Ącr.S_€ raŁin€re um\ oftrslciiiii SIoycd€1. Ogrski Slovenci pod pokristjanje_iml Madjari. Ob koncu desetega stoletja se Je tzvršil na Ogrskem oni veliki prevrat, ki je ropaželjni in bojeviti pastirski narod Madjarov počasi izpremenil v mirne poljedelce s stalnimi naselbinami. Ta prevrat ja v zvezi s pokristjanjenjem Madjarov. Prvi ogrski knez, ki je bil naklonjen krščanski verl, je bil Gejza. Imel je za ženo poljsko knežno Sarolto, ki je bila kristjana in je tudi na svojega moža vplivala blažilno. Njegov sin Štefan (1000—1037) je preosnoval svojo državo na krščanski podlagi po evropskem vzgledu in se trudil, da Ji pridobi vse dobrote zapadne kultuT9. Prsic 8O bili razdeljeni Madjari v razna plemeina, katerim so načelovali posamezni glavarji iz uglednih družin, kjer je bila ta čast dedna. Kralj Štefan pa je razdelil Ogrsko v velike županije (komitate), katerim je postavil po slovanskem vzgledu na čelo župane (madjarsko: ispan, nemško: Gespan), ki so opravljali sodne, vojaške in civilne zadeve. Slovenci so bili prideljeni zlasti salajski (Szala, ob reki enakega imena) in železni županiji (Vas), kjer so prebivali v večjih množinah. Posebno jo skrbel kralj Štefan za razširjanj8 krščanstva v svoji dežell. Ustanovil ]e celo vrsto škofij in samostanov, ki so postali važna duhovna središča. Po njegovih stopinjah so hodili tudi drugi ogrski kralji in se trudili, da so TiaselLlI take rede, ki so so pečali s poljedelstvom In dvignili materijelno in duševno kulturo. Zato nahajamo na zapadnem Ogrskem zelo pogosto benediktinske samostane in cistercijenske samostane. Da se vpelje redno dušno pastirstvo, je ukazal kralj Štefan, naj sczida deset vasi skupaj eno župno cerkev, kateri naj darujejo dve zemlJišCi, dva hlaoca, yo_ • ko- njem, šest volov, dve kravi in dvajset glav drobnice. Kralj sam pa je poskrbel za mašno obleko in svete posode. Vaški župani so morali gledati na to, da so ljudje praznovali nedelje, obiskovali božjo službo in izvrševali druge krščanske dolžnosti. Med prebivalstvom so zavzemali prvo mesto duhovniki, drugo grofi, katerim so se prištevali potomci starih odličnih družin, posestniki velikih zemljišč in odlični državni uradniki; na tretjem mestu je bilo nižje plemstvo: vitezi in vojaki, ki so imeli kaj zemljišca slednjič drugi svobodni ljudje. Podložnikov je bilo več vrst. — »Vdvorniki« so bili nekako v sredi med svobodnjaki in robovi. Bivali so večji del na kraljevih, škofijskih in samostanskih dvorih, kjer so opravljali službo čuvarjev, lovcev, vinogradnikov, mlinarjev, vojaških spremljevalcev In so bili večji del iz vrst osvobojenih sužnjev in siromašnih svobodnjakov. Drugi podložniki so bili navezani na grudo, od katere so dajali letne davščine in delali tlako svojemu gospodarju, zopet drugi so bili popolni sužnji (robovi). Med Slovenci nahajamo vse imenovane sloje prebivalstva. Zanimivo je, cla madjarski kralj Štefan ni zatiral drugih narodnosti na Ogrskem in je tnjce celo pospeševal. Imel je navado reei, da je država, ki prizna le en jezik in eno narodnost, slabotna in mora razpasti. Napačno bi bilo misliti, da se Je na Ogrskem veliki prevrat, ki je napravil iz Madjarov miroljubne poljedelce, za krsčanstvo in omiko dovzetne ljudi, hipoma izvršil. Še v 12. stoletju so prebivali Madjari nairajše po leti v šotorih, s katerimi so se selili iz kraja v kraj, jeseni so poiskali svoje borne koče, kjer so prezimill. Zanimivo je, da so prejeli Madjari prvo oliko s posredovanjem Slovanov in poseibej še Slovencev. Najboljša priča za to je madžarski jezik, ki ima še danes prav mnogo slovenskih besed za vse one stvari, ki so bile poprej bojevitemu pastirskemu narodu neznane in jih je spoznal še le tedaj in se naučil jih zaznamovati, ko je prišel v dotiko s Slovani. Umevno je, da so bili Slovenci Madjarom prvi učitelji v poljedelstvu. Od Slovencev so se naučili Madjari staviti hiše in utrdbe ter prevzeli celo slovensko narodno nošo: belo prteno obleko z dolgo srajco in širokimi hlačami. — Enako pričajo slovenske izposojevalke v madjarskem jeziku, da so se naučili od Slovencev zaznamovati cerkvene osebe, čase in opravila, državne oblastnike, narode, dežele in reke. . Nasprotno so sicer prekmurski Slovenci tekom poznejših stoletij pod vplivom madjarizacije sprejell mnogo besed od svojih sosedov, a tostran Mure so zašle zelo redke poedinke.