16. štev. V Kranju, dne 17. aprila 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*, Izhaja vsako soboto == zvečer . Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 30 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vnto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Bodimo jasni! Vefikrat srno že opazili, da imajo ljudje, ki ne zasledujejo redno našega boja proti tujim vsiljivcem cesto popolnoma napačne pojme o naših končnih zahtevah. Zlasti to vidimo pri konservativnih gorenjskih kmetih, ki radi svojega sosedstva z Nemci in radi raznih industrijskih podjetij, katera so pogosto v nemških rokah, gledajo pri šolanju svojih otrok zlasti na to, da se nauče nemškega jezika. In če se borimo zoper nadvlado nemštva v deželi, mislijo ti konservativci, da se bojujemo zoper učenje in znanje nemškega jezika. Zato se nam zdi umestno, da tudi v tem ozira razbistrimo večkrat nejasne pojme. Ze star slovenski pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Iz tega se vidi, da so že naši predniki spoznali veliko vrednost znanja tujih jezikov. Zato so tudi zlasti naši Gorenjci v prejšnjih časih redno pošiljali svoje otroke na Koroško, da so se naučili nemškega jezika, s katerim so. imeli največ opraviti v uradih in v trgovini. To se dogaja seraintja tudi se sedaj. Nihče ne sovraži bo^ slovenskega jezika, kakor naši nemški sosedje. Kaj je krivo temu, ne vemo. Slutimo pa, da je nemštva strah pred slovansko bodočnostjo in v takih slutnjah sovražijo ali celo zaničujejo nai jezik. Pa ravno ti nemški sosedje v zadnjem času neprestano kličejo po svojih časnikih, na svojih shodih in zborovanjih svojim mlajšim rojakom. Učite se slovenski I Ali morda mislite, da jih je privedla do tega naklonjenost do našega jezika? O ne! Čimbolj se mi zavedamo svojih pravic, čimbolj zahtevamo slovenskega uradovanja, čimbolj se jači trgovina in obrt, tembolj spoznavajo Nemci, da jim je treba znati slovenski, ako hočejo služiti svoj kruh med nami. Nemci se zato uče, čeprav z notranjo nevoljo, našega jezika, da lažje jedo kruh, ki ga pridelujemo mi, ki je namenjen po naravnih postavah za naše otroke. Njim je-edini nsmen, lahko živeti med nami, bogateti od jjgaših žuljev, pripravljati pot svojim naslednikom, katere že vzgajajo v sovraštvu do vsega, kar je slovensko, samo v sovraštvu do slovenskega kruha ne. Če so že naši sosedje spoznali za koristno, da se uče slovanskih jezikov, koliko bolj čutimo mi kot maloštevilni narod, i 4a nam koristi znanje nemščine, italijanščine i. t d. V naših enorazred-nicah se pač ne učimo nemškega jezika, ker je to nesmisel. S takim učnim redom bi se otrok mučil in mučil, toda slednjič bi ne znal ne nemški, ne slovenski, zanemaril bi pa vse drage nauke, ki so mu neobhodno potrebni za življenje. Toda v več-razrednicah, v srednjih, strokovnih šolah i. t d. imajo učenci priliko, dobiti podlago za nemški jezik, ako bi ga morebiti pozneje potrebovali. Is tega se vidi, da se mi važnosti znanja dragih jezikov vje-mamo tudi s starokonservativnimi Kranjci. Drugo pa je glede uporabe jezika! Ako rabiš, zapomni si to, gorenjski kmet in delavec, ki se rad pačiš s par nemškimi besedami — nemščino v uradu, na železnici, v trgovini na Koroškem ali celo na Kranjskem, potem odrivaš svoje rojake, svoje brate in sinove od državnih služb, od trgovine in obrtov, ker se tu vsled Nemcem nad vse naklonjene vlade, vsled premoči nemške veletrgovine in veleindnstrije nameščajo le Nemci, ki s srdom v srcu gledajo nate in hrepene, da bi te uničili narodno in gospodarsko, da bi mogli njihovi sinovi stopiti na tvoje mesto. Zadnjič smo brali poštene besede, ki jih je vrgel vrli brezniški PODUSTEK. Puška St. 93. Preprosti dogodek. Češki spisal Archlob Ludek. Bil je to tako skromen, tih in plah fant. Ko je dovršil rekrutno izvežbanje, je prišel k naši štot-niji, zavzel je v kotičku pri vratih svojo postelj in je preživel svojo vojaško dobo v tem kotičku, kamor je padalo najmanj svetlih žarkov. Nikomur ni delal napotja, nihče se ni brigal zanj. Ako je bil čas, je šel kakor drugi na izprehod in tu sem ga večkrat videl, kako se šeta po Pragi, kako meri z nezaupljivim pogledom viseč ne hiš in kako vse občuduje s svojimi, rekel bi otročjimi, velikimi, modrimi očmi. Časih se je izprehajal po nasadih, zastajal pri gredah cvetlic, časih je sedel na klopi in gledal v živo zeleno rušo, na kateri so skakali drozgi in se prepirali vrabci. Nekolikokrat sem ga videl, kako bojazljivo pogleduje v nasadih po klopi, na kateri je sedela mlada, modrolasa kmečka de-vojka, in pestovala bledo, gosposko dete, oblečeno v same čipke in v svilo. Zvečer je prihajal popolnoma tiho v sobo, usedel se v svoj kotiček, snedel kos črnega kruha, ulegel se vznak na posteljo in se zatopil v spomine ... Jože Cermak, tako je bilo ime lihemu prebivalcu tihega kotička naše sobe, je imel puško št. 93, katero je dobil pri odhodu narednika Hlavka, znanega siroveža, kateri je bil postal <šarž» samo vsled svojega predrznega in bojevitega značaja. Puško št 93. si takoj spoznal med drugimi; četudi je bilo narejeno njeno kopito iz bukovega lesa kakor je pri drugih puškah, je bilo pa mnogo svetlejše barve, katera je prihajala na koncu celo v svetlo-rumeno. Ako je visela ta puška na hodniku pred vrati naše sobe, je bila vsled svoje barve tako očitna, da jo je moral vsak na prvi mah zagledali. Prav tako, kakor če korakajo vojaki, magari ves polk, po ulici in če ima samo en vojak na hrbtu tele-čnjak iz bele ali nekake pisane sive telečje kože, pa vsak paglavac zavpije: «61ej, glej, ta ima sra-kasto tele I» Ia vse gleda samo vojaka s »rakastim teletom (tako se splošno naziva telečnjak) na hrbtu. Drugih tisoč vojakov nihče ne opazi. In tako je bilo tudi 8 puško št. 93, ko je visela med svojimi deseterimi družicami na zidu. Kadarkoli seje šel narednik Vavra, kateremu je bil podrejen Cermak, prepričat, so li puške njegovega oddelka v redu, je vedno najprvo snel puško It 93, katera ga je bila nehote zvabila s svojo svetlejšo zunanjostjo. •Cermak, pojdite sem U je tavpii enkrat pri natančnejšem pregledovanju pušk narednik na lastnika puške št. 93. «Vi imate notri v cevi, tu na levi strani, na sredi nekak madež, ta mora izginiti!* je rekel in skladal zrcalec, s pomočjo katerega je bil pregledal puško. •Potrudil se bodem, gospod narednik, da ga odpravim, d o sedaj se mi ni posrečilo. Madež je župan nemškemu inženerju, ki je hotel dvojezičnih napisov na postaji. »Bodite tudi Vi dvojezični, če že zahtevate tako ravnopravnost!» In inžener, ki ni razumel slovenski, čeprav službuje v področju tržaškega železniškega ravnateljstva, ki ima opraviti samo s progami na Slovenskem, oziroma Hrvatskem, je moral sramotno umolkniti pri besedah gorenjskega kmeta. In ali mislite, delavci v Tržiču, na Jesenicah, v Mojstrani in Beli peči, da morate biti veseli, da -ste v službi nemških to-varen ? Ako bi te tovarne mogle dobiti toliko cenih in dobrih Nemcev, kdaj bi vas se bile pognale 1 Toda Nemec ae dela za to plačo, kakor delaš ti, Nemec ni s vsem zadovoljen; zato se ti ni treba bati, da bi ti delal konkurenco pri hlapčevskih delih, boljša mesta- pa itak sasedajo sami tujci, in najsi se priklatijo bogve odkod tam iz rajna ali makari iz devete dežejb. • ■ • • Nespametno je misliti, da Nemci snujejo svoje nemške sol« po slovenskih krajih zato, da bi se slovenski otrok učit nemški. Kaj sel S tem bi si sami kopali grob. Oal hočejo, da otroci slovenskih staršev postanejo Nemci, da jim pomagajo pripravljati pot sa izključno gospodarstvo Nemcev v deželi. Iz nemške sulferanjske šole še menda ni izšel zaveden Slovenec; iz njih izhajajo poturice, ki izdajajo svoj dom, prodajajo rojstno zemljo tujca. Nai boj ne velja nemškemu ali laškemu jeziku, mi se borimo zato, da pridobimo našemu slovanskemu jeziku toliko veljave, da bodo naši otroci preskrbljeni na domačih tleh, da jim ne bo treba hlapčevati tujcem in klečeplaziti pred pritepencil bil že prej v puški, ko sem jo dobil od gospoda...». se je tiho opravičeval Cermak. cTa madež mora ven 1» je rekel suhoparno narednik, ta strah in metla vseh mlajših vojakov. Cermak je vzel svojo puško, usedel se je v svoj kot in jo pričel deva ti narazen. Vzel je potem svoje mastne cuojice, ovil jih okoli palice za saa-ženje cevi in jo nentradljivo snažil. Zadnji groš je žrtvoval, da kopi masti, večerjal ni, kupil ni niti koščka sira za tri novčiče, katerega je navadno jedel, in snažil je cev, da se je ves poti!. Madež pa je le ostal na svojem mesto. Notranjost cevi se je sicer lesketala kakor kovinasto zrcalo, zareze so se vile v njej spiralno in se bleščale kakor gladina reke v solnčnih žarkih — a nad vsem je plaval mal oblaček — madež stare rjavosti. Zmučen je zložil Cermak svojo puško in jo zopet obesil na zid. «Jntri poskusim s petrolejem,* je zašepatal ia se vlegel spat Drogi dan niti petrolej si pomagal. Rja se je bila že preveč ojedla v kovino. Seveda je bU to madež, komaj tako velik kakor buckina glavica. A — madež je le bil Madež, ki ne sme niti v puški in se tudi ne smo trpeti. In madeža ni bilo mogoče odpraviti. Cermak se je tresel pred trenutkom, ko si zopet izmisli narednik, da pregleda njegovo puško, ki je vsakega tako bodla v o& Darje prib. Podpore za družine vojakov. Kakor je splošno mano, je vsled nenomalnik političnih razmer vojna uprava pri rasnih polkih pridržala pod orožjem vojaka, ki bi bili morali sicer že oditi na dopust, oziroma je poklicala neko število rezervistov pod zastave. Dati nt are za mobilizacijo, je vendar brambovtki minister v državnem zboru izjavil, da se bedo izplačevale družinam teh vojakov enake podpore, kakršne bi imele dobiti v slučaju mobilizacije na podlagi zakona z dne 13. junija 1880 o vojni taksi. Po tem zakona imajo pravico do omenjene podpore družine, ki so potrebne pomoči. Za dane družine se štejejo v takih slučajih: žena, otroci, nadalje starši, stari očetje in stare matere ter bratje in sestre, če jih je dotičaik prehranjeval, to se pravi: «če jo bila najnujnejša oskrba njih življenja popolnoma ali pa vsaj večinoma odvisna od osebnega zaslužka tistega, ti je poklican na aktivno službo. Podpora obsega za vsakega opravičenca 1. dnevno preživno pristojbino; 2. dnevno stanovalno pristojbino. Samo tisti ne dobi stanovalne pristojbine, ki stanuje v svoji hiši ali pa v hiši na aktivno službo poklicanega ali pa v kakšnem javnem zavodu. Stanovalna podpora znaša polovico preživne pristojbine. V smislu naredbenega lista za vojsko s dne 8. januarja 1909 znaša pristojbina, ki se more zahtevati za vsakega opravičenega člana družine na dan t v Ljubljani.........65 vin. na Kranjskem (izven Ljubljane) 50 » v Gradcu..........68 » na Štajerskem.......57 » v Trstu..........67 » na Primorskem.......63 » v Celovcu......... 66 » na Koroškem........60 » v Zadru...........60 > v Dalmaciji.........56 » Za otroke izpod 8 let je polovična pristojbina. Vsa podpora sa eno družino pa ne sme presegati tistega zneska, ki se ima po osebnih in lokalnih razmerah smatrati kot poprečni dnevni zaslužek tistega, ki je poklican pod orožje. Ce dobe člani družine kakšno podporo od dežele, od občine, ali od privatnih ljudi, se s tem ne zmanjša njih pravica do državne podpore. Izplačuje se podpora le tedsj, če se prosi sa njo. V zakonu ni povedano, kdo ima prositi (če vojak ali družina); tudi ne, kje se ima prositi. Ker je pa politični oblasti odkazana preiskava potrebnosti, je umestno, da se vpošljejo prošnje tej oblasti (v Ljubljani in v Trstu deželni vladi, v manjših mestih in po deželi pri okrajnemu glavarstvu). Ker poklicani vojak navadno ne bo imel časa in najbrž tudi ne prilike za to, se priporoča, j Zvestoba in nezvestoba v ptlčjea sakonn. Po prof. dr. L. Buchnerju spisal M. Dalje. Veliko lepše nego ta nezvesti soprog pa se je obnašal golob, katerega je opazoval Fr. Mimch v golobnjaku svoje domačije. Združili so ga z bolj starihasto golobico, katera je postala v kratkem nezmožna nesti jajca. A mesto jo zapustiti, je varoval svojo soprogo in skrbel za njo, ne da bi se brigal za druge lepotice, tako dolgo, dokler ju smrt ni ločila. Še razločneji dokaz zakonske zvestobe je pokazala »kineška raca", katero je opazoval Benet v Makao. Bil ji je namreč ukraden Čez noč soprog. Hitro so se poznali na samici znaki žalosti in bolečine; čepela je potuhnjena v kakem kotu in odklonila vsaktero hrano. Ko se ji približa drug samec, hoteč jo tolažiti, rine ga kruto od sebe in ne neha žalovati. Med tem časom se je njen so-drug zopet našel in nji vrnil. Veselja in radosti zdaj ni bilo ne konca ne kraja; še več; samec je izvedel, da je bil za časa njegove odsotnosti pri njegovi soprogi tekmec; on ga poišče in takoj umori. Nečedno zakonsko življenje nam kaže kukavica; k sreči je ta izjema. O samici se je že večkrat opazovalo, da se vda večkrat zapored drugemu jjubcu. Kakor poroča Brehm, se poda na ljubkovanje in se ne pobriga več za prejšnjega Ijubčka, ako so le enkrat njene želje »polnjene. O neki kukavici, ki se je poznala na prestreljenem perju rep«, piše Brehm, di je oblikovali okolico da vloži prošnjo družina. Take prošnje so proste kolka in poštnine; pač pa se mora zapisati na zavitek: •Prošnja družine na vojaško službo poklicanega sa podporo; na temelju f 20, odst. 4 zakona z dne 13. junija 1880, dri. z. 1. It 70 poštnine prosto.* Ce ima prošnja na zavitku to opazko, jo sprejme vsaka pošta in ravna ž njo, kakor da je priporočena. Seveda se pa odda vsaka taka prošnja lahko tudi osebno. Pravica do podpore se začenja za tiste nadomestne rezervnike (Ersatzreiervisten), ki so šli meseca oktobra v službo in niso bili odpuščeni, z dnem 88. novembra 1908; za družine tistih vojakov, ki so bili pridržani po triletni službi, se ima računati s 1. januarjem 1909; za tiste, ki so pozneje poklicani, se šteje z dnevom, ko zapuste svoje navadno bivališče. Za reševanje teh prošenj se sestavlja pri političnih oblastih posebna komisija, v kateri je namestnik odn deželni predsednik ali pa uradnik, ki ga ta določi namesto sebe, potem zastopnik deželnega finančnega ravnateljstva in zastopnik deželnega odbora. Izplačujejo se podpore redno dne 1. in 16. vsakega meseca za pol meseca naprej pri davčnem uradu. Ce se vojak vrne, preden preteče pol meseca, vendar ni treba povrniti že izplačane podpore. Družine tistih vojakov, ki so bili od oktobra pridržani, lahko zdaj prosijo, da se jim izplača podpora za preteklo dobo. Za rezervne častnike so drugi, seveda ugodnejši predpisi. Gospodarski del. ' Podrtienje kruha. Konec. Že leta 1906 je bilo brez dvoma, da bode spričo pšenlčnih žetev od 55—60 milionov q, cena poskočila za kakih 5 K per 100 kg. To. bi odgovarjalo v prvopodobni k prejšnej ceni pšenice približno 23 K per 100 kg. Toda povdariti moram, da je dne 26. svečana stala aprilka pšenica K 27*10 iz Budapešte, a to je cena, katere {>ač svet ne pomni in ki nas spominja naravnost et lakote. Od te razlike med primerno ceno pšenice po 23 K in oderuške cene, so imeli agrarci pač malo koristi, ker onih K 4*10 je padlo v žepe borznih volkodlakov, onih terminskih špekulantov v Bu-dapešti, a ljudstvo mora trpeti in gledati, kako pred njegovimi očmi oderuška d nihal brezzna-čajnih ljudij podražuje vsakdanji kruh. Za časa zadnjih nagodbemh dogovorov stavila se je od avstrijske strani zahteva o reformi terminske trgovine v Budapešti. A ker smo morali Madjarom za sprejem te reforme dati vse-kako na drugem polju nagrado, je gotovo, da smo to privoljenje Ogrske, da se navedena preuredba provede, jako drago plačali. Avstrija je kupnino že davnaj plačala, a Ogrska je s svojo obveznostjo še vedno na dolgu, in mislim, da jo še dolgo ne bode spolnila. Pri uvozni količini kakih 20 miljonov q pšenice, rži, moke i. t. d. petih samcev; pogon pa je mogoče raztegovala 1 še dalj okrog. Liebe je videl enkrat, da so ob- ! letavali samico trije samci. Ta razuzdanost in I nestanovitost kukavice je gotovo v zvezi z njeno navado, pokladati svoja jajca v tuja gnezda; kajti takšno divje življenje se ne ujema z družinskimi skrbmi. Opazovali pa so se tudi slučaji zvestobe pri zaljubljeni kukavici. Newton (Njütn) je ustrelil samca »kukavice dežniceko pade ta ustreljen na tla, se prikaže samica frfrajoč, kakor delajo to ptice, ako hočejo rešiti mladiče ter zapeljati zasledovalca vstran. Zraven pa so samci zelo ljubosumni ter se besno bojujejo med seboj. Pravzaprav čutijo v zakonu živeče živali, da je občevanje s tujko greh in da to ne sme zapaziti pravi družabnik. O tem pripoveduje Fr. Tiemann sledeče o neki labudovi dvojici, ki jo je opazoval na nekem ribniku. „Ziveli so trije labudi, samec in dve samici, prav prijateljsko do časa druženja. Ker si je namreč labud izbral eno izmed obeh, je bila druga prisiljena zapustiti okolico te dvojice popolnoma. Ako se je pregnana predrznila blizu gnezdiča, tedaj jo je vedno labud z besnim obnašanjem zapodil. To se je ponavljalo tako dolgo, dokler soproga ni bila prisiljena sedeti na gnezdu. Od tod pa je nadaljeval zvesti soprog svoja zasledovanja vedno naprej do kraja, kjer sta bila oba pred valečo soprogo skrita. Tukaj Izpreobrne labud naenkrat popolnoma tvojo obnašanje; postal je ljubeznivost sama ter je to jako velika svota, s katero se Ogrska bogati. — V Avstriji se je prepovedala terminska trgovina leta 1903, v Nemčiji leta 1907. Toda žalibože moramo v Avstriji prenašati učinke, ki jih na našo škodo povzroča terminska igra na budapeštanski borzi vsled carinske unije. Preteklo leto je bila v avstrijskem trgovinskem ministrstvu anketa, na kateri se je premo-trivalo vprašanje zabranitve, ne samo dalekosežnih predprodaj moke, ampak tudi sodelovanja pri operacijah na inozemskih borzah. To sta zares dve važni točki, s katerimi bi se mogla ugonobiti življenska sila budapeštanke igralnice. Preobširno bi bilo navajati vse mnogobrojne intrige in sredstva, s katerimi običajno izzivajo v Budapešti razpoloženje ,a la Hausse'. A najlepše pri tem je, da se v borzi prijaznih časopisih dan-nadan razširjajo vesti, o slabem prezimljenju setev, o škodi, povzročeni po mrazu i. t. d., z namenom, da bi poljedelci še počakali s svojimi ponudbami, da bi pri tem imeli borzni igralci čim največ dobička. „Pester Lloyd" in «Neue Freie Presse", dva lista, ki s posebno ljubeznijo odpirata svoje predale, tem sesavcem in oderuhom, sta priobčila nedavno vest, da so došla iz Nemčije velika borzna naročila ,a la hausse". Na prvi mah je to povsem nedolžna vest. Ali kdor pozna natančneje posledice takih poročil, se mora vprašati: ali ni dosti, da moramo knpovati najdražjo pšenico, sedaj pa moramo še prenašati posledice inozemskih pri nas izvedenih borznih naročil? Zares se stavi potrpljenje ljudstva na hudo preizkušnjo. Gospod borzni svetnik — Alfred Vogel — priobčuje v št 7228 „Börsen-Kuriera" od 19. svečana t. 1. glede svojega izstopa iz tvrdke I. Vogel & Sohn v Simmeringu I. sledečo izjavo: .Temu nasproti trdim, da nisem ni prej ne slej, ko sem opravljal gornje funkcije (kot član borzne komore in razsodišča borze za poljedelske pridelke na Dunaji) sodeloval pri terminskih kupčijah v Budapešti, ki so že po zakonu prepovedani (? I) in ki se nikakor ne slagajo s posli borznega svetnika, in tudi drugače nisem imel nikakih obveznosti, ne na budapeštanski ne na dunajski borzi i. t. d.... Vsa čast taki izjavi! Toda treba je staviti vprašanje, jeli predsednik borze za poljedelske pridelke na Dunaju — kot lastnik paro-mlina Schoeller & Co v Ebenfurthu — nič ne ve o kurznem poskoku oktoberske pšenice 1908, ki je baš njegovim obveznostim na borzi v Budapešti ugajal. Trebalo bi samo, da bi tudi drugi dunajski mlini spravili enako svoto iz Budapešte v svoj žep in potem bi ne bilo potrebno naši vladi razbijati si glave, kako je pomoči dunajskim mlinom. Naš državni zbor na Dunaju za dobrobit ljudstva nima nemalo časa. On se mora baviti z ,bummel"-om v Pragi in raznimi drugimi važnimi stvarcami. Ali če se ubožcu, ki mora s svojim pičlim zaslužkom vzdržavati mnogobrojno družino, podražuje z nepošteno igro njegov vsakdanji kruh za 15—20%, to pač ne more dirniti srca avstrijskega ministra 1 Pač je skrajna potreba, da se v tem oziru napravi red, ker bi bilo sicer prepozno. Hočem končati. Leta 1902, ko se je delalo na to, da se prepove terminska igra na borzi na Dunaji, naperil je v to svrho Generalissimus — 1 užival veselje radodarne, pregrešne ljubezni. Vr-! nivši se k soprogi, se je kazal popolnoma ne-! dolžnega ter ni nehal preganjati z vso jezo prejšnjo ljubico od bližine domačega ognjišča. Ako pa je začutil v sebi ljubezen, sledil je bežeči v skrit kraj ter tam ponavjjal svojo pregrešno igro." Ženska, ki je tudi to opazovala, je vzkliknila: „Da, da, takšni so možki!" Župan Vogt se je pečal z rejo različne pe-rotnine, tudi s kokoši in golobi. Golobnjak je bil nad kurnikom. Golobi so bili vsi sparani, izvzemši golobice, ki pa bi se bila zelo rada vdala. Nek velik golob pa jo je vzel za priležnico. Gotovo je hotel golob pregrešno ljubezen skriti pred svojo soprogo; pelje torej svojo ljubico v kurnik, kjer ji je pomagal v nekem oddelku delati gnezdo. Ko je znesla jajca, vsedel se je zvečer mesto v golobnjak pred bivališče ter branil svojo ljubico pred kokoši in petelinom. Soproga pa je * izdajo davno zapazila in bila zategadelj vedno žalostna in potrta. Prišla je malokdaj iz golob* njaka na dvorišče; jedla je tudi samo za potrebo ter se vrnila hitro nazaj. Žalibog je minulo to življenje dokaj žalostno. Kragulj vjame nekega dne nezvestega goloba, obe vdovi pa sta naenkrat ObjOkavali SVOJO USOdO. Konec prih. raa^ssjsas^sS < 1 (s%S>#^sr*siss» 11 a 31 ■ 11 a 34 • 11 • 40 • 11 * 41 • 11 a 44 ■ 11 ■ 48 a u * 50 • u a 52 a 11 52 • 11 » 56 a 12 » 01 n 12 a 11 m 12 19 n 12 * 30 » 12 e 36 m 12 >• 50 • > 12 56 »J Umetnost in književnost «Slovensko abecede ia ieuska ročna dela*. spisala gospodična Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Preski pri Medvodah, je odobril deželni šolski svet kot učno kniigo na slovenskih ljudskih šolah. Knjižica se naroči pri izdajateljlci, stane 20 vin., ter se dopošlje poštnine prosto. _ Zgodovinski in slovstveni pregled ia prih. teden. 18. aprila: 1797. Preliminarni mir v Leobnu, U je bil podlaga končne mirovne pogodbe v Cara-pofurmlju. — 1819. * Pesnik in skladatelj Juri Fleišznan v Beričevem. — 1820. * Skladatelj Franc pl. Suppe. — 1873. f Slavni kemik J ust pl. Liebig. L- 1894. f Mladinski pisatelj Ivan Tomšič v Ljubljani, ustanovitelj in dolgoletni urednik otroškega lista «Vrtec». 19. aprila i — 1422. Albert V. Avstrijski se poroči z Elizabeto, hčerjo cesarja 2'ge. — 1688. f Sesar Pavel Veroaese. — 1718. Cesar Karel 71. izda pragmatično sankcijo. — 1824. f Angleški pesnik Bjron. — 1846. — f Pesnik Jakob Košar. 20. aprila: — 571. * Mohamed, ustanovitelj turške vere v Meki. — 1801. Piemont postane francoski. — 1808. * Napoleon III. — 1811. * Francoski zdravnik Alphonse Baudin. — 1819. f Gašper Rajko, pisatelj. — 1889. f Jezikoslovec Matej Cigale na Dunaju, urednik slovenske izdaje državnega zakonika. 21. aprila: — 753. pred Kristom. Ustanovitev mesta Rima. — 1521. Ferdinand I. postane vladar nemško-habsburških dežel na podlagi delitvene pogodbe z bratom Karlom. — 1659. f Janez Znoljšek reformator, profesor hebrejščine v Esenu. — 1736. f Slavni vojskovodja princ Evgen Sa vojski. — 1782. * Friderik FrObel. — 1805. * Kemik K. Balling. 22. aprila: — 1488. * Ulrik Huttenski na gradu Steckelberg na Frankovskem. — 1724. * Filozof Immannel Kant. — 1745. Mir v FuBenu med Avstrijo in Bavarsko. — 1861. f Pisatelj dr. Jožef Šubic v Mariboru. — 1897. Atentat na laškega kralja Humberta. 23. aprila: — 1564. Rojstni in smrtni dan (1. 1616) velikega angleškega dramatika Viljema Shakespeare-ja. — 1516. f Mlguel de Gervantes. — 1683. * Zgodovinski pisatelj dr. Marko Hanžič v Žirovnici na Koroškem. — 1785. * Pisatelj Janez Primic, prvi učitelj slovenščine na liceju v Gradcu. — 1786. * Pisatelj Peter Danjko pri sv. Petru ob Radgoni, ustanovitelj pravopisa, imenovanega «dajn-čica*. — 1812. • Pisatelj Juri Vari v Kropi. — 1899. f Jurist Karel Pleško v Ljubljani. 24. aprila: — 1547. Bitka pri Muhlbergu. — 1801. Prvič uprizore Havdnove »Štiriletne čase». — 1854. Cesar Franc Jožef I. se poroči z Elizabeto Bavarsko. — 1877. Začetek zadnje rusko-turške vojne. — 1878. * Pesnik Jaka Volč na Vrhniki. Godovi prihodnjega tedna: 18. Apolonij, Gradislava, Slaviša; 19. Leon IX. p., Kosenka, Ratislav; 20. Marcelin, Dragislav; 21. Anzelm, Ljuboslav, Dragomira; 22. Soter in Kaj, Gruba; 23. Adalbert, Kadim, Vojteb, Vojslava, Vladaja; 24. Jurij, Rusa, Igor. Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 22. v M stoiku; 24. v Radovljici (za živino). Dopisi. Radovljiške novice. — Velikonočna procesija se je izvršila kaj veličastno ob najlepšem vremenu. Ljudstva se je udeležilo nebrojna množica in tudi uradništvo je polnošteviino prihitelo k procesiji. Vreme smo imeli vse praznike najlepše in sneg, ki je toliko preglavice delal premnogim ljudem, je skoro popolnoma izginil, edinole v senci se še nahaja, a tudi tu bo izginil v kratkem. Pomlad je tu. — V pojasnilo. V našem zadnjem poročilu o umotvoru, ki ga je razstavil g. Fr. Roječ, je bilo opaziti malo, a za naravoslovca jako občutljivo napako, kajti tiskarski škrat je napravil iz imena „kozokrilcev" ime „kozokrilcev". Ta napaka se je urinila tudi poročevalcu „Slov. Naroda". — Se pač pozna, da je naravoslovje pri nas prav zanemarjeno. — Naš marljivi gledališki odsek pripravlja neko igro, ki jo hoče v kratkem uprizoriti, in sicer v korist bralnega društva .Triglav". — Lesce. Pivovarna je pričela s svojim delom. A čuje se, da so pričela grebena rasti nekaterim ljudem. Govori se o nekakem „hajlanju", o prepevanju „Wacht am Rhein" in o preganjanju „Slov. Naroda". — Za danes samo to in upamo, da, zadostuje, da se gotovi ljudje spametujejo, ker drugače bo treba vzeti v roke mokro cunjo. Il selške doline. Kmalu po letošnjem občnem zboru češnjiške posojilnice se je nekdo v «Domo-Ijubu» široko raskoračil in na vso moč hvalil to posojilnico in druge češnjiške naprave. Zraven je obrcal posojilnici v Železnikih in v Dražgošah in po stari navadi tudi drazgoškega učitelja. Ko je potem terru dopisnika dal nekdo zaslužen odgovor in se mimogrede dotaknil tudi češnjiške posojilnice, nastal je velik krik med našimi klerikalci. Svojo jezo pa stresajo, Bog ve zakaj, posebno nad draž-goškim učiteljem. Kakor da bi razun klerikalcev in njega v naši dolini ne bilo nikogar, ki bi znal skovati kak dopis. — Posojilnica na Cesujici je res imela svoje dobre čase, pa so menda minuli. Ce ima 60.000 kron naloženega denarja, ga bo lahko še porabila, in ie ga porabi, se ne gre samo za 150 kron dobička, ampak za vse kaj več. Posojilnica, ki nima nič naloženega denarja, je namreč vebka revica. — Ce je poslovanje pn češnjiški posojilnici tako vzorno, kako pa da tamkaj pono ve zadolžnice šele če: 6 ali 8 in morebiti še več let, ko vendar ve vsak novinec v posojilni čarstvu, da velja zadolžnica na poroke samo 4 leta. Radovedni smo tudi, koliko je na Cešnjid več ljudi, zmotnih voditi posojilnico, kot v Dražgošah. Zakaj neki Dražgošane tako zavidate za vsako stvar? Ali m ari mora prav vse biti ravno na C šnjicif Dražgoiani so se pač naveličali vedno le dragim delati tlako in hočejo sami gospodariti s svojim denarjem. V Kranja, dna 17. aprila 1909. * Delefaeije se imajo sklicati na dan 14. septembra. * Državni s bor se sniie dne 27. aprila. Proračun za leto 1910. ki je baje že izdelan, se predloži parlamentu koncem maja. Sicer predloži vlada osnovo o aneksiji, načrt o trgovskih pogodbah ter načrt o odškodnini, H se plača Turčiji za Bosno in Kecegovino. Parlament ima zborovati do konca junija. * Skopal »laiitraki Ifst je bil v sredo na Dana ju pod predsedništvom barona Aehrenthala. Ministrski predsednik baron Bienerth se seje ni udeležil, ker je obolel. Zastopal ga je potjedeljski minister dr. B r a f. Trgovinskega ministra dr. W e i 6-kirehner j a, ki se še ni vrnil s juga, je zastopal sekcijski načelnik dr. Riedl. Ministrski svet je v prvi vrsti razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Romunijo. Avstro-ogrskim delegatom pri teh pogajanjih so se dala nova navodila, ki dajejo jamstvo za to, da bo že tekom prihodnjega tedna mogoče uspešno končati pogajanja. Koncem tedna odideta v Bukarešto avstrijski sekcijski načelnik Seidler in ogrski državni tajnik Szterenvi, da podpišeta v imenu avstro-ogrske vlade pogodbo. Reakcionarna revolucija na Turšken. Proti mladoturškemu odboru, ki se je prav o Veliki noči hotel preosnovati v politično stranko, se je nenadoma izvršila revolucija, ki je, sodeč po dosedanjih poročilih, strla njegovo moč. V vsem gibanju je še toliko nejasnega, da je doslej popolnoma nemogoča sodba o dogodkih, njih vzrokih in posledicah. Skoraj nesumljivo je pač, da so čudno revolucijo povzročili reakcionarni, mohame-dansko-verski elementi, kar izpričuje velika udeležba mohamedanskih duhovnikov in njih gojencev, ter zahteva, da se zopet uveljavi takozvani šeri-jatski zakon. Zelo verjetno je pa tudi, da ima sultan sam prste vmes. Težje je razumeti, da se je uprla vojaščina, če se pomisl*, da je bila lanska mladoturška revolucija le zato mogoča, ker so vojaki skoraj povsod sledili svojim mladoturškim častnikom, katerim se sedaj šiloma upirajo. Nasprotje proti Miadoturkom, kolikor se je moglo opažati, teče iz dveh virov. Na eni strani so mohamedansko-pravoverni, nazadnjaški elementi, ki so se pred kratkim združili v organizaciji «Iti— bati Mohamed*, na drugi pa takozvana liberalna zveza, v kateri se zedusjujejo s Torki tudi Grki, Srbi, Bolgari in Arbanasi. Prvi sovražijo Mlado-turke, ker jim očitajo, da prezirajo naobamedanstvo in odpravljajo stare islamske zakone; drugi pa trdijo, da so, odkar so na krmilu, pokazali nezmožnost za obsežno politiko ia velike reforme. Med množicami sta pa*.... gotovo delovala dva glavna razloga, da je našla agitacija proti Miadoturkom tako ugodna tla: Njim pripisujejo krivdo, da je Turčijo definitivno izgubila Bosno in Hercegovino ter protektorat nad Bolgarijo; najbolj klerikalne je pa tudi vznemirjal namen, da bi imeli tudi kristjani služiti kot vojaki, s čemer bi bila do dobrega priznana enakopravnost ne-mohamedancev. Revolucionarji so imeli uspeh in so ga deloma dosegli s krvjo. Ce ni v tej zmagi nevarnost za novi red sploh, za konstitucrjo in parlament, se bo kmalu pokazalo. Dunaj, 13. aprila. Revolucionarno gibanje v Carigradu se je začelo tako: Zjutraj sta dva bataljona zasedla Zofijino džamijo in parlament; na čelu je bilo le malo častnikov, kajti večinoma so jih vojaki zaprli v vojašnici. Kmalu se je vojakom pridružila ogromna množica, ki je narastla na sto-tisoč glav ter je zasedla vse dohode k parlamentu. Uporni vojaki so zahtevali uveljavljenje starega še-rijatnega zakona, odstranitev velikega vezirja, vojnega ministra in predsednika parlamenta ter zase generalni pardoa in priznanje, da ravnajo patri-otično. Množici se je pridružilo 7000 «zoff» (duhovniških gojencev). Vodja ustašev je neki podčastnik. Brzojavne žice so po vsem mestu pore-zane. Popoldne so uporniki hoteli izvabiti vojaštvo iz vojnega ministrstva, kar je preprečila kavalerija. Tnihtam je prišlo do spopadov. Skoraj vsi častniki so v vojašnicah zaprti; precejšnje število jih je ubitih. Sajh il Islam (cerkveni poglavar) se je pogajal z nstaši, toda šaman. Uporniki zahtevajo tudi razpust mladoturškega odbora; predsednik parlamenta naj hi postal Ulema Mns taf a paša A sim, podpredsednik pa Armenec Lohrab. Predsednik zbornice je demisioniraJ, prav tako tudi veliki vezir in ves kabinet Tudi iz pokrajine, slasti iz Kosova in is Albanije prihajajo vznemirjajoče vesti. Skoplje, 17. aprila. V raznih arbanaških krajih, zlasti v Ipeku, so se uprli ArbanasL Upor se širi boljinbolj. V Ohrid i, kjer se je lani pričela mladoturška revolucija, je prišlo do hudih bojev med ustaškimi Arbanasi in vojaki. Ustašem se je posrečilo, premagati vojake, zavzeti vojašnice in premagati mladoturške častnike. Tudi v Ipeku so ustaši porazili vojake; vodja arbanaških ustašev Isa Buletin, Eroti kateremu se je pred 3 dnevi odposlalo več ataljonov, je felegrahral v Carigrad, da je pripravljen priti tja in skleniti mir z novo vlado. Plavi)«, 17. aprila. V raznih krajih novo-pazarskega sandžaka so izbruhnili krvavi nemiri; več Mladoturkov so ubili, nekateri so zbežali v Bosno. RaivoJ cen it UtaeB trgu. Od početka toletne kampanje se žitne cene, zlasti pri plenici, stalno dvigujejo ter so — vsled bojazni pred vojno — dne 24. marca akcije dosegle najvišji kurz K14-50 za 50 kg iz Budimpešte. Politični pr** ibrat provzroöil je rapidno znižanje cen in malo dnij zatem zaznamovali smo več nego edno krono na 60 kg nižje cene kar je pač naj-bolji dokaz, da je bilo stalno dviganje cen v ozki zvezi s političnimi nemiri. Z ozirom na ta, da se je vreme dosti izboljšalo in pa, da so od vseh strani prihajala glede setev le ugodna poročila, je vladalo splošno mnenje, da bodo naša notiraaja kmalu prišla na normalno višino. Tesna zveza med agrarci — gre se tu zlasti sa ogrske veleposestnike — in pa terminskimi Špekulanti v Budimpešti pa nas je kmalu o čem drugem poučila. Gene so se jele od začetka aprila — prav brez vsakega vzroka — zopet stalno dvigati in dne 16. aprila je pšenica sopet dosegla svoje najvišje stališče od K 14 50, za 50 kg is Budimpešte. Tekom 3 tednov imeli smo tedaj pri ceni znižanje od več nego ene krone na 50 kg in zopet ravnotako povišanje. Kako moreče pa taki dogodjaji na razvoj normalne kupčije vplivajo, bodisi pri mlinski stroki ali pa pri prodaji moke, bo pač vsak strokovnjak ssm lahko izprevidel, ker se izgubi pri takih odno-šajib vse zaupanje in vse veselje do kakihkoli pogajanj. Tudi v Ameriki se je od začetka oktobra — pod vodstvom velikega špekulanta James Patten — ustanovila družba za nakup pšenice, ki je polagoma tako efektivno blago, kakor tudi velik del v trgu se nahajajoče termin-plenice za maj pobrala ter s tem potisnila ceno pšenice na nepričakovano višino. Danes stane pšenica v New-Yorku približno 25 K na 100 kg kar je seveda v prosti Ameriki popolnoma opravičeno vzbudilo veliko nevoljo pri vseh ljudskih slojih. Vsled te velike gonje cen je predsednik poljedelske komisije v poslanski zbornici predložil postavni načrt, da naj se terminska kupčija s pšenico, bombažem in poljedelskimi pridelki prepove, in kakor se bal sedaj iz New-York* brzojavno poroča, bode država kmalu potrkala na vrata teh žitnih skopuhov, kajti med ljudstvom pojavil se je občuten nemir, s katerim znajo biti v zvezi nedo-gledne posledice, ako se te brezmejnje gonje takoj ne vstavi. Take so danes razmere v Ameriki. Pri nas pa te puste od peščice ljudij, ki s vsakdanjih kruhom brezsrčno špekulirajo in skopuhsrijo, držati v šahu, ne da bi imela naša država toliko poguma, da bi v tej igralni beznici temeljito pomedla. Z balkanskimi državami, zlasti s Romunije in Srbijo, se glede trgovske pogodbe nikakor niso mogli zediniti In barantali so v pravem pomenu besede za vsako živinsko glavo, da ae ja ne bi kaj dotaknili rahločutnosti naših agrareev, na drugi atrani pa puste, da se milijone in milijone konsu-raentov, na način, ki je za dvejssts stoletje res nekaj posebno sramotnega, izropa in izteza. Koncem aprila se sestane državni zbor in tu se pravim ljudskim zastopnikom nudi ugodna prilika, da v tej zadevi blažujoče delujejo, kajti, kakor se vidi, v vladnih krogih brezmejne frivolitete tega skopuharstva s kruhom niti zadostno oceniti ne vedö in niti ne uvidijo, kakšna rasjarjenost se lahko med ljudstvom zbudi zaradi te nezaslišne in popolnoma neutemeljene gonje s cenami. Naše carine, ki so bile dne 1. marca 1906 od K 3 60 na K 6 30 povišane, državi takorekoč niti vinarja več ne donašajo, vse prekocene se stekajo le v prav širokih tokih in nikdar nasitljivih žepih agrareev in sa precej lepi ostanek, ki odpada pri današnjem nivoju cen, pa je tu par borznih jobbov, ki so si tekom te kampanje nabrali težke milijone. Skrajni čas je že, da država — upoznavü dalje nevzdržljive razmere — temeljito vmes poseže, da ali z ognjeno šibo razpodi to igralno bando, ali pa, da uvozno carino za plenico, vsaj za kratek čas, popolnoma odstrani, da temu skopuh arjenju z kruhom kar najhitreje napravi konec. —ko— Novičar. Občinska gaja -t Radovljici se je vršila dne 14. t m. ob 6. uri zvečer. Točno ob 6. uri otvori župan sejo ter imenuje overovateljema zapisnika odbornika Fr. Saj ovca in Iv. Šego, nakar preide na posamezne točke. Zanimivo je bilo poročilo o vodovodnih načrtih, ki jih je izdelal deželni odbor. Soglasno se klene graditi, oziroma podaljšati vodovod v Podmesto s preostalim doneskom 20.000 kron, ki se je prihranil pri gradbi radovljiškega vodovoda. — Daljša debata se je vnela pri obravnavi ..enotnega" vodovoda, ki naj velja kakor nekak podaljšek radovljiškega vodovoda, namreč Hraše-Studenčice s stroški 25.000 K, Predtrg s stroški 12.000 K in Ljubno 44.000 K, skupni stroški 81.000 K. Sklenilo se je soglasno, da občinski zastop mesta Radovljice nima nič proti graditvi tega »enotnega" vodovoda, temveč stoji kakor prej na stališču, da morajo imeti prvi graditelji radovljiškega vodovoda to prednost, da jim ne bo zmanjkalo nikdar vode. — Zanimivo je bilo obravnavanje električnega vprašanji! ki tako vznemirja razne občine radovljiškega okraja in deželni odbor. Občinski zastop zastopa stališče, da naj se gradi elektrarna ob Završnici kakor delniško podjetje, a do delnic imajo pravico le posamezne prizadete občine. Zato se sklene, da stopi županstvo v dogovor z ostalimi občinami, ki naj naprosijo, da deželni odbor pošlje strokovnjake, da preštudirajo vso zadevo in potem poročajo, je-li priporočljivo to podjetje ali ne. — Deželni odbor je pa prišel na jako ..imenitno" idejo, odkar Ima 10 milijonov na razpolago. On hoče graditi velikansko električno podjetje ob Završnici, ki bo baje veljalo okrog 3 milijonov kron. Ali je ta ideja samo reklama, ali resna misel, pokaže bodočnost... Občinski zastop je sklepal dalje tudi o popravi takozvane brvi čez Savo na ,,gmajni" ter je odredil, da pregledata odbornika Kunstelj in Vurnik imenovano brv ter poročata prihodnjič, s kakimi stroški bi se dala popraviti brv. — .V občinsko zvezo se sprejme Rezo Leeatovo. — Rešijo se nekatere pritožbe radi previsoko odmerjene vodarine. — Župan zaključi nato sejo z opombo, da se nekatere točke rešijo v prihodnji seji, ki bo v kratkem. Il seje občinskega odbora v Skofji Loki dne 5. aprila 1909. Predseduje župan g. notar Niko Len ček. Navzočih je 13 odbornikov. O vero vatel je m zapisnika imenuje župan gg. Leona Lavriča in Alojza Krennerja. Zupan prebere zahvalni dopis c k. okr. glavarstva v Kranju za častitko o priliki 60 letnega cesarskega jubileja. — Pregledovale! občinskih računov za L 1908 se izvolijo. — 1 prošnja za podelitev koncesije za žganjetoč na drobno v gostilni se sklene podpirati. — Lukančič-Prevodnikova dekliška ustanova se podeli 1 prosilki. — Sklepa se o več prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. — Sklepa se o različnih stvareh po predlogu gospodarskega odseka. — Prošnja 1 posestnika za prepustitev obč. sveta v obsegu 60—70 m* se ugodi proti plači K 10 — za m8. — Po predlogu klavnič-nega odseka se sklene dosedanjo stekleno streho na pročelju klavnice odstraniti in jo nadomestiti s streho iz kositrja. — 2 prošnji za podelitev podpore, oziroma podelitev službe v ubožni hiši se rešijo. — Opoiarjamo slavno občinstvo na današnjo veselico s plesom, ki jo prirddi .Narodna čitalnica* skupno s Dramatičnim in Pevskim odsekom. Radi nepremagljivih ovir se je morala opustiti uprizoritev enodejanke «V sred' noči» in se mesto te ponavlja enodejanko € Nočno delo* z gospo Valenčičevo v glavni ulogi. Ako le pomislimo, da bo češko pivo na razpolago, smemo upati, da bo prireditev obilo obiskana. Še enkrat opozarjamo, da se posebna vabila niso razpošiljala in da so vsi člani in njih prijatelji dobro dosU Lawa-tamil na sokolskem telovadiiču se prične igrati s 1. majem. Ker se napravi le en prostor se bode lahko igralo v več oddelkih. Zglasiti se je pri bratu Janku Sajovicu. Mesečnina je 4 krone. Ako se zglasi za Croquet zadostno število igralcev, se bode tudi za to prostor uredil in pripravil. Mesečnina 1 krona. Upati je, da se zglasi prav mnogo prijateljic in prijateljev teh dveh lepih in zdravih športov. Oposarjemo na dijaško prireditev, ki se vrši v četrtek, dne 22. aprila ob osmih zvečer v gimnazijski telovadnici (vhod z dvorišča). Velikonočna icbota — heill Zopet smo imeli Kranjci čast, da smo slišali na velikonočno soboto grmenje nemške komande naših hrabrih sinov Slovenije — veterance. Culi smo že cel mesec od gotovih strani, da je pri kranjskem veteranskem društvu vpeljan slovenski poveljevalni jezik, toda glej čudo, zmotili smo se, preveč smo zaupali nekaterim članom tega društva, ki so nam vedno zastavljali častno besedo, da se uvede slovenski poveljevalni jezik, ako se pa to ne zgodi, pa oni izstopijo. A tndi oni so še v soboto capljali in «ekselcirali» na nemški komando. Naj končno vpralamo g. načelnika društva: Ali se mogoče na noben način ne more kdo izmed poveljenikov naučiti slovenskega poveljevanja, ali pa gg. veteranci ne razumejo teh par slovenskih izrazov, ki so jim potrebni za njih nastope. Počakati hočemo še nekaj časa, mogoče si premislijo gospodje veteranci in vendar sklenejo, da se uvede slovenski poveljevalni jezik. Nočemo pa več slišati od njih samih obljub, da bo in bo slovenska komando, temveč gotovost Na svidenje zopet l —e—ik. Opoiarjamo, da se vrli jutri, v nedeljo 18. t. m. v Šenčurju slet gorenjskih telovadnih odsekov nočnih ptic, spojen z javno telovadbo. Kdor more, naj si pogleda to zanimivost, da bo vsaj vedel presojati nastope čukov in Sokolov. Č. Majski vosal rad, ki ga je izdalo ravnateljstvo državnih železnic te dni, ima več bistvenih izpre-memb. Največ izprememb je pri vlaku, ki je doslej vozil is Ljubljane ob 7*85, ta vlak pojde od 1. maja naprej it ob 8 88, drugi ponočni vlak, ki je vozil oh 10-40 pa odhaja ie ob 10. ari zvečer. Prvi jutranji vlak pride v Ljubljano za 16 minut pozneje, drugi ob 11-23 (sedaj 11 22), prvi popoldanski ob 4-15 (sedaj 3 36), drugi ob 6 49 (sedaj 6*60), tretji (večerni) ob 842 (sedaj ob 845), iadaji (ponočni) pa ob 11*08 (sedaj ob 11-50). Iz Ljubljane odhaja prvi jutranji vlak ob 7 03 (sedaj 705), eb 9-26 ostane isti, opoldanski ob 1140 (sedaj 1138), popoldanski ob 8*88 (sedaj 345). Zadnja dva vlaka staže zgoraj označena. Nedeljski in praznilki vlak od 30. maja pojde iz Ljubljane ob 5*42 (sedaj 550). — Pri tržiški železnici vozijo vlaki iz Kranja ob 8 03, 1238, 4*38, 7 58 in pridejo v Tržič ob 850, 125, 525, 845. h Tržiča odhajajo ob 5 40, 919. 230, 6 20 ter pridejo v Kranj ob 6 21, 10—, 3 11 in 7 01 zvečer. — Pri kamniškem vlaku je le povsod za par minut razlike. Izvanredni občni zbor .Sokola* z ženskim oddelkom v Kranju se vrši v soboto, dne 24. aprila v telovadnici ob 8. uri zvečer. Denar je pozabil nekdo v železniškem vozu. Na postaji v Kranju se dobi. Umrl je danes popoldne g. Jakob Killer, hišni posestnik v Kranju. N. v m. p! Debela toča je padala ta teden na Gorenjskem od Radovljice do Kranja. Umrl Je v Stražišču pri Kranju prokurist tvrdke Globotschnig, Piero Jugoviz. Obrtne zadruge na Bledu drugi občni zbor bo v nedeljo, dne 18. t. m., v hotelu »Evropa" poleg kolodvora na Bledu. Začetek ob poldveh popoldne. Is davčne službe. Prestavljen je davni asistent A. Likar iz Tržiča v Mokronog. Kranjski deželni predseinik baron Schvrars je zaukazal, da uradna „Laib. Ztg.* ne sme več prinašati imenovanj konceptnih uradnikov pri dež. vladi. Zakaj? Da bo tem lažje nastavljal Nemce, ne da bi javnost o tem vedela. Frocosijo v senci bajonetov so imeli v soboto v Ljubljani; ker je spremljala šenklavsko procesijo vojaška godba se je za njeno ..varstvo" napolnila cela Ljubljana z orožništvorn. •Sokol* na Bledu. Ustanovni občni zbor blejskega Sokola, ki je bil dosedaj le odsek marljivega radovljiškega društva, se je vršil „pri Jeklerju" ob navzočnosti 60 članov. Tajnik pripravljalnega odbora, brat Olivotti, je pozdravil sokol ske zastopnike iz Ljubljane (1), Radovljice (9) in Javo mika (2) ter razložil dosedanje delovanje odseka. Brat Plemelj je poročal o blagajniškem stanju in naznanil, da si je odsek nabavil telovadno orodje v vrednosti 1000 K- Vestni poročili sta se z odobravanjem vzeli na znanje. V odbor so bili izvoljeni: Starosta Jakob Peternel, podstarosta Viljem Repe, tajnik Pranj Olivotti, načelnik Fran Peternel, tajnikov namestnik Avgust Erat, blagajnik Urban Plemelj, blagajnikov namestnik Ivan Zrimec, odbornki: Josip Stare, dr. Gabrijel'Hočevar, Peter Dolar, Anton Rus, gospodar Anton Ropret, zastopnik zveze Fran Olivotti, namestnik Fr. Peternel, delegati na zvezni občni zbor Fran Olivotti, Viljem Repe, Fran Peternel, Leopold Lebar, Andrej Soklič, Janez Kokalj, pregledovalca računov Ivan Pretnar, Josip Žirovnik. Nato je starosta brat Peternel v lepem nagovoru prevzel vodstvo društva, poudarjal, da bodo starejši z veseljem in vnemo podpirali „Sokola", dobro vedoč, da ima domača mladina od telovadbe le korist, ter odločno zavrača trditve nasprotnikov, da bo „Sokol" odvračal tujce in s tem Bledu škodoval. Brat Dre-nik omeni iz narodno-gospodarskega stališča pomen telovadbe, ki utegne postati v doglednem času velike vrednosti za Bled kot zdravišče. (Ploskanje in odobravanje.) Starosta radovljiškega „Sokola" brat dr. Vilfan poudarja, da je to najbolj pomemben dan za Bled, ko se je ..Sokol" ustanovil. Omenja sokolski izlet na Javornik, kjer so bili že navzoči sedanji blejski Sokoli in prejeli vspodbudo za telovadbo. Dolžnost naša je, da preprežemo kar le mogoče našo krasno gorenjsko stran s sokolskimi društvi, v katerih bodo zastopani vsi sloji od kmeta do najvišjega gospoda. Tedaj bo naša domovina rešena. Za Bledom in Bohinjsko Bistrico mora priti sedaj predvsem Kranjska gora, ki je na meji, zatorej treba poživiti društvo. V nadaljnem govoru zavrača trd t ve o nekaki mednarodnosti Bleda in opozarja na druga svetovna ždravišča, ki Imajo odločen značaj svojega kraja. Ponosni moramo biti, potem nas bode tujec spoštoval. Po tem navdušenem govoru zo zapeli Sokoli „Hej Slovani". Na to je starosta brat Peternel zahvalil se še enkrat vsem navzočim za udeležbo, pozival k nadaljnemu vztrajnemn delil ter zaključil ustanovni občni zbor. Društvo šteje 85 članov, 27 telovadcev ter ima lepo orodje. Domžalski dogodki. .Slovenec t poroča : .Domžalski Oberwalder, ki je ustrelil Slovenca Jereba, je bil ob Veliki noči izpuščen iz preiskovalnega zapora. Skoro istočasno kot se je doigralo krvavo dejanje med Oberwalderjem in Jerebom, je v Domžalah v nekem malenkostnem prepiru nekoliko opraskal Slovenec Habjan nekega pekovskega vajenca. Ta poškodba je bila tako silna, da je pekovski vajenec že drugi dan hodil okoli in dejal: .Habjan naj kar pride k meni, en liter ga bova spila pa bo dobro.* Z ozirom na to in ker Habjan ni nikogar usmrtil, je posredoval Župan, naj bi Habjan ostal do obravnave prost. Zupanovo posredovanje ni imelo nobenega uspeha. Habjana.so o velikonočnih praznikih orožniki vklenjenega peljali v zapor. Na vsak način je to neenako ravnanje čudno in kriči po pojasnilu. Občni zbor učiteljskega društva sa redov-ljtiki okraj se je vršil pretečem četrtek ob nenavadno veliki udeležbi v jeseniški šoli. Ker je dosedanji društveni predsednik tovariš A. Grčar odstopil iz starostnih in zdravstvenih ozirov, je otvorii shod predsednik, tovariš Josip Ažman ter v lepih besedah slavil zasluge dosedanjega predsednika, ki je vodil društvo nad 13 let. Iz tajni-kovega poročila posnemljemo, da je društveni odbor storil v polni meri svoje dolžnosti. Veselo poročilo nam je podal tovariš blagajnik, kajti dohodkov je bilo 173 K, a stroškov 8369 K preostaja 89*31 K. V društvu so skoraj vse učne moči v okraju, tako da vlada med učiteljstvom prava vzajemnost, ki dobro ve, da je edinole v slogi prava moč. Med letom je umrl tovariš Frančišek Avse na Bohinski Beli, društvo mu je položilo na rakev venec, a ob odprti gomili mu je govoril tovariš predsednik. Jako poučno je bilo predavanje tovariša Iv. Erbežnika: Kako je odvaditi otroke od trdosrčnosti. Ker je obljubil tovariš predavatelj, da objavi svoj referat v kakem stanovskem listu, opuščamo navajanje vsebine. Odbor se je na to volil z vzklikom: predsednik Iv. Šega, Radovljica; podpredsednik Josip Ažman, Žirovnica; tajnik Fr. Jaklič, Radovljica; blagajnik Josip Korošec; odbornika Ernestina Oman, Begunje in Josip Žirovnik, Gorje. Izmed raznih nasvetov omenjamo le predlog, da društvo prične prirejati takozvane .društvene kružke", kjer se bo gojilo tudi razno predavanje in drugo. Po občnem zboru se je vnela prav živahna zabava v restavraciji Humer, a žal, da se je približal tako blis-kavo čas ločitve. Kličemo le: na skorajšnje svidenje pri prvem sestanku. — č. Požig. K posestniku Šušteršiču v Zgornji Šiški so pripeljali voz stelje. Le-ta je bila ponoči zažgana in so takoj, ko so ogenj opazili voz z gorečo steljo odpeljali od hiše, ter jo zvrnili v Vodnikov ribnik, t. j. v onega, v katerem je naš pesnik Valentin Vodnik v detinjskih letih žabe lovil. Ker so pa požar prepozno opazili in je bila že tudi hiša v plamenu, je požarna bramba ni mogla več rešiti ter se je morala slednič omejiti le na bližnje objekte. Škoda nam še ni znana in se govori, da je steljo nekdo nalašč zažgal. Pogreb Jerebov, o katerem smo zadnjič poročali, je bil velikansk. Voz, ki je pripeljal rajnika iz Ljubljane, je pričakovala velika množica, ki je bila zelo mirna. Vse je bilo žalostno, ko so izročili materi zemlji ostanke mladeniča, ki mu je tako nesrečno končala mlado življenje nesrečna kroglja. Rajnik ni sam povedal, kdo da ga je ustrelil in na mrtvaški postelji le trdil, da ga je en Nemec. Oberwaldner se je v govorjenju sam izdal. Pripovedal je, da mu je rajnik strgal havelok. Na Brdu so pri okrajnem sodišču nekaj časa Oberv/aldnerja pridržali, a ga zopet izpustili. Še nekoliko skrivnostna tragedija Ober* vvaldner-Jereb se konča pred ljubljanskimi porotniki. Oberv/aldner je na prostih nogah, ker se ne boje, da kot posestnik pobegne pred pravico. Umrl jfl je v Š&ofji Loki na velikonočni pon-deljek vrli narodnjak, posestnik in gostilničar gosp. Alojzij Jerala. Ponosi islet. Dne 14. t. m. so napravili nekateri dijaki cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju pod vodstvom prcf. M. Pirnata poučni izlet v Bobovek pri Predosljih, da si ogledajo tamkajšnjo, v velikem slogu napravljeno opekarno. Lastnik opekarne g. deželni poslanec in župan Janez Zabret je bil tako prijazen, da je sam osebno vodil izletnike po vseh prostorih opekarne, jim razkazoval razne stroje in naprave ter jim obširno razlagal ves proces pri izdelovanju opeke. B?di mu za njegovo uslužno*t na tem mestu izrečena dostojna hvala. Sokol Is čitalnica v Skoiji Loki opozarjata vse Slovence, ki jim je pri srcu naša družba sv. Cirila in Metoda, da v prid slednje uprizorita na Belo nedeljo viharno burko .Veharjevo letovišče*. Kdor hoče vžiti krčevito gibanje in potresanje trebušnih in obraznih organov, naravni izraz zadovo-ijivosti ter majnik veselja, mu ga bo dveurno bivanje v tem letovišču v razkošni meri nudilo. Kdor je zadržen, naj pošlje svoj prispevek in s tem najlepše osvodoči svojo iskreno ljubezen do naroda. 0 nbitem Toneta iz Dravelj se še poroča: Tome je v četrtek delal do večera na travniku v Kosezah, potem pa se z nekim sosedom povrnil domov. Med potom sta krenila v gostilno in okrep-čavši se, šla v Dravlje. Ko prideta do Tometove hiše, tega še ni imelo veselje iti domov, marveč sta šla dalje, kjer sta se kmalu razšla. Tome je šel potem še v neko drugo krčmo in šele od tam se je bil namenil domov. Ko sta šla iz Kosez, sta nekoga opazila, da jima je sledil, a spoznala ga nista. Ko je bil Tome sam se mu zasledovalec pri* bliža ter ga tako udari s kolom po glavi, da je padel in obležal — Krivca je oblast naglo dobila v pest Poleg mrtvega Tometa je bila krtina, na kateri se je spoznala stopnja, in sicer je bilo ras-videti, da je bil čevelj ns podplatu zakrpan ter da sta manjkala dva žeblja. Leto stopinjo so primerili s čevljem 18 letnega Tometovega vauka, sina v Mednem omožene hčere Ivane, kateri je živel pri Žm, in bi mu bil ta zapustil celo premoženje, r je čevelj s stopinjo docela sličen, ni bilo dvoma, da je vnuk prizadet pri hudodelstvu. Ker se je pa culo tudi o Tometovs ženi zoper svojega moža več sumljivega, je orožništvo aretiralo in sodišču izročilo ženo, kakor tudi vnuka. Kakor kroži javna govorica, je fant zato izvršil U grozni čin, ker se * je bal, da bi mu ded ne bil zapravil preveč premoženja. Se bo li dejanje idenbfi kovalo z ubojem ali umorom, dožene nadaljnja preikava. Koliko je bile v marcu dvignjenih vlog Is senike «Kranjske hrsailnlee* v Ljubljani? Po izkazu, priobčenem v uradni „Laibacher Zeitung", je meseca marca dvignilo 2322 strank iz nemške „Kranjske hranilnice" v Ljubljani 2 milijona 848.739 kron. Stanje hranilnih vlog je padlo na 47 milijonov kron. Ker je stanje hranilnih vlog znašalo pred septembrskimi dogodki 76 milijonov, je s tem dokazano, da je bilo od septembra pa do 1. aprila t. 1. dvignena iz nemške ,,Kranjske hranilnice" v Ljubljani naravnost ogromna vsota 20 milijonov kron. Računski listki družbe sv. Cirila in Metoda so v letu 1908 rešili — sme se reči — 200 slovenskih otrokll Sredstvo tako malenkostno na videz — uspehi pa veliki 1 Prosimo, naj se ta vir naši družbi vsepovsod uvažujell Is Rateč pri Kranjski gori. Odposlanstvo gasilnega društva Rateče je izročilo svojemu bivšemu načelniku in ustanovitelju g. Jalenu krasno častno diplomo. Tudi v Rateče se vrača pomlad. O praznikih so se vrnile prve lastavice in pisani metulji. Tudi žabe se oglašajo. Sneg leži v ravnem na senčni strani še dobrih 60 cm. Županom občine Rateče je zopet izvoljen posestnik g. Ivan Jalen. Živiol Umrl je v Kropi gosp. Karol Pribroutz, posestnik, fužinar in krajni šolski nadzornik istotam. Omenjamo tudi, da je pokojnik opravljal od leta 1872 službo krajnega šolskega nadzornika na on-dotni šoli. Rajnki je imel tudi bogato zbirko rudnin. V svoji oporoki se je blagi pokojnik spominjal tudi šole. Lahka mu žemljica I — Iz življenja blagega ranjkega priobčimo prihodnjič nekatere zanimive podatke. Velika pevska slavnost v Ljubljani ob priliki petindvajsetletnice „Slov. del. pevskega društva „Slavec" se vrši dne 27., 28. in 29. junija t. 1. Predrugačen nssiv. C. kr. poštni urad Le-skovica se nazivlje odslej uradno Leskovica pri Domžalah. Nova nabiralaica je začela poslovati te dni v Gojzdu, okraj Kamnik, in ima zvezo s c. kr. poštnim uradom v Kamniku. Za novi Aljažev dom je občina Dovje prodala več sveta v Vratih proti Triglavu. Živiol Uraulinke v Škot jI Loki so nedavno dobile, tako se nam poroča, od naučnega ministrstva dovoljenje za ustanovitev ženskega učiteljišča. — V doglednem času seve dobi potem ta zavod pravico javnosti in tako je zopet korak nadalje storjen v poklerikalenje ženske naše mladeži. Smo pač v Avstriji! Nasadi dnhana v Dalmaciji so dovoljeni, kakor tudi na vseh dalmatinskih otokih. Ali nasadi so dovoljeni samo na krajih, ki so zato prikladni in samo onim, ki imajo dovoljenje od vlade. Istočasno sadenje dubana v Dalmaciji in Hercegovini ni dovoljeno, ravno tako se tudi mladike duhana ne smejo prenašati iz Hercegovine Čez mejo v Dalmacijo. Sadno drevje spomladi. Prvo, kar imamo spomladi storiti, je, da otrebimo drevo mrčesa, lišajev, pajčevine in druge nesnage. Paziti je posebno na hrošče-rilčkarje, ki ležejo jajca v brstje, ki se ravno razvija in katero potem ličinke popolnoma pokončajo.s V prihodnjih tednih dobiti jih bo po drevju vse polno. Pod drevesa raz-prostremo rjuhe, stolčemo vejo za vejo in potem mrčes sežgemo. Poleg tega imamo tudi razne vrste gosenic, katerih je treba drevo kolikor mogoče čisto iztrebiti. Mladim drevescem je treba spomladi zalivati. Zalivati je treba takole: Ne prevečkrat, vsakih 14 dni in tedaj zelo močno. Dobro pa je, če tudi zvečer in zjutraj nekoliko poškropimo drevesca, a ne preveč. Ovokronski srebrni novel ali goldinarji bodo zopet prišli v promet, ker je zaradi njih opustitve začelo primanjkovati kron in novcev po 5 kron. Otroške bolezni. V Berolinu so nedavno preiskovali, katere bolezni imajo otroci navadno, predno vstopijo v ljudsko šolo. Dognalo se je sledeče v eni šoli: 50 odstotkov otrok je še pred vstopom v šolo že prestalo ošpice, 26 odstotkov oslovski kašelj, 17 odstotkov kožice, 11 odstotkov škristico in 5 odstotkov difterijo (devico). Ker so vse te bolezni nalezljive, je dokazano, da šola ni kriva, ako otroci zbole, nego premala skrb mater. Seveda pa je nalezljivost v šoli včasih neizogibna, ako se pravočasno ne ukrene, da se bolni otroci obdrže doma. Neka strašna ženska, 32 letna Katarina Božič, je stala te dni pred sodniki v Trstu. Njen mož, ki je slaboumen, se je pregrešil nad 2 deklicami v starosti 8, oziroma 10 let, pri čemur mu je žena pomagala, fina deklic je dobila grdo bolezen. Nesramna ženska je obsojena na 6 mesecev težke ječe. Zahvala. Darila. Upra vništ vo našega lista je prejelo t Za drnšbo sv. Cirila in Metoda. V počeščenje spomina sorodnika gosp. Petra Jugoviza v Strazišču, daruje rod' bina Jugovie r Kranju 6 kroti. Z* Dijaško kuhinjo v Kranju je daroval g. Mihael R opre t iz Šenčurja 10 K mesto venca na krsto umrlega prijatelj« g, Franca Ornem ml« Ob prebritki isgubi, ki nas je zadela minole dni, nam je prijetna dolžnost, zahvaliti se najprvo gosp. kaplanu Sitarju za njegov marljiv trud in prijaznost, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in slav. kranjskemu meščanstvu, ki so počastili na lega nepozabnega očeta s tako obilno udeležbo k zadnjemu počitku, ter vsem darovalcem krasnih vencev. Vsem skupaj naša najiskrenejša in najtoplejša zahvala. 111 Žalujoča rodbina Čadež. 112 —i Ebu Jngevis roj. Prsna naznanja v svojem in vseh sorodnikov iraenu, da je njen ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Peter Jngoviz proknrist tvrdke Anton (tlebotsohsig v StrsJIiča pri Kranja danes zjutraj ob pol 4. nagloma umri. Pogreb dragega rajncega bode v četrtek, 15. L m. ob 5. uri popoldne na pokopališče v Šmartnu. Sv. maie zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Martina. Stražišče pri Kranju, dno 14. malega travna 1909. asnas m m Zahvala* Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja ob nenadni sorti našega ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Petra Jugoviza In za častno udeležbo pri pogreba izrekajo presrčno zahvalo. Stražišče, 16. aprila 1909. Žalujoči ©stali. Podpisani preklicujem s tem razžaljive besede, katere sem govoril o g. A. Sorschaku, konto ris tu pri «Merkurju*. ns -i A. Fa|s. Št. 178. Vabilo 114 -1 na s vm. redni letni s občni zbor Okrajne hranUeioe ta posojilnice v Skorji Loki reelstrevaae ssarage s neomejeno zavezo ki se bo vršil v pondeljek, dne 26. aprila t.1. ob 4. uri popoldne v tukajšnji mestni dvorani. SPOREDi 1. Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Potrjenje neonskega zaključka sa leto 1908. 3. Privoljenje remuneractje načelstvu. 4. Razdelitev čistega dobička, 5. Izvolitev načelstva in računskih pregiedovalcev. 6. Rasni predlogi. Za slučaj nesklepčnosti se obenem razpise pol ure kasneje in z Istim sporedom drag občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. (§ 35, prvi odstavek pravil). V Skofji Loki, dne 15. aprila 1909. MaMatve. Ustnica ur oaaiiim Dobravec v R.: Procituo, poiljiU nam označeni članek, če mogoče za več itevilk skupaj, da ga lahko prej pregledamo Loterijska srečke dne 10. aprila 1.1. Trst 64 8 30 16 24 Velezanimiv roman |fProkleta ...P' Spisal Emile Richebourg. Po £. Vacanovi prireditvi prosto poslovenil Janko Letna i9 jo izsds iS SElvesselc satane CfO vin. •Prokleta... 1» izide t osmih zvezkih in sicer je označeno nadaljevanje vsakega zvezka na zadnji strani. Drugi zvezek romana «Prokleta... 1» se nadaljuje pod naslovom »Voliti nbljalao prijet" Vsi zvezki se dobivajo v vsaki knjigsrni ali pa pri založniku s—8 V. Požgaju, knjigovezu : Kranj. Večkrat pretirano I Glinaste peči 16 62 60 iiedilalka, banja m kopeli, kaker tudi Upe, vase In druge glinaste izdelke v nek barvah, trpežne tat cene priporoča Avgust Dretse prva in nnjvaoja tovarna padi la nlina.tih iadalkov v LJubljani. ="■ Kdor m — m 9 hoče sebe ali svoje otroke oprostiti hripavoBt«, katar«, sastisenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kaJUa, naj kupi zdravniško proiskuiene in priporočene Kaiscrjetc prsne %mmk ■ 8 smrekami. 18 24—21 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doz* sa 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Trtica. $ L hit. ntmm zavarovalnica proti požarni škodi v Gradov. NaiBan|ioio, dt |e saved ustanovil za iS ter pozivamo gospode kmetovalce, na] ponndbe za zavarovanje poljskih pridelkov proti škodi po toči, oziroma proti požaru podajo v vodstveni pisarni v Gradca ali pa pri bližnjem društvenem zastopa, kjer se rado-voljno pojasnjuje o zavarovanju proti škodi po toči in požaru, kakor tudi o zavarovanju zrcalnega stekla. Vodstvo. ■iníuu\iii\(>iinnnniuuunuuitUitUttítuiittHituu%ntuitHi .»tU flrrrfi Leopold Laws -- Tržič (Gorenjsko) PortlaDd eement garantirano najboljle vrste! Bičja za strope v vsaki množini, kakor tudi mannfaktnrno, špecerijsko in galanterijsko blago, nadalje knhinjske posode, nsnja, vsake vrste klobnkov, otroška vozičke in drugo raznovrstno blago imam po najnlžjin cenah v zalogi. 102 8—2 Mestna hranilnica v Kranj i Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 212.500 bron. Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kren ter posojil občinam 413.600 kron. Ta najstarejil denarni zavod v Kranju uraduje na potovali vsak delavnik od a de 12, ure dopoldne, eb smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. de 4 ure popoldne. iifi(»niiHn»iin>itjniiJiHnnMfnwiviwtimwmwtwtfiif!vtmfttfw« obrestuje hranilne vloge po 4, 4Í ~ 26—8 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici. tia%as^sssssjaa^isjssip>ssa^sss^^ Sa varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. S^;isk doktorja pl. Trnk6csyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 26 12—8 Lekaraar Trnkdozv, LJublji ■gaseBssžssgaBHSBBaBasBgii Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc Dopožljite nam torej takoj franko vase tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—22 Novica. Singerlev „60" najnovejši ln najpopolnejši šivalni stroj 20. stoletja. Inger Coq delniška družba sivalnili strojev nasproti c. kr. pošte st. 83. Novica. Izvirni Singerjevl šivalni stroji ae knpijejo samo v naših prodajalnah. Ljubljana fltttimm S. Ijnbflana hsnmšal \ff\\a% $ /tUjSC IMnmial uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporo-:: čata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. :: 96 6—3 D0^C \ Prano Om»Ma v Kranju prodaj« dobro iii x>o o*ni ieiexno In oerljatau i>i«u«>♦ vlit« leotle Marla 2Re>ll* orodje am obrt, goapodlnjatvo ln Icmetljstvo, » « * « • * ■». trav nato . cl«t«>lj«» < Suosrno Jn do-xnc*o«». 41 »H ZobozdravnlškJ lobotehnlšsi :: ftt©lJ0 dr.avard CtoboettiK ▼ Kranju 1 52—32 |e ad 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Zaradi ogromne zalogo apomladanake In poleftne konfekcije g« dame, go.pode, deklice, dedke in otroke prodaja že pri- {'etkora sezje tudi pod leetno oono. Na zahtevo poftUJam n» deželo tndi brez povzetja. Naročila po meri za dame in gonpode bodo najhitrejše in najfinejše izvrSena na Dunaju. 103 8 2 JtfltltSKo obUK" O. Bernatovič, Ljubljana, Haatni trg 5 68 42—10 Na]aile|ie milo za koio :: kakor tudi aa pege. :: Doblv« e>e> oovaaool. Nova «aloya vina! Podpisani naznanjam, da sem o tvoril Kokriško predmestje zalogo istrskega, vina belega ln rdečega, lastnega pridelka. Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej. Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavetem, dotičniku plačati 4000 K. S spoštovanjem FRAH ZOBU. 2816-12 veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra). □DDDDODDDD Električna gonilna sila. Tovarna illiatih barv, lafca la f irse h Brata £bwl" črkosUkarja, lakirmrja, stavbena in pohištvena pleskarja JsjIlVijOilfl« nasproti hot.,Union' Ustanovljeno 1841. ■ Telefon 1M. ,52—84 0DDDÜ0□□□□ ■ ■ ■ 1 B ■ ■ POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! B H R Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina ■ ■ ■ BI SI m ■ ■ ■ Jranc Soúvan, sin - Cjubljana v stari Soavanovi hiši na Jffestnent trgu St. 22. ■ ■ ■ 80 43-7 ■ ■ m Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoma cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškem a, francoskega in brasaega sukna. — Naročila so izvršujejo po najnovejšem kroju točno in c no ter se sprejemajo poptavila. Specijalist v izdelovanju frakov io salonskih sukenj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela na-Liučno po meri in izbranem kroju ter po želji naročniku. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajo*'c obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—6 Veletrgovina galanterijskega, norimberškega, mod-:: nega in drobnega blaga :: Anten Adamič, Branj, Glavni trg priporoča * 13—16 za spomlad svojo dobro sortirano zalogo raYno došlih* predpasnikov,' modernih ženskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garniture, kravate, srajce, ovratnike, prsnikO, zapestnice, nogavice in sploh j vse v to svrho spadajoče potrebščine. Glavna tovarniška saloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), koiarle ln najnovejših tržnih tašk. OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cere znatno nizke in brez konkurence. Na drobno in debelo I , Na drobno in debelo I = Zaloga vsakovrstnega = ® lesenega, železnega ® in poblazinjenega pohištva Puo *& Comp. v Ljubljani, v Kolizeju, na Marije Terezije cesti 111 5 52—40 Največja Ipioa aa Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne. Ustanovljeno Uta 1885. Velika saloga vsakovrstnih nr, zlatnine ln srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. .....1 ■ Priznano izborno blago. ===== Iidaja ktntenij «flaraojaa», OOffverai aradaii Laveilav Mikal, Lastniaa ia tiaek Iv. Pr. Laapreta v Kranja.