca s suhim mesom, salamo, ki sto jo imela pri sebi, pa sta ukradla med vožnjo iz vlaka blizu Vukovarja. k V cerkvi si jo pognala kroglo v glavo. Na veliki petek je izvršila v Sv. Ivanu pri Baji na Madjarskem blizu jugoslovanske meje, 18-letna Kati Gundt samoumor s strelom v glavo i tamkajšnji cerkvi sv. Markia. Kati je bila hči bogatega nemškega tovarnarja v Dresdenu in se je nahajala že leto dni v Baji, da bi se naučila madjarskega jezika. Tam se je zagledala v nekega posestnika, ki pa je bil že oženjen in je imel dvoje otrok. Na veliki petek si je v nabito pohii cerkvi pognala strel v glavo. V cerkvi je nastala velika panika, ker ljudje prvi hip niso vedeli, kaj se godi. škofijska oblast je odredila, da so cerkev na novo posvetili. ■k Krvava Velika noč v hrvatski vasi. Va« Slakovci blizu Vinkovcev na Hrvatskem je imela letos žalostno Veliko noč. Dva znana pretepača in razgrajača, kmet Josip Djukič in dninar Ivan Pavič sta sedela v vaški gostilni, kjer sta se zelo napila. V začetku sta bila mirna, pozneje pa so postali njuni pogovori čim glasnejši in srditejši. Proti večeni je potegnil Pavič nož in vzkliknil: »Ne bojim se te, vidiš, nož imam!« V istem hipu je skočil Diukič pokonci. odvzel Paviču nož in mu z njim prizadejal sedem ran, tako, da je Pavič na licu mesta izkrvavel, zlasti, ker je nekaj sunkov prebodlo pljuča. V gostilni je nastala panika in so se gostje razšli. Medtem se je pijani Dju- Jacques: Mrcvarstvo Pod tem zaglavjem sta pred leti prioh-Jevala naš Georges in njegov zelo dobri prijatelj Munla Bekir v »Slovencu« in v »Narodnem Dnevniku« razborite članke o razvoju našega jezika. Pokazala sta, kako se naš jezik vzlic svobodi in veljavi, ki jo sedaj ima, še naprej mrcvari na vseh koncih iu krajih. Germanski, a tudi italijanski in francoski vpliyi so močnejši ko kedaj prej. Opičje posnemanje tujih miselnih zvez je stopilo na mesto tujih besed, ki smo se jih domala vendarle otresli. Za »največje šintarje našega jezika« je proglasil bojeviti Georges naše j u r i s t e. Ne vem, če je baš pravo zadel, ko jim je naklonil to odlikovanje; priznati pa moram, da se zastopniki te panoge, posebno sodni ju-risti in vseučiliški profesorji, prav pošteno trudijo, da nam podado lep, čist in izglajen jezik. Za Georgesovo priznanje pa se menda — in kakor vse kaže, s precejšnim upanjem — za »lavorike« pehajo oni, ki bi morali najbolj skrbeti za lepoto in izvirnost jezika: naši novinarji. Slog naših novin je v resnici postala bogata »akladnicn za vsakogar. ki išče primerov, kako se ne sme pisati po slovensko. Ilitrira. v kateri deluje novinar, ne zmanjša njegove krivile, če nam prinaša dan za dnevom najdebelejših germunizmov in italijanizmov polno košaro. Zakaj ne misli slovensko? Odgovor: za to ne, ker živi v obeležju, kjer ne najde dovolj močnih protivnih utežev zoper presilno navlako, ki se mu koDiči v clavi po braniu nemških, francoskih, italijanskih novin in spisov, zoper oni moment vstrajnosti, ki prevladuje naše fizično in duhovno življenje. Tu imaš izraz, uglajen, izbrušen v vsakdanji rabi tujega jezika: kaj je bolj naravno ko to, da ga brez globjega premišljevanja (za to ni časa!) prevajaš, kakor pač kaže, v potrpežljivo slovenščino. Zoper to nebrižuost in duševno lenobo brezdušnega prevajanja, ki tira naš čvrsti m kleni jezik na natezalnico tujih misli in izženm iz njega na ta način najhujše izrodke, so se borili vsi prosvitljeni duhovi našega rodu od Levstika preko Levea, Štreklja, Škrab-ca do Funteka, Breznika in Župančiča; kakor vse kaže, se pa zlo še vedno ne da zatreti, ker se pičli uspehi slovniškega pouka v praktičnem življenju le prehitro pozabljajo. Uradništvu in novinarjem slede na poti mrcvarstva v primerni razdalji, a ničmanj uspešno naši tehniki, a tudi naši trgovci in industrijalci. Zanimiv, a obenem žalosten pojav: Ra-zumništvo se čimbolj oddaljuje od korenine svojega bistva, od preprostega naroda, čigar govorica je bila in ostane vedno svetli in sveti vrzdenec najkrasnejšega izporočila davnih dedov — naše besede in misli. Misliti po slovensko je prvo, govor jo le posledica tega dejstva. A misel slovenska je tako različna od misli drugih narodov, celo najsorodnejših, da uvrstiš lahko v miselno zvezo kopico slovenskih besed, a te pravi Slovenec ne hode razumel. Ena izmed p o g 1 a v i t i h I a s 1 n o s t i slovenske misli je njena objektivnost. Tuj ji ie nemški subiektlvizam in njega po- sledica, poosebljevanje (personifikacija), tujo so vse zverižene gerundijske sestave, če mogoče s celim repom rodilnikov za seboj, tuje miselne zveze, kakor n. pr.: »imam glavobol«, »imam izpuščaj«, »imam predavanje«, ^posedujem možnost«, itd. celo tuj in odvraten pa neosebno delujoči »se«, ta od naših Primorcev k nam zaneseni zoprni italijani-zem, ki ga po vsej pravici graja pisec »Po-renjskih pisem«. Ali nismo v mrcvarstvu res že daleč, ako se upa slovenski »reporter« zapisali, da slovenski študent »postavi svojega moža«; le še pri cvičku in klobasi? Ali pa: Glavnega zastopnika družbe se je izpustilo »na proste« nogo! — Petkov, ki je že slar mož, mora že delj časa »varovati posteljo«. Ali celo to, da je la in ta umetnik >zlo-mll s tradicijo* ... Človeku, ki ko'ičkaj ljubi svoj jezik, se oh takih jezikovnih nagnus-noslih obrača želodec. Neverjetno, a resnično je tudi, kako smo v 10. letu po os\obojenju v verigah najgršega širokoustenja, ki se je zajedlo iz tujine v našo besedo, kako rabimo izraze in rečenice, ki so se jih Nemci medtem že iznebili: kakor oni ogabni secesijski stavbni slog od predvčeraj, ki preplavlja danes naše prej tako lepe vasi in trge, potem ko so ga po glavnih mestih že vrgli na cesto. Nemci so v novejšem času (glej \Vort-mannovo knjižico »Allorhand Sprachdumm-heiten) vrgli svoje »denselben. dieselben«, »welch lctzterer . diesbeziiglich, stattgefun-dener, in Betrarht Er\v8gung ziehen. zur Auf-fiihrung gelangl, es vvurde sich . »der obi- j це , »seiteus«. san« Anlass«. »belreffs« uu- I ter Zugrundelegung, auf Grund, gelegentlich, behufs, zwecks, im Wege« med staro šaro in skušajo, čeprav s težavo, zmanjšati hipertrofijo in napihnjenost svojega izraževanja a tem, da zopet rabijo enostavne glagole in prislove, mi pa uvajamo v svoj jezik, čigar moč je v klenem glagolu, s slastjo od Nemcev zavržene tvorbe ter ga s puhlimi in objestnimi frazami napihujemo do nemogoč-nosti. Vsepovsod se »smatra«, »stavi« predloge«, »stavi« vprašanja, spisi se predlagajo lo še »v prigibu«-, »predvideva se«, napeta (seveda!) dejanja se ne vrše več, ampak so »odigravajo« (svet je že postal kino!), »topu-gledno«'* (dieshezilglich) se »izveštava«. Naš »če« je premalo nobel, nadomestuje ga prelepi »v slučaju da«; tudi »pot je padel v nemilost. Po §... zakona je prekmetsko, lepo je le: »v smislu določil« §a«, ali še lepše: »g 1 a s o m« ali »te me 1 j e m do-ločil« §...; namesto krepkega za je stopila spakedranka :>v svrho« (»behufs«); »ob« je za lenomiselnost moderneža vse premalo; pridati mora ob priliki ali še lepše o priliki ali povodom; bognedaj, da bi kdo rekel le: če treba, to ni pismeno, ampak: v slučaju potrebe. Tako se »tvori« nova pisarija: Oj zlati vek zdaj mu zam našim pride I Nekoč smo se borili za slovenščino v uradih: zdaj se moramo boriti zoper to slovenščino. Prislov: prej, zdaj obenem, so izginili iz njenega besedišča, nadomeščajo jih ^-svoje- * Kako pa drugače ko tdpo gledno. «ц bistrost duhe ie šla nd »aeta«. ea drugega. Prebivalstvo je razočarano nad takšnim zapravljanjem državnega denarja. Država se militarizira, o čemer priča okolnost, da je prometni minister vedno general. Promet na iugos'ovanski-grški meji ni omejen * Atene. 11. aprila. (Tel. >Slov.<) Ministrski predsednik Zaimis je danes odgovoril na korak jugoslovanskega poslaništva, da je grški vladi neznano, da bi se število jngoelo-vanskih vagonov na meji omejilo za nadaljno voinjo, kar se je hotelo smatrati »a ulično odredbo, kakor se je deloma zgodilo na albanski meji. češkoslovaški komentar. r Praga, 11. aprila- (Tel. Slov.) Uradna »Češkoslovenska Republika« imenuje vse vesti, ki se tičejo potovanja Zaleskega v Rim, fantazije, dasi je svet lahko radoveden na uspeh posvetovanj, ker je možno, da hoče Mussolini napraviti Poljsko za orodje svoje politike; vendar je dvomljivo, ali se bo dala Poljska od svoje dosedanje pametne politike zavesti v politiko negotovosti in eksperimentiranja. Madiarsko-italiianska paroolovna družba v Milan, 11. aprila. Madjarski trgovinski minister Herman je izjavil v nekem intervjuju, da ni prišel v Milan radi posebnih gc. podar-skih pogajanj, temveč samo na otvoritev mednarodnega vzorčnega velesejma. D.-'jc je izjavil, da se bodo vršila pogajanja s tržaško paro-plovno družbo Cosulich za skupno organizacijo ene ali dveh paroplovnih prog pod madjarsko zastavo v Levanto in Egipt, kateri bo financirala neka madjarska družba, madjarska vlada pa dala subvencije. Glede Jugoslavije bi bilo treba urediti s no vprašanje tranzita. Vsi madjarski listi v Romuniji prepovedani. v Budimpešta, 11. aprila. (Tel. >Slov.<) Kakor se poroča iz Bukarešta, je romunska vlada za vse romunsko ozemlje prepovedala razširjevanje madjarskih listov. Nobile pri Mussolinj!« v Milan, 11. aprila. (Tel. Slov.) Mussolini }e danes sprejel generala Nobila za slovo pred poletom na severni tečaj. Obenem so v hangarju Biaggio pri Milanu slovesno krstili zrakoplov »Italia«. Cerkveno posvečenje je opravil nadškof iz Loretta monsg. Cossio. Slavnosti so se udeležile tudi vojaške oblasti in župan Belloni. Razen generala Nobila je bilo pri tem prisotno tudi vse moštvo in švedski meteorolog prof. Mal-J&reem. Milanski nadškof kardinal Cosi je ekspe-"'diciji izročil hrastov križ, Id ga je daroval papež, da ga vržejo na zemljo na severnem tečaju. Beneški župan je poveljniku zrakoplova Marianu izročil tudi plaketo sv. Marka, da se vsadi z italijansko trikoloro na severnem tečaju. Starta pred koncem tedna ni pričakovati. Minister Beneš e zdrav ▼ Praga, 11. aprila- (Tel Slov) Nasproti vestem, ki se širijo v zadnjem času, se ugotavlja, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš popolnoma zdrav. Po končanem delu v varnostnem komiteju bo šel dr. Beneš na svoj dopust v Anglijo, odkoder se bo preko Pariza vmil v Prago. Tudi vesti o demisiji češkoslovaškega finančnega ministra dr. Engliša so povsem neresnične. Dr. Engliš bo v kratkem zopet nastopil službo; sedaj se nahaja na dopustu. Češkoslovaška vrača dolgove v Pariz, 11. aprila. (Tel. »Slov.«) »New-york Herald« javlja kot znak ugodnega finančnega položaja Češkoslovaške, da je Češkoslovaška 1. aprila t. 1. vrnila 7 in pol milijonsko posojilo v zlatu iz leta 1925., ki je prvotno znašalo 50 milijonov dolarjev in se je tmelo plačati v 20 letih. Državni udar v Litvi r Berlin, 11. aprila. (Tel. >Slov.) Kakor ee poroča iz Kovna, je litovska vlada razpustila parlament, ne da bi obenem razpisala nove volitve. Razpuščena je bila tudi pisarna parlamenta, uradniki pa so bili prideljeni raznim ministrstvom. Arhive in dokumente so zapečatili. S tem je diktatura izločila tudi parlament in litovsko ustavo. Nevesta odvedla pisatelja iz zapora v Berlin, 11. aprila. (Tel. Slov.) Prav kakor na ameriškem divjem zapadu se je zgodilo danes, da je komunističnega pisatelja Otona Brau-na, ki se je radi veleizdaje nahajal poldrugo leto v preiskovalnem zaporu v Moabitu, odvedla iz zapora soobtoženka in nevesta Olga Benario, ki ni bila v preiskovalnem zaporu. V ječo je prišlo 7 mladih moških z revolverji, ki so stražnikom zaklicali: »Roke kvišku!« jih premagali in odvedli zaprtega Brauna. Stražniki so prepozno poklicali pomoč, tako da je tolpa z Brau-nom pobegnila. Ujeli so samo enega od njih, ki pa noče dati o napadu in tovariših nobenih pojasnil. Trebnšnl legar v Albaniji. V hanškem okraju se je pojavil trebušni legar. Po na-redbnh oblasti se je ves okraj izoliral. Kakor se uradno zatrjuje, epidemija že pojema. Anketa o delavskem zavarovanju v Celju Včeraj je bil v celjskem Narodnem domu sestanek delavcev, delodajalcev in njihovih zastopnikov. Sestanek je imel namen, da se prizadeti porazgovore z upravo Okrožnega urada glede perečih vprašanj delavskega zavarovanja in njegove organizacije sploh, kakor tudi glede posebnih tozadevnih želja celjskega okoliškega delavstva. Sestanka se je udeležilo precejšnje število zastopnikov, med njimi celjski podžupan dr. Ogrizek in oblastni poslanec Cest-n i k. Razpravljanje je potekalo v najlepšem redu. vsi govorniki so nastopali strogo stvarno z veliko ljubeznijo za predmet, ki je bil v razpravi. Sestanek je otvoril in ga vodil predsednik OUZD g. Krek in v uvodnih besedah označil pomen teh posvetovanj: Razblinijo naj nepoučenost, izpodneso naj tla napačni hi škodljivi govorici o nedostatkih, dajejo naj pojasnila prizadetim, pospešujeo naj misel za soc. zavarovanje in skrb vzbujajo za njegov prospeh. Skrbne nege, veliko ljubezni in požrtvovalnosti zahteva zavarovanje zlasti še sedaj, ko še ni preživelo kritičnih let, ni še ustaljen ustroj njegove organizacije, vedno vstajajo nove nevarnosti, ki groze zrušiti kar je že ustvarjenega. Slovenski delavec in delodajalec se zaveda pomena zavarovanja, podrobnosti pa so še, ki kvarijo njegov dober glas v preveliki in neopravičeni meri. To je treba sproti od-stranjati in utirati napredek. Ta namen imajo podobni sestanki. Ravnatelj dr. Bohinjec je podal obširno poročilo o stanju slovenskega Okrožnega urada. Nazorno je risal težave zavoda radi pičlih denarnih sredstev in vedno večjih zahtev, ki se stavijo nanj. Opozoril je zastopnike delodajalcev zlasti na dejstvo, da prispevek za zavarovanje danes ne odgovarja več dajatvam, ki jth zakon predvideva, ker so odpadle mnoge skupine dobrih zavarovancev, s katerimi je zakonodajalec pri odmeri prispevka računal. Ugotovil je, da so sedanji prispevki sorazmerno nižji kot v drugih državah, pa tudi nižji kot pri nas pred vojno. Zato je gospodarstvo zlasti v bolniški panogi zavarovanja težko in sploh mogoče le, če delodajalci vestno in točno izpolnjujejo svoje obveznosti. Soc. zavarovanje ne more upoštevati gospodarskih krtz, kajti bolezen ne čaka in ni manjša, če je gospodarska kriza večja. To je treba uva-ževati, pa se bo marsikaj, kar se danes razumeva kot šikana, pravilno pojmovalo kot neobhodna odredba. Govoril je obširno o upravi zavoda, o organizaciji zdravniške službe, zdravilih in zdravljenju, industrijski higijeni, o nezgodah in preprečevanju nezgod in zavarovalni prosveti med delavstvom. Končno je navedel nekaj najvažnejših in najznačilnejših postavk Iz zadnjega računskega zaključita OUZD. Zadnje letno poročilo bo urad itak natisnil in bo javnosti na razpolago. K debati so se oglasili: dr. Ogrizek, Volk, Komavli, B6hm. Rebek. Zabkar in drugi udeleženci. Na vprašanja sta predsednik in ravnatelj dala takoj pojasnila. Sestanek je trajal do ene ure popoldne in je veliko pripomogel k boljšemu razumevanju in popularizaciji zavarovanja v Celju in okolici. Vsi zastopniki so naglašalj potrebo naj bi se taki sestanki pogosteje vršili. Občinske molitve v pfusskem okraju Nedavno so se vršile v vseh občinah ptujskega sodnega okraja, ki je eden največjih v Sloveniji, volitve v občinska zastopstva. Te volitve so v marsikaterem oziru jako zanimive, ker so pokazale na eni strani veliko politično in gospodarsko razcepljenost med občani, ki temelji v prvi vrsti samo na lokalnih osebnih interesih, na drugi strani pa eo pokazale velik razmah Slovenske ljudske stranke, ki se je povsod uveljavila bodisi samostojno, ali pa prilagodeč se posebnim krajevnim razmeram pod imenom gospodarskih list ali kmečke zveze. Najlepše so vidi njena moč in ugled iz rezultatov v posameznih občinah, katere se nam je posrečilo pred nedavnim časom dobiti. Po ena kandidatna, in sicer lista SLS je bila vložena v občinah Borovci. Destinci, Drstelja. Mala vas, Mestni vrh, Moškanjci, Podvinci, Slomi, Slovenja vas, Skorišnjak, Sv. Marko, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Urban, Trnovska vas, Trnovski vrh, Velika Varnica in Veliki Okič. Po ena lista je bila vložena ludi še v občini Bišečki vrh (gospodarska lista). Gradišča (gospodarska stranka), Gruškovje (kmečka zveza) in Za-vrč (kmetska delavska stranka). Po dve listi sta bili vloženi v občinah Dolena: Združena gospodarska zveza (37 glasov in 3 odbornike), Kmečka zveza (71:6); Gajovci: SLS (36:3), Kmečka zveza (36:4); Hlapovci: SLS (37:4); slov. kmetska stranka (31:3); Janeiovci: SLS (32:3), kmečka zveza (37:4); Krtovina: Napredna gospodarska stranka (80:1), Kmetska delavska zveza (123:8); Kitar: SLS (54:4), >Lista 72« (57:5); Mez-govci: Gospodarska stranka (27:5), SLS (14:2); Prvenci: SLS (62:5), gospodarska lista (26:2); Po-lanci: SLS (80:7), >mali posestniki« (30:2); Вауое-nica: SLS (109:6), Kmetska delavska zveza (55:3); Sakuiuk: SLS (37:4), krajevna lista Sakušak (54:5); Sedlaiek: SLS (58:6), združena gospodarska zveza (24:3); Slatina: slov. kmetska zveza (18:2), slov. kmetska stranka (44:5); Spuhlja: združeni posestniki (66:4), SLS (71:5); Sv. Andraž v Slov. noricah: gospodarska stranka SLS (173:13), lista posestnikov, obrtnikov i. dr. (47:4); Sv. Marjeta niže Ptuja: SLS (61:5), nepristranski (38:2); Turški vrh: kmetska zveza (40:3), SLS (66:6). Po tri kandidatne liste so bile vložene v občinah: Breg pri Ptuju: kmetska delavska zveza (120:7), gospodarska stranka (80:5), SLS (85:5); Brstje: SLS (37:3), združeni mali posestniki (23:2). narodno radikalna stranka (31:2); Bukovci: SLS (38:8), gospodarska stranka (21:1), kmetska delavska stranka (75:5); Formin: SLS (26:3), zveza malih posesinikov (15:2), gospodarska lista (15:2); Grajski vrh: kmetsko delavska stranka (26:2), SLS (72:6), strokovna zveza viničarjev i. dr. (19:1); Gruikovec: SLS (26:3), slov kmetska stranka (43: 5), slov. delavska stranka (13:1); Levanjci: lista združenih strank (27:3), SLS (22:3), lista Antona Krambergerja (6:1); Lotit: gospodarska stranka (15:2), SLS (11:1), lista Ločki vrh (29:4); Maji-perg: uslužbenci tovarne slrojil (107:8), SLS (76: 0), kmetska delavska stranka (07:4); Muretinci: SLS (33:4). lista Simona Kostanjevec (20:3) želar-ska lista (4:—); Nova cerkev: siov. kmetska zveza (42:3), SLS (25:3), združena gospodarska stranka (36:8); Podlehnik: obča kmetska delavska lista (10:2), SLS (35:3), gospodarska stranka (25:2); Ptujska nora: SLS (99:8), združena gospodarska lista (56:5), gospodarska lista malih posestnikov (43:4); Sv. Bol/enk v Halozah: J ŽunkoviČ in tov. (78:5), soc. demokratska stranka (43:3), Martin Fi-deršek in tov. (15:1); Sv. Lovrenc n-a Dravskem polju: SLS (138:18), gospodarska delavska stranka (104:9), obrtniška lista (30:8); Sikola: SLS (19:1), kmečka delavska zveza (90:7), neodvisna gospodarska stranka (11:1); Vareja: združena napredna stranka (59:5), združena kmetska delavska lista (38:2), napredna gospodarska delavska lista (31:2); Zabovci: SLS (57:4), kmetska zveza (31:2), lista Andreja Horvata (12:1); Zagorci: SLS (27:2). lista Antona Cuša (31:8), gospodarska lista (16:2). Po Utiri kandidatne liste so bile vložene v sledečih občinah: Drttvci: skupina Mere (26:8), skupina Selinšek (16:2), slov. kmetska delavska stranka (12:1), Anton Babjanič (8:1); Poleniak: gospodarska lisla (33:4), lista Martin Poznič (26:2), slov. kmetska zveza (5:—), SLS (14:1); Sr. Elizabeta: demokratska stranka (20:2), gospodarska napredna stranka (26:2), SLS (80:3), socialistična stranka (5:—); Trn(rvcc:Sela: obč slov. gospodarska lista (20:2), SLS (28:2), kmetska zveza (19:2), .lakob Muzek (18:1); Vurberk: SLS (89:5), Kretljeva lista (50:8). lista delavcev in malih posesinikov (05:4), Zelenikova lista (78:5). Po pet ali več kandidatnih list je bilo vloženih v občinah: Cirkorci: kmetskr, del stranka (60: 1), združena lista obrtnikov i. dr (26:2), združena noapodarska lista <56:3). SLS (56:4), ljudska stran- ka treh vasi (67:4); Dragovit: napredna gospodarska stranka (17:2), gospodarska zveza (12:1), gospodarska stranka (7:1). SLS (12:1), kmetska zveza (18:2); Hajdina: kmetska zveza (62:4), združeni kmetje in delavci (13:—), skupina agrarnih interesentov (80:2), SLS (23:1), kmetska delavska zveza (82:2); Jurovci: SLS (86:3), kmečka zveza (9:1), fantovska lista (15:1), gospodarska lista (8:—), napredna gospodarska stranka (15:1), slov. kmetska stranka (11:1); Lancovavas: SLS (21:2), lista Joe. Mlakar (11:1), kmetska zveza (7:—), obrtna zveza (28:2), gospodarska zveza (14:1), obča napredna stranka (9:1), fantovska zveza (—:—); Pacinje: SLS (77:6), kmetska zveza (45:3), stranka združenih posestnikov (89:2), gospodarska stranka (50:4), kmetska delavska zveza (38:2); Pobrelje: združena obča gospodarska lista (87:2), kmetsko delavska zveza (30:2), obča kmetska delavska lista (21:1), pobreška in šturmovska stranka (12:—), SLS (23: 1), lista Josipa Koderman (23:1), Simenkova lista (28:1), združena napredna lista (24:1); Stojnei: slov. kmetska stranka (21:2), gospodarska nadstran-karska lista (28:2), napredna gospodarska lista (20:1), SLS (24:2), lista Alojza Vajda (81:2); Sv. Andrai v Leskovcu: gospodarska lista kmetov in obrtnikov (42:4), kmetsko gospodarska lista (14:1), viničarska lista (17:1), SLS (40:8), združena nepolitična gospodarska stranka (9:—); Sv. Barbara v Halozah: nepristranska stranka (87:8), SLS (20: 1), slov. kmetska stranka (23:2), gospodarska stranka (16:1), slov. kmetska neodvisna stranka (9:1), slov. demokratska stranka (8:—), gospodarska iz-ven strank (14:1); Zgornja Pristava: obrtna gospodarska stranka (18:2), združena gospodarska stranka (5:1), obrtno delavska stranka (12:1), kmetsko gospodarska stranka (13:1), kmetsko delavska zveza (10:1), lista Jakoba Murko (14:1). Kakor iz tega izida občinskih volitev v ptujskem sodnem okraju izhaja, je slovenska ljudska stranka res edina politična zastopnica našega naroda. Po svoji trezni, pošteni in dobro zasnovam politiki, kt jo izvajajo njeni poslanci v Belgradu in Sloveniji, nadkriljuje vse druge stranke in stran-čice, ki so si komaj upale s svojo pravo barvo na dan. Značilno je za samostojno demokratsko stranko, dti ti je upala nastopiti samo v eni oblini pod svojo pravo firmo. Kakor izgleda, se je naš narod po prevratni viharni politični dobi končno politično opredelil v prilog Slovenske ljudske stranke, in to bo moral pisec naše politične zgodovine, ko odloča ljudstvo samo o svoji usodi, vsekakor upoštevati in uvaževati. V enotni politični organizaciji našega ljudstva pa leži tudi njegova moč in garancija za srečnejšo bodočnost. — e_ Kakor smo naoovedovali V sobotnem »Slovencu« smo naprej povedali kako bo KDK organizirala »veličastno« manifestacijo v Splitu, kakor je organizirala vse druge shode v zadnjem času. Res »Jutro« poroča o »velikanski udeležbi množic«, ki so poslušale Radiča in Pribičeviča. Če pa pogledamo druge dalmatinske liste, je pa slika te veličastnosti hitro drugačna. Tako piše »Država«, glasilo radikalne stranke v Splitu o tem shodu takole: >Ne samo v Splitu, ampak v celi srednji Dalmaciji so razvili radičevci in samostojni demokrati doslej nepoznano akcijo za pripravo tega shoda. Kar je najvažnejše so naročili več parobrodov, ki so brezplačno prevažali udeležence celo iz Biograda na moru. Ne samo to. Udeležencem so dajali eelo potne dijete v naravi in v denarju, samo, da so obljubili, da gredo na shod. Tako: Iz Zagreba zastonjski posebni vlak. v Dalmaciji pa zastonjski parniki. Kdo bi bil tepec in bi se ne poslužil te preugodne prilike, ki se najbrže ne bo nudila več tako kmalu. Ali ni to resnična manifestacija seljačke demokracije. Take shode si lahko privošči vsak, ki ima veselje in denar zato. Vedno in vselej bo dobil na tisoče »hvaležnih« udeležencev. Izbirajte pri nat! Nudimo najbogatejšo izbero pomladanskega blaga najmodernejših vzorcev ra obleke za gospode ob najnižjih cenah. PKAGO SCHWAB, LJUBLJANA Mussolinijeva skrivnost Odkar sta grška in romunska zunanja ministra sklenila 21. marca v Ženevi razsodiščne in pogodbo o nenapadnju, niso prenehale govorice, da se pripravlja nekaj novega v diplomatskem svetu. Te vesti so dobile nazornejšo obliko z velikonočnimi sestanki zunanjih politikov z Mussolinijem. Grški in turški zunanji minister sta svoje razgovore nadaljevala v Italiji spričo italijanskega diktatorja. Tajno se je odpeljal v Benetke tudi madjarski ministrski predsednik Bethlen, a od sobote dalje se mudi v Italiji poljski zunanji minister Zaleski. K tem se je pridružil še bolgarski zunanji minister Burov. katerega je obskal Tevfik bej v Sofiji, ko se j« vračal iz Italije v Turčijo. Razumljivo, da je evropski tisk planil po koncu in začel pisati o novi obkroževalni politiki napram Jugoslaviji, zlasti še radi spremljajočih okolnosti na jugoslovanskih mejah; Al-bansko-italijanska carinska unija, katere prva bodoča etapa naj bi bilo carinsko zaprtje, ki se mnogokrat v zgodovini ni ravno mirno končalo; oziroma bi Italija pod carinskim plaščem utiho-tapljala v Albanijo živi in mrtvi vojaški mate rijal, v kolikor ga ne more očitno. Albanija je zaprla za nekaj časa meje in se izgovarjala na tifus; najnovejše pa naj bi bilo zaprtje grško-jugoslovanske meje. Posebno pa je padlo v oŠ, da se Jugoslavija ne pogaja z Italijo tako očito kot druge države in za marsikoga je bil sklep gotov: Ker brez Jugoslavije, gre torej najnovejša diplomatska ofenziva proti Jugoslaviji. Drugim ni šlo v glavo, kako bi bilo mogoče na enkrat združiti države, katerih interesi so bili do sedaj skoraj nepremostljivo nasprotni. Turčija in Italija, ste bili, odkar je Kemal paša proglasil malo Azijo za brezpogojno turško narodno posest, kamor se nima nihče vmešavati in odkar se je Italija postavila v vprašanju Mosula absolutno za Anglijo, ne ravno prijateljici. Turčija in Grčija sta se vojskovali in tudi tu so kakemu dobremu sporazumu na potu gore težav Modrejši kot Salomon pa bi moral biti, kdor bj sprijaznil Madjarsko in Romunijo, da bi istočasno ustregel madjarskemu iredentizmu ter ob stoječemu romunskemu posestnemu stanju. Zato je nastala verzija, da ima vladavina kot taka nekaj skupnega z istovrstnimi somišljeniki. Če je mogoča ozka vez med komunističnimi državnimi zajednicami, zakai bi ne bila med desničar-sko-avtokratičnimi diktatorji ? Med vrsticami se je dalje mnogo bralo o pojačenem angleškem vplivu na kontinentu: Mussolini naj bi plaval v teh vodah. Anglešk? diplomacija je bila neprestano na delu, da od vrne Turčijo od Rusije; zato ji je dala tudi po sojilo. Angleži so hoteli izpodriniti francoski vpliv iz Poljske. Znano je, da se je v tej zvezi govorilo o podkarpatski Rusiji, ki n&j pripade Poljski, da dobe tako Poljaki neposredne zveze z Madjari, ki so itak angleški varovanci. Znano je tudi, da vodi grško zunanjo in notranjo politiko Anglija, da je ist; vpliv zelo jak tudi v Bolgariji, da o Italiji ? i!oh ne govorimo. Tore; ekspanzivna angleška politika. Z italijanske strani se naglaša, da gre za italijanski vpliv v sredozemskem morju in za razbitje male antante. k čemur naj bi pripomogla ravno Poljska s tem, da soglasi s Musso-linijevo spremembo Trianona, kar pomeni praktično povečano Madjarsko. Italija naj bi nudila Poljski kot protiuslugo garancijo njenih meja proti vzhodu in zapadu — komunistom in germanski maščevalnosti. Iz krogov, ki redno po-sečajo Ženevo, pa se namiguje, da hodi Mussolini svojo pot. Kot se v Ženevi razgovarjajc Chamberlain-Briand in Stresemann, tako se hoče v svojem lastnem delokrogu vrteti Mussolini sam. Vsi komentarji pa dokazujejo, da plava javnost v popolni nejasnosti. Morda pripravlja Mussolini le teren za eventualni lasten blok skupaj z Anglijo? Morda se hoče kot avtokrat le osebno informirati in ne vedo niti njegovi poslaniki njegovih namer? Ali hoče pritisniti na francosko-italijanska in jugoslovansko-italijan-ska pogajanja? Ali pa imamo opraviti z njegovo znano intuitivnostjo, ki je dvignila že mnogo prahu, a malo praktičnih posledic? Gotovo je, da tudi zunanja politika ni ni-kaka zakonska vez, ki bi ne fluktuirala in napadala, kar je še nedavno blagoslavljala. Gotovo je tudi, da so v Evropi nove kombinacije na vidiku; da je n. pr. reparacijski agent Parker Gil-bert šel od Poincareja v Rim. kamor je istotako prišel nemški finančni minister dr. K6hler! Kjer pa gre za reparacije, gre tudi za politiko. Istotako je gotovo, da zveze ne nastajajo tjavendan, da je evropsko stanje v glavnih obrisih ustaljeno. Zato podčrtavajo najmerodajnejši politiki ohranitev' obstoječega, mir, normalen razvoj. Pri vsem tem pa je jasno, da so te poteze misel male antante le še utrdile in da se Jugoslavija, četudi ne tako glasno, z Italijo mirno in svobodno pogaja. Končni, vsesplošni sporazum, ne samo glede posameznih konvencij, bi bil obema državama le v prid. Utopljenci v K o ni sk eni jezeru. Število smrtnih žrtev na Krimskem jezeru je naraslo nn 15. Dosedaj so potegnili iz vode 12 mrtvecev. Nesreča se je zgodila vsled tega. ker je bil čoln prenapolnjen. Italija dobila zlato iz Amerike. S parnikom Saturnia« je iz Newyorka dospela pošiljntev 5 ton zlata za italijansko emisijsko banko v Neaplu, katero pošiljate v en nrevz.e.li uradniki italijanske narodne banke. Šport SK Jadran. V petek, 16. t. m. obvenm trening ia vse ieralce prvega moštva in reeerve na klubovem igrišču. Vei naj prineso opremo • seboj. Važno radi nedeljeke tekme. Športno društvo »Vrhnika« priredi v nedeljo, dne 16. aprila prvo pomladansko otvoritveno kolesarsko dirko na progi Vrhnika—Borovnica. Start na Glavnem trgu ob pol 3. pop. na Vrhniki. Cilj pred Sokolekim domom v Borovnici. Dirka se v d veli skupinah. Prijave do 14. t. m. načelniku g. Јово-tu Gromu. Vrši se samo ob lepem vremenu. ___ NOGOMET. Veltkono6ne praznike »o izrabili naši športni klubi m mnogoštevilne prireditve, med katerimi prevladujejo seveda nogometne tekme. Vreme v nedeljo prireditvam nt bilo naklonjeno; povsod v naših krajih »e Je Igralo med dežjem in na razmočenem terenu. Med prireditvami omenjamo na prvem mestu meddržavno tekmo Jugoslavija:Turška. __ j ki se Je vršila v Zagrebu in končala e sigurno smago našega teama v razmerju 2:1. Turška reprezentanca se nahaja že na potu na amsterdamsko OUmplJado; namenjena je za enkrat v Prago, kjer bo do Olimpijade trenirala pod češkimi trenerji. — Igri je prisostvovalo 8000 gledalcev, vodil Jo Je budimpeštanski sodnik Ivančič. Kispesti AC:Ilirija 8:5 ln 4:3. Klsperti AC ie predstavil v Ljubljani madjarski šport v' najboljši luči. Spada med najboljša moštva, ki so doslej gostovala v Ljubljani; tekmo drugega dne, ko je tudi Ilirija pokazala odlično igro, treba uvr- 4000 let ženskega kulturnega dela Dr. Josip Mantuani flocffo Od pradavnih časov je žena posegala v snovni iu duševni razvoj človeštva, tudi na slovenski zemlji. S tem je pomagala bistveno do tega, da se moremo ponašati z večtisočletno nepretrgano kulturo. Ko ee je razprostirala na južni strani Ljubljane še nepregledna mokra ravan in so stale na njej mostiščarske vasi, ko so po dolenjskih in štajerskih brdih ždele za gozdnimi pasovi ilirsko-keltske naselbine, a po solnčnih gričih ter ravnicah Goriške in Istre postavljali »gradi-ščarji« svoje preproste utrdbe, tedaj je sodelovala tudi ženska v domačem krogu. To je bilo nekako pred 4000 leti in pozneje, ne povsodi enako. Ob vodstvu izkopin nam danes ni posebno težko zasledovati delo ženske roke. V prvi vrsti se je pečala, razen s kuho in peko, s pre den jem Priprava je bila zelo preprosta. Rogovfflca, ki jo je odlomila v bližnjem grmu, je bila pres- Hca. n« katero je dejala vlakno, a kratka pal- vfdeli pri nas (WAC!) veliko krednost, da igrajo t ambicijo, absolutno fair in disciplinirano. Tudi v tehniki ln taktiki so Jim vsaj dorasli, ako jih oelo ne nadkriljujejo. Ilirija je prvi dan v težkem terenu le s težavo sledila Igri gostov, vendar Jo vzdržala odprto Igro. Drugi dan je pokazala tudi enajsborica našega podzveanega prvaka prav dobro igro, to zlasti v prvem polčasu, ko ie dosegla rahlo premoč v polju. V brzini in prodornosti in v igri i glavo je btla ta dan Madjarom vsaj enakovredna in Riepeet le moral napeti vse »ile, da Je odločil Igro v svoj prid. Nenavadni rezultat 8:5 prvega dne je pripi-.ovati razmočenim tlem: zelo zaposlena vratarja obeli moštev »ta bila stavljena pred posebno težko nalogo Indisj>oniranost madjarskega vratarja Dp-nesa in negotovost Miklavčiča v golu Tlirije st i tudi doprinesla svoj delež k temu rezultatu. Pleš hi Dekleva sta slabo igro. ki sta jo igrala prvi dan, docela popravila v drugi tekmi. Verovšek, Šiška. Zupančič I., T^do, KoSentna im Oman so igrali oba dni dobro, Volkar je drugi dan pokazal solidno in koristno igro, moral pa je v drugi polovici vsled poškodbe izstopiti. Doberlet letos še ni v formi: oba dni Je vsaj dve tretjini igre zapravil nezaposlen v izolirani, brezizglednl poziciji, prepuščajo? soigralcem, predvsem Omanu, da opravijo njegov penzum dela v igri v polju; mojstrski dribling, s katerim je pretvoril Omanovo predložko koncem druge igre v 3. gol za Ilirijo, Je edini spominjal na njegovo odlično lansko formo. ■ Tekmama je prisostvovalo vsak dan okrog 1200 gledalcev — premalo, da bi mogla Ilirija v t doglednem času zopet riskiratl tako gostovanje. Opetovano smo že rekli, da naše občinstvo zelo veliko lahteva, toda zelo malo nudi. Na Madjare je napravila LJubljana sicer izvrsten utis. Čudili so »e, dn se zadrži občinstvo med tekmo dosti pasivno. Doma eo navajeni, da publika Igra z mo-štvom, da ga podžiga in hrabri. Mariborski klubi eo pokazalt o praznikih veliko delavnost. Železničarji so Igrali doma z ljubljanskim Hermesom (2:2), SSK Maribor v Beljaku proti Vlllacher SV (prvi dan 4:1. drugi dan 3:2), Rapid je Igral z rezervo4 Ptuju (5:3), s prvim moštvom pa v Cakovcu (prvi dan 4:3, drugi dan 4:2). Tudi rezervna ln junioreka moštva »o odigrala nekoliko tekem. Ostale domafe tekme: V Celju sta igrala SK Celje in Atletik SK v nedeljo namesto razpisane prvenstveno tekme samo prijateljsko tekmo. Prvenstveno tekmo je SK Celje par forfait prepustilo nasprotniku. Nadomestna prijatelfska tekma žal nI potekla niti malo prijateljsko. Zlasti Atletiki so bitt nedisciplinirani, vsled česar je bilo na prostoru nekoliko Incidentov, tekma pa je bila 10 minut pred pravilnim čaeo mprekinjena. Sicer ee glasi Izid 5:3 za Atl. SK. Športu s to prireditvijo ni bila izkazana nikaka usluga; še ono malo publike, kt je prišla na igrišče, se je ozlovoljena nad takim »športom« vračala domov. V Trbovljah je igrala ljubljanska Reka prav lepo proti tamkajšnjim Amaterjem. Izid 3:2 za Ljubljančane. Na Rakeku je gostovalo v ponedeljek тебапо moštvo ljubljanskega Jadrana, ki je zmagalo nad domačim 9K Javornikom в 5:3. Rezerva Ilirije je v nedeljo v predtokmi zmagala nad Svobodo г 2:1. Zunanje tekme: Zagrebški H ASK gostuje lia Bavarskem. V Monakovcm je igral v nedeljo z SK Waekerjem negativno z 1:2. vendar je pokazal prvorazreden nogomet. Naslednji dan je v Hofu an der Snale zmagal nad FC Bavem z 2:1. Te dni igra še enkrat v Monakovem, najbrže pToti Waoker-ju. — Concordia je v Zlimi na Češkem porazila SK Bato s 6:1. — Gradjanski je v ponedeljek igral v osjoškim Gradjanskim 5:2. — Splitski Hajduk Je imel v gosteli subotiško Bučko: prvi dan jo jc porazil s 7:0, drugi dan s 4:2. — V Belgradu je agubila sarajevska Slavija proti BSK z 0:6. Zagreb: 19.30 Prenos simf. koncert« iz Pre-pv __ nrrslan: 20.15 •»Ko novo vino ktpk, veseloigra (B. BjtirnsonV — Prajra: 20 Simfonični koncert. Suk: Simfonija v e-duru. — Dvofak: Sere-nnda za godala. — Strauss: Smrt in poveličanje. — Leipzig: 20.15 Koncert poljudnih skladb. — Stuttgart: 20.16 Zabavni večer; 21.15 Nemška pesem In proza v zadnjem stoletju. Vmes glasbene točke. Bern: 21 koncert skladb za solo. — Katovice: 20.30 Komorni koncert. — Frankfurt: 20.15 -Ho-loferni. opera v 2. dej. (Rezniček). — Rim: 20.45 Simfonični vokalni koncert. — Imngcnberg: 20.15 koncert znamenitih plesnih skladb — Berlin 20.30 Simfonični koncert. Joachim: Koncert za vijolino In orkester, d-mol — Strauss: Smrt in poveličanje. za veliki orkester. — Daventry: 20.45 Orkestralni koncert; 22 instrumentalni lvoncert. — Dunaj: 20.05 »Dekla goepa«, igrica v 2. dej. (Pergolese); 21.05 Koncert Hachoviti skladb za flavto, klavir oboe Itd ter soli. — Milan: 21. »Andreia Chenier . (Glordano), prenos iz opere. — MNndion: »Li-iai-pe«, opera v 8 dej. (Franekenatein). nikih. — Ta prastara obrtna kultura se je uži-vela v ženski tradiciji in se s to preselila tudi v srednji vek, ki je pomnožil področje ženskega dela, zato, ker je barbarstvo zgodnjega srednjega veka potisnilo marsikako kulturno dobrino v pozabnost. Vendar so ostale tehnike za vsakdanje potrebe na površini. Tako preja in tkanje; poslednje prihaja v vedno večji meri v moške roke, ker so začeli graditi večje in težje statve. Tudi šivanje ženske obleke je ostalo ženskim rokam; pa ne samo ročna spretnost, ampak zahteve se stopnjujejo, osobito pri mestni šivilji: imeti mora okus, poznati mora nove izumitve in oblike, iti mora z modo. Tu se začenja razlikovati noša mestne dame ali plemkinje v gradu in obleka preprostega ljudstva po deželi. Poslednja je sledila polagoma svetovni modi — a vedno v spoštljivi razdalji, šivilja na deželi je ukrojila za kmetico novo ob- Uorenjei poxin\i čica, na katero je nataknila glinasto kolesce ali vrtalko, je predstavljala vretence. Predla je doma, na pašniku, na potu, kakor njihove potomke deloma še danes. Vlakno so dobivale od raznih rastlin, kakor so lan, konoplja in druge; sukale pa so tudi nit iz volne. Prejo so tkale same: platno in sukno; platnenih ostankov so našli precej, posebno med bruni mostiščarskih hiš. Ta kultura ie bila vsepovsodi enaka; Homer (ok. 1000 pr. Kr.) pozna n. pr. kot prcdice in tkalke pretežno ženske. Kar so napredle in stkale, so tudi porabile za ukrojeno obleko. Bajki, da so se prazgodovinski ljudje oblačili samo v živalske kože, nasprotujejo lončene sohice, ki predstavljajo oblečene ljudi, osobito ženske. Iz teh likov ni težavno razbrati, kako so se nosili, recimo še pred 3000 leti približno. Obleka je imela premišljen kroj, ki se v bistvu ponavlja na raznih primerkih, a se loči v okrasju. Kajti ženska giz-davost je živela tudi tedaj in narekovala prazgodovinskim veziljam presenetljive uzorce, s katerimi so opremile svoje plašče. Dočim obleka ni bila primerna samo klimatskim odnošajem, ampak tudi za svojo dobo estetsko dovršena, so drugi izdelki ženskih rok: vrvice in vrvi ter mreže večinoma le praktičnega pomena. — čut za lepoto in ubranost v vzorcih pa razodevajo raznobarvne preproge iz bičevja in drugih rastlin (rogoznice), ki so jih polagali na tla, kakor to delajo še dandanes otočani velikega morja. Ker je morala skrbeti vsaka hiša za potrebno orodje in posode, je morala znati ženska tudi plesti pletenice in izdelovati posodo. Te je posebno veliko število ohranjene. Preseneča nas njihova smotrenost. lepa oblika in — last not least — čudovita sestava okraskov. Iz rok prazgodovinske žene .ie prišla nialokatera posoda brez lepotičja, bodisi v črtali, ali v sestavljenih likih ali plastičnih (vzboklih) okraskih. Tudi orodja, s katerega pomočjo so izdelovale svoje obrtne umotvore, imamo na kupe: šila, strgulje, nože iz kamna in zobovja, žage, bruse in koščene šivanke. Kako so mlele > meko«, nas poučujejo žrvni (ročni mlini), kako so lovili ribe, pojasnjujejo koničasti potapljači iz gline in kamna. Prazgodovinsko žensko delo se nadaljuje tudi v rimski dobi a v popolnejši obliki. Skrb za domače gospodinjstvo je ženi ostala — v večji meri- Poleg te je obdržala tudi izvrševanje svoje obrtne umetnosti. Ostala je prcdica — tudi mestna gospa in gospodična nista bili izvzeti — a predla je s pomočjo lepega koščenega, ali bronastega, ali celo jantarjevega vretenca. Mrežkala je iz tenke lanene niti fine mrežice za na lase. voz-lala jih iz škrlataste volne ali celo iz zlatih niti. Tkala je tudi še volneno blago in platno — a v rimski dobi poleg moških, dočim je prihajalo svileno blago iz vzhodnih dežel. Pač pa jc redno šivala obleko in jo krasila: platneno in sukneno s pestrimi okraski iz volne, ki jo je vtka-ničala, svileno z raznobarveno svilo in zlato nitjo. O iem delu nas poučujejo stare slike in — posebno pri nas — portreti in reliefi na sporne- Ljubljanske note. leko po zdavna opuščeni modi in tudi tedaj z malimi izpremembami, ki so bile primerne stanu naročnice. O raznovrstnosti srednjeveških noš nas poučujejo dokaj dobro slike. Deloma jih nahajamo nastrojene na presno steno (freske) po gradovih, mestnih svetovalnicah, hišah imovitih meščanov in srednjeveških cerkvah, dalje kot drobne slike v rokopisnih knjigah (miniature) in kot prenosljive podobe na deskah; pa tudi reliefi in sohe srednjega veka nam kažejo obliko in barvo teh ženskih umotvorov in šiviljske spretnosti. Najstarejši popis slovenskih narodnih noš imamo iz 1. 1334. V srednjem veku se začne širiti nova spret- nost: pletenje, mrežkanje in čipkanje. Ko so postale nogavice moderne, so se morale naučiti skoraj vse ženske te umetnosti pletenja vsaj toliko, da so mogle plesti za-se in za svojce nogavice, ki so jih pozneje nosili tudi moški- Mrežkanje je zavzelo umetniško smer in vdelavalo v zvozličkane odprtine sestave okraskov. Čipkanje. ki se je razvilo iz mrežkanja in vozličkanja jc postalo, posebno na Kranjskem in v Istri, pravcata domača obrt, ki izdeluje umotvore razen za domačo rabo tudi za trgovino. Tehnika je prišla k nam iz Benetk, tjekaj pa iz Carigrada in Sicilije že v prvi polovici 15. stoletja. Med Slovenci so jih začeli delati najprej v Idriji — ako smemo verjeti ustnemu izročilu — že pred odkritjem živega srebra (1479). To so bile že kleklane čipke, seve še dokaj preproste. Istodobno se je razvilo praktično slamni-karstvo do popolnosti svoje dobe. Iz slame je spletalo srednjeveško ženstvo ozke trakove in jih spajalo v slamnike in košare. Kmalu so slamo tudi barvali in spletali tako raznobarvne izdelke, posebno košarice. Izdelovanje pletenic in reht ter tkanje žim-natih sit je napredovalo tekom poznejšega srednjega veka. Ta doba ie pa prinesla dokaj novih potreb in zahtev, ne samo med višje sloje, ampak tudi v hišo navadnega obrtnika v mestu. Stene so morale biti zastrte s pregrinjali, osobito okoli sedežev. Ta pregrinjala so bila platnena in bogato vezena, ali pa tkaničana iz volne. Na središčih so ležale pestro vezene blazine, mizo je krasil platnen prt, okrašen s širokimi bordura-mi, ob posteljah so bile zavese istotako vezene in nad umivalniki so visele otirače, okrašene s stiliziranimi oniamenti in umetno vozličkaninii resicami na obeh konceh- — Po tleh so bile razprostrte volnene preproge. ?enska tvorna sila se je izkazovala v izumevanju novih uzorcev in roke so morale biti spretne in pridne, da so usnavljale te izumitve- Pri tem pa srednjeveška žena ni pozabila navadnih življenjskih zahtev in skrbela za hišne potrebe. Lončarstvo je sicer polagoma prehajalo bolj in bolj v moške roke kot obrtna stroka, a žena je še vedno sodelovala v lončarski delavnici, posebno pri barvanju posod; tako je dvigala posredno tudi lončarstvo na višjo umetniško - obrtno stopinjo. V novi dobi od 16. stoletja dalje — je žena izpopolnila, kar je gojila skozi stoletja in si je še razširila svoj delokrog. A novodobue izumitve so izpieiueuite marsikaj v malem in individuelneni obratu. Z naraščajočim človeštvom so se množile tudi potrebščine in teh niso mogle dobavljati pridne roke domače obrti v zadostni meri. Zato so jasne glave začele misliti na pomožne stroje in so jih res tudi izumile dolgo vrsto že tekom 16. stoletja. A tudi stroj je potreboval človeške roke, ki jo je stavila za celo vrst obrti in umetnosti zopet ženska na razpolago. Ostala je n. pr. predica, a preslico in vretence je polagoma odložila in predla na raznih strojih, ki so se razvili v kolovrat. A tudi tega so tvorniški stroji prepodili; samo še stare ženice v odljudnih vaseh ga rabijo še danes. V obljudenih krajih se je umaknil veleprodukciji že davno; v Ptuju so bili n- pr kolovrati zadnjikrat na prodaj 1. 1880. — Istotako je šlo tkalski umetnosti. Platno barvati je znala večina naših kmetic; sedaj je vse pozabljeno, ker ni mogoče tekmovati s strojno veleprodukcijo. Ponehala je volnena preja skoraj docela. Tkanje domačega ali »bukovega« sukna, raševine in podobnega blaga ne more uspevati dalje, a na posameznih točkah se le še drži. бе pred črtrtsto-letjem so tkali bukovo sukno v Idriji, Bohinjski Bistrici, Begunjah in Radovljici, na Bledu pa flanelo. V okolici Kranja so delali izvrstne tekalni-ke y lepih uzorcih; ta obrt sega najbrže v začetek 17. stoletja nazaj, ker jo Valvasor omenja kot udomačeno obrt. Izdelavanje obleke je pa ostala ženska domena vzlic tekmi in konkurenci. Moda se je čimdalje, tem hitreje menjavala in šivilje — v domačem krogu in take, ki so poklicno izvrševale to delo kot obrt, so se morale v vedno krajših presledkih uživljati v nove oblike in načela. Pc deželi pa je zadržavala konservativnost preprostega ljudstva tako brzo menjavo; pomagala ji 'e nedvomno tudi manjša ročna spretnost domačih šivilj in razen te tudi manjša sredstva. Poslednja točka je povzročila, da so začele nadomeščati šivilje po deželi pristno blago z nepristnimi nadomestki, kakor n. pr. z nepravim bro-katom, polusvilo, slabo posrebrenimi obšitki, mezlanom in dr. A reči moramo, da je znala zadnja vaška šivilja izrabiti tudi tako nepristno blago v učinkovito celoto. česar blago samo ni dalo, to je nadomestil, posebno v 17. in 18- stoletju, kinč. Vezilja je označila krojne dele z vezenino v volni, lane-nem sukancu, svili, tulčevini, srebru in zlatu Obleka, osobito ženska: krila ob robeh. rokavi, kožuhi, predpasniki, peče, zavijače. jalbe, zlate avbe, usnjati pasovi itd. nam še danes pričajo o iznajdljivosti in točni izvedbi naših prednamk. Tu nahajamo tehnike, ki so nam še deloma za-gonetke in še danes očnrajo izvežbano cko. Kakor je pa nazadovalo predenje in tkanje, tako je napredovalo pletenje, mrežkanje in čipkanje (kleklanje, kvačkanje, šivanje čipk). Pri nas na Kranjskem in pa v Istri se je razvilo posebno čipkarstvo. Kar tiče naše dežele, je postala ta obrt važen činitelj v prehrani Hib okrajev. Začetki segajo nazaj baje v 15. stoletje. To so bili preprosti izdelki, kakor so jih kleklale IdrijčanKe nekako do 1. 1670. — V drugi dobi (ok. 1. 1670,—'750) se je delo zboljšalo,' v tretji (1750.—1820.) so začele Idrijčanke delati po »stavljenih* vzorcih in so dobile 1. 1767. posebno učiteljico z Dttnaja. četrta doba (1820.— 1873.) uvede nove vzorce s Češke in zadnja ali peta doba (1873.— danes) razvije čipkarstvo do viška in ga razširi po raznih krajih izven Idrije. Skoraj popolnoma ženska domPna jc postalo slamnikarstvo. Začelo se je v Ihanu I. 1775. in se j» razširilo od ondi v Domžale, Mengeš, Trzin, Studo, Stob, Drn?ome!j. St. Jnkob o. S- in Pešato. — 7e od 1. 1838. dalje so se polastili Tirolci te obrti, da sami razpečavajo njene izdelke, ki prihajajo iz spretnih rok našega žen-stva Te obrti so danes zapadle v veliki meri strojnemu proizvajanju; vzlic temu pa napredujejo še vedno tudi v ročnem delu in imajo še svojo posebno vrednost v tem, da so delo individualnosti in človeškega premisleka v vseh podrobnostih. Vsled strojne produkcije pojema marsikatera panoga ženske spretnosti in umetelnosti. Tako n. pr. se nikakor več ne izplača izdelovanji sukanca, drete, trakov, trpotk in oprog. Svilar-stvo je pač še večinoma izročeno ženski — a samo do mešička ali kokona, vse drugo je že izročeno tvorniškemu veleobratu. Podobno je z lončarstvom. Vendar imamo to obrt še vedno po Goriškem (Bovec, Srpeni-ca) in po Kranjskem okoli Kamnika, posebne po Dolenjskem, najbolj izvirno v Beli Krajin' (Grič, Podgora, Dobljiška gora). Tudi tu je žen j ska udeležena, četudi ne izključno zaposlena. Tako je tudi v lesni obrti, ki je cveU na Kranjskem že v 15. stoletju, pa tudi po slovenskih krajih Koroške, (Rožna in Ziljska dolina). Sila je potisnila žensko tudi v žrebljamo, gotovo k jako neprimernemu delu, a tudi tega se ženska ni ustrašila in se žrtvovala, pogosto t zdravjem in življenjem. Deloma jih vidimo še danes ob nakovalih po raznih krajih na Gorenjskem, Notranjskem in Goriškem. Pomislimo še, koliko ženskih rok sc pridne giblje v drugih obratih, veleindustriji. kmetskera gospodarstvu, trgovini in koliko jih deluje v sadjarstvu in kar je ž njim v zvezi; obrnimo se samo nekoliko nazaj, ko smo gledali na svoje oči, ko je bilo videti na polju, travniku in celo v gozdu samo žensko, ko je vojni moloh zalite val vse moške sile kot tarče za sovražne kroglje! A tudi to sta premagali ženska volja in neizprosna sila. Vkolikor pa popušča ročno delo, dobiva ženstvo dostop do veleobratnega dela na eni, a do idealnejših in upravnih poklicov na drugi strani. O tem morebiti drugič. čemu je bilo treba teh-le vrstic? Morebiti pa vendar kdo posname iz njih, da je slovenski pregovor o /eni in treh vogalih hiše resničen in pravilen ter ga dovede do resničnega spoštovanja, ne samo do kakih etiketskih kretenj ali do praznih dobrikajočih se fraz. Morebiti pa se domisli ob tej — seveda jako nepopolni — skici , tudi ženstvo samo. kaj pomonja v življenju in sc spomni svojega dostojanstva kič napotil s krvavim nožem v Vinkovce in se tam prijavil oblastem. it Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 16. aprila t 1. ob 11 dopoldan javno ustmeno licitacijo za prodajo komposti ranega tobačnega prahu in smeti za gnojenje, na kar se opozarjajo interesenti. Pogoji dražbe ao na \ pogled v tobačni tovarni. 3158 •k Proti molom — Tarmol. V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A & E. Skaberne). * Pri bolečinah v želodca in frevih ter prebavilih navaja vporaba naravne »Franz-■Joeef;-grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala >Franz-Josef«-voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Dobiva se v lekaruaii, drogerijah in specer. trgovinah. Ciutolfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: A. Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. 0 Prijateljski sestanek vseh somišljenikov Slovenske ljudske stranke za I., XIII. in XIV. okraj se vrši drevi ob 8 v gostilni pri Jerneju na sv. Petra cesti. Na dnevnem redu je poročilo o naši občinski politiki. Poročata podžupan g. prof. Evgen Jarc in občinski svetnik g. Jože Pire. Somišljeniki, udeležite se prijateljskega sestanka v čim večjem številu. — Tajništvo. O Opozarjamo na nocojšnji koncert dunajskega deškega zbora, ki nastopa v vseh velikih glasbenih centrih pod naslovom »Die Wiener Saugerknaben«. Je to umetniška skupina mladih izredno lepih glasov, ki nastopa pod umetniškim vodstvom dr. Henrika Mliller-ja. Zbor pa je nastopil tudi že pod drugimi dirigenti, ki imajo svetovni sloves, n. pr. Schalk itd. Zbor je prepotoval s koncerti že celo Evropo. Krasni glasovi, med njimi prisebno solisti, iu pa umetniška interpretacija petih zborov je žela vsepovsod prave triumfe. Začetek nocojšnjega koncerta točno ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni iu na večer koncerta pred dvorano. O Kongregacija gospa in gospodičen Žalostne Matere bolje« pri sv. Florjanu naznanja, da je preminula njena zvesta članica gdč-Marija Vrhovec. Pogreb blagopokojne se vrši v petek 13. aprila 1028 ob 14, Vodnikov trg štev. 3. Cenjene dame članice so vljudno vabljene. da se pogreba polnoštevilno udeleže. O Bencinski automat Shell, ki je postavljen na Dunajski cesti pred znano automobil-sko tvrdko Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke, je odprt dnevno od 6 zjutraj do 9 zvečer, vsak dan ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Občinstvo opazuje z zanimanjem naglo točenje l>encina, ki se doseže z modernimi bencinskimi automati na tako enostaven način in ob popolni varnosti. Ker stoji ta automat na najprometnejši točki v mestu, bo vsem automobilistom gotovo dobrodošel. 0 Klopi v parkih. Z nastopom toplega vremena so poslali živahni tudi ljubljanski parki, najbolj seveda tivolski. Postavljene so v parkih že klopi, ki so redno vse zasedene. Obžalovati je, da so klopi letos postavljene v manjšem številu, kot lansko leto, vendar je upati, da jih bo mestna občina v kratkem postavila v zadostnem številu. Sloviti Monte Carlo, smrekov gaj v Tivoliju, kjer se zbira jo stari vpokojenci in kartajo, je zopet postal živahen. Kostanji so že pričeli brsteti in tudi ostalo drevje v drevoredih pričenja zeleneti. O Umrli so v Ljubljani v času od 6. do 11. t m.: Stanko Flaj«, dijak, 20 let, Trdinova ulica 8; Zdravka Švegelj, čevljarjeva hči, 1 mesec, Korytkova ulica 27; Leopold Pahor, žel. inšpektor v pokoju, 64 let, Pražakova ulica 10; Leonija Urbane, hči veletrgovca, 18 let, Sv. Petra cesta 1; Peter Zeleznik, slikarjev sin, 1 mesec, Cesta na loko 23; Matevž Podobnik, železniški uslužbenec, 35 let, Žele/.nikar-jeva cesta 10. V bolnici so v istem času umrli: Štefan Kos, hlapec, 29 let, Log 17; Helena Frankovič, bivša kuharica, 79 let, Cegnarjeva ulica 6; Marija Vičič, žena bančnega uradnika, 27 let, Tržaška cesta, Stan in dom; Josip Zbašnik, državni uradnik, 64 let, Zabjek 4; Anton Вгаћш, postrešček, 44 let, Mestni trg 29; Matija Samida, posestnik, 70 let, Toplice 5; Ivan Avsec, posestnikov sin, 25 let, Stari trg pri Ložu 52; Magdalena SrSa, kočarica, 70 let, Trnjava 20; Mihec Adlešič, delavčev sin, 5 mesecev, Količevo 39. O Karamboli. Delavec mestnega vodovoda Franc Pirnat je pleskal na poslopju stare domobranske vojašnice napis »Hldrant« ter je pri tem stal na dva in pol metra visoki lestvi. Mimo je privozil kolesar J., ki je s kolesom izpodnesel lestvo, da je Pirnat padel na tla in omedlel. Dobil je težke poškodbe po vsem telesu. — Po Miklošičevi cesti je zelo neprevidno vozil z avtom šofer S. B. in bi kmalu povozil neko gospo. Ko ga je njen mož opozoril, naj pravilno vozi, ga je šofer nahrani s -kranjskim Janezom«, ki mora držati jezik. Šof?r, ki je nazadnje tudi sam Kranjec, bo imel radi incidenta sitnosti na policiji in sodišču. 0 Angleško sukno najfinejše vrste po solidni ceni dobite pri Francu Pavlinu, G ra d i š č e 3. 0 Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristofič-Bučar, Stari trg. МагЊш- □ K nesreči na Dravi. K veliki nesreči na Dravi, o kateri je poročal včeraj Slovenec«, je pripomniti kot dopolnitev, da so znana doslej ta-lc imena smrtno ponesrečenih: Marija Leš- nik, žeua kolarskega mojstra v Mariboru s hčerkicama Danico in Silvo. Mater so potegnili na večer po nesreči iz Drave pri starem mostu, o otrocih še ni nobene sledi. Pri Kamnici so potegnili na večer po katastrofi Kristino Planin-šek, ženo železničarskega svetilničarja, koje truplo je v mrtvašnici na Pobrežju. Med smrtno ponesrečenimi je tudi 14 letni sin železniškega uslužbenca 1 lauptniana, ki ga še niso našli. Ugotoviti imena vseh, ki so bili v čolnu, ko je zajci vodo, bo težko, ker so se vozil med seboj neznani ljudje in jc radi zabave vse tiščalo v čoln. □ Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, 15. aprila ob 15 v Narodnem gledališču »Pasijon«. Vsi člani in njihovi prijatelji vljudno vabljeni. □ Simfonični koncert priredi v nedeljo dopoldne ob 10 v Unionovi dvorani železničarsko društvo »Drava« v proslavo 100-letnice Scliu-bertove smrti. Vstopnice se dobijo v predpro-daji pri Zlati Brišnik in Jos. liofer. □ Poziv. Vsi darovalci, ki so lani darovali večje ali manjše zneske za zidanje penz. paviljona, so naprošeni, da iste zneske do prvega maja dvignejo pri Francu Rathu, Maribor, Radvanjska cesta 15. Mestni stavbeni urad namreč zidanja paviljona ni dovolil- Ceffe & Velikonočno darilo mestnim ubožcem. — Mestnim ubožcem je g. mestni župan za Veliko noč razdelil denarno podporo v znesku 6150 Din, tako da je izmed 82 oskrbovanih ubožcev prejel vsak 75 Din. Je to majhen znesek, ki je prišel na posameznika, a ftri velikem številu ubožcev tvori vendar le lep znesek. & K predlogu deniokutov za podporo gladujo-čim nam pišejo: Da bi našli čeprav malo primerno snov za svoje temne namene, so demokratski občinski svetniki v celjskem mestnem občinskem svetu stavili predlog, da naj da mestna občina 10.000 Din podpore za gladujoče v južnih krajih države. Ko je večina ta predlog odklonila iz razloga mestnih financ, skuša >Jutro« stališče večine prikazati svetu kot ozkosrčnost in ne vem kako zlo še. Vprašam »Jutro«: Cemu pa potem vpijete na vlado, da je določila iz 150 milijonske podpore gladujočim premajhen znesek za Slovenijo? Ali ni naravnost umazanost, če zahtevate, da daje finančno slabotno telo, kot je celiska mestna občina, podpore v na-mene, ki spadajo pod skrbstvo države, obenem pa Svila. Če se s svilo pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala. Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno pre-mečkativ mrzli raztopini >RAD/ONA «. Ker je t RADIO N* izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere. Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisA, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno važno je, kako se svila suši. Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. нн^пш i џтштж fafc'lll^lnifT'rtlfclfcaS^r ч Vlili Љш- • Л '. Al-C* ЉлЈллџ- r . . . o^i!.". ; -'.r- ..I. .h/Gtui, - l^Avi*."' L •■'<. • i&ifcV''/-' I časno«, »svojedobno«, »točasno«, »istočasno« in te besede se ne rabijo vsak dan in vsako leto, ampak »vsakodnevno« in »vsakoletno«. Namesto krepkega »sicer« se piše le še >v nasprotnem slučaju«. Grde spakedranke: tekom, koncem, temeljem, povodom, prilikom, začetkom, v očigled, glasom, potem (sodnim potem), ki jih celo na Hrvatskem, odkoder so prišle k nam, odklanjajo, so bohotno zarasle naše prislove pred dotičnimi samostalniki, in to celo tam, kjer jih niti Nemec ne rabi. Pred kratkim se je razpasla navada, rabiti srednji spol pridevnikov tudi tam, kjer imamo določne prislove ali kjer opisuje naš jezik, dotično stanje s predlogom pred samostalniki n. pr. »naravno« nam. seveda ali kajpada, »srečno« nam. po sreči, »navadno« nam. po navadi, »zadostno«, nam. zadosti, »potrebno« nam. treba, »skupno« nam. -skupaj, »končno« ali celo »konečno« nam. slednjič ali naposled; pričelo se je po slabem nemškem vzorcu rabiti te pridevnike celo za predloge, n. pr. severno mesta, južno reke. zapadno gozda itd. Kako izgubljajo besede svojo prvotno klenost, nam kaže spakf.: v letošnjem letu; letos seveda ni dovolj jasno, tudi lani je miselni lenobi premalo, pridejati mora v lanskem letu ali za lanski še lepše: lanskoleten. Nemška miselnost se odraža v nastopnih besedah: danes zvečer, danes ponoči, danes zjutraj zgodaj, včeraj ponoči, predvčeraj ponoči, predstoječ, obstoječe, gornje, luuradno. tamuradno, topogledno, končno vel javno, lastnoročno, sledeče, tujskoprometno, velikopotezen, v vsakem oziru, roka v roki. predležeče. predvidevno, ognjevarno. vodotesno. Pri glagolih: izstavili (dovolilo), odgovarjati (dejstvom), vsebovati, izpolniti (poboja), doprinesti (dokaz), slediti tiz tega sledi), pa- sti v oči, najti smrt. dani pogoji, zadostiti, iti na roko, srečno izteči, biti v stanu, v položaju, pustiti govoriti, tekoča številka, vzemite prostor, igrati vlogo, dostaviti, uadalje pri samostalnikih kakor: bruto- dohodek, Guerila-vojna. Serum- zavod, kinopredstava, tenispar-tija, avtoklub, kreditazmožnost, dulmprisot-nost, Schicht-milo, tu- in inozemstvo, proti-predlog, protidokaz, protiutež, predpogoj, predprodaja, preddelo, predpreiskava, pred-pogajanje, predvečer, predpoizvedba, pred-prostor. predpravica, predzgodovina itd. Vse te napake našega pisanja se obravnavajo v naših slovnicah, posebno v dr. A. Breznikovi slovenski slovnici. A kdo jih še bere razen učiteljev in učencev? Zalo sta skušala dr. Breznik v svojem »Slovenskem pravopisu« (Jugoslov. knjigarna 1921) in Tv. Ko-štial v svojem sBrusuc (Družba sv. Mohorja 1927) podati v priročni obliki našemu razuftl-ništvu točne vodnike, da mu pomagajo izogibati se pogrešnih besed, oblik in konstrukcij. Če započuein tudi jaz boj zoper nircvar-stvo, storim to zato, ker opazujem dan na dan, kako malo se birokratizem in žurnalizem briga za pravilno slovenščino in ker sem mnenja, da se v tem pogledu ne stori nikdar preveč, da se naša njiva očisti plevela, ki jo vedno znova zarašča. Omejil pa se boni na najhujše izrodke. Da olajšam delo iskanja, sem spravil nabrane napake v abecedno kazalo, v katerem je najprvo nemški izraz, potem njega napačna izvedba v slovenščini, poleg nje pa pravilna slovenska beseda ali konstrukcija. Morda bo ta prvi poskus sistematske frn-zeologije rabil tudi izdajateljem novega in zelo potrebnega nemško slovenskega slovarja. Potreben je pa tak slovar za to. da nam podn vendar enkrat točno imenstvo ter izloči navlako soznačnic. Cfubljanslco gledališče ПКЛМА. Začetek oh 8 zvečer. Četrtek. 12. aprila: ROKA PRAVICE. Premijera. Premijerski abonma. Petek, 13. aprila: MEDEA. Red D. Sobota, 14. aprila: DANES BOMO TTCI. Izven. Ljudske cene. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 12. aprila: Zaprto, (Generalna vaja.) Petek, 13. aprila: LADY X. Red A. Sobota, 14. aprila: MIGNON. Premijera. Red D. Uprava Narodnega gledališča poroča, da je morala predstava Hallejeve »Mladosti«, ki se je imela vršiti v sredo dne 11. t. m. za red C vsled nenadne obolelosti gdč. Vide Juvanove odplstl. Ker je prejela uprava obvestilo o bolezni šele po 6. uri, se predstava »Mladost« ui mogla več nadomestiti z drugim komadom. Mariborska gledališče Četrtek. 12. aprila ob 20. uri: KREUTZERJEVA SONATA. Ab. D. Kuponi. "Prireditve in društvene -ves/l Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek, dne lt>. aprila ločno ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela LTiiioiic v Ljubljani. Nečlani na zbor nimajo vstopa, lahko pa se pred pričetkom zborovanja vpišejo za člane. Strokovna skupina mestnih delavcev in uslužbencev ima dne 13. aprila 1928 ob 18 zvečer svoj redni letni občni zbor v prostorih Konzumne kleli nn Kongresnem trgu šl. 2. — Pridite vsi in točno. Rapallo! V četrtek. 12. 1. m. ob pol devetih zvečer na običajnem m -tu. Udeležba v«eli dolžno«!! Ohneatiil oue. ki to event. prezro. Predsednik. kričite nad to državo, ker je dala v iste namene manj Sloveniji kot na južnim krajem? Demokrati naj bodo prepričani, da eo Celjani vse to dobro razumeli iu da se njihovi taktiki odkritosrčno smejejo. Dopisi ZA 2ELBZNIAK0 ZVEZO LJUBLJANA - KAMNIK -SAVINJSKA DOLINA. (l)apie iz Črnega grabna.) Istočasno kot vabilo na sestanek radi posvetovanja zgoraj Imenovane Železniške aveze smo dobili se sledeče poročilo, katero radi važnosti in jasnosti stvari same objavljamo. Poročilo se glaai: Že pred vojno 1. 1007 se je sestavil pripravljalni odbor, ki je imel nalogo, da pripravi vsa potrebna preddela za podaljšanje železniške proge Ljubljana-Domžale-Polzela. Odbor je pred vojno marljivo deloval in le vojna je preprečila, da že ni stekla železnica Donižale-Savin jska dolina-Pol-zela. Proga je bila že trasirana in posebno vojaški krogi so to akcijo z interesom podpirali. Stari predvojni odbor se je zoipe-l z vso vneroo poprijel dela, da uresniči izvršitev starega načrta železniške zveze Domžale-Črni graben-Polzela. — Odboru, v katerem so zastopani odlični predstavniki kmetskega in obrtiio-indu9trijskega stanu k ljubljanske in mariborske oblasti (окгај Celje) načeluje notar g. Janko Rahne na Brdu. Ne bomo razlagali prevelike važnosti te železniške zveze iz gospodarsko-prometnega in 3trategičnega stališča za trg Domžale in cel kamniški okraj, posebno pa še za Črni graben, moravško in tuhinjsko dolino kakor tudi za celo Savinjsko dolino, temveč poudariti moramo še pred vsem to, da bo ta zveza kompletna ln saturirana še le tedaj, ko bo dobila tudi svojo vzporedno ozir. podaljšano zvezo Kamnik— Črna—Mežica—Prevalje, kajti enodušno moramo stremeti vsi za tem, da pride industrijski trg Domžale z okolico na obe strani v zvezo s svetovnim trgom in prometom. Ker je proga Domžale—Savinjska dolina— Polzela eminentno gospodarskega, varnostnega in strategičnega pomena, zato je treba, da vse naše prizadete občine znova podpro soglasno delovanje pripravljalnega odbora, da se bo že projektirani in trasirani načrt čimpreje izvršil, ki bo v polni meri zadostil tudi potrebam in zahtevam tuhinjske doline do Kamnika, ker je postaja v Mot-niku v načrtu že zagotovljena. Hvalevredno je tudi to. da zainteresirane občine mariborske oblasti v celjskem okraju enodušno stoje za izpeljavo te zveze in tako bo tem lažje, vse eventuelne zapreke premagati. Prav pa je, da se ravno sedaj ob najetju velikega investicijskega posojila tudi zadeva železniške zveze Ljubljana—Domžale—črni graben —Savinjska dolina razjasni in pride zopet do praktičnega dela in izvršitve, ki bo vsem v korist: državi, obema oblastima iu vsem gospodarskim krogom kakor ludi prebivalstvu teh krajev. Vr. Trbovlje Dovolitev brezobrestnega posojila. Oblast« ni odbor v Ljubljani je v seji dne 28. marca t 1. dovolil stavbni zadrugi v Trbovljah brezobrestno posojilo za zgradbo malih stanovanj v znesku 100 tisoč Din za nakup stavbišču. O Težka nesreča na stavbi meščanske šole. Na stavbi meščanske šole je bilo zaposlenih več delavcev pri vzdigovanju tramov. Oder, na katerem sta stala dva delavca, se je podrl in tram, ku-terega so delavci vzdigovali, je padel na 17 lotnegu Franca Šereta ter mu zdrobil prsni koš. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a ni verjetno, da bi ostal pri življenju. Nov! držav^ani r Belgrad. 11. aprila. (Tel. Slov.) Z odlokom notranjega ministra dr. Korošca se je podelilo naše državljanstvo sledečim prosilcem: Dominik Fala-dere iz Predtrga; Darinka Dežela iz Dolenjega Logatca; Rihard Havles iz Ormoža; Ivan Culot iz Zagorja; Ivan Benaa iz Orehove vasi; Alojzij Vitez i? Rudnika; Angel Miroslav Presl iz Ljutomera; Avgust Kravos iz Vinice; Viljem Kus iz Sv. Lenartu: Leopoldina Kos iz Smartnega; Avgust Bucik iz Ljubljane; Alojzij Klima iz Maribora; Ivan Wen-zel iz Maribora; Zora Tusolin iz Telč: Milan Sar-tori iz Ljubljane; Jurij Banja j iz Medvod: Pela^ija Bekar, rojena Campiut ir, Radencev; Jože! Blacha iz Gorjancev; Irma Karson iz Ljubljane; Jakob Rois iz škofje Loke: Pavla Renko iz Laz pri Črnomlju; Franc Tratnik iz Dolenje Lendave; Pavla Konig iz Orle vasi; Franc Plazzotti iz Pluja; Anton Puschner iz Ljubi iane; I,ovro Tondinn iz Starega grada; Vinko PerIČ iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah; Franc Gabrijevčič ir. Spodnje Slivnice: JoŽel de Sordo Iz Glažule; Slava Pahor od Sv. Urbana pri Ptuju; Ivan Herndl iz Ljutomera; Oton Farnik iz Ljubljane; Marija Peric iz Ljubljane, Pavla Hn-senorl iz Ljubljane; Ivan Nabergoj iz Ljubljane; Albin Kuret iz Ljubljane: Anton Maslo iz Tur-ja; Silvester Zorut iz Zaloga; Filip Krovin iz Laškega; Karel Morel iz Ježice; Josip Dolgan iz Nov vasi; Janko Petaros iz Sturomaštičivcev; Katarina šašel iz Radeč: Justin Suša iz Goričice: Josip Pro-chaskn iz Ljubljane; Franc Lašič iz Koroške Bele: Konstantin de Sordo iz Glažute: Filip P od gornik iz Dramelj; Anton Možetič iz Ljubljane; Božidar Štrukelj, Ciril Kafol iz Sv. Bolfenka na Kogu; Anton Berce na Viču; Ljudevlt Tavčar iz Rakitne: Franc Korošič iz Ljubljane; Josip Mislej iz Timj; Vekoelav Benko iz Laškega; Josip Jandeisek iz Ljubljane; Tvan Skok iz Oslrožnega; Herman T.of-binger Iz Celjn; Franc Vuga iz Ljubljane; Olga Manjkoč ir, Ljubljane; Marijan Kodrič iz Ljubljane; Marica Mozetič iz Ljubljane; Ernst Rodman iz Ljubljane; Aloizij San tel iz Ljubljano; Franc Vla-chy iz Ljubljane; Peter Mosettig iz Ljubljano; dr. Ivan Stanislav Žvokelj iz Ljubljane; Josip GostiSa iz Ljubljane; Albin Pelban, Bogomir Troha, Frančiška Mačkovšek. Bojan Hrovatin, dr. Josip Prodan. Ivan Saiovic, Mirko Mermolja. vsi Iz Ljubljane; Anton Vasenig Iz Zg. Gameifn; Darinka Skerl iz Polja: Anton Fatur iz Rožne doline: Mirko Smo-llnsky iz Zg. Šiške; Sestra Benjamina Alofeljn Jager iz Celja; Anton Droč nr Videmcev; Kari Sommer iz Laškega; Avgust Sel iger iz Vrhnike, Adolf Schimek in Maribora; Ana Weiss iz Ormoža; Andrej Jtirman iz Stožic; Avgust Kovačlč iz Velikega Sirja: Alojzij Zortes iz Cnitire.ka; Henrik Bartel ir. Viča: Ljudmila Herman iz Kapele; Ing. Kari Skoupil iz Kočevja; Josip Peternel iz Kozjega; Ivan Olič fr, Črne: Dr. Josip Petek n Sušaka : Oskar Umek, kapetan; Emilija Kluder iz Ljutomera; Marija Petrič iz Slavincev; Franc Oorluč. Ferdinand Spiler, oba ir, Maribora; Teodor Kancler iz Litije. Maše difašfvo Podružnica slov. dij. zveze v Ribnici je na svojem IX. rednem občnem zboru, ki se je vršil 9. aprila 1028 izvolila naslednji odbor: Predsednik: Fric Franc, podpreds.: Vesel Peter, blagajnik: Jecelj Stanko, tajnik: Petok Andrej, knjižničar i Petok Franc, rovizorji: 1'uceli Jože in Mule Frane. / t 1ШШ191Р VW9DJQhS Žnpnik je hotel biti Da nastopajo razni pretkanci kot zdravniki. policijski funkcijonarji, vojaški dostojanstveniki in celo kot princi — ni nič novega. Znatno redkejše a« pojavljajo laži-duhovniki. Od časa do časa se pa dogaja tudi to. Pravkar so na Tirolskem razkrinkali in zaprli takega lažiduhovnika. Najprej se je bil oglasil pri župniku Valentinu Folie-ju v Zir-lti in se predstavil kot duhovnik in katehet Jentsch iz notranje Avstrije. Župnik mu je na besedo verjel in mu izročil kaplanske posle. Nekaj časa je lažiduhovnik nadomeetoval tudi župnika, ki je šel na dopust. Obnašati se je znal tako vzorno, da so ga vsi spoštovali. Ko se je župnik vrnil z dopusta, je Jentschu svetoval, naj se iglasi v frančiškanskem samostanu v Telfu, kjer ga bodo na njegovo priporočilo radi sprejeli. Jentsch je ubogal in v samostanu mu niso odrekli gostoljubja. Toda bistre oči redovnikov so takoj spoznale, da z Jentschem ni vse v redu. Prior ga je potipal z latinščino in drugimi vprašanji in Jentsch je pri tem izpitu sramotno propadel. Samostan je nato obvestil orožništvo, ki je Jentscha aretiralo. Jentsch še vedno trdi, da je res duhovnik, dokazov za to pa ne more navesti nobenih. Sumijo, da je to 36 letni Dunajčan Alojzij Jentsch, natakar in pomožni delavec, ki je bil že večkrat kaznovan in ki ga iščejo tudi sedaj zopet avstrijska in češkoslovaška sodišča. Dr. Heleno Lange Prvoboriteljica ženskega gibanja v Nem-ftji r. Helena Lange. je praznovala 9. \ m. bO letnico svojega rojstva. Slavljenka je utrla pot višji ženski izobrazbi v Nemčiji in ustanovila prvo žensko zeeebno gimnazijo. Ustanovila je list >Die Frauc, ki ga s svojo od-Lčno sotrudnico dr. Gertrud Baumer še danes urejuje. Tu je z najvišjih vidikov osvetljevala vea vprašanja, ki se tičejo ženstva in mladine in dajala pravce. Slavljenka je ena najbolj Čislanih nemških žena sedanje dobe. Pruska vlada jo je ob 80 letnici odlikovala s srebrno državno svetinjo za zasluge. Oropani škofovski grobovi Te dni so v benediktinskem samostanu Seckau na Zg. Štajerskem prenesli truplo lani umrlega opata p. dr. Suitberta Birkleja v drugo grobnico. Ob tej priliki se je pokazalo, da so neznani storilci vlomili v grobnico škofov Prennerja in Eberleina, odprli krsti ter oropali dragocenosti. Nekaj kosti, mitri, roko-vice in druge obleke so še našli razmetane po grobnici. Katere dragocenosti so skrunilci grobov odnesli, se ne da dognati. Domnevajo, da so to bili taisti zločinci, ki so v štiridesetih letih minolega stoletja oropali grobnico Habs-Imržanov v mavzoleju istega samostana^ Roparji so tedaj odnesli 9 cinastih krst z vsemi ostanki in dragocenostmi; pustili so le male lesene krste, v katere so naložili kamenje. O ti časnikarji! Predsednik francoske republike Doumerque je v zadnjem času zelo hud na časnikarje. Pariški »Intransigeant« je bil namre nedavno poročal, da je predsednik velik prijatelj ptičev in da si krajša čas v Elyzejski palači na ta način, da je dal na vrtu zgraditi veliko kletko, v kateri goji in neguje svoje ljubljence. Resnica je pa ta, da v Elyseju ni bilo druge perjadi, nego trije labudi in par rac. Šele odkar je zagledalo v »Intran-sigeantu« beli dan omenjeno poročilo, se Elysej dejansko izpreminia v menežarijo. Patrijotični državljani pošiljajo namreč državnemu poglavarju, namišljenemu ljubitelju ptičev, od vseh strani vse mogoče vrste domačih in tujih ptic: kolibirije, papige, kanarčke, ščinkavce itd., da sedaj ne kaže drugega, nego zgraditi tisto veliko kletko, o kateri je poročal hudomušni pariški list. Letošnja NoMova nagrada Revizorji Noblove ustanove so predložili te dni svoje poročilo, glasom katerega znaša letošnja Noblova nagrada 156.938 norveških kron-To je dozdaj najvišja vsota, ki se je kdaj izplačala. Komis v novi obliki V francoski armadi bodo začeli peči komis v obliki venca ali preste. To pa zato, da bo imel kruh več skorje. Vendar bodo pekli komis še tudi v obliki okroglih hlebčkov in bo vsakemu vojaku svobodno, da izber hlebček ali pa presto. »Moj oče ne zastopi, zakaj tehtam samo 49 kg.« »Zakaj pa ne, moj dragi?« »Ker sem mu snedel že eno tovarno in dve hiši. • •« MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglaa 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kmečko DEKLE pošteno, išče službe naj-rajle v kakem župnišču. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod: »Zvesta v službi« ttev. 3157. Bivši bančni nradnik s srednješolsko izobrazbo, verziran vseh v denarno stroko spadajočlh poslov, iiče primerno službo za takoj. Cenj. ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Agilen«. Več dobrih KROJAŠKIH POMOČNIKOV se sprejme za vel. delo. -1. Kersnič, Prečna ul. 4. Dva vajenca krepka, za kleparstvo — išče Mihelič ln drug, Ljubljana, Dunajska c. 41. Vajenca za pleskarsko-, sobo-Crkoslikarsko obrt sprejmem. - Jos. MEKINDA, Novi Vodmat 62. 3164 ZASTOPNIKI (ce) pozor! Če obiskujete privat. odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodalo malih cenenih novosti (vsakdo jc takoj kupecl v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične no-vostl: Val. Kovat, Ljubljana, Beethovnova uL 4. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Sloventa transport Ljubljana Miklošičeva cesta št 36 Telefon št. 2718 Soba solid. gospodu. Krekov trj 7, pritličje, Požar. Učenko sprejme takoj dam. kroja-čica. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3163. Kmetski iant in dekle i delavna, poštena, vajena vsemu delu na kmetiji, revna, ki te želita takoj poročiti, se iSčeta, da bi prevzela ob lastni kuhinji in prostem, dobrem stanovanju vsa dela na lepem, ne velikem posestvu г vsem inventarjem, pod zelo dobrimi pogoji. - Ponudbe upravi pod »Ž« Sprejme te pošten, trezen in vesten, vojaščine prost hlanop * °PraT,ial hi llldfJCb vožnic s konji. Z dežele in tisti, ki so nekoliko veiči v sodavi-iarski obrti, imajo pred- j nost. Plača po dogovoru. I _ Pontir'He na ANDREJ | ZGONC, gostilničar in so-davičar v Cerknici. I Inserirajte v ,Slovencu'! Na stanovanje se sprejme gospodična. -Maribor, Slovenska ulica It 16 pri Kuhar. Stanovanje soba, kuhinja in klet, se odda s 1. majem. Naslov v upr. lista pod It 3145. Ше stanovanje s kopalnico itd., т n o v i hiši v Ljubljani, se odda s 1. avgustom 1928. Zraven obsežen vrt. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod It. 3139. Njivo cirka 2 orala -kupim za obdelavo, blizu tovarne za lim. - M. Mišnelj, Zelena J^i/ojbi o Ucr <-' Hmelovke proti gotovemu plačilu — 4 vagone 6—7 m, 2 vag. 7—8 m, smrekove, zdrave, zimske sečnje. Žalec, po Itn i predal it. 100. Lokomobllo od 16—20 HP, v dobrem stanju, kupim. - Naslov v upravi lista pod It. 2645. Zaradi selitve prodam 2 spalnici, kuhinjo, sal. garnituro vse malo rabljeno. - Naslov ▼ upravi pod iL 3150. 2 avta Vsled Bkvi dacije avto-družbe Trbovlje se proda eden 14 sedežni avtoomnibus ter šestsedeini luksuzni avto, oba znam. »Fiat«. — Pojasnila dajt g. Leopold USeničnik mL. Trbovlje L KUPIM hrastove hlode, hrastove irize in hrastove deske 27 mm. sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino na Ivan šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. jamskega lesa Dobro stoječi trgovec želi manufaktur. blago v komisijo za dobo enega leta, dokler sc upelje, potem prevzame na čvrst račun. — Samo resne ponudbe se prosi na upravo it 3159. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Knpim takoj 200—300 m' i- 1 Nad 20 let obstoji modni salon ZTo^i °ddo V°J Z :STUCHLY - MASKE tankem koncu debel, do- vsled tega prodaja bava do 25. maja 1928, bogato zalogo plačljivo t 20 dneh. Sta- j in svilenih klobukov po •VO]0 slamnikov klobukov vite obvezne ponudbe iz i znatno nizki ceni. Svojiir postaj Mariborske oblasti dolgoletnim odjemalcem na KOROŠEC Dragotin, trgov, z rudokop. lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje it. 7). posebni popust. Foto - aparat dobro ohranjen, kupim. -Naslov v upravi »Slov.« pod »Foto štev. 3146«. Marija Strajnar strojna pletilka v Št. Rupertu, Dolenjsko, sprejme delo na dom. Vrtnice v najnovejših različnih barvah, po nizki ceni prodaja Ivan Brccelnik, Velika čolnarska ulica št. 21. Izjava Podpisani obžalujem, da sem izrekel proti gospej Mariji Pere in njeni pomočnici Fani Šknica nepremišljene in neresnične trditve in se jima naito-pleje zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — _____ _____________ Ljubljana. 10. aprila 1928. — Mišnelj, mizarstvo, ■ Jos. Jcrnejčič, ključ, kur., 10 novih oken 85 X 150, imam naprodaj. lama. 3148 Vodmat 118. 3147 ( Lb. I., gl. kol. Obfava ZADRUGA TRGOVCEV S KURIVOM v Lfubljani vljudno obvešča ccnj odjemalce, da stopijo z dnem 12. aprila t. 1. za trboveljski premog kosovec nastopne enotne cene v veljavo: Za dobave do 10 ton skupaj in naenkrat po 440 Din za 1000 kg franko hiša, пз vštevši uradno tehtanje. Za dobavo v plombiranih vrečah d 50 kg po 30 Din za vrečo, franko stanovanje. V kolikor pomenijo gorenje cene malenkostno povišanje dosedanjih dnevnih cen, so bili trgovci t kurivom v to prisiljeni: 1. zaradi oblastne trošarine na premog, ki znaša 10 Din na tono in ki jo trgovci plačujejo ie vnaprej; 2. zaradi stroškov za garancije odnosno predplačila pri TPD; 3. zaradi vedno številnejših tatvin premoga, ki so v zaunji sezoni dosegle naravnost ogromne količine. Naše blago je povsem nezaščiteno s strani državne policije, železniška uprava pa se postavlja kratkomalo na stališče, da ne odgovarja za primanjkljaje blaga, ki sc prevaža v odprtih vagonih. Zadruga trgovcev s kurivom v Ljubljani. 105 81r H. Rider Haggard: Kleopatra, egiptovska kraliica 0j, zdravstvu]! Zdravstvuj za vedno! Nikdar več ti ne bom zrla v obraz, in kamor grem jaz, ti ne pojdeš! Zakaj ne ljubiš me, ker še vedno ljubiš ono kraljevsko žensko, ki si jo preganjal do smrti! Nje ne boš pridobil kakor jaz ne bom nikdar tebe, in tak je bridki konec usode! Glej, Harmakis: eno uslugo te prosim, preden grem in postanem tebi za vse čase nič drugega kakor spomin sramote. Povej mi, da mi odpuščaš v toliko, kolikor je v tvoji moči, da odpustiš, in v znamenje odpuščanja me poljubi — ne s poljubom ljubimca, ampak poljubi me na čelo, potem pa mi reci, da naj grem v miru.< Tako rekoč se mi je približala, roke je imela iztegnjene, ustnice so ji pomilovalno drhtele in oči je imela uprte v moj obraz. »Karmion,« sem ji odgovoril, »na prosto nam je dano, da ravnamo k dobremu ali slabemu, vzlic temu pa menim, da je nad našo usodo še ena višja usoda, ki piha od kakega neznanega obrežja in obrača majhna jadra naših namenov, najsi jih postavljamo kakor hočemo, in na« žene v pogubo. Odpuščam ti, Karmion, kakor upam, da bo tudi meni odpuščeno in s tem poljubom, prvim in poslednjim utisnem pečat miru med nama.« S temi besedami so se moje uetnice dotaknile čela. Nato ni ver izprogovorila; samo nekaj časa je Hlala in zrla z žalostnimi očmi vame. Nalo pa je vzdignila kozarček in rekla: »Kraljevski Harmakis, s to smrtno čašo ti napi-jam. 0, da bi jo bila pila, preden sem videla tvoj obraz! Faraon, ki boš po pokori za svoje grehe vseeno še vladal v popolnem miru nad svetovi, kjer nc smem hoditi, ki boš še bolj vilitei kraljevsko žezlo kot že ono, katerega sem te jaz oropala — zdravstvuj za vedno!« Izpila je, vrgla kozarček na tla in stala za hip s široko odprtimi očmi kakor človek, ki išče smrti. In ta je kmalu prišla in Egipčanka Karmion se je mrtva zgrudila na tla. Nekoliko trenutkov sem ostal sam pri mrtvih. Zdravnik/ je rekel častnik straže, ko sem stopal skozi vrata. "Kaj pa se godi tam v grobnici? Do-zdova se mi, da sem slišal glasove smrti.« >Nič se ne godi — vse se je že zgodilo,« sem mu odvrnil in odšel. Ko sem stopal po temi, sem zaslišal Ifeke glasove in topot nog. h i teči h Cezarjevih selov. Požuril sem se v svojo hišo in našel Atuo, ki me je čakala pred vrati. Potegnila me je v mirno izbo in zaprla vrata. >Ali je končano?« je vprašala in obrnila svoj nagubani obraz proti meni, da ji je luč svetilke razsvit-Ijevaln snežnohele lase. »Ne, čemu vprašujem? Jaz — vem, da je končano!« Da, končano je — vse končano, starka! Vse so mrtve! Kleopatra, Iras, Karmion — vse razen meno k Starka je vzravnala sključeno postavo in vzkliknila: Sedai nai grem v miru, zakaj videla sem, da se je na tvojih sovražnikih in sovražnikih Khema izpolnila moja želja. La! la! — Nisem zaman živela mnogo čez navadna leta l judi! Doživela sem, da se je na tvojih sovražnikih izpolnila moja želja — jaz sem zbirala roso smrti in tvoja sovražnica jo je pila. Padlo je oholo čelo! Sramota Kliema je izravnana s prahom! 0, da bi bila videla umreti tisto ničvrednicok Nehaj, ženska, nehaj! Mrtvi so odšli k mrtvim! Oziris jih ima pri sebi in večna tišina jim zapira ustnice. Ne zasleduj padlih velikih ljudi z žalitvami! Sedaj pa naprej 1 — Pobegniva v Abutis, da bo vee izvršeno!« »Ti pobegni, Harmakis! — Harmakis, pobegni — ampak jaz ne pobegnem! Ostala sem na svetu samo, da dočakam ta konec. Sedaj pa razve ženi vozelj mojega življenja in osvobodim duha! Zdravstvuj, knez, moje romanje je končano! Harmakis, ljubila sem te od prvih detinskih let in te še vedno ljubim! Ampak nič več nočem na tem svetu deliti Hoje tuge — moje moči so pri kraju. Oziris, vzemi mojega duha!« Tresoča se kolena so ji odpovedala in zgrudila se je nn tla. Pohitel sem k njej in jo pogledal. Bila ie že mrtva in jaz sem bil sam na tem svetu, brez prijatelja, ki bi me tolažil! Nato sem se obrnil in odšel, nikdo mi ni branil, zakaj v meshi je bilo vse zmešano; odpeljal sem se iz Aleksandrije z ladijo, ki sem jo imel že pripravljeno. Osmi dan sem stopil na suho in sem, izvršujoč svoj namen peš potoval čez pol ja do svetišč v Abutisu. Tukaj je bilo, kakor mi je bilo znano, čaščenje bogov nedavno zopet vzpostavljeno v templju božanskega Setn. Karmion je bila namreč pregovorila Kleopatro, da se je skesala maščevalnih sklepov in vrnila zemljišča, ki se jih je bila polastila, dasi zaklada ni vrnila. Ker je bil tempelj sedaj zopet očiščen, so se bili v tem letnem času Izidinega praznovanja zbrali vsi veliki duhovni starodavnih templjev Egipta, da bi obhajali vrnitev bogov na svoj sveti kraj. Dospel sem v mesto. Bilo je sedmi dan Izidinega praznika. Ras ko sem bil prišel tja, se je dolga procesija vila po dobro mi znanih ulicah. Pridružil sem se množici, ki je sledila, in sem s svojim glasom pomagal zboru slovesnega petja, ko smo stopali skozi sprednje stolpe v neminljive dvorane. Ko je sveto petje in godba minila, je veliki duhoven vzdignil kip boga. Ljudstvo je radostno vpilo: »Oziris! Naše upanje, Oziris! Oziris!« si strgalo črna oblačila, da se je spodaj pokazalo belo oblačilo, in sc jo kakor en mož priklonilo pred bogom. 1=111= o G C S f o СЛ I F ? N. P RS« S" iS 5 54 Б- F O C џ N1 K' D- J« 2! ŽT -o O o > 1 i R- G 2 e- S № T- ° m E5< 5 B j; O to , iS'10«! '' . u [Л. 2 a. ~ ■S I tu U S tS' ? I 5 <т> K- »r < s P H< t« i » i o C: 5 A o S. a S £ n, та H c " * I! • T- . . g- a * t-- S c S f i e- f 2. 5 f - ч * 111 = 111 = gospodarstvo Potrebe slovenskega gospodarstva Kakor smo že včeraj poročali, je ljubljanska Zbornica TOI na gospodarski konferenci v Zagrebu predložila ministrom obširne predloge 7,a izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji, katere v naslednjem prinašamo: Gospodarske prilike v Sloveniji se radi eks-ponir.uie lege obeh slovenskih oblasti in posebnih predpogojev dela in produkcije znatno razlikujejo od prilik v ostalih delih kraljevine in zahtevajo v mnogem oziru specijelnega vpošteva-nja in obravnavanja. Zbornica, ki sledi vsem poja-vam našega gospodarskega življenja in razvoja, je v nizu inicijativnih predstavk predlagala kompe-tentnim činiteljem razne ukrepe. Med nerešenimi je navesti še nekoliko perečih zadev, katerih rešitev je posebno nujna, To so sledeča vprašanja: I. OBRT fN INDUSTRIJA. 1. Za podpiranje in napredek domače produkcije in dela je potrebno, da se čimpreje donese Kskon n pospeševanju domačega obrtniškega in industrijskega podjetništva odnosno, da se vsaj razširi veljavnost tozadevnega srbskega zakona z dne 16. julija 1898 na celo državo. 2. Pri sklepanju bodočih pogodb o naseljevanju in o obrtno-pravni reciprociteti z inozemskimi državami, se mora voditi račun o nevarnostih poplave Slovenije, ki na treh straneh meji na inozemstvo po inozemskem obrtništvu in podjetništvu, kar bi lahko v veliki meri samo poostrilo brezposelnost domačega naraščaja, ki se že sedaj pojavlja v znatni meri. Zato prosimo, da se pri teh pogodbah vprašanje reciprocitete obravnava z vso previdnostjo. 3. Sedanji pogoji in način oddaje državnih dobav in javnih del onemogoča našemu obrtništvu udeležbo pri teh delih. Predlagamo zato, da se način oddaje dobav in javnih del preuredi v tem smislu, da bo tudi obrtniškim podjetjem in njihovim produktivnim zadrugam omogočena udeležba pri javnih dobavah in deiih. 4. Z žalostjo opažamo, da se podpiranju nadaljevalnega šolstva od strani države re posveča zadostna pažnja ter da nam državni proračun ne nudi prispevkov, ki jim jih je dolžna dati država po zakonu. S tem je znatno otežkočena strokovna izobrazba naraščaja in razvoj teh šol na ono stopnjo, kakor zahtevajo današnje ostre konkurenčne prilike in razvoj moderne tehnike. Radi pomanjkanja posebno strokovno-izobraženega naraščaja je v raznih podjetjih zaposlenih mnogo inozemcev. Zato nujno prosimo, da se izdatneje dotirajo nadaljevalne šole in osnujejo za potrebe našega ind. naraščaja specijalne strokovne šole, posebno za tekstilno. kemično in elektrotehnično stroko. 5. Gospodarski razvoj Slovenije ima svojo bodočnost samo v progresivni industrializaciji s pomočjo izkoriščanja vodnih sil in zakladov premoga. I^-edpogoji za ustanavljanje novih industrijskih podjetij so pri sedanji gospodarski stagnaciji dovolj neugodni, toda mnogo interesentov ovira dolgotrajen birokratski postopek pri snovanju novih podjetij. Zahtevamo zato najodločneje, da se ustanavljanju novih podjetij v ljubljanski in mariborski oblasti ne dela nepotrebnih težkoč in ne ovira njih gospodarskega razvoja. 6. Globalna obremenitev malih trgovskih in obrtniških obratov po novem zakonu o direktnih davkih je za sedanje medle razmere preobčutna in je potrebno, da se izmera pridobnine na male obrate primerno zniža. II. KREDITNE ZADEVE. 1. Določbe zakona o Drž. hip. banki ne odgovarjajo ustrojstvu slovenskega denarnega tržišča, kjer obstoje za nalaganje pupilnega in javnega denarja občinski in drugi avtonomni pupilarnovarni zavodi. Zato predlagamo, da se določbe čl. 5. zakona, točka 1 in 2 novelizirajo v tem smteln, da bo nnlatranjo navedenega denarja v Državno hipo-tekarno banko, v krajih, kjer obstojajo občinski in drugi avtonomni pupilarno-varni zavodi ne obvezno marveč fakultativno, v kolikor te glavnice niso deponirane, odnosno se ne deponirajo v samoupravnih hranilnicah. Opozarjamo obenem, da poslovna tehnika Drž. hip. banke ne vstreza kreditnim in gospodarskim prilikam v Sloveniji. Zato je nujno potrebno, da se poslovanje banke glede obrestne mere prilagodi razmeram na našem kreditnem tržiSču. 2. Ukinitev malih obrtniških kreditov pri Nar. banki pomeni krut udarec za naše obrtništvo, ki ga občuti tembolj, ker državna zanatska banka še ni otvorila svoje podružnice v Sloveniji in njeno poslovanje ne odgovarja našim kreditnim potrebam in pogojem. Najboljši dokaz tega dejstva je, da je v svojem prvem poslovnem letu od celokupne vsote 19 milijonov dinarjev bilo plasiranih v Sloveniji samo 11.000 Din v dveh obrtniških posojilih, torej komaj pol promila, in da sta se od 22 tisoč obrtnikov mogla komaj dva odločiti za najetje posojila. Vspričo pereče potrebe po cenenih obrtniških kreditih predlagamo: a) da se obnovijo mali obrtniški kreditf po 6% pri Narodni banki; b) da se minister trgovine zavzame za lo, da se v smislu soglasnega sklepa ustanovnega občnega zbora otvori čimpreje podružnica državne zanatske banke za Slovenijo v Ljubljani in njeno poslovanje prilagodi potrebam in zmagljivim pogojem obrtništva v Sloveniji. 3. Poostrene konkurenčne prilike v izvoznem prometu na svetovnih tržiščih, kakor tudi bistveno poslabšanje kreditnih razmer v ekspertu naših finalnih industrijskih izdelkov v inozemstvo ustvarja nujno potrebo, da Narodna banka posveča eksport-nim industrijam večjo pažnjo in podpira izvoz industrijskih izdelkov z dajanjem cenenih kreditov. Haprošamo gospoda ministra financ in ministra tr- govine, da izdejstvujeta, da se vspričo pasivnosti naše trgovinski bilance in padanja izvoza industrijskih Izdelkov pokloni financiranju eksporta industrijskih izdelkov od strairi Narodne banke po-eebna pažnja. 1П. UPORABA INOZEMSKEGA POSOJILA. 1. Zbornica izraža kraljevi vladi svojo zahvalo, da so bile v program za gradbo novih železnic, ki je določen v uredbi M. S. Br. 9620 z dne 18. aprila 1927 sprejete najnujnejše zveze za izpopolnitev železniškega omrežja v Sloveniji v organsko celoto ln za zgTadbo zveze Slovenije z morjem in prosi, da naj se sredstva, dobljena iz novega inozemskega posojila porabijo v prvi vrsti za i\ir vršitev omenjenih železniških zvez, katerih renta-biltteta je po izjavah strokovnjakov zadostno za- 2. Razen gradbe železnic je potrebno, da se del posojila uporabi tudi za ostala javna dela. Slovenija, kot izrazito tujsko-prometna pokrajina ima vsled naraščajočega avtomobilnega prometa vedno večje izdatke za vzdrževanje cest. Državna uprava pa dolguje cestnim odborom ua cestnih do-kladali ca. 25 milijonov Din in je zato nujno potrebno, da se po najetju posojila ta znesek likvidira in tako omogoči temeljito popravilo in obnova cestnega omrežja. 3. Končno je treba posvetiti pažnjo po vremenskih nezgodah prizadetim krajem ter nujno izvršiti regulacijo hudournikov, potokov in rek, da se omenjene kraje zavaruje proti bodočim ujmam. (Konec prih.) KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Anton Dok-ša, trg. v Ormožu; zbor upn. 14. aprila, prijaviti do 31. maja; ugotov. narok 14. junija; nadalje o imovini R. Langa, trgovine s pohištvom v Ljubljani; prvi zbor upnikov 28. aprila, prijaviti do maja; ugotov. narok 2. junija. Trgovinska pogajanja i Avstrijo in Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Belgrada, se bodo trgovinska pogajanja z Avstrijo nadaljevala takoj po pravoslavni Veliki noči. Nadalje je Češki trg. minister dr. Peroutka v »Narodnih listih« izjavil, da se bodo pogajanja z našo državo vršila v juniju letos, ker je že ves tozadevni materijal od obeh strani pripravljen. Združenje izvoznikov v Belgradu ima svoj občni zbor dne 22. t. m. ob 9. dopldne v palači Eskomptne banke, Skopljanska ulica 3. Nov menični zakon v Češkoslovaški. Dne 10. t. m. je stopil v Češkoslovaški v veljavo novi menični zakon. Z novim zakonom se uveljavijo tudi že prej uvedene novelizacije tozadevnih zakonov (n. pr. določbe o pripustitvi bianco-menic in o ugovorih proti; o izstavitvi menice po pooblaščencu itd.) Nadalje so v novem zakonu odpadle absolutne dolčbe n. pr. o meničnem zaporu iin o respektnih dneh. Nemške Šulce-Dcličevke v letu 1927. Po statistiki zveze Schultze-Delitzschevih kreditnih za-drn znašajo vsa sredstva 1.048 milj. mark t. j. ca 30 odstotkov predvojnega kaipitala. Zlasti se opaža velik dotok tujega kapitala predvsem v tekočih računih, kar je znak velikega zaupanja do teh ljudskih denarnih zavodov. Hors a Dne 11. aprila 1928. DENAR. Tudi današnji devizni promet je bil prav znaten, celo večji kakor včeraj. Kurzi so napram včeraj ostali popolnoma neizpremenjeni razen Trsta, ki je bil zaključen po 300.15 napram 300.12. Privatno blago je bilo edino v devizi Trst, vse ostalo pa jc dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 1 1. aprila 1928. žavna prestolica napram severu in zapadn, kjer se vrši največji del trgovskega prometa, zvezana z dvotirnimi progami. povpraš pon. srednji sr. 10. IV Amsterdam _ 2290-25 _ 2290.— Berlin 13,r)7.7o 1360.75 1359.25 1359.25 Budimpešta — 99?.80 — — Curih I093'50 1096-50 1095*— 1095'— Dunaj 798.55 801.55 800.05 800.05 London 277.09 277-89 277.49 277-49 N'ewyork 56.71 56-91 56.81 56,81 Pariz — 223-78 — 223.77 Praga 16874 168-84 168-44 168.44 Trst 299.15 301.15 300-15 3' 0.12 trisvee Zagreb. Berlin 1357.75—1360.75, Curih 1093.5 —1096.5. Dunaj 798.55—801.55, London 277.09— 277.49, N'ewyork 56.71—56.91, Pariz 222.78—224.78, Praga 168.04-168.84, Trst 299.19-301.19. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 124.10, Budimpešta 90.65. Bukarešt 3.27, Dunaj 73.05, London 25.33625, Newyork 518.90, Pariz 20.43, Praga 15.377 Trst 27.42, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 87.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.51, Kodanj 190.70, London 34.70, Milan 37.525, Newyork 710.60, Pariz 27.98, Varšava 79.67. Valute: dolarji 709.70, francoski frank 28, lira 37.85, dinar 12.44, češkoslovaška krona 21.05. Praga. Devize: Lira 178.20, Belgrad 59.40, Pariz 132.80, London 164.75, Newyork 33.745. Dinar: Ne\vvork 175.95, Berlin 7.355, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tendenca za vojno škodo postaja prijaznejša, dočim so ostali državni papirji neizpremenjeni; čvrsta je tendenca za 7% invest. posoj. Med bančnimi papirji je čvrstejša PraStediona, med industrijskimi pa Trboveljska. Ljubljana. 7% invest. posoj. 89 dea., agrari 57.50 den., vojna odškodnina 435 den., Celska 158 den., Ljublj. kreditna 135 den., PraStediona 805 d., Kred .zavod 157—175, Vevče 135 den., Ruše 265— 280. Stavbna 56 den., ftešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 89—91, igrari 57.50, vojna odškodnina 436. april 437—439, maj 441—442, dec. 465—472, Hipo 58.50, Jugo 89—90, PraStediona 806—810, Ljublj. kreditna 135, šečerana 540, Drava 540 den., Slavonija 12—14, Trbovlje 500. Vevče 139—150. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.25, Jugo 10.90, Alpine 41.10, Leykam 10, Trbovlje 61, Gul-mann 26, BLAGO. Ljubljana, Les: Deske smreka-jelka 24 mm I., II., III. monte fko vag. meja 3 vag. po 300; zaključek 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Del pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prorapt); Pšenica 78—79 kg 2% ml. tar. baška 387.50—390, slav. 385—387.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 580—535, koruza nova baška k val. gar. 297.50— 300, april 300—302.50, maj 305—307.50, činkvantin zdrav resetan 305—307.50, oves baški zdrav rešetan 295, ajda zdrava rešetana 295; zaklj. —. Tendenca mirnejša. Budimpešta (terminska borza), 11. aprila. Tendenca čvrsta. Pšenica maj 33.22, 33.40, zaklj. I 33.38—33.40, okt. 30.64, 30.76, zaklj. 30.64—30.76, ! rž maj 31.66, 31.76, zaklj. 31.72—31.76, okt. 25.94, 25.PR, zaklj. 26- 26.02, koruza maj 27.54, 27.46, zaključek «7.4в-27.48. julij 28.20, 28, zaklj. 28.24 - 1 2&28. Croce: Zgodovina Italije od 1871. do 1915 Napolski profesor filozofije, literarni in kulturni kritik Benedetto Croce, ki spada danes med največje duhove moderne Evrope, je nedavno objavil novo knjigo »Storia d'Italia dal 1871 al 1915c, ki je v velikem razgibala duhove doma in v inozemstvu. Knjiga ima ogromen uspeh; v nekaj dnevih je bila vsa naklada prvih deset tisoč izvodov razprodana. Javnost je naravnost r. nervoznostjo posegla po knjigi, iščoč v njej nečesa, česar Italija pod fašizmom popolnoma pogreša — resno, resnično in odkritosrčno ter objektivno veljavno besedo! V Italiji, kjer je vse javno mnenje usuž-njeno fašistovski lažiheroični in frazersko našemljeni »novi kulturi«, so se ljudje obrnili naravnost z gorkim čustvom in pričakovanjem k knjigi, ki bi jim utegnila prinesli odrešilno besedo. Seveda se je tudi tisk ob tej priliki oglasil, — tudi fašistovski, in si ogledal knjigo, ki obravnava italijansko zgodovino v zadnjih desetletjih, sega pa le do 1. 1915. Čudno, v knjigi ni govora o fašizmu. In vendar se da iz knjige razbrati med vrs'.i ami, kaj pisatelj o fašizmu sodi. Cicce slika razmere in ljudi zadnjih desetletij, a zJi se, kot da misli sedanjost in njene predstavnike. Sedanji dobi drži zrcalo, v katerem se lahko ogleta. To fašizem dobro čuti, zato je z grdo gesto udaril po Croceju zato so ga trezni in f' iti duhovi vzeli z nestrpnostjo v roke, ker opravlja Croce v svoji knjigi posle, ki bi jih sicer morala opravljati žurnalistična kritika, pa jih pod Mussolinijem ne sme. Da, zares, Croce je po vsem svojem čutenju ln mišljenju nasprotnik sodobnega fašizma. Njegove ideje so bistveno različne od idej in življenjskega sistema, ki ga danes proslavljajo fašistovski ideologi. V Italiji ni več svobode, fašizem skuša postati neke vrsta ljudsko gibanje, ki v otroško naivnem takozv. aktivizmu in vitalizmu razširja puhlo in frazarsko filozofijo, sistematično povzdiguje italijansko zgodovino, pa izgublja zvezo z resnimi kulturnimi tradicijami, kloni brezpogojno pred takozv. heroji in voditelji, pri tem pa pozablja na človečnost ln resnično življenje. Croce je nasprotnik nacionalističnega in imperialističnega fašizma, je zagovornik evropske in humanistične idejo. Fašizem zagovarja neorimski imperializem, a Croce pobija vsako ideologijo, ki bi učila, da imajo posamezni narodi (n. pr. italijanski, francoski, nemški, ruski) posebna »poslanstva«. Nasprotno, narodi imajo prav iste naloge kakor posamezniki, namreč to, da žive človeško. Dočim oznanja Mussolini, da je »fašizem šel preko strohnelega trupa boginje Svobode«, se Croce zavzema toplo za svobodo in laberalizem. Do svobode so se evropski narodi dokopali s težkimi žrtvami in boji, Ie tako se je človek počlovečil. Iu ni druge poti; če hočemo narode privaditi svobodi, jim moramo dati svobodo, — četudi riski-ramo, da je še ne bodo znali popolnma izrabiti, in da se zalete tuintam z glavo ob zid. V tej luči slika Croce laško zgodovino v zadnjih desetletjih, dočim devlje fašistovski tisk to dobo v nič, češ da so bile tedanje vlade »nesposobne in neboje-vite«, ln Mussolini izjavlja, da bo Italijane tako vzgojil in spremenil, da jih ne bo več mogoče prepoznati. Croce nastopa demonstrativno kot zagovornik »starih, dobrih liberalnih časov, ki so se posvečali gojitvi nežnih človeških čustev«, ki nikakor niso bili tako retorični in brezmiselno lahkoživi, kakor danes često mislimo. Croce sega pri svojih izvajanjih v globino. Z logično jasnostjo dokazuje, da zgedovina ni le slučajno zaporedje posameznih faktov, temveč da določajo in gibljejo smer dogajanja idejni temelji, ki jih ima vsaka doba svoje. Iz teh idejnih temeljev izhaja ne samo vsa kultura, temveč tudi politična usmerjenost in posamezni politični programi. V zadnjih desetletjih sta na italijansko zgodovino vplivala zlasti socializem in nacionalizem. Croce sicer ostro kritizira Marca, a socialistično ideje v bistvu odobrava. Socializcm je cel življenjski sistem, vsebuje svojo humanitarno idejo in je ogromno doprinesel k probujenju proletarskega stanu. Na revolucionarnem krilu te stranke je tedaj bil Benito Mussolini, današnji fašistični diktator, »čisto revolucionaren temperament in s primerno duševno jakostjo, ki je imel instinkt, ki ga drugi niso imeli, za politične razmere in odločnost.- Nacionalizem pa je po Croceju nasilen, ciničen in požrešen, je bolezen, v katero so zlezli evropski narodi. Vzroke imamo iskati v Bismarko-vem sistemu, v industrializmu, iz česar so nastale težnje za izkoriščanjem drugega, užitkaželjno6ti in nemirnost, v kateri se nahaja danes evropsko človeštvo v moralnem in religioznem oziru. Pesniški eksponent nacionalizma je d'Annun zio, kojega umetnost je senzualistična in kljub vsej formalni dovršenosti frazarska, prazna in suha. Poveličuje »junaštvo«, dirkače, avtomobiliste in boksarje, a zanemarja globino. Crocejeva zgodovina Italije je zelo pomembno delo, zalo vredno ne samo italijanske, temveč tudi našo pozornosti. To delo, kakor sploh vsa dela Crocejeva, je dokaz, da še vedno eksistirajo duhovi, ki verujejo v boljšo bodočnost človeštva, a te svoje vere ne dokazujejo s frazami in namišljenimi utopijami, temveč s kritičnim razumom zahtevajo od modernega človeka in narodov, da se odrečejo oboževanju samega sebe, da zatrejo sebične instinkte, da premagajo suženjsko nadvlada-nje mase in izločijo šušmarsko diktaturo diletan-tov. Res je, žalibog je res, da v človeški zgodovini ne odločajo vedno najčistejši nagibi in stvarni argumenti. Človeku prija, da se zavija v megle in ko-prene, in da šari okrog kot da bi bil napol bog. In res je tudi, da so požrtvovalnost in entuziazem, sploh iracionalne sile rodile velika dejanja. A naše sedanje razmere obubožane Evrope nam ne dopuščajo, da bi frazarili in so napihovali, s tem pa netili nevarnost za izbruh novih katastrof in ne-prilik. Danes nam je treba treznega duha, čiste miselnosti, doslednega dejanja, prave izobrazbe posameznega in mase, — vse to brez diletantizma, sanjarjenja in mistike. V tej втегј nam more biti Crocejeva miselnost dober vodnik. (F. Č.) Delavska družina in zemlja Nedavno umrli abbe Lemire, o katerem smo že poročali, je imel največje zanimanje in ljubezen do domačnosti življenja in do domače grude. Ideji vodnici sla mu bili: družina in vrt. Posest še tako majhnega koščka zemlje je za vsako družino najvažnejše. Tri bistvene dobrine nudi lastna zemlja. 1, Siguruo*!. Vrt nudi vsakdanji kruli in je skrb za življenje olajšana. 2. Neodvisnost. Družina je vsaj na lom koščku zemlje neodvisna in ni treba pripc&uavati tujega gospodstva. 3. Častnost dela. Obdelovanje zlasti zemlje človeka dvigne. On je takorekoč eostvaritelj Stvarnika, ko gradi nov življenjski svet rastlin. L. 1893. je postal L »mire poslanec in je takoj izjavil v svojeei manifestu: Jaz hočem, da ima vsak delavec svojo družinsko hišioo ln vrtiček. Spoznal je, da nobena družina ni svobodna do tedaj, ko poseduje lasten koSček zemlje. V to svrho je 1. 1896. osnoval društvo z devtzo: Vsaka delavska družina — svoje ognjišče in lasten vrtiček 1 Začetek je bil skromen. Izdajal je poseben list ln sam z besedo širil to misel. Delo je začelo prospevali. L. 1903. je sklical prvi kongres. Že je štelo društvo 6453 vrtov, 1. 1906. 12.081, 1. 1909. 15.145, 1. 1912. 17.825. I)o vojne je bilo najmanj 20.000 del. družin, ki so že uživale lastne vrtove. Po vojni je bila zahteva po lastni zemlji močnejša. L. 1920. je bil peti kongres, kjer so zborovali zastpniki 47.975 vrtov in 1. 1926., ko je društvo praznovalo 80 letnico, je združevalo že 263 velikih central z 52.400 vrtovi, ki so obsegali 1670 hektarjev zemlje. Dohodek je znašal 33 milj. frankov in hranilo se je 210.000 otrok. Lemire je bil duhovnik in vzgojitelj. Zato je imel misel o lastnem vrtu zgrajeno na krščanski etični podlagi. Podrobno je to razdelil med razne člane družine različno. Vrtiček za otroke. Otrok naj se seznani z naporom in trdim delom očslovim. Vrtovi za stare ljudi, da jim nudi veselje, da so še zmožni dela ln so tako koristni člani družine. Vrtovi za vojne invalide, ftd. Vse to izhaja iz središčne ideje o lastni zemlji, na kateri se osre-dotočuje vse družinsko življenje. Hvaležnost delavcev do abeja Lemirja je dosegla svoj višek 11. julija 1926. Iz vseh okrajev Francije so se zgrinjale v latinskem okraju Pariza ogromne množice delavstva, da napolnijo zboroval-nico na Sorboni. Nebroj zastav in praporov je krasil dvorano. Lemire je pozdravljal vse in vsakogar, vsi so mu bili stari znanci in borci. Bilo jih je 10.000 zastopnikov več ko 200.000 njihovih tovarišev. Lemire je vzkliknil: Čast pošteno opravljenemu delu, ljubezen družini! (La vie catholique, 31. III. 1928.) Koncert poljskega društva »Haslo« Snoči U. t. m. je bil v Filharmoniji pevski koncert žolezničarskega društva »Haslo« Poznanja. Društvo je nastopilo pravkar na festivalu v Pragi; poletelo je potem še k nam in nas nekolike seznanilo s poljsko vokalno literaturo. Pri nas je pel moški zbor (ca. 30 mož) poc vodstvom g. St. Kwasnika. Izvajal je skladbe Wa-levvskega, Laehmana, Opienskega, Zelenske^a, Mo-niuszka, D\vienieckega, Kamienskega, Soltysa, Swieczynskega in K\vasnika. Na programu so bile umetne ln prirejene poljske narodne pesmi. Na sploh ta program ni bil zelo moderen; nobena skladba še ni kazala znakov impresionizma in zelo hvaležni bi bili »Hasluc, če bi nas bil seznanil tudi s Szymanowskim ali Rožickim. Izmed umetnih skladb so zapustile jačji dojem Lachma-nove po svoji ostri izrazni karakteristiki in kontrastih tempa, ritma, dinamike. Drznejših harmoničnih poizkusov nismo čuli. Poljske narodne so, mislim, v originalu enoglasne. Mešajo. ф1г ln mol in imajo slovansko sanjavo gibanje melodike ali pa so krepko ritmične. Priredbe so kazale več oprem z mrmrajočim spremljavnim aparatom. Poleg Lach-manovih skladb so učinkovale tudi Wale\vskega grajeni -Psalm«, Zelenskega »Naša Anka« z ritmičnim plesnim vložkom, Opienskega »Mazurka« in Moniuszkova »Pesem vitezov« z jakim ritmičnim učinkom. Od priredb narodnih pesmi je bila sila efektna Soltysova priredba koledne pesmi, Zelenskega »Krakovviak«, Lachmanove »Naše gore«, solidno pa so bile prirejene tudi Kwasnikove. Zbor ima fundamentalne base in zvočne tenorje, srednjo glasovno kulturo, srednje gibko interpretacijo, precej ubrane glasovne skupine, pa zborski akord odtehtan na I. tenor ln II. bas. Z našim Akademskim zborom ali Matico ne vzdrži tekme, pa ima kljub temu svoje vrline, kakor točno intonacijo in vzorno disciplinirano sledenje dirigentu. Zbor je žel izredno viharen aplavz, publika pa ni baš napolnila dvorane. Hvaležni moramo biti Poljakom za obisk in da so nas seznanili s i svojo pesmijo. Nemara jim bo katero našo dru-i štvo obisk vrnilo, kar bi bilo lepo in prav. Dober : vtis so napravili pri nas glasbeno navdušeni Po-j Ijaki — čutili smo slovansko skupnost njihovega i in našega glasbenega srca! V. Belgrajsko pismo Petindvajsctletnica dela. Eden od najbolj simpatičnih in najmočnejših umetnikov belgrajskega gledališča, nadarjeni Ni-kola Gošič je slavil ta mesec petindvajsetletni«). Plodovito in v javnosti izredno zapaženo je njegovo udejstvovanje od začetkov do danes. Saj je pogosto, posebno v Nušičevih komedijah, junak večera in ga publika aklamira ko malokoga drugega. Začel je Nikola Gošič na večjih srbskih odrih. Sledila s oleta ueumomega dela po Dolma-ciji, Slavoniji in Vojvodini. Glas je dobil po nastopih v novosadskem gledališču. Po prelomu leta 1918. je prešel v Skopi je za režiserja, kjor jo gledališče obnovil. Sedaj je član belgrajske drame Ksenija Atanasijevič. Dve srbski filozofinji-zuanstvenicj ste, ki posebno izstopati iz kulturnih vrst: dr. Izidora Se-kuIlS in dr. Ksenija Atanasijorič. Ksenija Atanasi-jevič je bila prav te dni imenovmia za izredne profesorico (prva!) na belgrajski filozofski fakulteti. Je še sorazmerno mlada (roj. 1894 v Bgd.) Pred vojno je delala na romanu in noveli, po vojni pa se v glavnem vrgla na zgodovino filozofije in na kritiko. Naj navedem le nekaj glavnih del (vseh je čez 40): La doctrlne metaphysique et gćome-tiique de Bruno (knjiga), L'atomisme d'Epicurc (isto), študije: Stara grčka atomistika, Komedio-graf i filozof Epiharm sa Kosa, Filozofeme sofistu, Pesimizam Prodika sa Keosa (že češki prevod) itd. __ Nova Evropa. Izšla jo 7. štev. s sledečo vsebino: Politika seljačke države (I. Kolbe), Kriza našeg pozorišta (M. Grol), Zona, i njen odnos prema muškarcu (K. Stankovič), Ekonomski pregled: Organizacija zemljoradničkog kredita (I: N. Milu-tinovič, II: I. Belin), Beleške: Jugoslovensko Društvo u Londonu (č), Institut za spoljne poslove. u Londonu (č). Meštrovič Je dospel v Chicago, da nadzira postavljanje obeh svojih spomenikov. Ameriški tisk posveča slovitemu kiparju veliko pozornost. Kritika ga naziva modernega Michelangelu, la dva njegova spomenika pa smatra za njeeova najboljša dela.