KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 103 VLOGA GEOGRAFSKEGA OKOLJA NA ZAČETKE IN RAST MARIBORA MAVRICIJ ZGONIK Uvodoma naj pripomnimo, da v vsakdanji rabi pogosto zamenjavamo ali celo istoveti- mo pojem »geografsko okolje« s pojmom »naravno okolje«. V naših razmišljanjih gre za geografsko okolje. V modernem času ne- redko zamegljujemo vlogo in pomen narav- nih dejavnikov v odnosu do družbe in nje- nih gospodarsko potencialnih sestavin. Ra- zumljivo je, da dvig in razmah tehničnega razvoja slabita odnose med naravnimi in družbenimi elementi. Menimo pa, da je to več ali manj navidezno. Družba vključuje v svojem razvoju področja naravnih sestavin in njihove silnice samo bolj intenzivno in funkcionalno. Narava si jo pri tem podreja in preoblikuje. Sodobna družba odkriva v naravnem okolju vedno bolj raznolike last- nosti. Danes smo vedno bolj priča intenziv- nejšemu prepletanju naravnih in družbenih procesov ter vedno močnejšemu poseganju v naravno okolje. Celo tako daleč, da že bi- stveno preusmerjamo tudi prirodni proces sam. S tem naravno okolje ne spremeni le svoje relativne vloge v družbenogospodar- skem razvoju temveč se pod vplivom družbe spreminja tudi samo v sebi. Z napredkom gospodarskih virov in teh- ničnih silnic se naravno okolje vedno bolj prepleta z antropogenimi sestavinami. Temu procesu smo priča tudi na primeru nastanka in razvoja Maribora. Tako morejo postati učinki družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov zaradi vse bolj tesnega preple- tanja med naravnimi in družbenimi dogaja- nji »bistveni sestavni del novega, preus- merjenega okolja, ki pomeni za današnje do- gajanje realno geografsko okolje«.' Resnično geografsko okolje, v katerem se razvija današnji Maribor kot veUka urbana sredina, je že močno različno od prvotnega okolja, ki so ga v začetku omogočili takratni naravni elementi in procesi. V veliki antro- pogeni aglomeraciji, v našem primeru v ma- riborski sredini, v gosto naseljenih in razvi- tih mestih »živi prvobitno prirodno okolje le v naših abstraktnih in teoretičnih konstruk- cijah, ki so zgolj fizičnogeografske«.^ Funk- cija in vloga naravnih elementov se spre- minjata ne le relativno v odnosu do drugih družbenopolitičnih in gospodarskih pojavov, temveč tudi v samih sebi absolutno. Od prvih začetkov srednjeveškega Mari- bora do današnjega razvoja je vloga geo- grafskih elementov v njegovem resničnem geografskem prostoru različno ovrednotena, tako absolutno kot relativno. Tako kot pri drugih pomembnih mestnih aglomeracijah beležimo tudi pri Mariboru nepretrgano pri- sotnost geografskega okolja z določenim po- menom in relativno funkcijo. S spreminja- njem družbenopolitične in gospodarske in- tenzitete ozir. aktivnosti se spreminja tudi vloga njegovega geografskega okolja. Čeprav v modemi vlogi vplivi geografskih' elementov zaradi močne tehnizacije življe- nja niso takoj razvidni, se vendar tudi tu sre- čavamo z vrsto antropogenih elementov sta- rejšega izvora. Tudi v vodovodnem omrežju, kanalizaciji, mestni razsvetljavi, da ne go- vorimo o prometnih vpadnicah in njihovi usmerjenosti, v izgradnji stanovanjskih sosesk itd. so elementi geografskega okolja. Tudi v urbanem razvoju, v zazidavi mesta in raz- meščanju industrijskih obratov, turističniii in rekreacijskih objektov pogosto še dolgo sledimo vplivom geografskega okolja, pa naj v njih izstopajo enkrat prirodni ali drugič po družbi usmerjeni elementi. V naslednjih poglavjih želimo nekoliko podrobneje opozoriti vsaj na nekatere pomem- bnejše, to je aktivnejše sestavine goegraf- skega okolja, vsaj na take, ki so »pomagale« kvalitetno usmerjati razvoj obdravskega me- sta od njegovih začetkov do danes. Zlasti na tiste, ki so imele ali še imajo globljo in daljšo funkcijo. Pri tem je razumljivo, da je času, to je družbenem in tehničnemu ustro- ju primerno pri nekaterih včasih v ospredju bolj naravni, pri drugih antropogeni značaj, vendar v smislu simbioze in v skladu med- sebojne sozavisnosti. V dano geografsko oko- lje Maribora skupno vnašajo konkretne spre- membe. V samem nastanku in zgodnjem razvoju Maribora pod Traungauci, Babenberžani in pozneje Habsburžani vse do 13. st. odkrijemo v analizi nastajanja in preobražen j a mari- borskega geografskega okolja v dotakratnem skoraj še nedotaknjenem naravnem okolju vplive treh bistvenih antropogenih elemen- tov. Najprej obrambna vloga takratnega ma- riborskega gradu na današnji Piramidi proti vojaškim vpadom in latentni nevarnosti z vzhoda. Na to kaže tudi ime mestnega nase- lja, ki ga dobi po gradu.' V zgodovinskih dokumentih se grad omenja prvič leta 1164, zaradi takratne obrambne vloge proti Madžarom pa je verjetno nastal 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Že prej, v 11. st.* Mejni grofje so s tem zlasti varovali oživljajočo trgovsko prometno pot vzdolž Drave v vzhodno-zahodni smeri in obratno. S krepitvijo fevdno usmerjenega gospodarstva se javlja tudi vzpodbuda za trgovinsko izmenjavo med subpanonskimi in alpsko-karantanskimi proizvodi. Obdravska trgovsko prometna pot pridobiva na pomenu in je še dolgo vodilna. Kot usmerjevalec pro- meta in trgovine v podolžni smeri postaja Drava izredno pomemben fenomen v geo- grafäkem okolju nastajajočega obdravskega mesta. V vzhodnem delu prvobitnega »mariborske- ga« agrarnega naselja^ nastaja s tem jedro mariborskega srednjeveškega mesta, saj se tu križa obdravska pot z drugo najpomembnej- šo, meridionalno prometno potjo v smeri proti Graški in Celjski kotlini. Prav tam nad dravsko strugo, kjer so bile za takratne razmere najpovoljnejše reliefne razmere za izgradnjo mostu, za trdnejši in trajnejši pre- hod čez Dravo. Kaže, da so bile naravne možnosti dravske struge kje drugje, više ali niže od izbrane lege, manj mikavne. Drava stopa pod Meljem v tektonsko usmerjeno strugo, kjer se poveča hitrost toka tik pod Meljskim hribom, na desni strani pa spre- mlja strugo aluvialni, pogosito poplavljeni pas. Nastajajoča mostiščna lega mariborskega mestnega naselja omogoča krepitev in funk- cijo obeh naravnih prometnih smeri. Za to govori tudi dejstvo, da ni mostišče nastalo nekje više ob Dravi v smeri proti današnje- mu Limbušu, kjer predvidevajo arheologi, da je bil tam v rimski dobi prehod čez Dravo. Relativno ugodna lega je bila prvovrsten naravni element v takratnem nastajajočem mariborskem geografskem okolju. Tu je tudi vzhodno ustje Dravske doline, ki prehaja v Mariborsko polje. Na tem mestu se značaj reliefa močno razširi. Tu se križata tudi obe glavni naravni primestni poti ozir. smeri med severnim vznožjem Pohorja in skrajnim južnimi obronki Slovenskih goric s Košaškim klancem vred, tu začenja tudi Mariborsko polje v širini 4,5 km zračne črte med da- našnjim Račjim dvorom in Zgor. Radvanjem ozir. spodnjo postajo pohorske vzpenjače ter okoli 5 km v zračni črti med zahodnim robom Stolnega vrha in Spod. Radvanjem ozir. Betnavo. Vznožje Meljskega hriba, ki se dravski strugi najbolj približa in ki je že po imenu znan zaradi močnega erozijskega de- lovanja mladoterciarnih sedimentov, v ta- kratnih pogojih ni bilo mikavno za vodilno pot proti vzhodu. Proti Ptuju usmerjena cesta je morala izbrati drugo varianto na desnem bregu Drave nad Stražunskim goz- dom ob zahodnem robu široke diluvialne terase na osrednjem dravskem vršaju. Tako je s stmitvijo starejšega agrarnega naselja ob današnji Koroški cesti in dravsike- ga mostišča nastalo jedro bodočega mesta. Nadaljnja rast zazidave je nakazana v smeri proti severu. Historično jedro Maribora se je razvilo, če bi pokazali na karti velikega me- rila, na prehodu Dravske doline v zgornje Dravsko polje. To in nadaljnji razvoj je pri- klicala mostiščna lega na najugodnejšem me- stu reliefa med Mariborskim otokom in Melj- skim hribom, v sistemu dravskih teras z rahlo nagnjenostjo proti vzhodu. Ježe med njimi, razen med aluvialnim svetom v sami dravski strugi, in prvo višjo teraso do gornje Gospo- ske in Slovenske ulice, so po višinski razliki razmeroma skromne in za zazidavo ugodne. Takšen relativno ugoden začetek Maribora krepita še značilna lega in funkcija mesta na stičišču več naravnogeografskih enot z različ- nim geografskim in gospodarskim potencia- lom. Mesto Maribor je nastalo in se razvijalo na stičišču pet reliefno, geološko in gospo- darsko funkcionalno različnih pokrajinskih enot. To so: prometno in transportno, v mo- demi dobi tudi hidroenergetsko in mikrokli- matsko pomembna Dravska dolina z dovolj globoko dn vodnato dravsko strugo, z lesom izredno bogato in gradbenim kamnom zalo- ženo ter živinorejsko pomembno Dravsko Po- horje, gozdarsko še pomemben in kmetijsko važen iz metamorfnih kamenin zgrajeni Kozjak, dalje kmetijsko še bogatejše Dravsko polje ter vinogradniško, poljedelsko, pozne- je tudi sadjarsko pomembne Slovenske go- rice. Osrednja gravitacijska lega in širši vpliv Maribora v sredi imenovanih pokrajinskih enot krepita trgovsko prometno posredovalno vlogo v obdravski smeri med Koroško in subpanonskim zaledjem ter med Graško kot- lino, dolino Mure in Celjsko kotlino." To in gospodarsko različne stične pokrajine na drugi strani so bile poleg takratnih družbenopoli- tičnih gospodarskih spodbud trdna osnova za nadaljnji razvoj »mariborskega« naselja. Širjenje novega geografskega okolja, same zazidave in neposredne mestne aglomeracije iz prvotnega obdravskega naselja na prvi visoki dravski terasi je tesno povezano z morfološko dostopnejšim terenom tudi na višjih diluvialnih terasah. Pomembno funkci- jo za razmah takratnega Maribora ima ob prehodu naturalnega gospodarstva v denarno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 103 1 gospodarstvo, ob napredku obrti in trgovine tudi mehanska sila Drave. Obsežnejša aluvi- alna terasa na levem bregu in dovolj globoka deroča voda sta takrat aktiven prirodni fak- tor za nastanek in razmah mlinarstva. Vodni mlini na Dravi, od Mlinske ulice do dravskih Benetk so postali obrtni temelj mesta' in ena njegovih bistvenih značilnosti še stoletja na- prej. Takšen razvoj so narekovali in spodbu- jali tudi interesi fevdnih gospodov na mari- borskem gradu, ki je pomemben in dolgo- trajen antropogeni faktor v danem geograf- skem okolju. To sposobnost Maribora pospe- šujejo tudi poznejši deželni gospodje. V poznem srednjem veku se javljajo v do- takratnem geografskem prostoru novi antro- pogeni vplivi. Ugodna geografska lega, sose- ščina z raznimi pridelki, žitom, vinom, mesom, kožami, lesom bogatejših bližnjih ali oddal j e_ nejših pokrajin ter ugodna gospodarsika po- litika mestnih gospodov, vse to je ugodno vplivajo tudi k razmahu obrti in trgovne. Ta- kratno mesto si pridobiva v zvezi z vsem tem mestne prepravice, tako tedenske sej- me, mostnino, mitnino, stojnino, pozneje ob- vezno pristajanje splavov in šajk, osredoto- čenje prodaje vina in preprodaje živine le na mariborskem trgu. Puff, eden najstarejših raziskovalcev obdravskega mesta, poroča, da so smeli voziti vino brez carine skozi Sloven- sko Bistrico samo mariborski meščani.^ Vse to in drugo je bilo zlasti v škodo takratnemu Ptuju. Pozitivno vlogo ima v takratnem de- narnem gospodarstvu tudi razmeroma močna prisotnost mariborskih Zidov. V skladu s krepitvijo materialne in politič- ne oblasti Habsburžano\^, usmerjene proti Trstu, se krepi tudi gospodarska vloga ta- kratnega Maribora. Košaški klanec ob sever, ni vpadnici postaja vse pomembnejši del bližnjega geografskega okolja, vedno bolj usmerja promet proti severu s starejše poti čez Plač. Se vedno je zelo važna tudi obdrav- ska prometno tranzitna smer z alpskim za- ledjem, zlasti zaradi prodaje vina, nakupa kovinskih izdelkov in lesa. Takšen gospodar- ski razvoj ščitijo Habsburžani z raznimi predpravicami zlasti v 14. st. Od druge polovice 15. st. dalje sledi doba relativne stagnacije in do neke mere celo nazadovanja. Takratni družbenopolitični raz- voj ni bil ugoden. Spodbudnih ukrepov in posegov za hitrejši razvoj je bUo malo. Več je bilo takih z negativnimi posledicami. Med pojavi, ki so hromili razvoj, je treba med dru- gim poudariti ponovne vpade od vzhoda, s strani Madžarov in Turkov tudi v bližnjo Mostišcna lega M ariboia v ia. si. okolico mesta. Maribor zopet prevzema obrambno vlogo, zlasti s »spodnjim gradom« v severovzhodnem oglu obzidanega mestnega kareja. Procvit mesta usiha tudi zaradi ta- kratne splošne krize, krepitve tujih trgovcev, ki prevzemajo velik del itranzitne trgovine, ter odhoda denarno pomembnih židovskih meščanov. Stiki med subpsnonskimi in pa- nonskimi pokrajinami na eni ter alpskimi deželami na drugi strani so se močno umirili. V ta čas spada tudi ponovna oživitev konku- renčnega Ptuja. Nekatere gospodarske pra- vice in privilegije Maribor celo zgubi. V takratnem Mariboru se zmanjšata tako trgo- vina z vinom kot pomen obdravske trgovsko prometne poti v korist meridionalne smeri. Takšni antropogeni vplivi povzročijo splo- šen padec trgovine, obrti in prometa ter po- večano zanimanje za agrarno proizvodnjo v neposredni geografski soseščini. Doba re- lativne stagnacije terciarnih dejavnosti porne, ni večje zanimanje za primarne dejavnosti, ne le v mestu temveč tudi izven njega. V nepo- srednem zaledju, na skrajnih obronkih Slo- venskih goric meščani krčijo gozdne površi- ne, pojavljajo se vinogradi in viničarje. In- teresantnejše postaja takrat zanje tudi z goz- dom bogato Pohorje. Mesto si skuša zagotoviti pravico do sečnje na površinah na severni strani Mariborskega Pohorja nad Radvanjem do Bolfenka. V času dolgotrajne stagnacije mariborsko geografsko okolje spreminja svojo funkcijo. V ponovno ospredje stopajo njego- vi naravni elementi. Doba relativne »agrari- zacije« mesta oslabi tudi njegovo gravitacij- sko območje. 106! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Novo, preobraženo vlogo dobiva geografsko okolje Maribora s ponovnim razcvetom gospo- darstva od prve polovice 18'. st. dalje. Spod- bude prihajajo tedaj iz osrednje, okrepljene centralne politične oblasti, zlasti od Karla VI. dalje. Omogočata jo dokončen umik Tur- kov iz Pedonavi a ter oživitev trgovine in pro- meta med Podonavjem, alpskim svetom in Jadranom. Svobodna tržaška luka močno pre- usmeri promet proti jugu, Italiji in Levanti. Nove antropogene sestavine prihajajo s poli- tičnim hotenjem centralne oblasti povečati v državi manufakturo, obrt, trgovino in pro- met. Za takratni Maribor je bila zlasti po- membna oživitev trgovine in prometa po no- vi, modernizirani tržaški cesti. Obnovljena je bila tudi koroška cesta, vendar poldnevniška smer vse bolj pridobiva na pomenu. V takem vzdušju dobiva takratni Maribor tudi neka- tere upravne in druge urade. Ugodnost geo- grafske lege prihaja ponovno do veljave. Manufaktuma politika vladarjev močno poveča promet blaga tudi na večje razdalje. Obdravska prometna žila pridobiva na po- menu zlasti z razmahom glažut, fužin in ko- vinsko predelovalne podjetnosti na Pohorju, trgovine z lesom v Dravski dolini in drugimi agrarnimi predmeti iz zahodnega zaledja. Zanimanje za merkantilni les s Pohorja se zelo poveča. Okrepi se tudi transportni po- men Drave. Šajke in splavi na Dravi plu- jejo tedaj itudi proti nižinskemu delu daleč na vzhodu, še se pa obvezno ustavljajo v drav- skem Pristanu, v Len tu. Se od prej ohranjeno usnjarstvo, mlinarstvo in predelovanje agrar- nih pridelkov se močno povečajo. Oživljeno gospodarstvo, ki se opira tedaj tudi na široko zaledje in s tem tudi na oživ- ljeno trgovsko prometno križišče, sta tista no- va družbena elementa, ki geografsko okolje občutno razširita in diferencirata. Na preho- du iz 18. v 19. st. deluje v Mariboru vojaška oblačilnica kot prvi večji manufaktumo in- dustrijsiki obrat. Kljub hitrejšemu gospodar- skemu ritmu pa iso v takratnem geografskem okolju Maribora še miočno ohranjeni ostanki starejšega izvora. Obe glavni prometni žili se še naprej držita starejšega mestnega na- črta. Zazidava se širi v glavnem ob današnji Partizanski cesti in na drugi strani Drave na Taboru in v Magdalenskem predmestju ob Tržaški cesti. Družbenopolitične in gospodarske spod- bude v smislu fiziokratizma, kot nov antro- pogeni element, vplivajo tudi na okrepitev agrarne proizvodnje v oddaljenejšem geograf- skem okolju. Z uvajanjem krompirja in ko- ruze ostaja vse več žita. S tem in z izboljša- njem prometa se krepita tudi notranja trgo- vina in večja gospodarska podjetnost. Kot zanimivost naj omenimo, da se takrat jav- lja v dravski strugi nad Mariborom izpiranje zlata. Privlačnostni obseg mesta se občutneje razširi. Relativni gospodarski procvit pa hromijo od začetka 1. polov. 19. st. novi družbenopoli- tični posegi, za takratni Maribor raz- meroma negativni antropogeni elementi: Na- poleonove vojne, carinska zapora in nova avstrijska gospodarska politika. Politični raz- voj ni bil ugoden. Po državi favorizirana industrializacija osrednjih avstrijskih pokra- jin. Srednje in Gornje Štajerske, zlasti še sudetskih pokrajin, hitrejšemu gospodarske- mu razvoju Maribora ni bila v prid. Lepo začeti manufaktumo industrijski razvoj je bil za enkrat zaustavljen. Trgovina in promet po južni vpadnici sta precej oslabljena. Tudi železarstvo in deloma steklarstvo v Dravski dolini zadevata na vse večje težave. Pač pa se zaradi hitrejše industrializacije Graške kotline in gomje Mure okrepita trgovina in promet proti severu. Tja gredo mnogi agrarni proizvodi, žito, vino, sadje, perutnina, kože, mast, meso. Večje povpraševanje po kmetij- skih pridelkih in proizvodih oživi za nekaj časa kot kavin surogat kulturo cikorije na Dravskem polju. Aktivnejše agrarno zaledje v širokem geografskem okolju omogoča njih predelovanje v mlinarstvu, pivovamištvu, lesni obrti itd. Takšen gospodarski razvoj ohranja agrarni značaj večjega dela neposrednega maribor- skega geografskega okolja. Celo v severoza- hodnem delu mesta se še ohranijo obsežnejši vrtovi, sadovnjaki in njive. Mestna zazidava je tu še počasna. Studenci, Spod. Radvanje, Zgor. Radvanje, Orešje (Melje), Pobrežje so še agrarni kraji. Naravni elementi v geografskem oko- lju so tu še dobro opazni. Severno obrobje mesta ohranja vinogradniško-sadjarski zna- čaj (Krčevina in Košaki). Soseščina gri- čevnatega obrobja postavlja ostro naravno mejo. Urbanizacija se močneje širi, in še to nestrnjeno, le ob krivini meridionalne pro- metne zveze ob sedanji Partizanski cesti pro- ti današnjemu glavnemu kolodvoru. V dotakratnem še močno agrarnem in obrt- no trgovskem geografskem okolju in še pre- cej patriarhalnem Mariboru ima izredno vlo- go sledeča izgradnja železniškega omrežja. V komaj 17 letih, sta dobila takratni Maribor in njegovo širše gravitacijsko območje tri po- membne železniške proge. Najprej Južno železnico z odsekom od Gradca do Maribora KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 107 in Celja leta 1846. Njeno izgradnjo sta na- rekovala zlasti takratni hitri gospodarski raz- voj osrednjih avstrijskih pokrajin in težnja, po čim krajši poti povezati Dunaj z edino veliko avstrijsko luko v Trstu, torej novi po- speševalni družbenogospodarski element. Ka- ko važna je bila, govori tudi dejstvo, da je bila že od začetka dvotirna. V glavnem se drži stare, poddnevniske sme- ri, razen v odseku do Celja zaradi odklonil- nih intervencij nekaterih podpohorskih kra- jev zlasti Slovenske Bistrice. Z njeno iz- gradnjo se polagoma zopet okrepi tudi uvoz- no-izvozna trgovina na Koroško. Kljub regu- laciji Drava sama tega ni zmogla. Tako so narekovali zlasti gospodarski interesi Koro- ške še izgfadnjo »koroške proge«, obdravske transverzale od Maribora do Celovca (1. 1863).* S poznejšim podaljškom do Beljaka (1864) in Franzensfesta na Tirolskem je postala »ena redkih podolžnic v Vzhodnih Alpah«.*" Razvi- tejši gospodarski značaj desnega brega Drav- ske doline ter železarsko in rudarsko razvita Mežiška dolina sta narekovali izpeljavo trase od Maribora do Podjune in ne čez Velikovec. Tako postane Maribor izredno pomembno že- lezniško križišče. Indirektno ga krepi še ne- koliko prej zgrajena vzhodna proga od Pra- gerskega do Ptuja in Kaniže 1. 1860. Z iz- hodiščem južnejše od Maribora je bila na- ravna smer ob Dravi proti Ptujskemu polju in Panonski nižini nekoliko modificirana. Izgradnja obeh glavnih železniških prog in posredno tudi vzhodne^ »ogrske« proge po- meni za takraten razvoj Maribora m. njego- vega geografskega okolja novo, pozitivno an- tropogeno sestavino, ki pa je naravnogeo- grafsko še vedno vključena v osnovne na- ravno prometne smeri datakratnega geograf- skega okolja. Njihova vloga, zlasti še obeh transverzalnih prog, je za nadaljni razvoj Maribora, za njegov gospodarski dvig in na- daljnjo zazidavo, za njegov urbanski značaj in preobrazbo dotakratnega geografskega okolja prvorazrednega pomena. Od tedaj dalje je splošni razvoj Maribora hitrejši in pestrejši ter predstavlja kvalitetno nov re- volucionarni preskok. Vloga nove antropo- gene sestavine v dotakratnem geografskem okolju Maribora ima mnogovrstne posledice. Z izgradnjo obeh glavnih železniških prog in pozneje še drugih na ozemlju današnje Slovenije ter sosednjih avstrijskih pokrajin postane Maribor v širokem prostoru med Bruckom, Trstom in vzhodno Tirolsko zelo pomembno prometno geografsko središče. Ob Južni železnici leži Maribor nekako na polo- vici med Dimajem in Trstom. Tako dobi ta- kratni Maribor nalogo, da vzdržuje in po- pravlja obsežni železniški vozni póirk v ši- rokem zaledju vse od MürzuscMaga do Trsta in od Lienza do Siska. Z železniškimi delav- nicami na Studencih 1. 1863 dobi Maribor tudi prvo veliko kovinsko industrijsko pod- jetje. 2e od prvih začetkov zaposluje čez 1000 delavcev. Se dolgo ostaja eden največjih obratov. Kot antropogeni dejavnik so imele v ta- kratnem geografskem okolju važno pospeše- valno vlogo, zlasti v nadaljnji zazidavi mesta in deagrarizaciji okolice, mariborskih pred- mestij in neposrednega geografskega okolja na desnem bregu Drave. Mesto se pričenja hitreje širiti proti jugu, zlasti v magdalen- skem predmestju. Tudi Studenci pričenjajo hitreje izgubljati do takratni še izrazito ag- rarni značaj. Na Mariborskem polju se jav- ljajo prvi začetki Nove vasi. Modernizacija prometa pomeni tudi vzpod- budo za hitrejšo industrializacijo. Bližina glavnega kolodvora ugodno vpliva na razme- ščanje industrijskih obratov v Melju. Na to je vplivalo tudi dejstvo, da je meljska ko- 108 • KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 menda zgodaj prišla v gospodarsko vzpod- budnejše meščanske roke. Melje postane pri- memo za naselitev mnogih industrijskih obra- tov, med njimi tudi mestne pliname, indu- strijskih mlinov, milarne, vojašnice itd., takrat je celo obstajal načrt za ureditev dravskega pristanišča v Melju, kolikor bi prišlo do regulacije reke. Vse do konca Avstrije so železniške delav- nice največje industrijsko podjetje. Velikemu delu mesta so' dale svoj pečat. Opazneje spre- minjajo svoj značaj tudi najbližji agrarni kraji. Urbanizacija Maribora se prostorsko širi. Glede ostale oživljene industrije je še dolgo vodilna kmetijsko predelovalna panoga. Za napredujoče obdravsko mesto je še dolgo značilno predelovanje agrarnih pridelkov. Vloga novih antropogenih posegov povzroča tudi novo razvrstitev industrije in obrti. Vo- dni mlini na Dravi polagoma prenehajo, jav- ljajo se večji parni mJini. Usnjarska industri- ja se razmešča ob Dravi. Pod vplivom želez- nice sicer nazaduje in pozneje usahne vodni promet s šajkami, zato pa močno poraste promet s splavi, ki prevažajo merkantilni les iz Dravske doline daleč proti vzhodu v panonski svet. Ob takšnem hitrejšem gospodarskem raz- voju in ob okrepljeni mestni zazida vi med starim mestnim jedrom in predmestji se jav- lja potreba po njihovi združitvi. Tako se 1. 1850 vključijo v mestno upravno politično celoto takratno Koroško, Graško z Mei j era in Magdalensko predmestje. Mestna zazidava sedaj hitreje napreduje ne samo v zgodovin- skem delu, temveč tudi v novih priključenih delih. Pri tem pa je opazen še precejšen vpliv prirodnega značaja. Tako je še dolgo vidna tudi v mestu močnejša zazidava na severni, sončni strani v vzhodno-zahodni smeri npr. v sedanji Gregorčičevi, Razlagovi, Krekovi, Maistrovi, Mladinski, Smetanovi, Stritarjevi in celo v sedanji Partizanski ulici. Zanimivo je, da mestna zazidava ni zajela tudi skrajnega severnega in zahodnega ob- robnega dela, kjer je danes obsežen rekrea- tivni kompleks mestnega parka. Nekateri elementi takratnega neposrednega geograf- skega okolja za to niso bili dovolj vzpodbud- ni. Vzroki za to so različni. Najprej je tu prirodni faktor, rela- tivna vlažnost tal, dalje takratna zemljiška parcelacija na večje grude, zgodnji nastanek kmetijske šole z lastnim zemljiščem in ne nazadnje značilna miselnost takratnih ple- miških lastnikov na eni in špekulacija z zem- ljiščem bogatejših meščanskih družin na drugi strani. Se vedno pa je vse do 1. 1918 za takratni Maribor važen faktor razvoja kmetijsko in z lesom bogata okolica. Mnogi lastniki bliž- njih vinogradov in sadovnjakov so bili ta- krat mariborski meščani. Se od prej je ostala zelo značilna trgovina z vinom. Velike vinske kleti So razmeščene ob sedanji Partizanski cesti in na Trgu svobode. Nekatere obrtne delavnice prerastejo v tovarne, npr. usnjarne, pivovarne, mesna predelovalna industrija, čevljarska industrija, industrija surogatov, milarna itd. Lesno predelovalni obrati si po- iščejo prostor ob zahodni vpadnici. Nagla zazi- dava pospeši razmah opekarn. Zanje je odlo- čilna bližina gline, zato so bolj na robu mesta (Radvanje, Košaiki). Navedeni antropogeni elementi v takrat- nem geografskem okolju pomenijo tudi za- četke deagrarizacije v novo priključenih so- seskah in primestnih krajih. Pri tem ima med drugim določeno vlogo tudi takratna zemlji- ška parcelacija," ki je kot preostanek pre- teklosti element realnega geografskega pro- stora. Opazno je, da razdrobljenost parcel pospešuje proces nenačrtne deagrarizacije na eni ozir. urbanizacije na drugi stremi, npr. v Melju, Novi vasi. Razdelitev na prave delce ali proge, npr. v Radvanju deagrarizacijo delno še zadržuje ali pa vpliva na načrtnejšo zazidavo. Nekaj podobnega je tudi v Betnavi. Del zemljišča je bil relativno vlažen. Obsež- sežnejše travniške površine so nekaj časa slu- žSe celo za konjerejo. To in dokaj arondi- rana zemljiško gospodarska parcelacija na večje kose je med drugim obvarovalo bet- navski gozd pred hitrejšo ali celo nenačrtno neagrarno zazidavo. Na Studencih se agrarni značaj še najdalje zadržuje na severnem robu dravske terase. Sicer pa razen v Melju in Studencih z izjemo Hoč, Bistrice pri Lim- bušu in Ruš je takrat industrija v neposred- nem geografskem okolju skoraj komaj opazna- Za nadaljnji razvoj Maribora je izredno pomembna faza med obema vojnama obstoj nove, narodne države. To je obdobje druge, mnogo močnejše industrializacije. Splošna rast takratnega Maribora in njegovega pri- mestnega obrobja v danem geografskem okolju je mnogo hitrejša in pestrejša od ka- terekoli prejšnje. To je razvojna stopnja, ki pomeni kakovostni preskok. Akterji takšnega razvoja so v takratnem realnem geografskem prostoru zlasti tudi novi družbenopolitični in gospodarski dejavniki, ki pa so tesno poveza- ni in delno usmerjeni tudi po prirodnih se- stavinah. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 109 i Drava ostaja direktno kot indirektno še vedno zelo podjeten dejavnik takratnega stvarnega geografskega prostora. Zagon raz- voju daje izgradnja prve pretočne elektrar- ne na Dravi pri Fali 1. 1918 in hitra izgrad- nja elektrifikacije mesta in gospodarstva. Velik pomen ima tudi nova državna meja v neposredni bližini, ki na eni strani oslabi vlogo širšega severnega in zahodnega zaledja v gospodarski aktivnosti, na drugi strani pa močno poveča pomen in vlogo industrijsko manj razvitega, pa s surovinami bogatejšega širšega jugoslovanskega prostora. Temu se pridružujejo ugodna geografska lega Mari- bora, njegov dotakratni razmeroma razviti gospodarski potencial in razpoložljivost cene- ne delovne sdle v še močno agrarnem za- ledju. Vse to so tudi ugodni pogoji za večjo udeležbo domačega in tujega kapitala. Tako postaja Maribor zanj dohodkovno mikaven in najmočnejše industrijsko mesto na Sloven- skem. Zaradi nove državne meje beležimo naza- dovanje vzhodno alpske trgovine in s tem delno tudi živilske industrije. Zaradi možno- sti pridobivanja cenenih surovin iz industrij- sko razmeroma manj razvitega jugoslovan- skega zaledja, se sedaj prvenstveno razvijata močna tekstilna in kovinsko predelovalna in- dustrija. Tako po številu zaposlenih kakor po družbenem dohodku sta daleč vodilni. V Ma- riboru je bilo takrat okoli 15 večjih tekstil- nih tovarn. Razmah kovinske industrije prič- ne nekoliko pozneje, pa zato nič manj inten- zivno. Zaradi novega razpoložljivega tržišča se okrepi tudi lesno predelovalna industrja. Močna je bila itudi trgovina z lesom. Prevoz lesa se ne zmanjša. Tudi splavarstvo na Dra- vi je še značilno. Predelovanje agrarnih pridelkov in proizvodov, zlasti mesna, kožna, čevljarska, mlinarska proizvodnja, ima že od prej dobre zasnove. Opazni so tudi dobri za- četki kemične in elektroindustrije. Vzporedno s takšnim razvojem gre tudi lokacija in nameščanje novih industrijskih obratov. Zaradi bližine kolodvora je še na- prej zelo pripravno bližnje Melje. Sem je usmerjena zlasti tekstUna industrija, vendar mnoge nove tovarne najdejo primerno razme- stitev tudi onstran Drave, zlasti na Studen- cih, Taboru in delno na Pobrežju. Kovinsko industrijski in metalurški obrati se razvijajo zlasti na Teznem. Takšen in le bežno prikazan gospodarski razvoj kaže med drugim, da do- biva takratni Maribor ne le v svojem resnič- nem geografskem okolju temveč tudi v šir- šem zaledju znatno večjo gospodarsko pri- vlačnost in s tem tudi novo, preusmerjeno fimkcijo. Mobilnejši gospodarski razvoj spremlja tudi zaiatno hitrejša zazidava in s tem tudi urbanizacija, ne samo mesta temveč tudi ne- posrednega geografskega okolja, zlasti še na južnem obrobju, npr. na Studencih in Pekrah, na Taboru, v Novi vasi, najhitreje pa na Teznem. Na obrobju nastajajo s pospešeno deagrarizacijo nove naselbine in soseske, po- vezava velikega gozdnega pasu, ki je bil v 18. st. še enoten in je pokrival velik del Mariborskega polja, se stalno krči. Končno se pretrga v osamljene ostanke, v studenški gozd na zahodu, gozdni relikt na severnem obrobju Pekrske gorce, stražunski gozd na južnem robu Pobrežja, betnavski gozd na severu in tezenski gozd na vzhodu. Eden bistvenih naravnih sestavin v takratni stvar- noi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 ni pokrajini se umika vplivom novih druž- benih posegov. Le med Novo vasjo in obe- ma Radvanjema se še upira deagrarizaciji večji kompleks strnjene agrarne površine, verjetno tudi zaradi delne prisotnosti ugod- nejše zemljiške razdelitve. Na Studencih se zadržuje agrarni značaj še najdalje na juž- nem robu proti Pekrski gorci in nad Dravo, na Pobrežju pa v nižjem, obdravskem pasu. Na manj strnjeno zazidavo taborskega pred- mestja vpliva verjetno tudi velik kompleks kadetnice, ki se kot vrinek širi na obsežnem zemljiškem svetu. Za razmeroma počasnej- šo industrializacijo in s tem tudi za šibkejšo deagrarizacijo na Pobrežju je treba iskati vzrok tudi v dotakratni še slabi povezavi čez Dravo, saj je bil še do druge vojne edino pre- vozno sredstvo med obema bregovoma le večji brod. Na severni strani mestne aglo- meracije se zaradi prirodno drugačne obliko- vitosti terena ustavi razen ob glavni cesti v Košakih že na samem robu mesta. V dobi okupacije se javljajo v dotakratnem razvoju geografskega okolja Maribora novi dejavniki, izrazito družbenopolitičnega zna- čaja in do slovenskega živi j a tako sovražni, kakor nikoli prej ter pomenijo pravo zarezo, ki je pustUa za seboj težke posledice. Na eni strami hude posledice bombardiranja, tako gospodarske zmogljivosti kot stanovanjskega fonda, na drugi strani zaradi pomanjkanja surovin tudi gospodarsko stagnacijo. Maribor je bil najbolj porušeno slovensko mesto.' Bombardiranje zaveznikov je najbolj priza- delo zlasti okolico glavnega kolodvora, okolje železniškega mosta, industrijski bazen v Me- lju, železniške delavnice in neposredno okoli- co na Studencih ter industijsko pomembno Tezno. V času okupacije se je okrepila vloga Ma- ribora in njegovega neposrednega gravitacij- skega okoliša kot vojaško pomembno pre- hodno izhodišče proti Balkanu in Italiji, zato pa so se močno oslabUi gospodarski stiki z ostalo Slovenijo. Za kratek čas oživi le pri- rodna prometna usmeritev proti Dimaju in Koroški. Iz vojaških razlogov je nastalo ta- krat edino večje industrijsko podjetje, tovar- na letalskih motorjev na Teznem. V ta čas segajo tudi začetki izgradnje draviske hidro- centrale Mariborski otok. To ima kot posle- dico dokončno prenehanje dravskega spla- varstva (decembra 1941 — zadnji splavi na Dravi). V samem mestu glavni most ni več za- doščal, tako je okupator zgradil za hitrejši prehod čez Dravo in boljšo povezanost med Meljem in Pobrežjem začasni leseni most vzhodno od železniškega mosta. Po odhodu okupatorja je zmagovita ljudska oblast prevzela težko dediščino. Vloga novih družbenih dejavnikov je usmerila najprej vso pozornost obnovi, v naslednji fazi pa nadaljnji izgradnji celotnega gospodarstva, zlasti še pospešeni industrializaciji ne samo celotnega mesta, temveč tudi vsega mariborskega gra- vitacijskega področja. To ima kot posledico močan poseg v bližnje in širše geografsko okolje. V medsebojni sozavisnosti novih druž- benopolitičnih in gospodarskih ukrepov ter danih naravnih dejavnikov pa ob požrtvoval- ni podpori delovnih množic nastaja nova po- doba ne le samega mesta in bližnje okolice, temveč tudi širše prostorske stvarnosti. Nova družbenopolitična stvarnost vpliva na razvoj Maribora in njegovega bližnjega in oddaljenejšega gravitacijskega okolja revo- lucionarno, tako strukturno kot količinsko, anaga narodnoosvobodilne vojne je tisti mejnik, ki je v Mariboru in njegovem stvar- nem geografskem okolju povsem spremenil gospodarski in socialni sestav. V prvi fazi se je odvijal v obnavljanju predvojnega gospo- darskega potenciala. Rezultate načrtne iz- gradnje novejših, večjih industrijskih in dru- gih obratov beležimo v 50. letih, ko se začenjajo razvijati tudi druge gospodarske in družbene dejavnosti zlasti prometno trgov- skih obratov. Do večjih premikov v sestavi gospodarstva, zlasti v industriji in prometu, pride v 60. letih. Do takrat je v ospredju razvoj sekundarnih dejavnosti. Tako nekate- ri elementi prejšnjega stvarnega geografske- ga okolja v svoji funkciji še posebej izstopajo. Ce je bil za dobo med obema vojnama zna- čilen za Maribor zlasti izreden razmah tek- stilne industrije, so sedaj najbolj v porastu kovinsko predelovalna, metalurška in elektrokovinäka industrija. Vidno pa se pre- makne tudi kemična industrija, ki ima dobre osnove še iz predvojnega časa. Ne da bi na- vajali posamezna podjetja, lahko rečemo, da imenovane industrijske veje dajejo ob že prej razviti tekstilni, lesno predelovalni in živil- ski industriji mariborskemu gospodarstvu še poseben poudarek. Te in druge industrijske panoge so sicer osredotočene v osrednjem delu mariborskega gospodarskega področja, vendar opažamo sedaj vse živahnejšo izbiro lokacije tudi na obrobju, zlasti na desni stra- ni Drave proti jugu in zahodu. Industrijska dejavnost in velika skladišča si iščejo pro- stor tudi v širšem zaledju, že na Dravskemu polju. Tako se obseg njegovega stvarnega geografskega okolja stalno širi. Hiter in vsestranski razmah omogočijo po- leg spremenjene družbenopolitične stvarnosti KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 111 in njene načrtnosti še zlasti trije dejavniki bližnjega in oddaljenejšega geografskega oko- lja: razpoložljiva energija, lahko dostopna in delavoljna delovna sUa in izredno povečani notranji in mednarodni tranzitni promet. Če pustimo v nemar še nekatere druge aktivne dejavnike, so ti najbolj aktivni in imajo v njem globok pomen. V 50. in 60. letih je zrasla veriga dravskih elektrarn od Dravograda do Mariborskega otoka. Njej se priključi 1. 1968 prva kanalska hidrocentrala na Dravi vzhodno od Maribora pri Zlatoličju. Tako pridobljena električna energija opravlja v mariborskem gospodar- stvu kapilarno funkcijo, četudi je v razliko od predvojnih let vključena v širši, republi- ški energetski sistem. Poglejmo nekatere bistvene spremembe v dotakratnem realnem geografskem okolju Maribora. Zaradi zajezitve Drave nad Ma- riborskim otokom je voda zalila obsežne aluvialne brežine, tako je nastalo Brester- niško jezero.'^ Lice dotakratne pokrajine nad Mariborom se je močno spremenilo, ne le zu- nanje temveč tudi funkcionalno. Tu se je kmalu razvilo novo turistično, športno in re- kreativno področje s čolnarnami, kampin- gom, bungolovi, vodnim športom itd., zaradi česar je postalo zelo privlačno tudi za pre- hodne turiste. Ta poseg v dotakratno narav- no okolje bi naj imel po mnenju nekaterih ne- katere mikroklimatske posledice, npr. pove- čanost vlažnosti in zamegljenosti. Res je vodna gladina občutno večja, hitrost rečnega stržena manjša, vendar menimo, da je še pre- uranjeno govoriti o tem. Odgovarjajočih po- datkov pred zajezitvijo dravske struge ni dovolj. Sedanje opazovanje pa je še prekrat- ko, čeprav se lokalno pogosto govori o dolo- čenih spremembah v rasti nekaterih vrtnin, kultur in dreves v soseščini. . Mnogo večje so spremembe na Dravi in so- sednjem svetu kmalu pod novim meljskim jezom, zlasti na desnem bregu vse do Zla- toličja. Novi, razmeroma široik in globok do- vodni kanal do same elektrarne je skoraj izpraznil naravno strugo Drave, za katero je bil značilen tudi močan rečni stržen. Do zadnje vojne je bü pri Malečniku še ohranjen zadnji ladijski mlin. Kanal je odtrgal in pretrgal velike kose obdelanega sveta. Mno- gokje je presekal prometne in poljske pove- zave, zlasti zvezo med osrednjimi kraji na Dravskem polju in tistimi ob robu dravske terase. Ponekod sega kanal skoraj do vodo- držne plasti pod dravskim vršajem. Za neka- tera naselja vzhodno od kanala se je zaloga pitne vode občutno zmanjšala. Napraviti je bilo treba črpalne rezervoarje. Na stični meji med dravsko teraso in nižje ležečim aluvial- nim pasom so oslabele tudi nekatere studenč- nice, toda mnogokje se je zmanjšala zamoč- virjenost. Dvignjena gladina Drave povzroča precejšnje težave tudi starejši kanalizaciji v spodnjem Melju. Vse te spremembe so nare- kovale mnogokje izgradnjo novih prometnih povezav. Večje motnje so nastale tudi v prometnem pogledu. Stara, nevarna cesta ob vznožju la- bilnega Meljskega hriba med Mariborom in Malečnikom je nehala biti glavna povezava. Sanacija velikega melišča zaradi strmine, slabo prijetega materiala in bližine stare dravske struge je otežkočena. Novi, prepo- trebni most čez Dravo je omogočil preusme- ritev prometa med levim bregom in nasproti ležečim Pobrežjem in Zrkovci. Glavna pove- zava med Malečnikom in mestom je sedaj mnogo južneje. To in postavitev težišča ma- riborske industrije na južno obrobje mesta priteguje s tem precejšen del delovne sile iz še močnega agrarnega zaledja na levem bregu 112; KRONIKA . ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tjia do Vurberka in Pesniške doline. Malečnik in okolica sta se s tem navidezno odmaknila od neposredne soseščine s historičnim Mari- borom. V zvezi z naglo urbanizacijo, razmahom prometa in izgradnjo infrastrukture se jav- ljajo v petdesetih in šestdesetih letih vplivi novih antropogenih ozir. družbenih posegov tudi na Mariborskem Pohorju. Njegova zu- nanja podoba in funkcija nista več le gozd in lesno bogastvo, temveč zaradi bližine velike mestne aglomeracije in lahke dostop- nosti tudi njegova rekreacijska in zimsko športna sposobnost. Obnovljeni so bili vsi atari in zgrajeni mnogi novi pohorski domovi, največ na južni, prisojni strani. Severna osojna stran, kjer sneg obleži dalj časa, pa je doživela velik pomen z izgradnjo »pohor- ske vzpenjače«. Sledile so ji mnoge smučar- ske proge, vlečnice in rekreacijske površine.. Z vsem tem sta Mariborsko Pohorje :in Mari- bor doživela v turističnem prometu pravi pre- porod. »Prirodno okolje« Mariborskega po- horja postane s prepletanjem prirodnih da- nosti in družbenim posegom podaljšani del mariborskega geografskega okolja. Nagel razmah industrije in celotnega gos- podarstvo spremljata hitra urbanizacija in deagrarizacija bližnje in oddaljenejše privlač- nostne okolice. Oba procesa sta komplemen- tarna. Glavna smer tega razvoja je najbolj napredovala na južni strani mestnega obrobja na Mariborskem in Dravskem polju. Močno je viden tudi na zahodni strani v smeri proti Pe- kram in Limbušu ter na severni strani proti Bresternici. Moderna urbanizacija je segla že do vznožja Pohorja. Zaradi fiziognomije po- krajine so tu še ostanki ogramih površin med velikimi novimi stanovanjskimi soseskami v Novi vasi in Spod. Radvanju ter med južnim zazidanim robom Studencev in Zgor. Radva- njem. Strnjeno zazidavo so tu delno zavrle strnjene družbene kmetijske površine v več- jih grudah. Urbanizacija teh delov se drži delno starejših vaških razporeditev. Povsem drugačen je prostor med Pekrsko gorco, vzno- žjem Pohorja, Pekrami in Zgor. Radvanjem, kjer je zazidava z individualnimi stanovanj- skimi hišami izredno narasla. Historični os- tanki v parcelaciji so delno vidni tudi v raz- poreditvi enodružinskih in počitniških hiš v Kamnici, Rošpohu in Bresternici. Drugačna oblikovitost tal na severnem robu mesta ome- juje novejšo zazidavo v Krčevini, Počehovi in Košakih. Ohranjene vinogradniške površine ji dajejo posebno podobo. Na južnem in zahodnem robu Mariborske- ga polja, na prehodu v Dravsko polje in ob samem vznožju Pohorja se nove zazidave zgoščajo okoli vaških jeder, npr. Razvanje, Hoče, Slivnica, Orehova vas, Fram Miklavž, Brezje, Dogoše, Skoke, Dobrovce, Race itd., mnogokje na zemljiščih mešanih gospodinj- stev. Na razdrobljenih zemljiščih je zazidava najbolj mobilna. Od 70. let dalje pa je vse bolj vidno tudi tu prostorsko planiranje. Funkcija velikega dela novih naselij na obrobju je mnogokje zaradi ugodnih promet- nih možnosti in medkrajevne povezanosti v glavnem bivalna. To so že »spalna naselja«. Zaposlenost stanovalcev je v gospodarskih organizacijah in ustanovah ožjega in širšega geografskega okolja. Najmočnejši antropogeni poseg v pokrajini pa predstavljajo veliki sta- novanjski bloki in soseske npr. Maribor-jug, Nova vas I in II, dalje na Pobrežju, Teznem in ob zahodnem robu historičnega Maribora. Hitra izgradnja mesta in njegovega ožjega in širšega obrobja je indirektno vzpodbudila naglo odpiranje gramoznih jam, tako v kra- jevnih skupnostih kot na zasebnih zemlji- ščih. Mnoge betonarne in gramozne jame so tako hitro zrasle, da so mnogokje preobrazile pokrajino tako, da se zdi od zgoraj kot »lu- nina površina,« zlasti na črti Pobrežje-Brezje -Dogoše-Hoče. Divje in nenačrtno odpiranje gramoznic je mnogokje doseglo že skoraj glinasto plast podtalnice. Takšen nenačrtni poseg v geografsko okolje že bistveno ogroža bogat rezervoar pitne vode. Hiter urbanistič- ni razmah obenem z industrializacijo po dru- gi vojni ne samo da trga dragoceno obdelo- valno zemljo, temveč ustvarja tudi nevaren ekološki problem. Izredno hiter gospodarski razvoj Maribora in njegovega ožjega gravitacijskega območja ter kakovostno nov družbenopolitični poseg z liberalizacijo državne meje in vedno večjo mednarodno povezanostjo, vse to je izredno okrepilo osebni avtomobilski in tovorni pro- met zlasti v poldnevniški in južnovzhodni smeri. Poleg krajevnega prometa sta močno narasla tudi tranzitni in turistični promet, zlasti proti morju. Podedovano cestno omre- žje in starejši dravski mostovi temu niso bili več kos. Novi antropogeni fenomeni odpirajo v do- takratnem geografskem okolju nove, težje prostorske in prometne probleme. Zgodovin- ska prometna transverzada, ki poteka v smeri sever-jug po Partizanski cesti in čez glavni dravski most, postaja za hiter promet vse večja ovira. Mednarodni promet skozi sre- dišče mesta je postal že anahronizem. Novi, Titov most je sicer razbremenil glavni most, toda še vedno se odvija promet po srednje- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 113 i veški transverzali in čez Košaški klanec. Po- vojni mednarodna prehod skozi Maribor se je povečal zlasti z vedno močnejšo udeležbo pro- meta med Srednjo Evropo, Bližnjim vzhodom in Balkanom kot v smeri proti Jadranu. Tako ostajajo prometni problemi še na- dalje pereči. Največji del tranzitnega prome- ta proti J in JV požira danes »ptujsko-kra- pinska smer«. Tudi hitra cesta z odcepom od stare ceste pri Hočah in usmeritvijo proti osrednji Sloveniji ne zadošča več. Nujno je treba zgraditi novo transverzalo, ki bi odšla mesto vzhodno od kolodvora in železniškega mostu ter bi bila usmerjena naravnost proti JV. Novi družbenogospodar- ski in politični vzroki zahtevajo novo traso, ne samo čez Pesnico proti Šentilju, temveč tudi čez mesto, fobrežje in Tezno. Uresni- čenje težavnega cestno prometnega problema, ki zahteva transvezalo, bo s tem postalo nov in zelo aktiven antropogeni dejavnik v naj- novejši preobrazbi mariborskega geografske- ga okolja. Vsestranski in hiter razvoj mariborskega gospodarskega žarišča širi tudi njegovo gra- vitacijsko območje, tako prometno kakor družbenogospodarsko. Če vzamemo kot meri- lo, odkod vse prihajajo na delo dnevni mi- granti, vidimo, da se je njihova razdalja po zadnji vojni izredno povečala. V predaprilski Jugoslaviji je npr. segala komaj do Fale in Selnice na zahodu, na severu se je kmalu ustavila ob črti Pesnica—Šentilj, proti jugo- vzhodu je segala nekako do današnjega Zla- toličja, edino na jugu je zajemala večji pro- stor, Dravsko polje do Polskave, Pragerskega in vznožja Pohorja. Danes je gravitacijsko ob- močje Maribora zaradi hitre industrializaci- je, modernizacije prometa, novega vrednote- nja zemlje in intenzivnega preslojevanja kmečkega prebivalstva neprimerno širše. Ne- posredno zaledje se je podaljšalo do Poljčan in skoraj do Sloven. Konjic, v Dravski dolini do Podvelke in Ožbalta. Močno se je pomak- nilo proti vzhodu, še preko Ptuja v ormoško občino. Proti severu se je razširilo ob gornji Pesnici, do Šentilja in na ozemlje lenarške občine. V skladu s tem se je zelo okrepila in pove- čala tudi regionalna povezanost Maribora. V Mariborsko-ptujsko Podravje štejemo zaradi gospodarsko družbenih stikov ob veliki ob- dravski osi »predele zahodnega, predalpskega Podravja kakor vzhodnega subpanonskega«.*-' Pogosto imenujemo vse to območje tudi po- dravsko regionalno področje, včasih tudi ma- ribor^o mezoregijo. Skupno z gospodarskimi in družbenopolitičnimi tipalkami pa sega mariborsko žarišče še mnogo dalje, saj za- jema tudi sosednjo koroško in pomursko me- zoregijo. Skupno z njima tvori veliko go- spodarsko področje ali mariborsko makrore- gijo. Tako postaja industrijsko močni Maribor kot gospodarsko in kulturno središče tudi žarišče močnih preobrazbenih vplivov vse severovzhodne Slovenije. V razmišljanjih o vlogi geografskega oko- lja na začetke in rast obdravskega mesta smo opazili, da se funkcija in pomen narav- nih in antropogenih ozir. družbenih sestavin spreminjata, ne samo relativno v odnosu do družbenopolitičnih in gospodarskih pojavov, temveč tudi v samih sebi absolutno. Primer. Drava kot eden najbolj izrazitih naravnih faktorjev je imela v stvarnem geografskem okolju Maribora v najzgodnejši dobi drugač- no vlogo kot pozneje v dobi zgodnjega kapi- talizma ali še pozneje v dobi markantiine po- litike za časa fužin, glažut, oglarjenja in po vladarju oživljene trgovine. V času razvitega kapitalizma in oživljanja železnic se zopet modificira. Zopet se spremeni za časa narodne države in delno med drugo svetovno vojno. Po vojni v naši današnji stvarnosti je njena vloga spet drugačna. V starejši »prvobitni« dobi je bila fimkcija Drave glede na nastanek in rast Maribora tako pospeševalna kot zavi- ralna, v glavnem vodno pogonska. Pozneje je bolj vodno transportna, v modemi dobi je prešla v glavnem na hidroenergetsko fimkci- jo in še pozneje tudi na športno turistično vlogo. Z izgradnjo hidrocentral kanalskega tipa v spodnjem toku vzhodno od Maribora se njena vloga v preobražanju okolja ponovno modificira. Pa tudi sama spremeni svoj do- takratni značaj. S tem je postala kvalitetno nov, še važnejši del resničnega geografskega okolja. Ves čas pa je ostala s svojo prirodno značilnostjo usmerjevalec prometa v zahodno- vzhodni smeri. O spreminjanju funkcije bi mogli govoriti tudi pri Mariborskem polju itd. Podobno bi mogli ugotoviti o funkciji Ma- ribora kot stičišča dveh vodilnih naravno prometni ,smeri. Njegova funkcija se je glede tega spreminjala tako kvantitetno kot kvali- tetno, glede na to, kateri družbenopolitični in gospodarski faktorji so njihovo vlogo v mari_ borskem geografskem okolju pospeševali ali zavirali. Podobno bi mogli reči o vlogi raz- ličnih pokrajinskih delov, v katerih stičišču leži mariborsko geografsko okolje. Drugačna je bila njihova vloga v prvobitni fazi, drugač- na v dobi recesije v 15. in 16. st. ali pozneje v času merkantiHzma, v dobi zgodnjega ali razvitega kapitalizma. V sedanjem času se 114 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 zopet spreminja. Pri tem so sodelovali raz- lični družbenopolitični ali antropogeni ele- menti kot vzpodbuda ali zavora. V recentnem, povojnem gospodarskem in družbenopolitič- nem razraščanju se ne srečavamo le s prostor- skim, kakovostno mnogo pestrejšim geograf- skim okoljem in širjenjem gravitacijskega ob- močja, temveč tudi s še vedno prisotnostjo ne- katerih zgodovinskih ostankov, npr. ohranje- nost prvobitne prometne smeri čez Košaški klanec, prometni zamašek ob Partizanski ce- cesti, starejša koncentracija industrije v melj- skem bazenu ali ostanki prejšnje zemljiške razdelitve itd. To vse ima, kot smo slišali, določeno vlogo v razvoju cestnega prometa in urbanizacije. Dobro ogledalo o vlogi bližnjega ali odda- ljenejšega geografskega okolja je tudi širje- nje mestne aglomeracije, ureditvenega ob- močja mesta in bližnjega ali oddaljenejšega gravitacijske zaledja. Učinki družbenopolitič- nih in gospodarskih dejavnikov morejo pri tem postati zaradi vse tesnejšega prepletanja med naravnimi in antropogenimi dogajanji sestavni del novega, preusmerjenega geograf- skega okolja. Naravno okolje se ob tem spre- minja tudi v sebi. O »naravnem okolju« Ma- ribora je zato že dolgo težko govoriti, pov- sod so v njem sledovi človekovega ali druž- benega udejstvovanja. Pokriva ga kakovostno kot količinsko pestrejše, učinkovitejše in mo- bdlnejše stvarno geografsko okolje. OPOMBE 1. Svetozar Ilešič, Pogledi na geografijo, str. 85, Ljublj. 1979. — 2. ibid., str. 288. — 3. Mlinaric Jo- že, Maribor do 18. st., Krajevni leksikon Slovenije IV. knjiga, str. 174, Ljublj. 1980. — 4. Gradivo za zgodovino Maribora, I. zvezek, Maribor 1975, GZM/3. V imenovani listini se omenjajo tudi da- našnja Kamniica, Melje, Polskava v izvirni obli- ki. V naslednjem dokumentu GZM/4 je omenjena Pesnica. V listini GZM/31 iz leta 1193 se omenja- jo: kraji Brezin (današnji Sober), Bistrica pri Limbušu, Hülm (današnja Pekrska gorca). — 5. V dokumentu iz 1. 1164, GZM/3 sta omenjeni dve kmetiji pod mariborskim gradom. Kaže, da je to že del agrarnega naselja in prva sled bodočega mesta ob Dravi. — 6. Ob tej trasi so tudi najsta- rejši kraji v današnji ožji mariborski regiji. V li- stinah se omenjajo: že leta 985 današnje Razva- nje, Kamnica 1. 1091, Hoče 1146, zelo zgodaj tudi Radvanje. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slo- vencev, I. knjiga, Ljubljana 1926. — 7. Franjo Baš, Maribor, historično geografski razvoj. Geo- grafski vestnik II, Ljublj. 1926. — 8. G. Puff, Marburg in Steiermarlc, Graz, 1847. — 9. Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, str. 81, Ljubljana 1968 (Do Beljaka je bila proga zgrajena 1. 1864). 10. Anton Melik Slovenija-Sta- jerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, II., str. 386, Ljubljana 1957. — 11. Svetozar Ilešič, Preostanki preteklosti kot element resničnega geografskega okolja. Geografski vestnik, XXXVI., Ljubljana 1964. — 12. V nekaterih turističnih prospektih in informacijah se javlja tudi ime »Mariborsko jezero, (npr. Naših 30 let — Mari- bor v občini in regiji ob 30-letnici, osvoboditve, Maribor 1975). Menimo, da je ime »Bresterniško jezero« geografsko bolj upravičeno, saj je v ne- posredni bližini dokaj obljuden kraj Bresternica in del potopljenega sveta je tudi v njem katastr- ski občini. — 13. Svetozar Ilešič, Slovenske po- krajine (Geografska regionalizacija Slovenije), Pogledi na geografijo, str. 417, Ljubljana 1979.