PeitRtau plabM v gotovini. Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cene posamezni St Din —HMl. Časopis za trgovino, industrijo in fredaflhv« lii •prevalitve J* v Ljubljani, Gradišč« št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovna. . SY> Y ..*53. — Št. telefona 3« ■sro^nkis s« Memlje SNS: lota« D 90—, za pol leta D 45*—, za četrt leta D 2250, mesečno D 7'50, i \A° - —. — Plača In to« se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, tlne 28: decembra 1022. ŠTEV. 151. List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno Din. 120,— polletno Din. 60,— četrtletno Din. 30.— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1.— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150,— Reparacijsko vprašanje. Z obnovo Evrope stoji v najtesnejši zvezi' odškodninsko vprašanje. S tem vprašanjem se bavijo politiki in diplomati celega sveta že od mirovne konference sem, toda po nekaterih zborih in konferencah se vendar še ne more niti govoriti o tem, da bi se našla približno prava pot, ki bi vodila k povoljni rešitvi tega vprašanja, od katerega odvisi gospodarska obnova cele Evrope. Dasi je to vprašanje na zunaj samo gospodarsko, je vendar take važnosti in upliva tako močno tudi na politični položaj v Evropi, da se pri tem vprašanju gospodarski in politični principi stopijo v eno samo vprašanje, kajti kakor je danes neurejeno gospodarstvo skoro vseh evropskih držav posledica političnih dogodkov, tako ustvarja tudi sedanji gospodarski položaj in razni načini v njega reševanju nove politične struje novo politično grupacijo narodov in držav. O tem vprašanju se je ponovno razpravljalo na »zboru štirih-: v Londonu. Seveda je bil tudi ta poizkus rešitve tega tako zamotanega vprašanja brezuspešen, kajti zbor se je končal brez vsakega-zaključka in se bo nadaljeval na novi konferenci, ki se bo sklicala, kakor pišejo, že meseca januarja 1923. Navajeni smo sicer, da ena takih konferenc diplomatov kliče drugo, da se vršijo di-plomatične konference, rekli bi lahko samo radi tega, da se na njih raz-, pravlja in sklepa kedaj in kje se bo sklicala druga konferenca. Toda to vprašanje, ki drži v negotovosti in napetosti celo Evropo že toliko časa, bi se pač moralo prijeti tako, da bi is e čim prej končnoveljavno rešilo. Zbor štirih. ■ kakor imenujemo tukaj naivišji svet, so sestavljali ministrski predsedniki Anglije, Francije, Italije in Belgije, ki so se sestali to pot v Londonu. Anglijo je zastopal ministrski predsednik Bonar Law, ki je na stolcu ministrskega predsednika sledil odsotpivšenui Liovdu Georgeu. Znano je, da je Lloy George zastopal v odškodninskem vprašanju zmerno strujo, ter je s tem izzval večkrat tudi incidente med angleško in francosko vlado. Mnogo zanimanja je vzbudilo tudi dejstvo, da se je te konference udeležil tudi novi italijanski ministrski predsednik Mussolini. Znano je tudi, kako stališče je zastopala do sedaj v repara-cijskem vprašanju Italija. Zbog nezdravih razmer v notranjosti si Italija ni upala zavzeti energičnega stališča, s katerim bi mogla eventuelno izzvati resne konflikte s Francijo odnosno z Anglijo, zato je šla politika Italije rdede odškodninskega '-prašanja vedno neko srednjo pot. S spremembo režima v Italiji, se je izpremenilo tudi nje stališče glede odškodninskega vprašanja. Mussolini, ki je že prve dni svoje vlade izjavil, da bo vedno nastopal z odprtim vizirjem, se je tudi glede tega vprašanja izrazil jasnejše nego njegovi predniki, in kaj čudo, da smo videli Mussolinija nastopati ojstro proti Nemčiji. Z odločnim nastopom Mussolinija, je politika zapadnih držav, ki so glede odškodninskega vprašanja zavzemale zmernejšo smer nego Francija, brezdvomno doživela precejšen neuspeh. Mussolini, bo tudi v bodočnosti stal brezdvomno na strani Francije, to je Mussolini stoji na stališču, da se ima versaillska pogodba s strani Nemčije striktno izvesti, da se ima za primer neizvedbe poseči k reparacijam, ki bi obstojali v okupaciji porenske pokrajine. Vesti, da zastopa Mussolini v odškodninskem vprašanju francosko tezo, so se sicer večkrat dementirale, končno pa ni niti Mussolini sam delal iz tega prav nobenih skrivnosti več in je to tudi večkrat indirektno sam priznal. S tem se je rešitev odškodninskega vprašanja sicer za nekaj korakov približala svoji rešitvi, vsekakor bi pa bila uresničitev reakcijonarnih francoskih načrtov usodepolna za celo Evropo. Tudi Bonar Law je zapustil zmerno, napram Nemčiji popuščajoče staiišče, ki jo je zastopal njegov prednik Lloyd George, ter se je približal naziranju Francije, neglede na to, da je Lloyd George v nekaj člankih, ki jih je izdal uprav pred londonsko konferenco obširno dokazoval o nevarnosti Poincarejeve politike, katere cilj je končno vendar samo priklopitev porenskih pokrajin, ki predstavljajo kolosalno zalogo naravnega bogastva, k Franciji. Cilji Poincareja so evidentni, v ostalem jih fanatični Francozi tudi nikakor ne skrivajo; ti cilji se morajo uresničiti in naj bo tu v nevarnosti tudi cela Evropa. Da bi priklopitev porenskih pokrajin k Franciji pomenila odložitev ali celo onemogočitev konsolidacije tako gospodarskih, kakor tudi političnih razmer v Evropi, je izven vsakega spora. Odcepitev teh tako bogatih in za nemško industrijo tako neobhodno potrebnih pokrajin, bi obsodila Nemčijo k večnemu vegetiranju in bi onemogočila nj;e gospodarsko ozdravljenje. S tein bi pa bile obsojene na večno bolehanje tudi države, ki imajo na razpolago surovine za izvoz; brez popolnega ozdravljenja Nemčije ni tudi ne ozdravlje-teh držav. Ako pomislimo, da se nahaja med državami, ki izvažajo surovine v Nemčijo v prvi vrsti ravno Anglija sama, si lahko predstavljamo, cia si bo Anglija stvar prej pač dobro premislila, predno se bo definitivno odločila za francosko stališče. Razkosanje Nemčije bi pa bilo tudi v političnem pogledu najvažnejšega pomena, kajti s tem bi pridobila Francija toliko moči, da bi se ravnotežje na kontingentu popolnoma razrušilo, ter da bi prevzela Francija vodilno vlogo politike na kontingentu. Ali se tudi v tem oziru kosajo cilji Francije s stališčem Anglije, ki je zastopala vedno mnenje, da se ima na evropskem kontingentu vzdržati ravnotežje, je vprašanje, ki ni težko odgovoriti. Iz tega je razvidno, kako težka je rešitev odškodninskega vprašanja, ter da imamo še dolgo do odločilne faze. Rri uvidevnosti francoskih diplomatov, pri malo bolj treznem razmišljanju francoskih aneksionistov, bi se moglo pa tudi doseči kak sporazum, ki bi imel najblagodejnejše posledice za razmere v celi Evropi. Položaj v Italiji. Razmere v Italiji se slabšajo iz dneva v dan. Čisto politično fašistov-sko gibanje vpliva občutno na gospodarske razmere v državi. To ne samo da poslabša že itak težak gospodarski položaj Italije, ampak vedno rastoče gospodarske potrebe vznemirjajo tudi prebivalstvo ter vzbujajo v njem nagnenje k revolueijonar-nim razmeram. Italija mora svojo ločitev od prejšnjih zaveznikov drago plačati; notranjega političnega miru ni več, gospodarski ugled v inozemstvu je padel, v notranjosti nahajamo težko krizo. Industrijska kriza, ki je nastala kmalu po koncu vojne, tlači še vedno neizprosno vse življenje v državi. Težka industrija, na čelu katere so stala pred vojno podjetja Ansaldo in Fiat, bije danes težak boj za obstanek. Pri Sloa-kon-cernu se je ves kapital v iznosu 300 milijonov lir izgubil, pri tem so izgubile banke-upnice iznos približho 100 mlijonov lir. Razmere v industriji ladjedelstva niso nič bolje, nego razmere v strojni industriji. Zahteva se državna pomoč, sicer je ladjedelstvo Ligurije in Benečije popolnoma izgubljeno. Napravile so se v tem oziru prošnje in vloge na parlament, toda ta ni mogel napraviti do sedaj ničesar, kajti pri taki državni finančni mizeriji in pri neprestanih klicih po pomoči s strani industrije, ni vendar računati s trajno podporo. Tekstilni industriji primanjkuje še vedno, ne glede na skrajšani delovni čas, zadostno tržišče za svoje izdelke, ker se tako domače kakor tudi inozemsko vprašanje konstantno manjša. Režijski stroški so previsoki, da bi se moglo najti novih trgov, tudi ni kakovost izdelkov taka, da bi moglo drago italijansko blago vzdržati celo na štirih tržiščih tujo konkurenco. Tako je Italija popolnoma izgubila dobro rumunsko tržišče. Kupovna moč domačega trga je pa, zbog velike brezposelnosti, znatno padla. V mesecu februarju je bilo v Italiji 606 tisoč 819 brezposelnih in ne glede na to, da je poljedelstvo zaposlilo tekom poletja velik del brezposelnih, se je vendar še tekom meseca aprila nabrojilo 498.606 in tekom meseca julija nad 300.000 brezposelnih. K temu je treba še prišteti one, ki so le nekaj dni v tednu brezposla. — Splošna industrijska kriza se še s tem poveča, da je postala danes denarna potreba že zelo občutna. Ta denarna potreba postaja vsled političnih razmer še občutnejša. — Italija je bila vedno navezana na denarno pomoč iz inozemstva, med vojno je imela vedno francoski in angleški kapital na razpolago, da je mogla financirati svojo vojno indu-strjio; sedaj pa je začela denarna pomoč iz inozemstva zaostajati in to tem več, čim glasnejši postajajo fašisti. Pa tudi domači kapitali nočejo riskirati in se drže rezervirano,, tako, da je industriji skrajno težko dobaviti potrebne kapitale. Tekom meseca marca se je moglo investirati še 103 milijone lir, tekom meseca aprila je že nov kapitalni dotok padel na 35.8 milijonov lir. Zbog težkoč v dobavah kapitalov in kreditov rastejo seveda tudi vedno več konkurzi. Medtem, ko se je v že dovolj težkih razmerah v letu 1919 štelo samo 558 konkurzov, so znašali konkurzi v prvi polovici tekočega leta že znatni iznos 1643, s čemer se je v prvih šestih mesecih tega leta že skoro doseglo vsoto vseh konkurzov iz leta 1921. Iz teh številk se da najlepše posneti gospodarske težave ter tudi dejstvo s kako rapidnostjo raste kriza. Poljedelstvo, ki je igralo pred vojno v italijanskem gospodarstvu lako važno ulogo, je izza pretrganja starih trgovinskih odnosa jev z Nemčijo in Avstrijo, v zelo težkem položaju, osobito kar se tiče producentov eksportnega blaga. Ker nima poljedelstvo nobenih, ali vsaj zelo majhne dobičke, niso poljedelci v stanu, da plačajo visokih mezd. Italijanske delavce so visoke vojne mezde zelo razvadile in radi tega so z današnjimi razmerami zelo nezadovoljni. Posledica tega nezadovoljstva so stalne stavke, mezdna gibanja itd. V spomladi smo imeli prvo večjo stavko poljskih delavcev v Torazzu in za vreme žetve so se pojavile vsepovsod obširne stavke na deželi. Kar se tiče letošnjega leta, je zelo občutno upliva la tudi slaba letina. Slabe številke žetve niso, kakor se splošno trdi, samo posledica slabega, neugodnega vremena, ampak bistveno je na slabo žetev upli-valo veliko število stavk, ki so se vršile v Italiji tekom sejanja, ter tekpm najvažnejših del na polju. — Ker je primanjkovalo veliko število delavcev, se ni moglo niti predelati vsega zemljišča. Po dosedanjih statistikah se je našlo v celi Italiji 44.2 milijonov kvintalov pšenice, napram okroglo 52 milijonov kvintalom v prošlem letu. Ker je že itak Italija navezana glede potrebe na ktruhu na svetovno tržišče, je moral seveda ta primanjkljaj zelo neugodno uplivati na ceno kruha. Računa se, da bo potrebno 11 milijonov lir izdatkov za kritje potreb na kruhu, kar po-menja veliko obremenitev financ, ki so že itak dovolj desolatne. Koncem meseca avgusta je znašalo kroženje bankovcev 17.709.7 milijonov lir, kritje, ki je bilo za to vojno na razpolago, je znašalo samo 1223,2 milijone lir. Ker zahtevajo slabe gospodarske razmere države še nadalj-no povečanje tiskanja bankovcev, se bo splošen položaj Italije še poslabšal, h čemur bodo v prvi vrsti pripomogli fašistovski brutalni recepti. Naše prometne razmere. (Konec.) ' Komercijelne in tarifne zadeve. K koncu moram pripomniti še nekaj besed o komercijelnih in tarifnih zadevah. Že koncem leta 1920 je bila izdelana enotna blagovna klasifikacija za vse železniške proge v državi, ki je bila na to v januarju in februarju 1921 na tarifni konferenci v Osjeku odobrena. Toda do danes ni bila vposlana v izjavo nobeni zbornici in tudi ne predložena tarifnemu odboru. Sele sedaj je prejela zbornica obvestilo, da naj se ■zbira gradivo za ureditev tarifnega vprašanja, ker bo tarifni odbor baje enkrat po novem letu sklican k zasedanju. Dalje se ni do danes izdalo iz nerazumljivih razlogov enotnega obratnega pravilnika in enotnih obratnih predpisov, nimamo niti uradnega seznama postaj, niti enotnega kilometrskega kazala. Ker se poslužujejo postaje starih pravilnikov in treh starih klasifikacij ter sedem kilometrskih kazal, računa se vozarina mnogokrat napačno na škodo interesentov, kar vodi k vednim reklamacijam in sporom. Tudi pri vprašanju jadranskih zveznih tatrif in sicer za promet iz Avstrije in Čehoslovaške v Trst in obratno preko našega ozemlja, se je Varovalo samo fiskalne interese, ne pa gospodarskih interesov naše industrije in trgovine. Ministrstvo sa-obračaja si je pač izgovorilo polne postavke lokalne tarife za jugoslovanski pretek in nosijo sedaj znižanje italijanske železnice, ki so šle v tem oziru povprečno za 50 % Pod italijanske lokalne tarife., odnosno avstrijske železnice. Naša industrija pa v eksportu in importu preko Trsta ne vživa nobenih olajšav, mora plačevati lokalne tarife do in od mejne postaje in je vsled tega v znabio neugodnejšem položaju. V zadnjem času se je pokrenilo tudi vprašanje sestave jadranske tarife za promet iz Slovenije z Bakrom, odnosno pozneje s Sušakom in Barošem, na katerem so naše izvozne industrije zelo interesi rane. Povišanje tarif. Predistavke, ki so jih predložile ministrstvu gospodarske korporacije ob priliki linearnega povišanja prevoznih tarif, niso bile upoštevane in tako je danes nastal položaj, da je manj vredno blago tarifarno prizadeto s procentualno večjo tarifo, kot je blago, ki ima visoko ceno. Na-pram inirodobnim stavkom znaša sedaj povišanje vozarine pri brzo-voznem blagu pri tarifnem razredu 1 in pri izjmni tarifi A — 3 (A : 3) 4200 odstotkov, dalje pri blagovnem razredu 11 ter vozovnih nakladili razredov A. B, C in špecijalni tarifi I 2800 odstotkov, pri špecijalni 3 in izjemnih tarifah 1 in 2 pa 2100 odstotkov. Pri reviziji blagovne klasifikacije bi se moralo zopet vzpostaviti razmerje, ki je vladalo pred vojno, pri tem pa bi bilo tudi vpoštevati neenako povišanje cen raznim vrstam blaga. Za ilustracijo, v kako neugodnem tarifnem položaju sie nahajajo industrije v Sloveniji, kjer imamo mešan sistem državnih in privatnih železnic ter lokalk, ki imajo vsaka svoje lastne tarife in kjer se pri prehodu po-šiljatve z ene proge na drugo začnejo tarife računati z nova od začetka, navajam le par vzgledov. Vozarina za taninski les na primer iz Novega mesta do Braslovč, kjer znaša razdalja 173 km, znaša za 10 ton 670 dinarjev. Za isto svoto bi se vozila taka pošiljka na progah ene in iste železnice 530 km daleč. Vozarina ta-ninskega lesa iz Tržiča v Velenje, na razdaljo 175 km, znaša za 10 ton 760 dinarjev. Pri nedeljeni progi bi se pošiljatev prepeljala za ta denar 620 kilometrov. V tem oziru imajo industrije v Bosni mnogo ugodnejši položaj. Poleg tega ima n. pr. madžarska industrija za dovoz konkurenčnega blaga v Vojvodino radi bližje lege, enotne proge in nizke valute zelo ugoden položaj napram nam. ki bo postal zelo nevaren, ko stopimo z Madžarsko v pogodbeno stanje. Posebno neugodna je prometna lega Savinjske železnice, Maribora in obdravske železnice za promet v območju direkcij v Beogradu in Subotici. Zato bi se moralo delovati pri železniških oblastih na to, da se uvedejo za industrije, ki ležijo ob teli progah smerne tarife. Poleg tega je potrebno, da dobimo čimpreje zvezno tarifo med južno železnico na eni strani in med državno ter lokalnimi železnicami na drugi strani. Po vseh opisanih neprilikah je umevno, da s strahom gledamo na rešitev vprašanja južne železnice in na prometne razmere, ki bodo zavladale, ko prevzame omrežje južne državna železnica v najem. Izjava trgovske in obrtniške zbornice glede načrta zakona o neposrednih davkih (Kouec.) Davek na donos dela moramo v celoti odklanjati. V kolikor objema imetnike svobodnih poklicev, koji so samostojni podjetniki brez kapitalnih investicij v svojem obratu, smo mnenja, da spadajo kakor advokati, zdravniki, inženirji itd. v krog cen-zitov, za katere veljajo določila načrta zakona o davku na podjetja in obrate. V kolikor pa obširja osebe, kakor dninarje in slične socijalne no-torno slabe poklice, smo mnenja, da moderna zakonodaja z nekoliko so-cijalnim občutevanjem a priori zanje ne more ustvarjati posebne dohodnine od donosa njih osebnega dela, marveč da datis dandis zanje povsem zadošča obdavčitev potom splošne dohodnine. Glede uradnikov kakor tudi zasebnih nameščencev vseh vrst smo pravtako mnenja, da zanje ne gre uvajati posebnega davka od donosa njih dela. Znan je pre-karni položaj tega stanu, važnega za državno upravo, in za gospodarstvo ter zato treba ob reševanju vprašanja o izenačenju davkov več obzirnosti do delojemalcev vseh vrst, kakor ga kaže načrt v tem poglavju, prav tako kakor tudi sicer v vseh onih primerih, kadar gre za odbitnost naklonil vseh vrst (podpor, nagrad, premij) uslužbencem vseh vrst nasproti. Naše stališče bazira na načelnih razlogih, je pa tudi dejstvo, da vsa bremena, ki se nalagajo potom davkov, efektivno in kraj kraja zadevajo gospodarje in delojemalce. V tem poglavju je v zvezi z naštetimi svobodnimi poklici, uradnike in nameščence hkratu rešeno vprašanje obdavčenja tantiem. Ta davek sprejemamo kot upravičen, predlagamo pa zanj posebna določila pod nazivom »Davek na tantieme . Ker so te često le posebna oblika za plačilo opravljenega truda honorar, bi po vzorcu drugih zakonodaj predlagali davkaprosti minimum 2500 Din. 6. Davek od podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, je za gospodarsko povzdigo in industrijalni razmah v državi najodličnejše važnosti, treba torej prav posebne pozornosti ob normiranju določil za te davčne subjekte. Pozivajoč se i na svoja izvajanja glede davka na imo-vino, se izrekamo odločno proti nameri načrta, da se za ta podjetja poleg davka na dobiček, ugotovljen po posebnih predpisih, predvideva sočasno tudi še davek na imovino. V današnjih gospodarskih prilikah, ob trajnem kolebanju vseh vrednosti in premoženjskih delov odklanjamo z vsem povdarkom uvedbo davka na imovino, koji glasom načrta zakona za tovrstna podjetja niti ni v zakonu izčrpno normiran, temveč pridržan posebnemu pravilniku. Opozarjati moramo, da je tudi davčno merilo, predvideno v načrtu za imovinski davek, do višine 12 odločno previsoko ter da ne bi smelo segati spričo nature tega zakona preko 6%. Ugovarjati moramo temu načrtu predvi-denenni kombiniranemu davku, v kolikor seže na imovino tudi zategadelj, ker se naslanja hkratu tudi na rentabilnost podjetij. Presoja rentabilnosti se more danes tako pri novih kakor pri starih podjetjih opirati na preveč nestalne momente na eni strani vsled izpreminjanja vrednosti in na drugi strani vsled različnosti knjižnih vrednosti novih in starih podjetij. — Pozdravljamo predvideno maksimiranje doklad s 100 % ter se izrekamo za obdavčitev cen podjetij samo po čistem bilančnem donosu, kakor velja to sedaj za posebno pridobnino v Sloveniji. Pri tem pa odločno zahtevamo, da se odbitne postavke člena 116 in 117 načrta popolni v zmislu predloga v tiskani spomenici >Saveza novčanih zavoda v Zagrebu, katere petite in predloge glede tega davka si osvajamo ter naših predlogov na onem mestu naše izjave, ki govori specijalno o tem davku. 7. Dohodnina. Ta davek, ki po svoji osnovi odgovarja naši obstoječi dohodnini v Sloveniji, ne daje povoda za načelne pomisleke. Treba pa določila načrta popolniti v toliko, da se davčni minimum ne ustanavlja v zakonu, ampak določa od leta do leta. Zahtevati se mora, da ostane ta davek tudi v bodoče kakor naša dohodnina brez doklad in da služi ta davek le državnim potrebam, ker je to davek, katerega treba vsled njegove narave in splošnega značaja posebno negovati kot najboljši vir bodočih državnih dohodkov, ob enetfi most do modernih zahtev popolnoma odgovarjajočega progresivnega dohodninskega davka. Glede tega davka treba točno precizirati pojm skupnega gospodarstva in določiti, da spadajo pod skupno gospodarstvo hišnega goszodarja žena, ascendentje in descendentje ter eventualni adopti-ranci, živeči ž njim skupno v enem gospodarstvu. Glede detajlnih predlogov se sklicujemo na posebni del svoje izjave. 8. Davek na imovino moramo odklanjati z vsem povdarkom. Izrekamo se proti uvedbi tega davka predvsem iz načelnega razloga, ker v današnjih gospodarskih prilikah o ustaljenih vrednostih nobene vrste premoženja ne more biti govora in je zlasti količkaj pravična in utemeljena ocena mobilnega premoženja vsaj kratke trajnosti absolutno nemogoča — spominjamo le na stalno valovanje našega novca, za katerega ni prave nade na umirjenje v bližnji bodočnosti. Izrekamo se pa proti uvedbi tega za naše kraje novega davka zlasti v zvezi z davkom na podjetja, zavezana javni računodaji. Racijonalna izvedba zamišljenega imovinskega davka je v današnjih prilikah neizvedljiva in zato za nas nesprejemljiva. V načrtu predvideni davek' v svoji sedanji strukturi je pa odkloniti tudi zategadelj, ker je normirano davčno merilo odločno previsoko ter bi ne smelo niti segati preko 6%. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Dalje.)" Izdelava celuloze obstoji v tem. da se zdrav les brez lubja loči od trhlega lesa in se porabi trhli les za kurjavo, potem se razseka na drobne kose, kosi se razplastijo, izloči se na to iz njih grče, večje kose in prah, ter se napolnijo kotli za kuhanje celuloze z razsekanim lesom in lugom iz kalcijevega bisulfata, ki se nato določeni čas kuha. Lug kalcijevega bisulfata se dobi na ta način, da se žvepleni dioksid od sežganega pirita odvaja odnosno izpelje skozi stolpe, ki so napobnjeni z apnencom, od katerih teče od zgoraj voda. Potom tega kuhanja se spreminja les v celulozo, ki se odvaja, medtem ko se lug odstrani pod tovarno. Nato se izloči celuloza od nekuhanega lesa, grč, vozlov in peska ter se nato z vodo zmelje, na kar se voda odvodi, celuloza za se med stiskalnicami odcedi ter nato med cilindri suši in pride celuloza v obliki kartona iz strojev. Celuloza, ki se dobiva na ta način je nebeljena celuloza. Pri predelavi lesa, ki je 97 % jelov in 3% smrekov star les, se producira v Drvaru drugovrstna celuloza. Prvovrstna celuloza se dobiva od 30 do 60 let starega smrekovega lesa. ki se dobiva pri prebiranju mladih gozdov; toda tako gozdovje se ne eksploatira v tamoš-nji okolici. Beljene celuloze Drvar ne producira, ker je zato treba mnogo vode, medtem ko rečica ITnac poleti nima dovolj vode v to svrho, ter se vsled uvoznih carin inozemskih držav celuloza ne beli, ker se nebeljena lažje proda. Ker pa potrebujemo sedaj v tuzemstvu beljeno celulozo, «e bode tovarna odločila, da producira beljeno celulozo. Od enega polnega kubičnega metra lesa se producira okrog 200 kg celuloze. Tovarna lahko izdela okrog 120.000 kubičnih metrov, kar pomeni, da lahko producira okrog 2400 vagonov celuloze. Cena celuloze znaša okrog 300 do 350 dinarjev za 100 kg, medtem, ko znaša cena stavbenega lesa 300 do 350 dinarjev na kubični meter, ko se vendar iz 1 kubičnega metra lesa da pridobiti v stavbenem lesu 180 dinarjev, to je 60% od 300 dinarjev, se da iz istega kubičnega metra dobiti 600 dinarjev za celulozo, kar je torej štirikrat več. Iz tega je razviden velik gospodarski pomen, da se izdeluje celuloza ter iz nje papir v tuzemstvu ali pa da se pokritju tuzemske potrebe izvaža v inozemstvo. * Druga tovarna v državi, ki producira celulozo, se nahaja v Goričanih. Ona producira okrog 160 vagonov papirja, 200 vagonov celuloze, 27 vagonov lesovine in oprog 200 vagonov papirja. Razpolaga z motorno silo 370 konjskih sil ter zaposluje 94 delavcev. * Poraba celuloze znaša: 1. pri Ea-grebški tovarni letno okrog 192 vagonov beljene in nebeljene celuloze; 2. pri tovarni v Ratečah se porabi okrog 30 vagonov beljene celuloze; 3. tovarna v Vevčah pri Ljubljani porabi za 3 papirne stroje okrog 720 vagonov povečini beljene celuloze, ker izdela okrog 1000 vagonov papirja. To celulozo so Vevče dobivale iz-tovarne v Rebercih na Koroškem, ki je izdelovala okrog 600 vagonov prvovrstne beljene celuloze letno. Sliši se, da se bo na Hrvaškem v kratkem zgradila velika tovarna celuloze pri papirni tovarni. Po poročilu tovarne v Drvaru, so odjemale domače papirne tovarne leta 1921 po 10 vagonov celuloze mesečno. Imela je na skladišču okrog 50 vagonov neprodane celuloze, ki jo domače tovarne niso porabile. Ako bi Drvar izkoristil svojo polno kapaciteto 2400 vagonov letno, kar bi bilo velikega interesa in, ako bi izdeloval beljeno celulozo, bi pokril potrebo tuzemstva že z polovico svoje produkcije, preostalo bi še okrog 1200 vagonov za prodajo v inozemstvo. Ker je celuloza čislan svetovno-tržni predmet v inozemstvu, a mi razpolagamo z ogromnimi množinami lesa v državi, kakor tudi pirita v Maj-danpeku, bilo bi izvanredne važnosti, da se na ugodnih krajih, kjer je les še poceni ter se težko izvaža zgradile tovarne za celulozo. Najbolje bi bilo seveda izvažati ne celulozo, marveč papir. Ker imamo dovolj celuloze za izvoz, a papir sedaj uvažamo, bilo bi treba, da se nekje v bližini Drvara zgradijo papirne tovarne. Ker je Drvar zvezan z ozkotirno železniško progo s Prijedorom, koder vodi nor-malnotirna proga, bi bil Prijedor ugodno mesto za tako papirno tovarno in to tembolj, ker je v bližini premogovnikov v Maslovarih, Sanskem-mostu in Doberlinu. Zgradba papirne tovarne v Prijedoru bi bila velikega interesa za bosansko Krajino. Rabljene pisalne stroje THE REX CO„ LJUBLJANA. Na kaj mora paziti oni, ki kuha žganje? (Dalje.) 3. Pričetek. Vsaka žganjekuha se mora izvrševati natančno tako, kakor je bila prijavljena. Predvsem se sme torej začeti šele ob uri, za katero se je pričetek prijavil. Tri tem pa moramo opozoriti, da je med prebivalstvom razširjeno mnenje, češ, da se prične kuhanje žganja šele, ko se podkuri pod kotlom, popolnoma napačno, ker se po trošarinskih predpisih smatra za pričetek kuhanja žganja za trenutek, ko se vlije drozga v kotel. Ako bi vsakdo smel začeti kuhati .šele zjutraj, pa bi nalil drozgo v kotel že prejšnji večer, moral bi, če ga zasačijo, plačati kazen tako, kakor da bi pričel kuhati že prejšnji večer in kuhal vso noč. Kdor prezgodaj prične kuhati žganje, mora plačati kot kazen najmanj dvakratno trošarino, ki odpade na dotično število na kolikor časa se je prezgodaj začelo kuhati. Vsaka pričeta ura se šteje za celo uro. Ako bi kdo n. pr. začel kuhati žganje na žgalni pripravi, za katero se plača za 24urno dobo 240 Din trošarine, 6 ur (četrtino dneva) prezgodaj, moral bi, ako ga zasačijo, plačati poleg redne trošarine, ki odpade na četrtino dneva, (240 : 4 =) 60 Din, še dvakratni znesek te trošarine (120 dinarjev) kot kazen. (Taksa za obsodbo 10 Din.) Ob prezgodnjem pričetku gre med drugim večkrat za to, katera ura je merodajna za pričetek. V tej točki ne določa trošarinski pravilnik nič natančnejšega in prepušča torej tro-šarinskim organom proste roke. Po našem mnenju je merodajen za pričetek (in seveda tudi za konec) srednje e^^pejski ali takozvani železniški čid^vendar se po deželi, zlasti v krajih, oddaljenih od železnice, ozira le na cerkveno uro. Ker so pa tudi cerkvene ure nezanesljive, je boljše, Trgovski plese v prid nadaljevalni šoli in Trgovskemu domu v Mariboru. Izvozna carina na strskj svet ie imel sejo, na kateri je rešil vprašanje izvoznih carin na svi- Naznanlla trgovske In bort-nlske zbornice v Ljubljani. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. Četrtletju 1923. (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) I. Vložitev napovedi. a) Za dohodnino. — Rok za vložitev poteče koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičena vsem, ki ne vlože napovedi v določenem roku, odmeriti dohodnino po uradnih pripomočkih. Posebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno ob-lastvo za 1. 1923 prvič predpisati dohodnino. b) Za rentnino. — IJkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Ža vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva..— Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta niso izpre-menili, ako se njihovi rentnini zave- * zani dohodki niso pomnožili. * Tiskovine za te napovedi se dobe svinje. Mini- pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. — Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s pri- merno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. II. Naznanila o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje prejemke, stalne ali premeljive v višini, ki utemeljujejo za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu oblastvu na posebni tiskovini. III. Prizivni roki. Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov, so predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in županstvih. Razgrnitev se javno razglasi na krajevno običajen način. Predpisi so razgrnjeni 15 dni. Prizivni rok se pričenja s 16 dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda le, če je bil kdo po kakem naravnem dogoku ali po kakem drugem nepre-računljivem dogoku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega izkaza. — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje roka ali za prjavo odmeme podstave prekinejo z dnem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči še-le z vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega priziva je davčni zavezanec tudi upravičen prositi, da se mu dovoli vpogledati in prepisati akte o njihovi davčni priredbi. Prizivni rok se tudi v tem primeru prekine kakor pri prošnjah za prijavo odmerne podstave. Davčna oblastva imajo nalog, da uredijo razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. — O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni pred-pisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1923, v kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. IV. Jamstvi* za dohodnino. Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s čl. 155, št. 4 finančnega zakona za leto 1922/1923. pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so zavezani v IV. četrtletju 1922. pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1923 s posebnim izkazom v dveh izvodih. , _ V. Davek na poslovni promet. a) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razun podjetij, zavezanih javni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 din.) so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922 do 30. januarja 1923 in hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922 A I 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59). Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360.000 din, niti ni bil manjši od 15.000 din, so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. — Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidoma objavljen v I. četrtletju 1923. Ako se za te prijave uporabi stani tiskovina jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnici z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije. Kflor ne predloži pravočasno prijave. izgubi pravico pritožbe in mu »TRGOVSKI LIST davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih. VI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1923. dospejo v plačilo direktni davki za 1. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni, jih po 14. februarju 1923 prisilno iztirjati in zaračunati poleg 6 Z zamudnih obresti še za opomin 4°,j tirja-nega zaostanka. VII. Vojaška taksa. Vsi vojaško-taksni obvezanci se morajo tekom januarja 1923 zglasiti pri tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja 1923 svoje bivališče. Vojaško-taksna obvezmost traja do dovršenega 45. leta. VIII. Takse. Dne 15. januarja 1923 dospejo v plačilo takse, ki se perijodično plačujejo za stalne objave ali reklame, za pravico,, da se točijo pijače pod milim nebom, za pravico, da se točijo pijače v baraki, za biljarde, za avtomobile, za fijakarske vozove,, za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih, (tar. post..2 2, 64, 65, 98, 100 in 214.) Književnost. Nove učne knjige za meščanske, srednje in višje razrede osnovnih šol pravkar izšle v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani za sledeče predmete: Zgodovina za meščanske šole 1. del. Stari in srednji vek. Spisal ravnatelj Josip Brinar, Cena Din. 18.—. Knjigo je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo oddelek za prosveto in ve- Redka priložnosti Dobro Idoča trgovina mešanega blaga z lepim nadstropnim poslopjem in vrti v zelo prometnem okraju ob državni cesti se radi družinskih razmer takoj proda. Vzame se tudi družabnik ali pa malo posestvo v račun. — Vpraša se pod »Stanovitnost« na uredništvo tega lista. io dne 1. decembra 1922, št. 4648. — 11. del te knjige obsega novi vek in velja Din. 18.— Predodobrenje pokrajinske uprave je izšlo dne 17. julija 1922, št. 2755. — Zemljepis za srednje šole I. del. Spisal Milan Pajk. tretji natis priredil profesor Jožef Kržišnik. Cena Din. 18.— Pokrajinska uprava je odobrila knjigo dne 1. decembra 1922, št. 4648. Francoska vadnica. 11. letnik. Spisal dr. Franc Sturm, velja Din. 86.— Pokrajinska uprava je odobrila knijgo dne 22. novembra 1922, št. 4582. Dobava, prodaja. Dobava fižola In masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 10.000 kg fižola in 5.000 kg čiste svinjske masti. Ponudbe se sprejemajo vsak dan do konca tega leta v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Dobava opreme za motorno, mehanično In mizarsko delavnico. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. januarja 1923 ob 11. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave opreme za motorno, mehanično in mizarsko delavnico z montažo za rečno hidroavionsko postajo v Novem Sadu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 600 kg železnih pločevinastih obročev je naprodaj pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Obroči so interesentom na vpogled v skladišču tiskarne te direkcije. Pismene ponudbe kolkovane s kolkom za 3 Din je staviti na goriimenovano direkcijo do 31. januarja 1923. Razno. škoda letošnjih gozdnih požarov. Po poročilu ministrstva za šume in rude, znaša škoda, ki so jo povzročili letošnji gozdni požari, 120 milijonov dinarjev. Razglas. V smislu čl. 36 H IV. štev. 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne T2./6. 1921, Uradni list št. 240 ex 1921, se s tem javno razglaša, da bo »Fredpisni izkaz o dohodnini za leto 1922« javno razgrnjen za vpogled davkoplačevalcev davčnih okrajev Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika pri pristojnih občinskih oziroma davčnih uradih v času od 1. do vštetega 15. januarja 1922. Davčno okrajno oblastvo v Novem mestu, dne 21. grudna 1922. Uprava Praškega V zorčnega Velesejma se pripravlja z največjo gorlji- vostjo na svojo VI. prireditev, katera se ima vršiti od 11,—18. marca 192;!. Dela se na lo, da bode VI. velesejem, kakor dosedaj vsi drugi, dobro urejen in da bode odgovarjal vsem pogojem čehoslovaške trgovine in industrije. — K temu velesejmu so se priglasili v velikem številu razstavljalci in kupci iz Francoske, Palestine, Rusiie. Srednje in Južne Amerike in tudi že dokaj lepo število interesentov iz Kraljevine S. H. S. Ker se ponuja na velesejmu prilika, videti vse produkte Čehoslovaške republike v njihovi najvišji dovršenosti, si dovolimo naše trgovce opozoriti na obisk te važne prireditve. — Obiskovalcem velesejma je dovolilo Ministrstvo železnic SHS 50% popusta pri osebnih in mešanih vlakih državnih železnic in Ministrstvo železnic (-’SR :S3% popusta na vseh osebnih in brzo-\ lakih v republiki. AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo>Avto, d. z o. z. v Ljubljani. ■ Izvonredno priliko B se nudi trgovcu z lesom in drug., ki bi hotel menjati stanovanje v Ljubljani za stanovanje tik kolodvora na Dolenjskem, kjer trgovina cvete, ki ima 3 sobe, kleti, skladišče, hlev, cirk. žago in elektr. tok. Pojasnila daje uprava. Lepe suhe gobe kupuje se po najboljši ceni Franc Peteline, Zg. Polskava pri Pragerskem. «•." Joicoin vinski kamen posojilo po K 700.000 na vrednostno posestvo po K 1,500.000 proti vknjižbi na prvo mesto, 10% obresti in prostim stanovanjem ter po kurzni veljavni računjeno. Ponudbe »Sigurnost« na uredništvo tega lista, plača po najbolji ceni Izvozna trgovina ED. SUPPANZ Pristava \ / \ / \ / \ / \ s \ / \ / \ / \ / \ / Veleftrsovins A. Šarabon vr Ljubljani priporoma špecerijsko biago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo, Lastna pralarna ta kavo In mfln sa diiava x alaktrilnlm obratom. Ceniki na razpolago. / \ / S / \ / \ / \ / \ / N / \ / \ / N \JlKS\S\/\S\S\S VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. ■r Zahtevajte cenike! -*• Priporočamo veletrgovino Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 NajboljSi Šivalni stroji v vseh opremah, Grltzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo. Štajersko vino od 13 K naprej neposredno od producenta Hinko Košir, Leskovec v Halozah pri Ptuju. I za trgovino in IsUllall stanovanje v prometnem kraju se iščejo v najem, eventualno temu primerna hiša v nakup. Cenj. ponudbe se prosi na Uprava lista pod »Trgovina 923«. Zahtevajte „MEDIC1NAL KONJAK" z znamko „Alko - modri križec" in najfinejše krem likerje! „ALKO“, Ljubljana-Kolizej 03 03 00 03 03 03 03 BOSPO BO CE šolske zvezke Raznovrstne za srednje, obrtne in osnovne Sole, kompendije, dnevnike in beleinice, raznovrsten papir in vse Šolske in pisar, potrebšiine dobavlja najceneje TISKARNA “SAVA", KRANJ. POZOR! |C Za trgovce posebno ugodne cene! Usodno priliko! □□□ tsl/j □□□ Ker sem preobložen s posli osobito radi nameravane gradbe večje elektrarne prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z mešanim blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Šenčurju. — Reflek-tantje naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe naravnost na moj naslov Edvard Dolenc, Mik tvrdki Fram Delec Kranj Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kainit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri* kanski petrolej vedno v zalogi. TONEJC & ROZMAN MARIBOR. □□□ □□a Lastnik: »Merkur« trgovsko-indostrljska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubllftoi