ftev. Z93.
Velja po poŠti:
ia c« ta leto n*prej K 2§'— xa pel leta « «> 13-— m Mri leta „ „ 6-50 en mesec „ „ 2-20
• Milani, 9 soboto, dne 23. decembra 1905.

V upravništvu s
M cel« leto naprej K 20*— »a pel leta w „ a* fctrt leta „ „ 5'— ^ eo mese« M
3ta peSUJ. aa dom 20 IN m mese«.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i* * KeplUrjevih ulicah Si 2 (vhod lex
...._ dvorIS?« nad tiskarno). — Rokopisi se
ne Vrabjo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
isto xxxiii.
Inserati:
Enostop. petttvrsta (72 mnt)t za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet k« trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-lauijeoju primeren popust
Izhaja '
Vsak dan, IzvzemSI nedelje tn praznike, ob pol 6. vrt popoldne.
Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Upravništvo
7~-p
Zvezdo mirti.
.....Ia zopet se bliža sveti večer s
koraki tihimi, bajnimi. In zopet trepečejo človeSka srca s čuvstvi svetimi, tajnimi! —■ Kdo more ostati mrzel in trd, kdo more gojiti sovraitvo in srd ta sveti večer, to bo-žanstveno noč, ko nad zemljo se zliva nebeški mir in stopa med revni človeški rod sam Bog, deleč srečo, blagoslavljajoč, enak nam revnim Zemljanom v trpljenju, da bi nas dvignil iz bede in smrti k zmagi in življenju 1
Sveta poezija z nepremagljivo silo ta večer pretrese vsako srce, bodi še tako trdo ia prazno, mrko in neprijazno. Od mrzlega sevora do vročih peščenih ravnin se kla-ijajo ta večer modrijani novorojenemu detetu in snemaj« kralji svoje krone pred jaslicami.
Ia kaj se učimo v tej , skrivnostni noči?
Prvo to, da kar je pred svetom visoko in poa«sno, kar se blišči v zlatu kapitalizma ia v bronu političnega nasilstva, je nično in slabotne pred Bogom. Ne v bojnem kopju, ae v sili železnega orožja — duh ki je premagal svet in ukazuje zemlji, živi v preprostem srcu in r delavni roki.
Pri jaslicah se učimo, da je najvišja sreča in čast v čistosti srca. Kako greši sodobna literatura proti tej večni postavi, dani od Stvarnika, posvečeni od Odrešenika! Vse opolzko slovstvo ne bo izbrisalo iz vesolj-stva blišče če postave divice-kraljice.
Učimo se, da je zakonska zveza edina ia nerazdrnžna. Moderna izprijenost hoče razdreti tudi to veliko pridobitev krščanstva, ki je preobrazila svet, ki je posvetila človeški rod ia ga dvignila do visoke kulture. Laskajoč se človeškim strastem, hoče pahniti v sožnost ženo, otroke v siroščino, moža v uničujoč« razkošnesi. A tu vidimo najvišji zgled najeaotnejše rodbine, živeče za večno postavo v najčistejšem razmerju
In šolstvo ima pri jaslicah svoj najvišji vzor. Da je duša otrokova za nebesa vstvarjena, ker je iz nebes prišla, in da mora biti vsa vzgoja posvečena temu vzoru — kje se očimo tega bolj, nego pred jaslicami,
v sredi svete družine, v družbi onega, ki so se mu v zorni mladosti klanjali poleg pa-stircev modrijani in kralji?
In žuljavi rok^bjM^ki, skrbnemu srcu preprostega delavca," je feog izročil v varstvo vse te vzvišene skrivnosti! Kje ste vi, ki učite, da je krščanstvo sovražno delavskim stanovom? Pristopite z nami k jaslicam, da premišljujemo skrivnosti dela in molitve, tajnosti človeštva, borečega se v dolini solz in trpljenja I
zasijala je skrivnostna zvezda, kakršne še ni videlo oko modrih učenjakov na bajnem Vzhodu. Bila je zvezda miru, zvezda, neznana svetu, in šli so za njo, potovali v daljne kraje za to znanilko sreče. Vedeli so, da jih pripelje v kraljestvo, po katerem hrepeni človeštvo od začetka. Niso se varali : Zvezda miru jih je pripeljala v kraljestvo krščanske rodbine, v raj, ki ga vživa človeško srce, tudi v revščini, če je združeno z Bogom.
Zvezda miru in sladkega pokoja ! Kdo bi mislil, da postaneš znanilka krvavega boja ?
Bila je inteligenca Orienta, ki se je klanjala pred jaslicami. Bila je inteligenca Herodovega dvora, ki je napovedala boj na življenje in smrt novemu solncu, ki je oznanjalo človeštvu jutro srečnejše usode. Bile so delavske reke, ki so se sklepale k molitvi ob jaslioah. A bile so tudi delavske pesti, ki so se vdinjaie trinogom, da umorč dete v zibelki in razdenejo pokoj ob jaslicah in razbijejo krščansko družino.
Sli so na svoje rabeljsko delo. Tekla je kri v potokih. Matere so jokale, rablji s« divjali. Borilo se je poganstvo proti krščanstvu, volk proti jagnetu, divja strast proti nežni u danosti, kruti meč proti ljubeznivemu srcu, drzna kleveta proti tihi, preprosti resnici.
Povejte, ali se ne spominjamo ob jaslicah današnjih dni? Recite, če so ugasnile sovražne strasti ! Se danes se borimo, še danes belimo, še danes branimo svoje vzore proti nasilstvu barbarizma in klevete.
Slovenski narod, tudi ti govori, ali se nam ob jaslicah ne ponavljajo spomini prvega krščanstva! Dre kraljestvi si stojita
nasproti: Eni, ki so pred svetom mogočni in sami pred sabo modri, ki hočejo za vedno^pritiskati in terorizirati druge z mečem svojega oholega jezika in strupenega peresa — drugi, ki se dajo preganjati in molče trpe, ker se zanašajo na večno pravico, ki vlada nad nami. In če se le malo zganejo, kako hitro se oglase Herodi in vpijejo, da hoče novorojeni kralj zagospodovati nad njimi, da hoče zavladati „kleri-kalizem", da hoče mračnjaštvo zatemniti njihovo preje sno svetlost, da je v nevarnosti napredek Herodov in omika plačanih av-gurjev. In tolpa rabljev se spusti nad krščansko črede, da z bodali klevete in obrekovanja razmesarja ljudi, ki so svoje moči posvetili borbi za resnico in pravico.
Da, slovenski narod, ti govori z glasno besedo:
Ali ni zvezda miru zasijala tudi nam v krščanski veri ia nam dala poroštvo, da bomo tudi mi srečni v njenem milem svitu? Ali niso vseh naših bolestnih borb krivi oni, ki so raztrgali to vez edinosti? Kdo je vrgel med nas bratomorno borbo, ki ne pusti, da bi se združili k enotnemu delu ?
To so oni, ki so napovedali boj krščanstvi;. in s svojo divjo gonjo preganjajo vse, ki mislijo pošteno in delajo požrtvovalno. Ali je tega treba, ali je to komu koristno ?
Klicali smo k edinosti, vabili smo vse, da se združijo pod praporom krščanske resnice, in ogromna množica našega ljudstva nas je slušala ter je na glas izjavila, da je z nami enega srca. Zakaj jih je le nekaj, ki razdirajo to enoto? Ni nas strah pred njimi, a smili se nam zlati čas, ki ga ubijamo v borbi proti tej zmotni četi.
Zvezda miru je zasijala nam vsem. V svitu te zvezde, v odmevu božičnih pesmi, v poetičnem žaru božičnih skrivnosti kličemo letos vsemu slovenskemu narodu Slovensko ljudstvo, združi se, bodi edino, bodi zvesto najsvetejšim vzorom in delavno v borbi za svoj obstanek! Koliko dela nas čaka na prosvetnem, na gospodarskem polju! Čemu drobiti moči, čemu kosati narodno telo?
Mi ostanemo zvesti svojim krščanskim ide alom. Oni, ki niso — odpadejo . ..
Glasovi borbe in žvenketi sovražnih bodal segajo tudi v tihi mir ljubeznivih jaslic. A božično petje jih preglasi, rabelj omahne, nasilnik opeša in sovraštva moč se stare. Ljubezen slavi svoje zmagoslovje, sladko in blaženo.
Da ne bi odšel od nas ta bajni večer! Da bi družil Slovence zmer in zmer! Da bi bili v zboru narodov ena družina, da bi nas vezala svete vere moč in milina!
Nad nami se sveti zvezda miru, simbol krščanske ljubezni. Pod njo sprejmemo vsa-koga v svoj bratski krog, a jo branimo tudi proti sovražni zlobi do zadnjega diha. Tu se družimo v bratski slogi, ali gremo narazen vsak svojo pot Mi gremo za zvezdo, in naš narod z nami. Kdor neče, bo ostal ob strani ia v temini.
A stotisoči src bijejo z nami, ko jim danes kličemo:
Slava Bogu in mir ljudem, ki so blage volje, zvesti veri očetov in ljubezni do rodnih bratov!
Zvezda nam sije, njen svit, njen mir naj oblije našo domovino!
Tedenski pregled«
Državni zbor. Zbornica je z veliko veČino odobrila proračunski provizorij ter začasno podaljšanje trgovinske pogodbe z Italijo. — Obrtni odsek bo v januarju dovršil delo in poročilo predložil zbornici.
—	Nasprotniki krščanstva so osnovali v zbornici ftdbor, ki hoče razkristjaniti zakonsko sveža V odboru so nemški liberalci, vsenemci in soc, demokratje. Možje, kot je „zvesti" zakonski drug Wolf, so seve najpridnejši člani te lepe družbice. — Krščanski socijalci so vložili predlog za legitimacijske knjižic«, ki naj bi imele sliko in podatke posameznika ter bi nadomestovale delavske knjižice, legitimacije itd. Volilni imeniki bi bili potem i epotrebni.
—	Zbornica je pritrdila predlogu posl. Kittel-a, naj vlada čimpreje predloži načrt zakonov, ki odgovarjajo zahtevam poljedelskega prebivalstvo. Poslanec Steinet je predlagal med živahnim odobravanjem, naj vlada takoj v prihodnjem zasedanju poskrbi, da bodo mogle posamezne dežele vpeljati prisilno zavarovanje proti požarom.
Rusija. Položa j na Ruskem je čimdalje boU žalosten. Vsevprek prihajajo poročila o vojaških uporih, o stavkah, nasilstvih, ropih, o plenjenju in zarotah, tako da si človek ne more napraviti prave slike o razrahljani Rusiji. Država ruska nma za-slombe v vojaštvu, znamenje, da miru še ni pričar kovati. Generalni Stab v Peterburgu }e odslovil <40 nezanesljivih častnikov. — Da na Ruskem skoraj nikdo ni varen življenja, pričajo številni begunci, ki hite čez mejo. V Carigrad je došlo 4000 ubežnikov, v Berolin pa celo do 200.000. — Po-
LISTEK.
Mir ljudem na zemlji.
Odšli so iz doma v zgodnjem jutru. Tja daleč, daleč nekam so šli. Kdo od njih je znal kam--
Molčali so vsi. Kakor mračni duhovi so se pomikali dalje, tiho, kakor noč. Niti konji, ki so jih nosili, niso hrkali, peket kopit se je udušil v južnem, mehkem snegu.
Tako je šlo dalje.
Same mlade, čvrste postave. Mlade, krepke postave, a vse s sklonjeno glavo. Zamišljeno, pol obupno, p >1 zaupno je zrl vsakdo p6dse v konjsko grivo.
Tako so šli in pojdejo vedno vojaki sovražniku nasproti. V srcih slovo, žalost ia bel, v kartušu smrt, v duši srd in črt — aevedč zakaj, tako gredo v boj in smrti v naročje.
Le častniki so govorili glasno in se smejali. Menda so hoteli prikriti s tem smehom negotovost, ki jim je polnila vsem srce ia žile.
I<sza gora je pogledal beli dan. Mlade solnce je obsijalo širno snežno ravan in temne gozde pa pogladilo blede obraze boj-aikov. Tedaj je prišlo nekaj življenja v črne, neme vrste. A to življenje v mrzli,
mrtvi naravi, se je zdelo začetek smrti. *
» *
Prišel je sveti večer. Pritisnil je mraz. Ivje po drevju se je lesketalo, kakor de-manti.
Na daleč v okregu so bobneli zamolkli streli topov.
Iz smrečja je pridirjal jezdeo in se spustil v divjem kalopu črez snežno planjavo. Vranec je hrkal in kopal z nogami prhki sneg V bregu pa so jele konju pešati moči. Drselo mu je in tresle so se mu noge. Z glavo je bil ob kolena. Zaman ostroge, zaman prigovarjanje. Ustavil se je vranec in puhal vročo sapo v mrzlo noč, potem pa se je usedel A jezdec je moral dalje, hitro, tja črez breg h generalu, da mu prinese važao poročilo. A kje je še general !
Ia vendar mora, mora!
Pa je zdrknil raz konja, pustil vranca
v snegu, v noči in šel peš, ne šel, plazil se je dalje po globokem snegu.
Tuintam mu je spodrsnilo, da se je docela zakopal v belo odejo, potem pa je s podvojeno močjo, z nadčloveškim naporom nadaljeval mučno pot
Kaj bi ne, saj m j je del polko vnik, da je samo od njega vse odvisne, zmaga in slava slavne armade.
Dalje torej, dalje tja gori k samotni kapeli, tam je general, tam ga čakajo.
Kako bo to lepo, kako ga bodo proslavljali. Vse bo o njem govorilo, doma bodo čuli o njegovi hrabrosti in o njegovem požrtvovanju za domovino.
In kopal se je dalje, le dalje. Kar niso zamogle noge, so pomogte roke.
Doma, tam daleč, bogvedi za koliko gorami, ej, tem doma se imajo pač dobro danes. On/je tu v snegu, v mrazu, a njegovi drsgci so ob gorki peči. Čakajo polnoči in se pomenkujejo o njem. Niti pojma pa nimajo, kako postane slaven, kako pride domov junak. No, svetinjo, zlato svetinjo mu bodo pripeli na hrabre prsi, če prinese poročilo. Da, da ! A kje je še general! E!
Kaj te pul ure, kaj ta sneg. Doma jc še v hujem snegu vlačil drva iz strme lazi. Pa bi tu brez bremena ne zmagal tega božičnega snega.
Mraz je bilo, a njemu je tekel pot po licih. Le dalje, dalje!
Kako veselje bi imela oče in mati z njim, ko bi še živela. No, pa bo mali bratec občudoval svetinjo in sestrica bo pripovedovala o njem svojim prijateljicam.
Spodtaknil se je na posneženem deblu. Začelo ga je zebsti. Spomnil se je, da ima raki jo v čutarici. To prežene mraz in utrujenost Saj utrujen še ni, le ed ježe so mu noge malo otrpnile.
Lanski božični večer! Ha! Kaka razlika! Doma so bili skupaj on, sestrica in bratec. Pripovedoval jima je pravljice ...
Mraz, mraz. Zdaj ga je začelo res zebsti. Kar trese se. Se požirek žganja. Že pojde, že!
... pravljice o povodnjem možu in o morskih deklicah. Kako sta ga poslušala...
Aha! Zvonenje. Prav od blizo mora biti To je gotovo zvon iz kapelice. General
si misli, da ga iščejo z važnimi vestmi, pa
ložaj na Livskem in Kurskem je grozen. Oborožene Čete kmetov plenijo od kraja do kraja ter po-iigajo gradove. - „ Delavski svet" napoveduje .splošno stavko in boj do zadnje kaplje krvi". — V Rastovu so ubili uporniki 300 tjudi. — V Peterburgu je zaplenjenih pet Časopisov, ker so ponatisnili prekucijski oklic. — V Rigi je skočil s tira vojaški vlak; pet vozov je razbitih, mnogo vojakov mrtvih. — Vsled splošne stavke v Moskvi miruje ves promet. — Za varstvo nemških podanikov je zahteval nemški konzul v Rigi bojne ladje. Tri angleške ladje so priplule v Baltiško morje, da branijo angleške podanike v Rigi; na poti sta tudi dve francoski bojni ladji. — Na Rusko-Po\jskem ne marajo več sprejemati papirnatega denarja. — Car je podpisal dekret, da se nakaže Ho milijonov iz državne blagajne za izboljšanje vojaške hrane in obleke. — Velik upor zoper vojaštvo so vprizorili v Batumu mohamedanci. Vojaki so stresali. Ceste so polne mrliče v, Batum je pa v ognju. V Peterburgu so zaprli 200 voditeljev upornega gibanja. - Promet na železnicah počiva, ker je tir deloma razdejan. — Admirala Roždestvenskij in Viren sta prišla 19. dec. v Peterburg.
Potres. V nedeljo zvečer ob četrt na polnoč je bil v Zagrebu in okolici močan, 10 sekund trajajoč potres, ki se je pozneje še trikrat ponovil. Napravil je mnogo strahu in precej škode, ker so se razbile stvari po sobah. Včč dimnikov se je zrušilo, stene so marsikje popokale.
Na Hrvaškem je veliko razburjenje, ker je sabor sprejel interkonfesionelni zakon, kar smatrajo katoličani kot krivico za katoliško cerkev na Hrvaškem. Protestirali so škofje, časopisi; nabrali so 30.000 podpisov proti t;j postavi. Proti vil se pa ni sivolasi zagrebški metropolit dr. Posilovič, češ, da zakon ne nasprotuje dogmam. Nekateri listi ga poživljajo, naj odstopi. —
Budimpešta. Ko se je sešel 19. dec. ogrski državni zbor, je bilo vse mirno, dasi je bila pred zbornico velikanska množica. Ministrov ni bilo v zbornico, poslal pa je min. preds. Fejervary svoje in pismo cesarjevo, ki je naznanjalo, da je do 1. marca zasedanje odgodeno. Nato je nastal velik ropot. Zbornica je soglasno sprejela predlog, ki protestira proti odgodenju. Istotako je protestirala tudi magnatska zbornica. Fejervary se je podal takoj na Dunaj ter podal demisjjo celega ministrstva. Cesar ni odobril njegove prošnje. Po časopi-ju je Fejervary priobčil novi volivni načrt, po katerem dobi volilno pravico vsakdo, ki je star 24 let in je 10 let ogrski državljan. —
Dne 13. dec so slovenski župani okolice veli-kovške na Koroškem prvikrat zmagali pri volitvi v c. kr. okrajni šolski svet velikovški. Izvolili so za slovensko šolstvo na Koroškem zaslužnega bo-ritelja župnika Treiberja ter vrgli nemškega nacijo-nalca župana Pinteriča.
BS1. Narod" vabi svoje zaupnike na shod zaupnikov Zavreči hočejo dozdajni narodno-napredni program češ, da je bil ta program le nekaka hi-navščina nasproti „zmernim klerikalcem". V programu menda ne bo ostalo drugega, kot edina in samcata točka: „Farška gonja". —
Radi napada na sultana je bilo obsojenih na smrt 7 oseb; 13 Armencev je dobilo dosmrtno ječo, trije pa bodo sedeli po 15 let. Mnogo teh obsojenih bo turška pravica morala šele iskati.
Pesmi Antona Medveda so izšle v ličti izdaji. Založila jih je „Kat. Bukvama". Kritika je vseobče pohvalna. V ^Leonovi družbi" je v sredo prav zanimivo predaval o teh poezijah dr. Lampe. Zbralo se je bilo mnogo inteligentnega poslušalstva. — Vodovod dobi sloveča božja pot na Brezjah. — Stavko so napovedali kapitani m strojniki v trgovski mornarici ob dalmatinski obali, če se se jim ne poviša plača do novega leta.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 24. dec. Izmina, Adam in Eva; ponedeljek 25. Božič, Rojstvo Gospodovo; torek 26. Štefan m., Arhelaj šk.; sreda 27. Janez ev., Fabijola; četrtek 28. Nedolžni otročiči, Kastor; petek 29. Tomaž šk. m.; sobota 30. David, Nicefor.
Zadružno moč.
Letopis gospodarske zveze v Ljubljani za leti 1902 in 1903. — Uredil Ivan Rozman. Izdala in založila Zadružna zveza. — Cena 5 K 50 v.
Uvod v to knjigo obsega samo te-le besede: Številke govore. Markan-tno je tu izraženo, kje je iskati pomena ti knjigi. Tembolj po pravici je zapisan lapi-darni uvod, ker se primerjati dve leti zve-zinih zadrug, in je torej omogočeno na podlagi suhih številk vestno, življenja polno primerjanje. Stoštirindvajset posojilnic! Krasna vrsta! Koncem 1. 1903 so štele 32 682 članov. Taka korporacija, kjer
tako ogromno število gospodarskih subjektov veže neomejeno poroštvo, je moč, ki lahko vprašuje: kje je kdo, ki se more meriti z nami? Hranilnih vlog so štele K 26649 688. Skupnega prometa je bile K 60911318 1. 1902, 1. 1903. pa 82,161.600, za domala 2 0 milijonov K napredka! Kako skrbi država, da se podpirajo taka podjetja, je razvidno odtod, ker so 1. 1903 plačale posojilnice 17.000 K 81 vin. davkov.
Nakupovalnih in prodajalnih zadrug je bilo 58 z 11.760 člani Mlekarn je štela Zveza 20, ki se L 1903 prejele za blago 81054 K 39 v; obrtne zadruge pa 4, ki so prodale blaga za 321.111 K 85 v.
Dovolj številk za poročilo o ti zname niti knjigi. Kdor se zanimlje za naše narodno gospodarstvo, vzemi v roke to knjigo! Brez nje si ni mogoče ustvariti sodbe o zadružnem gibanju pri nas.
Kogar je skrb kulturni razvoj našega naroda, nabavi si to knjige! V teh številkah so ideje, so programi, so jasni cilji.
Kdor hoče imeti pred seboj delavne sile vsega slovenskega juga naše državne polovice. Beri to knjigo! V nji dobiš seznam vseh jugoslovanskih zadrug koncem L 1903.
Gospodarska zveza se je med tem pre-osnovala, ločila se je v Zadružno in Gospodarsko zveze. Prihodnje poročilo zadružne zveze bo vsled tega pokazalo nov, diven napredek, kakor izpričujejo poročila Narodnega Gospodarja.
Številke govore o delu. Govore pa tudi o idejah in o neustrašenem pogumu tistih, kateri jih zastopajo. Tudi politiku dajejo meč in bodrilo!
Volivna borbo.
Iz ribniškega okraja se nam poroča, da je volivna borba zelo živahna in zanimiva. Zdi se nam potrebno, zabeležiti sledeče: Za liberalno stranko se ne upa naravnost in javno nihče kandidirati, ker se noče nobeden osmešiti in umazati s pro t i 1 j u d s k i m liberalnim programom. A vendar liberalci ne morejo prenesti, da bi kandidat Slov. Ljudske Stranke ne imel protikandidata. Zate ga je šel iskat najstrastnejši liberalec v našem okraja, Rus iz Loškega potoka, in ga je srečno staknil v osebi bivšega župana Ju-rijaDrobniča iz S o d r a ž i c e. Ia sedaj se pusti ta mož, ki se mu liberalci izpodnesli županski stolček v Sodražici, »vleči" od liberalcev. Pravijo, da se v spodnjem koncu tudi nekdo ponuja. O D r o b -niču pripovedujejo agitatorji, da se ne pridruži nobeni stranki, da bo ostal »divjak". Te je pa v sedanjih razmerah najslabše priporočilo, kajti tak poslanec bi bil popolnoma brez moči ia vpliva. Volivci morajo oskrbeti, da se zgodi tudi zdaj tako, kakor z vsemi, ki si izbirajo mesto med dvema stoloma. Proti Sukljeju je geslo besedica: Z 1 e b i č I S tem hočejo begati volivce iz Sedražice in sploh gornjega konca doline, češ: Suklje nam je preprečil postajo v Žlebiču.
Pomisliti se pa mora, daje bil Suklje takrat poslanec ribniškega trga in je kot tak v prvi vrsti moral skrbeti za Ribnico. S tem je pokazal Šuklje, da se gerko potegne za tistega, ki ga zastopa in je mož dejanja, ki besedo drži volivcem.
Da bi pa hotel Drobnič, oziroma Rus iz Loškega potoka imeti postajo v Žlebiču, je taka agitacija naravnost s 1 e -parstvo. V Sodražici je znano, da ima Rus tesne zveze z južno železnico, ki se boji, da ne bi izgubila kaj več p r o -
je dal zvoniti. Kako doni to slovesno, slovesno in žalostno ob enem. Se par minut, pa je vse rešeno, vse prav.
In v celo je meril debeli, polzmrzli sneg.
To žganje res da moč onemoglemu telesu. Kar oživi se kri...
A kaj je to? Tam v snežni belini stoji nekdo. Gotovo sovražaik ...
Potuhnil se je in napel samokres. Potem pa se je splazil po kolenih v snegu do črne postave. Prišel je že prav bliža Se en skok, da ga gotovo zadene ...
Haha! Kaj pa noč stori! Smrečica je bila, mala tenka smrečica.
Zopet je zapel zvon, prav blizo njega, par sto korakov, tam za prvim gričem, komaj pet minut od smrečice.
Ž i tako blizu cilja!
Spomnil se je prijateljev iz domače vasi, ki se mu rekli, da ga bodo sovražne krogle podrle. Ha! Kje pa se tiste sovražne kroglje ?! In ves zbit in premrazen se je hotel plaziti dalje. Saj ga je čakal general ...
A moči so ga zapuščale. Tam pri smrečici se brez skrbi lahko malo odpočije. Saj to ni zamuda. Se lažje in brže pride potem do kapele. Predno jutro zašije bode ob kapeli Lačnemu bodo dali jesti .. .
»Vidiš, smrečica, ti si danes moje božične drevesce. Nimaš lučic ... sneg na tebi so svečice. .. počitek pod tabo je moje božično darilo... ko bi ne bile tebe, ne bi jaz mogel priti čvrst in čil h generalu ... ne bi se morda nikdar več vrnil domov in bratec in sestrica bi za mano jokala ... tako pa si zaslužim zlato svetinjo . . . moje ime imenovali bodo v domovini z občudovanjem ... in dobro se nam bo doma godilo... saj prinesem seboj zlata in srebra ... krog tebe smrečica pa postavim zid in sezidam kapelico... v spomin ker si mi dala moč... ker si mi dala moč ... toliko krepke meči...
V jutru je zapihal gorek veter, začel je padati sneg in zametel smrečico in vojaka.
Od kapele pa je donel glasen zvon: Mir ljudem na zemlji.	— r.
meta, ako se otvori postaja v Žlebiču.
V Sodražici je deloval in morda š e d el u j e odboradhoo za postajo v Žlebiču, oziroma dovlačnico iz Sodražice doželeznice. Odbor jezbiral statistično gradivo oizvozu in uvozu, in veste, kdo se tega vzadnjem in o d 1 e č i 1 n e m t r e -notku ni udeleževal? To je bil gospod Rus iz Loškega potoka, in sumi se, dagajek temu pripravila južna železnica zaradi Rakeka. »Divjak" v deželnem zboru ne more storiti ničesar, najmanj pa So-drianom dobiti Žlebifi. Kje je pa .divjak" takrat bil, ke se je gradila železnica? A.li ni bil on ta-krat župan? Žlebii more pridobiti edino Šuklje. Sedaj ne be zastopnik trga, ampak zastopnik okolice. Njegova dolžnost bo, skrbeti za svoje volivce in se potegovati za Ž 1 e b i č. Volivci Slovenske Ljudske Stranke se ne smejo pustiti begati. Vsi morajo stati za kandidatom Slovenske Ljudske Stranke. Pokažimo, da sme zavedni in da se ne damo voditi za nos liberalcem, ki nikdar besede ne drže in se nikdar ne potegnejo za ljudsko korist! — Šuklje si je pridobil pa danes po svojem delu tako veljavo, da je častno za naš volivni okraj, če dobimo tako vplivnega poslanca, ki ima tudi zaslombo pri veliki ljudski stranki, katera bo s krepko roko kmalu začela urejati vse deželno gospodarstvo. Tu se gre za to, da spravimo v deželni zbor moža, ki bo s svojim umom in s svojo veliko izkušnjo posebno v finančnih zadevah ▼ največjo korist celi deželi. Zato je pa naša dolžnost, da ga izvolimo častno.
Iz Ribnice, 22. decembra 1905. Jako slaba se bo godila Sukljetovemu protikandidatu Drobniču na dan 4.januarja 1906, če ne bo imel boljših agitatorjev, kakor so možje, ki črpajo iz .Slov. Naroda« gradivo, s katerim hočejo Sukljetu zaupanje pri ljudstvu spodkopati. Znano in dokazano je, da duša dolenjske železnice jeSuklje, če bi seonne bil tolikozanjo trudil, bije še danes neimeli. In sedaj pridejo in mu očitajo, da za svoje velilce ni nič storil Ako nam je železnico pridobil, mislimo, da je več za nas storil, kakor bo Drobnič, čeprav bo pet sesij zaporedoma naš poslanec. Sicer so možje, ki bi bili kar po vrsti sami radi dež. poslanci, dali »Narodu" „Schweigegeld", vendar smo prepričani, da mu ne bo mogoče dolgo svojih obrekljivih čeljusti skupaj tiščati in da bo kmalu na vsa usta hvalil bivšega, pravzaprav še »poslujo-čega" podpredsednika našega katoliško- političnega društva. — »Narodu* je v sili vsak kandidat dober. Mi Ribničanje pa, ki zname ceniti Sukljetove zasluge za naš okraj, kakor tudi za kranjsko deželo, se ne premaknemo od njegove kandidature. V ribniški okolici bomo Drobniču glasove decimirali. — Na Dolenjo vas, Sodražico in Loški potok, kjer se njegovi glavni generali pote zanj, naj se pa tudi preveč ne zanaša, saj tudi v teh občinah njihov vpliv ni tolik, kakor si sami domiš-ljujejo. Čujemo pa, da v Dobrepoljah, Strugah, Lašičah in Rabu Drobnič ne dobi niti deset glasov. Dobil bo tedaj le tiste glasove, katere bi dobil vsak od narodno- napredne stranke oficielne postavljeni kandidat Liberalci bi bili veliko bolj prav storili, če bi bili Potočana Rusa napravili za kandidata; on je vsaj vsikdar očitno priznaval njih program in je baje tudi oni »govorniški talent", katereg? ste v soboto v »Slovencu« hvalili, česar vsega pri Drobniču pogrešamo.
Dolenja vas, 21. decembra. Pri nas ponujajo ljudje, nam nasprotnega mišljenja, kakor Gič jesih nekega Drobniča iz Sodražice za poslanca. O njem nam je le toliko znanega, da je bil svoj čas župan v Sodražici in da gaSodražani pred par leti niso več volil i. Kar nas je zavednih in neodvisnih, ga ne bomo volili, preostali mu bodo nazadnje le agitatorji, pa še teh marsikateri bo na dan volitve raje doma za pečjo ostal, kakor delal nepotrebno pet na volišče. Za poslanca ni kdorsibodi....
Pe n. tfeželnozborskiin uolilcem
kmetskih občin v sodnih okrajni Koievje, Ribnica in Velike LaSfe,
Volivci 1
Dne 4. januarja 1906. imate izvoliti novega poslanca za deželni zbor, naslednika vašemn nepozabnemu Primožu Palci ž u.
Na veličastnem zaupnem shodu S 1 a . venskeLjudskeStranke v Ljubljani dne 27. novembra t. 1. se je po nasvetu zastopnikov vašega okraja soglasno proglasil kandidatom gospod
dvorni svetnik Fran Šuklje,
državni poslanec, posestnik itd. v K a n d i j i priRudolfovem.
Izkažite mu dne 4. januarja zaupanje koje v polni meri zasluži. Izkažite zajedno, kakor že tolikokrat, zaupanje ljudski stranki, ki ne pozna drugega stremljenja, nego za blagor in napredek ljudstva!
Volivci! Istega Sne 4. januarja polnoStevilno na volišče in volite soglasno našega kandidata gospoda
dvornega svetnika Fr. Šukljeja.
Z velikim š t ev i 1 o m s v oj i h glasov pokažite z nova mo-š k o politično zavednost st«. jegaokraja, k i j e v p o n o s celi deželi.
V Ljubljani, dne 16. grudna 1905.
Osrednji volivni odbor Sloven« ske Ljudske Stranke:
Dr. Ivan Šuster&ič,
tč. načelnik.
Dolenjci tovori.
Iz Novega mesta. Dne 18. t. m. je priredilo »Katoliško politično društvo za novomeški in belokranjski okraj" občni zbor v dvorani »Katoliških rokodelskih pomočnikov" v Novem mestu. Prišlo je precejšnje število zborovalcev. Predsednik gospod Kokalj v kratkem govoru pozdravi zborovaice. Potem se prebere poročilo e društvu.
Gosped Ivan Podboj v svojem govoru pravi, da se sme politično društvo to leto radovati nad lepimi uspehi, in vse slovensko ljudstvo se sme veseliti posebne štirih stvari: 1. Da se naši poslanci letos v deželnem zboru tako krepko in uspešno nastopili, liberalni in nemškutarski kači štrli glavo ter dali novo smer delavnosti deželnemu zboru. 2. Da je prekrščena naša stranka v veliko Slovensko Ljudsko Stranko", kar vsak Slovenec z veseljem pozdravlja. 3. Enaka splošna volivna pravica, akoravno ni še potrjena, je vsaj zagotovljena. 4. Posebno veselo znamenje za bodočnost je pa veliki javni zaupni shod dne 27. novembra v modernem hotelu »Union". — .Že 40 let delam na polju katoliško-narodne stranke," pravi govornik, ,v prejšnjih časih smo imeli tabore in druge shode, a to ni bilo še nič proti temu velikanskemu shodu." Veseli nas tudi, da je prišlo v tir vprašanje belokranjske železnice, in tudi zato gre hvala našim vrlim poslancem. To so lepi sadovi, katere nam je obrodilo to leto po naši stranki in po naših poslancih.
Govornik stavi dva predloga:
.Katoliško politično društvo za novomeški in belokranjski okraj" izreka navdušeno zahvalo in priznanje deželnim poslancem naše stranke, ki so v letošnjem zasedanju deželnega zbora s svojim premišljenim in energičnim nastopom dosegli tako sijajnih uspehov.
Do gg. državnih poslancev se obrača s prošnjo, naj storijo vse, kar je v njih meči, da se gradnja belokranjske železnice, ki je tolikega pomena za vso Dolenjsko, kar najbolj pospeši.
Oba predloga sta bila navdušeno ter z velikim odobravanjem sprejeta. Govorilo je več govornikov, posebno gosped F i n k s iz Toplic ter g. M a t k o M a 1 o v i 6. — Sklene se potem, da v prihodnem letu napravi društvo pod milim nebom tri velike društvene shode.
V novi odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: Anton Kokalj, kamnosek v Beršljinu, predsednik; D a v e r i t F r a n č i č , klobučar v Novem mestu, podpredsednik; Jakob Porenta, župnik v Stopičah, podpredsednik; Martin P e -č a r i č, kaplan v Smihelu, tajnik; Josip Jaklič, kanonik v Novem mestu, blagajnik. — Odborniki: Matija Novak, župnik v Radovici; Janko Z a k r a j -š e k , župnik v Valtivasi; M a t k o M a -1 o v i č , mizar v Novem mestu; Ivan Podboj, duhovni svetaik in župiik v Toplicah; Stanke Peharc, župnik v Črnomlju. — Namestniki: Anton S m i -d o v n i k , župnik v Prečai; Mate Mat-j a š i č , župan v Rosalnici; Iv. Sitar, župan v T<>pl'Cah.
Zahteve poštarjev.
Dne 5. t. m. ob 10 ari zjutraj so se sešli v hotelu »Post" na Djnaji p»d predsedstvom centralnega, društvenega predscd-
Dalje v I. prilogi.
ita Frana P u h 1 - a iz Biirgsteina pred-edstveni člani državne zaveze in državen društva, kakor tudi več gospodov zaupnikov previncijalnih društev poštarjev, a Se posvetujejo o stanovskih razmerah, prvi vrsti, da se zjedinijo glede tistih ko-akov, katere bi bilo storiti, da bi bili de-{žni povišanja nekaterih službenih prejemov tudi deželni poštni uradniki, katere Irejemke bi utegnilo podeliti c. kr. trge-insko ministrstvo vsem kategorijam svojih
lodložnikov.
Po daljšem temeljitem posvetovanji se e gklenilo vposlati na ministrskega prednika, na c. k. trgovinsko ministrstvo in ia c. k. finančno ministrstvo vloge, v ka-erib se naj razvidijo sledeče želje kolegov:
Že mnogo vrsto let prosijo uradniki in zmožni uradniki c. k. poštnega in brzo-avnega urada na najnujneji in dobro ute-neljeni način a) za uredbo svojih razmer [lede nameščenja potom podelitve vseh jim o sedaj odrečenih uradniških pravic, b) za zboljšanje gmotnega stanja, ker so osebni lobodki teh uradniških vrst, dasi je njih ireditev se vršila še le pred malo leti, žali-iog popolnoma nezadostni. Opravičenost eh prošenj se je priznavala vsestransko, a zpolnitev teh nujnih želja se do sedaj ni Dtglo doseči, ker so jo onemogočile za-[onodajne težkoče in slabo finančno stanje države.
Kakor se razglaša splošno in neopo ečeno, namerava visoko č. k. trgovinsko ainistrstvo vsled neštevilnih prošenj in rlog vseh vrst uradnikov in uslužbencev izdatno zvišati njih dohodke in uvodom imenovani uradniki in pomožni uradniki upajo z gotovostjo, da se bodo tudi oni pri tem upoštevali na njih brezupnim razmeram irimeren način. Najpriprostejša in najpri-tdadnejša rešitev vprašanj, ki pridejo za to r poštev, bi bila pač, da bi se imenovali vsi uradniki in pomožni uradniki c. k- poštnega in brzojavnega zavoda vštevši one c. k. poštne ekspedijente in c. k. dedne poštarje, katerim so poštne zadeve res živ-jenski poklic, za c. k. državne uradnike XI, do VIII. činovnega reda z istočasnim takazanjem vseh dohodkov teh vrst držav, uradnikov.
Ker se pa mora žalibog pač računati z lezadostnostjo v to potrebnih sredstev, bi se lahko imenovali prej omenjeni uradniki in pomožni uradniki za c. kr. državne uradnike 1. najnižjih činovnih razredov, pridržuje za-Jasno sedanje dohodke kot plačo in bi se ua-iahko dovolila razven tega po njihovem ilužbenem kraju pripadajoča aktivitetna de-tlada, dočim bi se lahko odtegnila krajevna ieklada c. kr. poštarjev 1. in 2. razreda.
S tem bi se doseglo, da bi se zvišali >aš najslabše situiranim kategorijam (c. kr. loštnim pomožnim uradnikom ia c. kr. pošt-lim ekspedijentom) najizdatneje njihovi de-sedaj pač v vseh slučajih absolutno neza-iostni dohodki in da bi se podelilo tudi po iekretih imenovanim c. kr. poštarjem, ki dobivajo sedaj krajevno doklado od 80—780 kron, z nakazil' m aktivitetne doklade, znašajoče 240 do 1200 K iskreno zaželjeno zvišanje njihovih dohodkov.
Ob enem pa bilo s tem ugodeno vsem fceljam teh uradnikov in pomožnih uradnikov 5lede razširjenja uradniških pravic.
Nenavadna pa ta odredba ne bi bila, ker so tudi državne učne osebe uvrščene v činovne razrede c. kr. državnih uradnikov, veljajo v vsakem oziru in z vsemi predpra-ricami kot c. kr. državni uradniki in prejemajo istotako samo aktivitetno doklado po Sinu in službenem kraju, dočim so njihovi službeni prejemki drugače odmerjeni
Te vloge so se po svojem besedilu odo-irile in vsestransko podpisale.
Potem se je temeljito razpravljalo e stališču poštarskih strokovnih društev napram ihodu poštnih pomožnih uradnikov, ki se je vršil isti večer in se naročilo zveznemu načelniku Puhlu, v imenu vseh strokovnih društev zagotavljati poštno pomožne uradništvo, ia simpatizujemo s težnjami po poboljšanju itanja poštnega pomožnega uradništva.
Shodu poštnih pomožnih uradnikov so irisostvovali vsi delegati.
Dne 6. decembra 1905. so se oglasili •dposlanci poštarskih društev pri nižjeav-itrijskem deželnem odboru, da se zahvalijo [. vladnemu svetniku dr. Gessmannu za de-ansko pospešitev, da se dovoli tovarišem »a Nižjeavstrijskem volilna pravica po inte-igenci
Ravno taka zahvala se je izrekla tudi poslancu dr. Luegerju in obenem prošnja, la bi se imenovana gospoda tudi nadalje stegovala za interese naših tovarišev.
V poslanski zbornici se je govorilo z roditelji vseh strank in gosp. poslanec dr. ioffman pl. Wellenhof je bil tako prijazen, Predstaviti dva zastopnika, namreč zveznega lačelnika Puhla in društvenega predsednika Alojzija Lustiga g. ministrskemu predsedniku, ki je sprejel izročeni mu memorandum »ajljubeznivejše.
Dne 7. dec. je sprejel g. vodja trgovin->kega ministrstva, ekscelenca grof Auers-
perg vse došle odposlance v navzočnosti g. min. tajnika dr. pL Wagnerja in je izrazil na nagovor zveznega načelnika svoje zadoščenje, da zastopajo zastopniki strokovnih dinštev želje svojih stanovskih tovarišev na tako dostojen, zmeren in prevdaren način.
Nadalje je zagotavljal ekscelenca odi>o-slanstvo, da se bodo prejemki poštarjev in poštnih odpraviteljev primerno zvišali in da je ugodnejša razdelitev razredov in stopinj že v delu.
Potem je bilo odposlanstvo sprejeto pri g. dvornem svetniku pl. Friesu in g. šefu departma dr. pl. Wagnerju, ki je na vprašanje zveznega načelnika izjavil, da bedo stopila obljubljena izbelišanja in zvišanja pe izdelanju obširnih načrtov morda januarija ali februariia meseca 1906 (če mogoče z naknadno močjo od 1 jan.) v veljavo.
V isti zadevi, kakor v svrho razmotri-vanja različnih strokovnih vprašanj se je oglasilo odposlanstvo pri g, centralnem nad zorniku H heiselnu, višjem poštnem svetniku H ferju, ministerialnem tajniku dr. Ka-landri ia poštnem svetniku Kostranchu.
D.sta vek: G. ministerialni svetnik dr. pl. W*gner je izjavil na vprašanje, česa je pričakovati glede državno-uradniškega značaja, da še ne smatra razmer za sedaj za to za zrele; vkljub temu so prosili došli odposlanci, da bi se održala končna dosega 4 najnižjih činovnih razredov c. kr. državnih uradnikov kot podlaga za nadaljni razvoj razmer uradnikov in pomožnih uradnikov c. kr. poštnega in brzojavnega zavoda.
Razpravljalo se je temeljite e prireditvi splošnega shoda poštarjev in v tej zadevi sklenilo, da se ta shod skliče, če dane obljube do spomladi ne bode uresničene.
Osuševanje barja.
(Iz seje glavnega močvirskega odbora.)
Dne 21. decembra je imel glavni močvirski odbor sejo, v kateri se je izrekla predvsem na predlog podnačelnika, višjega inženerja gospoda F r. Žužka, deželnemu odborniku gospodu F r. P o v š e t u zahvala za njegovo delovanje in njegov trud, d a s e jes preje 1 zakonski načrt za osuševanje barja. Nate je stavil odbornik gospod F r. Verbič do načelnika vprašanje, kdaj da se utegne pričeti z regulacijskimi deli, ker se občinstvo za to živo zanima.
Načelnik, višji inžener g. I v. S b r i -z a j, odgovarja: Na te vprašanje je zdaj še težko točno odgovoriti, ker še ni znan čas, kdaj se bo izposlovaio zakonskemu načrtu najvišje potrjenje; ravnotako tudi še ni znan čas, kdaj se sklene končno v § 6. zakona določeni dogovor med c. kr. poljedelskim ministrstvom, deželnim odborom ter med močvirskim odborom. Pač pa je lahko odgovoriti glede onega časa, ki se bo potreboval za razna pripravljalna dela od dneva odobrenega dogovora pa pa do taktičnega pričetka dela. Če odgovarjam na to vprašanje, ne storim tega tolikanj kot načelnik, marveč izraziti hočem le svoje mnenje kot inžener, ki pozna tozadevne načrte in ki stoji na stališču, da se pri tem obsežnem delu ne sme nič prenagliti.
Čas, v katerem bosta zakon in dogovor perfektna, je nedoločen, soditi pa po drugih jasnih manjših delih, ki so morala hoditi enako pot, se utegne za to potrebovati devet mesecev. Ko bo končana ta administrativna pot, se bode moglo šele misliti na sestavo stavbnega vodstva, ki ima biti vsekakor urejeno po predlogu Podhag-skega, ako naj se podjetje uspešno prične in konča in ako naj se zabrani z vsega po-četka vsakršen konflikt v tej zadevi. Za sestavo stavbnega vodstva računam dva meseca. Pe sestavi stavbnega vodstva mu bo polno dela s pregledom celega aparata, kajti načrt potrebuje danes po 22 letih marsikaterih popolnitev. Napraviti bo treba razne detajle, katerih v projektu ni, vprašanje glede gradbe novih mostov bo treba končno rešiti; pregledati bo treba natanko stavbne pogoje ter jih prilagoditi sedanjemu času in sicer na podlagi pridobljenih praktičnih izkušenj pri drugih približno enakih delih, ki so se izvršila v zadnjih letih; potrebno bo Ljubljanico od odcepa pa de združitve Gruberjevega kanala ž njo, natanko premeriti z vsemi hišami ob bregovih ter napraviti situacijski načrt v večji meri, da se zapišejo nanj z vso natančnostjo stavbne črte. Kajti, le na podlagi takega načrta je mogoče v naravi točno in hitro delati; konečno se bode moral tudi pomožni profil za oba bregova kontrolirati. — Za vsa ta dela ra-čunim najmanj 6 mesecev časa. Po tem se bode mogel staviti šele predlog za razpis posameznih del; doba za razpis pa ne sme biti prekratka, ker se morajo tvrdke v vsem natanko poučiti, — za kar računim 2 meseca. Došle ponudbe bo moralo stavbno vodstvo pregledati, vsako postavko kontrolirati, za kar računim zopet 1 mesec časa.
Pregledane ponudbe se bodo predložile z dotični m predlogom kompetentnim oblastmi, ki jih bodo dale zopet pregledati po svojih tehniških organih, poprej ko se bode odločile za eno ali drugo tvrdka Za to računam 2-3 mesece. Sedaj bo šele mogoče dotično tvrdko obvestiti, da se ji je izročilo delo; ta tvrdka se bo morale tudi šele pripraviti za delo, in računam po malem za to 1 mesec; potem bo zamogla šele z delom pričeti, seveda če bosta ravnotakrat letni čas pa stanje vode delo dopuščala. — Ta analiza časa nam kaže da bo preteklo 23—24 me-secev ali blizu 2 leti predno se bode moglo z delom pričeti.
Gotovo si vsakdo želi, da bi se še prej pričelo, a po mojem prepričanju ni dosti ujpanja za to; ne kaže pa tudi cele te zadeve prenagliti. Podjetje je jako obsežno, zato pa je potreba poprej vsa tehnična in administrativna vprašanja urediti, sicer nastanejo lahko prav neprijetne posledice, ki bi vplivale tudi na končne — stroške!
Temu mnenju se je pridružil tudi nad-inžener g. Žužek.
Idrijske novice.
i 200 kron čistega dohodka
je naklonila dijaška veselica podpornemu društvu za naše realce. 8. t. m. so napravili realci zabavni večer s petjem, orkestrom in igro. Občinstva je bila polna dvorana, tudi proizvajalo se je v splošno zado-voljnost, ugajal je posebno orkester, ki ima par prav izborn<h moči.
i Javni shod za občinske volitve so sklicali pretečeno nedeljo socialni demokrati. Hudo je zdeloval gospod Kristan lahkomišljeno gospodarstvo naše liberalne stranke. Ponavljali ne bomo tega, saj je svoje dni »Slovenec" priobčil več člankov, v katerih je šibal našo upravo, in de danes se ni upal še nobeden oporekati. Začetkoma se je sicer grozile s tožbo, a je le pri grožnji ostalo. Zavzeli so se navzoči, ko je Kristan omenil, da je bila hiša županove matere mestu na ponudbo za 10.000 kron, a sedemnajst mesecev pozneje jo je mesto res kupilo, a za 18.000 kron. — Posl. Arko omenja novi delokrog prihodnjemu zastopu, in ta je podržavljenje realke. Na lete stane 70.000 kron; ako država prevzame v svoje oskrbovanje naš zavod, kaj lahke vse za Idrijo storimo s tako vsoto! A liberalna stranka ne more storiti koraka v tem oziru, ker je pred petimi leti se še sama hvalila pri ministrstvu, da smo zadosti bogati vzdrževati srednješolski zavod. Tudi državni poslanci napredne stranke, ki so takrat na Dunaju kumovali, ne morejo raditega kaj storiti. Saj bi ministrstvo odgovorile, kaj pred petimi leti niste poznali svojih financ, takrat tako bahati nastop, sedaj pa ponižni poklon s prošnjo! To zamore le druga stranka pričeti in izvršiti, ki lahko kaže, da so politični nasprotniki precenili finančno moč našega mesta. Za ugled našega zavoda se bode na ta način še več doseglo. Sedaj je vse v tako strankarskih sponah, da profesorji prosijo za vsako izpraznjeno mesto drugod. Saj se že norčujejo raditega in imenujejo našo realko neko šarženšolo; kakor hitro namreč dovrši suplent sveje izkušnje, že beži stran, ker je stanje za njega akade-mično izobraženega preponiževalno, ako se mu celo v popolnoma privatni obhoji dajo strankini predpisi. Govornik seve vse z zgledi pojasnuje. Ako se podržavi, te odpade. Učitelji so bolj samostojni in dijaki se ne bodo zgledovali nad čudnim obnašanjem svojih višjih. — Mestni tajnik Novak sicer ne taji lahkomišljenega gospodarstva, vendar župan je bil le skrben in dobra duša. Tudi ne more verjeti, da bi bilo tako postopanje na realki, kakor ga je slikal gospod poslanec. Naj bo pa tu g. Novaku in njegovim somišljenikom povedane, da je gospod poslanec le prav mile strune ubral; pisatelj teh vrstic se je informiral še na drugem kraju in more dokazati vse avtentično v krepkejših akordih, kakor se jih je govornik na javnem shodu poslužil. — Odbornik K a v č i č je odgovarjal Kristanu, ker je napadel klerikalne mestne odbornike, da ga niso podpirali, ke je on reagiral zaradi slabega žita. Govornik omenja, da ima ravno odbor bratovske skbdnice gledati, da se dobra in zdrava živila preskrbljujejo ru darjem. Odbor sestoji iz samih socialnih demokratov, a se takrat ni ganil; te naj torej Kristan prime za ušesa, ne pa mestni odbor, kateremu za to ni nič mar. — Socialni demokratje postavijo potem sveje kandidate.
i Utonil je 601etni rudarski tesar Valentin Habe. V temni noči zašel ali omahnil je v Idrijco, ki je ravno ondi precej globoka. Njegov tovariš, ki je tudi zgrešil pot, priklical je ljudi, ki so mu pomagali na suho.
i Občni zbor ,,Katoliške delavske družbe" se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m., pe popoldanski službi božji v družbinih prostorih ob obilni udeležbi moških družbenikov. Pe otvoritvi občnega zbora in prisrčnem pozdravu g. načelnika
dekana in deželnega poslanca M. A r k o t a so poročali tajnik, blagajnik in knjižničar o družbinem delovanju v minolem letu. Iz teh poročil posnemamo le nekatere podatke. »Katoliška delavska družba" je štela koncem meseca novembra 207 moških in 207 ženskih članov. Med letom je umrlo 11 družabnikov. Dohodkov je imela družba 2110 K 87 h, stroškov pa 1819 K 27 h; družbino premoženje znaša 1993 K 60 h. Samo za časnike se je izplačalo 725 K. Knjižnica se prav pridno uporablja : vsled tega so zlasti pripovedne vsebine precej obrabljene. Ker nekateri družbeniki tudi mnogo premalo pazijo na družbine knjige, so postale nekatere že pomanjkljive in vsled tega nerabne. Sklenilo se je torej, da se za nekaj časa knjižnica zatvori, da se med tem pomanjkljive knjige odstranijo, raztrgane prevežejo in, kolikor mogoče, nove nabavijo. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni gg.: R. Go-stiša, Iv. Jereb, Iv. Kavčič, A. Klemenčič, L. Lapajne, A. Logar, J. Novak, A. Rupnik, Fr. Svetličič, Ir. Svetličič, Ivan Šinkovec, L. Troha, Andr. Vehar. Načelnik družbe je glasom družbinih pravil č. g. dekan in dež. poslanec M. Arko. Nato se je sklenilo, da priredi družba prihodnje leto skupno romanje na Sv. Višarje, ter meseca majnika ali začetkom junija izlet v Žtri. Družbenik A. Vehar je priporočal vsem navzočim, naj že sedaj začno misliti na zborovanje »Krščansko socialne zveze*, ki bo prihodnje leto v Preski. Ker se je dosedanji družbini knjižničar č. g. kaplan Lavrencij Lah preselil na svoje novo službeno mesto v Ziri, ga je občni zbor v priznanje njegovih obilnih zaslug in v zahvalo za njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje v korist družbe izvolil častnim članom. Ko se je prereše-tale in sprejelo še nekaj drugih predlogov, je gosp. načelnik zaključil zanimivo zborovanje.
lz slovanskega sveta.
Iz Prusije. Med tem, ko ruska vlada daje Puljakom na Ruskem čimdalje večje pravice, pruska vlada hiti napravljati jim nove in nove krivice. Pred nedavnim se je vršila v Glivicah (v zgornji Sleziji) sodnijska obravnava preti 24 Poljakom, ki se bili toženi radi tega, ker so bili baje člani tajnega poljskega društva. Ono tajne društvo je bilo društvo vzdržnosti. Ne o svojih sejah zavolj tega ni obveščalo policije, ker so bile seje nepolitične in zaupne. Četudi so obtoženi Poljaki imeli imenitnega zagovornika, vendar je sodišče obsodilo vseh 24 Poljakov v ječo; vsi vkup so dobili 6 let ječe Državni pravdnik je v svoji obtožnici osobito naglašal, da agitacija društva je bila v Sleziji, ki je nemški kraj, škodliiva pruski vladi.
Proti židovski poplavi iz Galicije začel se je kenCno braniti mama-roški okraj na Ogrskem. S strahom namreč gleda ta pojav, da domoredno ruske prebivalstvo se izseljuje pred židovskimi oderuškimi prišleci iz Galicije Okrajni odbor, da bi boljše mogel opazovati prihod nepoklicanih gostov, je naprosil ministra, da bi dovolil ustanoviti poseben obmejni urad v to svrho. Minister je prošnji ustregel in novi obmejni urad se bode ustanovil v Jasini na deželne stroške.
sl Mažarski šovinizem v šoli. Slovaške „Narodme Novu>yu pišejo: »Ogrski naučni minister Jur. Lukacs je zopet izdal nov »ferman* o šolski vzgoji. Samoobsebi se razume, da je ta ukaz zopet skrajno šovinističen, tako da se zdi, da za ogrske državnike je še malo neumnosti in surovosti v deželi, še malo revščine, še malo se ljudstvo izseljuje v Ameiiko. Zlasti naučni minister podaja cele načrte, kako je treba ljudstvo peneumniti, mučiti in tako v Ameriko pregnati. Moramo - pravi se v ministrovem fermanu — skrbeti za pouk mažarščine v ljudskih nemažarskih šolah. To zahteva korist države in korist nema-žarskega prebivalstva. Moramo razširiti mažarščine v celem narodu, ker je še 1340 šol, kjer se ne uči mažarščina. Se 832 odstotka prebivalcev na Ogrskem ne govori mažarski; torej je skrajni čas, da se šola energično mažirizira." — Dalje isti list piše: „S tem le fermanom je minister Lu-kacz prekosil Berzeviczyjev koruptni in omiko ubijajoči predlog! Kako daleč še bodo šli! Bog ve! Ali saj je Amerika velika, in kadar tam ne bode več prostora, znabiti cesar Sahare sprejme slovaško ljudstvo! In zares, v Sahari se bode slovaškemu ljudstvu bolje godilo, nego v ogrski deželi!" — Ni čuda, da se Slovakom nič ne ljubi, sklepati takih resolucij, kakor je bila reška!
Nov črnogorski list se je pridružil „Glasu Črnogorca*. Zjve se »Odbrana".
Sedem mestnih gledišč ima
Srbija: V Belgradu, Nišu, Kr*guievcu, Po-žarevcu, Parad nu, Obrenovcu in Valjevu.
Naročajte mladini »Vrtec!"
„V r t e c*, časopis s podobami za slovensko mladino. S prilogo »Angelček1. Urejuje Ant Kržič. Kako biti čas! »Vrteo* je že dovršil 35. letnik in nas vabi na na-ročbo 36. letnika! Njegova mlajša priloga »Angelček" pa prične z nastopnim letom že svoj XIV. tečaj (prva dva tečaja sta izšla v osmih posameznih snopičih.) — Osoda naših starejših časnikov je različna. Nekaj jih je zaspalo, n. pr. »Novice", »Zgednja Danica" itd.; drugi pa so se prenovili in preosnovani še dalje koristno delujejo ter ustrezajo tudi zahtevam sedanjega časa. Tem poslednjim smemo prištevati tudi naš mladinski list .Vrtec".
Priljubljen je bil mladini že pod prejšnjim vredništvom prezaslužnega g. Tomš da, a po skrbni marljivosti novega vrednika je še
mnogovrstno napredoval in si tako___
obranil ljubezen slovenske mladine in priznanje njenih vzgojiteljev. Sedanji vrednik je list najprej izpopolnil s tem, da mu je pri-dejal ljnbko prilogo »Angelček", ne da bi povikšal naročnino, dasi si tiskarska dela podražujejo od leta do leta; tako je namreč bolj poskrbljeno za različnost vsebine, da je primerna maniši pa tudi bolj odrasli mladini, da skrbi za kratkočasno razvedrilo in tudi za resnobnejši pouk. Naloga mladinskemu listu namreč ne sme biti le samo razvedro-vanje, marveč tudi razširjanje znanja, blaženje srca in utrjevanje značaja. Za vse to skrbi »Vrtec" in njegov spremljevalec »Angelček" po jako prikupnem in neusiljivem načinu. Mnogi sostavki so stalne vrednosti, n. pr. razlaga slovenskih pregovorov, nauk
0	božji pričuiočnosti, hvaležnosti, laži, zatajevanju itd. Z veliko skrbljivostjo je urejevan pesniški del, ki se odlikuje ne le po obilem številu pesmic, marveč tudi po različnosti in literarni vrednosti, saj je, n. pr. sploh znano, da je pesnik Oton Zupančič najbolje peval takrat, ko je po »Vrtcu" in »Angelčku" prijavljal svoje ljubke detinske pesmice. Najbolj pa seveda mikajo mladino povesti, ki so tu nagromadene v raznovrstni obliki. — Listoma se mora v hvalo šteti tudi to, da sta opremljena z lepimi in primernimi slikami. Morda bi si kdo želel še več slik; a nam se zdi, da je večja korist; manj slik pa te spretno in modro odbrane, nego množica srednje ali celo manjše vrednosti.
Sploh je naša sodba, da bi se na ta naša mladinska lista pač morala naročiti vsaka družina, kjer se vzgaja slovenska deca! — Osobito pa bi ne smela biti brez njih nobena šolska knjižnica. Pa, kolikor nam je znano, se po nekaterih krajih premalo zmenijo zanju. Opozorimo torej svoje somišljenike, naj nikar ne prezrd dejstva, da dobra krščanska vzgoja je prvi pogoj zdravih socialnih razmer ter da na vzgojo zelo vpliva čitanje modro odbranih mladinskih spisov. — Krščanski vzgojitelji naj bi rajši štedili pri drugih manj važnih rečeh, da preskrbč svojo deco z dobrim čtivom. Naj omenimo še to, da je „Vrtec" s svojo prilogo tako urejevan, da je primeren tudi bolj odrasli mladini in še posebno za preprosto ljudstvo; zato še posebno opozarjamo nanj ljudske knjižnice, bralna društva, Marijine kongregacije itd.
»Vrtec" z .Angelčkom vred stane 5 K 20 vin. na leto (samo »Angelček" le
1	K 20 vin.) Pošiljatev je nasloviti: Prof. A- Kržič v Ljubljani. Priporočamo tudi še poprejšnje letnike. Defcč se pri gospej Tomšičevi (Sv. Petra cesta št 6) letniki 1889—1893, vezan po 2 K 60 vin, pri uredništvu pa: 1) »Vrtec« 1. 1895 do 1903, vezan po 3 K; letnik 1904 po 3 K 40 vin. in 1905 po 4 K. - 2) .Angelček" I.—XI. tečaj vezan po 80 vin., XII. in XIII. tečaj po 1 K. Vseh enajst Vrtcev in trinajst Angelčkov, vezanih stane skupno 34 K. — 3) »Mladinski glasi", uglasbil p. Angelik Hribar (z ministerskim poti jeniem) I. zvezek 24 vin., II. zvezek 40 vin. — 4) »Nedolžnim srcem", 1 K 20 v.
kart., lično vezano pa 1 K 45 vin. _ 5)
,1 z raznih stanov", z dodatkom »Urban iz Ribnice", 25 vin.
JesenKke noulce.
j Kdaj se bomo peljali z Jesenic v Bohinj po novi železnici ? Pravijo, da že z novim letom. Verjetno je to, ker je vozna pošta z Bohinja v Lesce odpovedana z novim letom. Pa tudi naprej skozi bohinjski predor na Goriško jo bomo lahko mahnili potrm.
j Volitve v občinski odbor razburjajo duhove pri nas Drugega skoro ne slišiš govoriti kot o volitvah. Bližajo se prazniki miru, pri nas pa ni in ne bo mira. Liberalci hočejo rabiti silo, da ohranijo gospodstvo v občini. Bati se je. da bo tekla kri, če se pred volitvami še skliče občinska seja. — Liberalci nameravajo na vsak način imenovati še nekaj častnih občanov, I da ne bi propadli v I. razredu. Bojni načrt I ^ že nspravili. K seji bodo ncgnali svojih '
pristašev, ki bodo odbornike obkolili od vseh strani in zaprli vstop v zbornco vsem, ki niso zadovoljni s Schreyem, Trevnom, Guštinom i. t. d. Ker je pa takih nezado-voljnežev več in se nočejo pustiti od liberalcev ogoljufati za svoje pravice, bati se je najhujšega. Opozarjamo nato slavno vlado, naj zabrani vsako sejo sedanjega odbora, da se duhovi ne razburjajo do skrajnosti.
j Občinski tajnik Humer je
jako hvaležen Sohreyu in tovarišem, da ga niso bacnili iz službe, kakor bi ga morali. Državno pravdništve ga je namreč preganjalo, pa slednjič vso zadevo izročilo o. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici. To je akte poslalo deželnemu odboru in deželni odbor je naročil županstvu, da morajo Hu-merja pri prvi občinski seji odstaviti. Bili sta od tedaj že dve občinski seji, a Humer je še — občinski tajnik. Schrey in tovariši ga potrebujejo. — In Humer je hvaležen in krepko dela za liberalno stranko. Ali je to tudi sad njegove hvaležnosti, da je imena nekaterih volivcev izpremenil, ker jih pozna, da ne bodo volili z liberalci, n. pr. Simna v Boštjana, Florijana v Franceta, Otona v Antona ?
j Učitelj Pianecki je tudi kandi dat za častnega občana jeseniškega. Kakšne zasluge za jeseniško občino pa ima? Eno samo zaslugo ima. Namreč: Vzel je Trev-n o v o kuharico za ženo. Pričakujemo od njegovega takta, da se ne bo dal porabiti tako proti ljudstvu. Pianecki niti v občini ni nikoli služboval!
j Na pomoč je Schrey poklical iz Prage visokošolca Janko Pretnarja, da s Humerjem agitirata za liberalce, znani C h a m je pa že pred zadnjo občinsko sejo letal okoli odbornikov z Jesenic, da bi jih imuniziral zoper agitacijo od naše strani. Obljubil je, da pripelje za volitve še drugih agitatorjev iz Ljubljane.
j ,Jeseniško stražo* pošilja Schrey Trevnov kensorcij tudi mnogim ne-naročnikom volivcem, da bi jih tako pridobil za-se. Nam je to celo ljubo, bode vsaj vsi zavedni krščanski možje spoznali, da Schreyeva vera ni tista, katero jih je uiila njih mati Ali so nas naše slovenske matere učile, da se božja pota vraže in praz-noverstvo? Ali so nas učile ebreko-vati in zasramovati škofa in duhovnike? Vse te pa dela »Jes. straža", katero sta ustanovila Schrey in Trevn, da razširjata svojo vero.
j Čegava bo zmaga pri volitvah? Liberalci pravijo: »Naša"! Mi pa bomo povedali po volitvi, kdo je zmagal Liberalci se zanašajo na silo, krivioo in 1 a ž i. mi pa na pravico in r e s -n i c o. Ker župnik Žabukovec govori in dela zoper liberalne laži in krivice, sramote ga liberalci dan na dan, ker učiteljica S c h i t n i g Trevnu ni hotela dati pooblastila, sramote jo javno v »Jes. straži" in zmerjajo prav po pobalinsko.
j |Nemškutar( je našim liberalcem posebno priljubljena psovka za. tiste, ki i njimi ne gredo čez drn in strn. No, tudi ta psovka pametnih mož ne bo pripeljala v liberalni tabor. Kdor dobro pozna £> c h r e y a inTrevna in F a -b i n c a in može njih kalibra, brž ve, zakaj se gre pri ti gonji, ker ne sodi po besedah.
j Duhovnik sodi v cerkev in
ne v politično agitacijo. Tako modrost raz-stresaje liberalni gospodje po gostilnah, in se jeze nad župnikom, ki tudi politično deluje. Kam pa sodi Schrey? V poštno pisarno. In Trevn? V štacuno. In G u -štin in Fabian? V šolo. In Janko Pretnar? V šolsk« klop. In H u m -m e r ? V občinsko pisarno. In Ivan Legat? K mizarski mizi. In Jakob Mesa r ? V hlev h konjem ali pa v klet. Ali ne ? O ne, ti so 1 i b e r a 1 c i, ti spadajo tudi v politično agitacijo, saj liberalec sme delati, kar hoče, liberalci so svobodni v vsem, le drugim ne puste nobene svobode.
j Okrajna cesta ,Kočna-Po-
Ijane* je bila med zgrado nove Boh. železnice v najlepšemu redu, a danes ako si ogledamo to cesto, je pod vsako kritiko. Ob tej cesti napravili so na eni strani kamnolome, na drugi strani so posekali gojzd in brez vsake ograje je sedaj cesta dovoljena prometu Ta cesta pelje čez precej visoke gore »Kočna« in je tedaj, ker je strma že sama ob sebi jako nevarna. Poprej so bile ograje, ali saj drevesa ob cesti, danes pa ne najdeš niti ograj niti dre ves. Smrtno nevarno je, ako se pelješ p o d n e v i po tej cesti, a kaj še le ponoči; — samo trenutek nepazljivosti voznika, in najdeš gotovo smrt v prepadu. Kje so mero-dajni faktorji, da paste prometu tako škan dalozne ceste?
DroJM koledarček.*)
Veseli smo po pravici dandanes, če sre čamo koga v življenju, ki pridno in vztrajno dela in pri tem ne vpije. Če so že posam-niki redki v tem oziru, koliko manj je pa še skromnih, delavnih društev. Saj je pri marsikaterem društvu vse delovanje nekaj zunanjega vpitja, za katerm ni nič notranjega jedra. Slovensko krščansko socialno zvezo moramo izvzeti iz vrste takih društev. Ta organizacija ni lepa vsled svojega velikega števila, vsled svoje v številkah izražene moči, marveč vsled svojega dela. Glavni odbor ima v Ljubljani vsak teden seje z bogatim sporedom. Cela vrsta najboljših mož in mladeničev razgibava v Slovenski krščansko socialni zvezi svoje sile. Ne more se ustvariti prave slike o sedanjem kulturnem gibanju našega naroda, kdor ne upošteva tega delovanja.
To delovanje opisuje knjižica, ki jo pod skromnim imenom »Društveni koledarček" že drugič pošilja med s^et »Slovenska krščansko socialna zveza*. Že zategadelj jo vzame s pridom v reke prijatelj in nasprotnik. Ni pa samo fcga v nji, kje in kaj se dela, marveč podana so tudi navodila, kako naj se dela. Iz njih more zajemat poduka vsak, kdor kaj misli na ljudske izobrazbo.
Ko listamo letošnji Koledarček, se nam zdi v resnici škoda, da so po večini v njem stvari, ki bi morali biti stalno na mizi vsakega domoljuba. Skoda, pravimo zato, ker je Koledarček vendarle začasnega značaja; traja sicer leto dni, toda navodila, ki so v njem, so stalna.
1.	Zborovanje v Mariboru. Bila je v resnici lepa tista šola, ki jo je priredila Slovenska krščansko-soc. zveza v Mariboru. Globoko iz narodnega življenja je zajela najpotrebnejše stvari in jih spravila v krasno zvezo z društvenim življenjem. Koledarček ima natančen popis; reso-jucije z vsemi dodatki so natančno zapisane. Že sama ta reč je vredna, da je temeljito preštudira vsak, kdor se zanimlje za naše javno življenje.
2.	Navodila zaZvezina društva. V kratkih, preglednih odstavkih so programsko zarisana praktiška načela društvenega delovanja. Poleg razlage o pomenu socialnih in govorniških tečajev itd. doboš notri natančna pojasnila, kako je treba posamezne shode ali veselice naznanjati obla-stvu, kako naj se uredi agitacija, v kakšni zvezi je glavni odbor S. K. S. Z z društvi
3.	Navodilo voditeljem Ce-b e 1 i c je spisal izkušen strokovnjak. To se pozna na vsaki besedi Knjigovodstva, ki ga čudovito pedomače in priprosto opisuje, se lahko vsak nauči. Po ti poti morejo Čebelice res vzgojiti za zadružno delovanje sposobnih moči.
Vrh tega je v Koledarčku zanimiv sestavek o delavski organizaoiji, o raznih prireditvah Zvezinih društev, o mladinskih shodih na Štajerskem in na koncu zelo prak-tiške tabele za kmete, prodajalce in za leso-tržce o izračunanju vsebine lesa, ki jih je sestavil dež. poslanec Fr. Demšar, igij
Sezite po Koledarčku ! Bilo bi škoda za obile zaklade, ki so v njem, ko bi se ne dvignili. Prepričani smo: kdor jo vzame v roko, bo z ravno takim zadovoljstvom in s ivaležnostje za obilico poduka odložil rdečo knjižico kakor smo jo mi.	Dr. S.
*>) Cena 1 K. Naročila sprejema: Luka Smolnikar v Ljubljani.	,
Poslano.
mr hila je -^a
iDružinska pratika
za leto igo6.
»drujinsk.a praii^a" ja leto 1906
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša Izmed slovenskih pratik.
Uje vsebina jo zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, P. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper, H. Nicman, V. Petričič in H. Kenda.
Dobiva sc in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroške«, t Istri in na Goriikem.
COM »bik pesteh
~ Perje
pspSš
H frank« pr.u p, - J T«dl s« iimaji «u Mili*! pro« povratlvl
■ea.dlkt 8«ob»ei, LHkm£ p. P Lun na Cejk« 1793 D C

•Surfifaaa khlh,
kot zdravilni vrelec že »tolotja boleznih
V TS«h
sani i prebavi or«,
pri prttinu, želodčnem in meburMn kitara, fer^ za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetotičea in osvaiajote pijaia.
hvirek: Giesshubl SauerbruDn
zdravilno kapalMdo pri Karte v fo virft fVdhpekti uaitonj 4» /rajate. V LJubljani se dobivi v vseh lekjuuah, rešili »srijakih prodajalni«^ in trgovinah i joutrianaj i, ilnom.
Zalogs. pri Miha«! Kaotnor-j« ia Pote* L anali* UmJlJiinl	82 82^9
Edini, od profesorjev in zdravnikov proii-kušem m priporočeni zobni lek kroz kisliae j« c m kr. dvornega zobozdravnika dr. I. O. Popu na Dunaju, XHI/6, pristni	3090 b 7-t
Anatherin |
Pristen le v gorenji steklenici a Modro franc etiketo v zlatem tisku in mojo firmo K 2*0, 2 K in l K.
»Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo rabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ali pa da jih celo izgubim, č« Je ne rabi«. Vaša ustna voda mi ohrani zobe sveic in zdrave."
A. S p i t a 1 s k y, veleposestnik Anatherinov sobni črtni v lončkih brez tako škodljivega „mila" je zelo prijeten, osna* zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavni zalogi pri, g. lekarnarju J. Mayerj* v Ljubljani
o> _.
. O ■v-«.
W
tO rj" =■ '
o ŠT « , *> MM -
iCO.^.S? c,
3
C ®
Kašelj!
i
Kdor trpi na tem, naj vporabjja edino preizkušene, omUjitfočc in pristno okusne
Kaiser jeve karamele za prsa
i 9711 n°t- potrjenih spričeval dokazuje \ti*v gotov uspeh prikailju, faripavMti, H kataru in žlezi.	712 36 -20 IS
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z var- H stveno znamko „Tri Jelke".	H
Zaloge v: orlovi lekarni, dcfelai le- m karni pri Mariji Pomagaj in U. pL Trn- B koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v H Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki. fi|
naravna mineralna voda
Najčistejši Nntron-vrelec.

Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerljah asi« s
VITA * VITA
Najnovejše o ogrski krizi.
Od božičnih praznikih bo vladal na Ogrskem politični mir. Resna pogajanja se bodo pričela še-le po praznikih. Nekateri listi piše j«, da je politični mir bližje nego se misli in da je že sk.ro got.vo, da se koaliciji poveri sestava kabineta.
„Egjirtertesu ropata, češ, da se bo absolutizem, ako se ga namerava nadaljevati, drugače k.nčal, nego oni na Dunaju mislijo.
„Budapester Tagblatt" nazivlja Fejer-varyjevo volivno reformo .labodji spev".
OD n.vem letu so č ani liberalne stranke vsako leto čestitali ministrskemu predsedniku. Lttos ne bo niti iz liberalne stranke nikogar, ki bi prišel Fejervaiyju čestitat za novo leto, koalicija bo združeno šla čestitat Košutu.
Minister notranjih zadev Kristcffy je izdal p.ziv na vse župnije, naj mu pošjejo popis upornih uradnikov. Popis mu je poslalo jak. mnogo velikih županov. Uporni uradniki bodo skoro got.vo suspendirani. To se pa zgodi šele po praznikih.
Nekatere stranke se pripravljajo za — nove volitve.
Nekateri listi groze, da izbruhne poljedelska stavka, če kriza ne bo rešena do pri-h.dnjega poletja.
Rusija — v adventu.
Rusija stoji zdaj morebiti pred odločilno bitko med revolucijo in monarhijo. Vsaj tako je sklepati iz došlih brzoja»k. Pri vseh poročilih, ki dohajajo iz Rusije, moram, pa biti jako previini in ne smemo prezreti dejstva, da dohajajo iz virov, ki Slovanom in osobito še Rusom niso prijazni. Novi svet delavskih zastopnikov je proglasil sploša. stavk«. Vzrok je bil, kakor smo že poročali, ta, ker je dal W.tte zapreti vse člane takozvanega sveta delavskih zastopnikov. Delavci s« nato izvolili novi svet delavskih zastopnikov, ki je, kakor znano, proglasil sJošno stavko. Kakšen bo razv«j splošne stavke, danes ne more nikdo reči. Gotovo je le, da Witte ne bo držal križem rok Ker je položaj tako negotov, pa gledajo nato, da spravijo zlato na varno. Prvi je spravil na varno svoje premoženje povzročitelj poraza ruske mornarice, veliki knez Aleksej, ki živi v Parizu, veliki knez Vladimir je odposlal svoje milijona 18 novembra v London in tri dni preje se je peljal nadzornik carjevega zasebnega premoženja, Feodorov, v Berolin, a ne za zabavo, marveč ž njim se je peljalo tudi carjevo zlato. Več tednov pa že voz'jo težki vozovi zlato ruske državne banke na varšavski kolodvor. Privrženci ruske prekucijske stranke pa pisarijo po svojih inozemskih glasilih, da je Witte dobro pripravljen na odločilni boj, ker je dal zapreti najnevarnejše prekucijske voditelje, spravil rusko zlato v varno zavetje inozemstva in pa še mobiliziral patriotično ljudstvo proti judom, kar jih seveda jako jezi.
O položaju na Ruskem so došla sledeča poroč ld:
„Dai1y Mail" piše o položaju v Peterburgu. Tu je vse zmedeno. Med vlado in prevratmki se je pričel odločilai boj. Neki visoki dostojanstvenik je izjavil: Preku-cijsko gibanje bo odplavilo vse, ministrstvo in vlado. Poginili bomo v reki krvi. Dejansko vlade ni več. Bojk«t>rani so ruski bankovci, renta je padla na 75. Vsak čas pričakujejo, da prenehajo dtlovati zadnji brzojavni uradi na kar bo Rusija popolnoma ločena od ostalega sveta. V Moskvi in drugod je v«jno stanje. Na vojaštv« se ni zanesti. Stavka železničarjev zelo napreduje. „Daily Mail" še nadalje piše, da s« proglasili splošno stavko za železnice in tovarne kakor tudi na vsa podjetja izvzemši vodovode, pekarne in prodajalnice za živila. A če doseže cena gotovo višino, nameravajo zapreti tudi te. Povsod pa nameravajo preprečiti električne razsvetljave.
„Temoj" piše, da so v delavskem iz-vrševalntm odboru sklepali o oboroženi vstaji. Nakateri delavski voditelji so po-vdarjali, da imajo namreč v Peterburgu le 6000 oboroženih delavcev, vlada pa lahko zbere vsak trenutek 40 000 mož in je že pričeli združevati vojake. Kavalerijski polki, ki so nastanjeni v Petrovem D/orcu in Ga-čini so že odrinili proti Peterburgu. Kljub temu so proglasili splošno stavko in sestavili jako oster oklic na delavstvo in armado, ki ga pa listi niso hoteli priobčiti, vsled česar so preglasili stavko črkostavci
„Lokalanzeiger" poroča, da s« obkolili p«licisti in kazaki preteslo s r e d o p o n o č i u r e d n i š t v o varšavskega socialističnega li-šta „Kurjer Codizcenuy*. Pre iskati so vse in zaprli pet urednikov, dva delavska zaupnika in dve sotrudnici. Zipe čatili so tiskarno in uredništvo in prepovedali nadaljnje izhajanje lista.
„Newyork Herald" poroča iz Peter burga, da je politična kriza jako resna 01 stopiti namerava pol«vico ministrov. Lehi
so povzročil upor tudi v obmejnih krajih rječiškega okrožja. Vstaji so se pridružili pri si jeni po terorizmu katoliški Lehi, ki so odstavili okrajne urade in zahtevajo odpravo okrajnih glavarjev. V ostalem rieči-škem »kraju so pa kmečki nemiri. Ujete nemške graščake uporniki mučijo, dva so živa zažgali.
Iz Tukuma je došla v Rig« močna vojaška četa z artiljerijo. Zagrozili s« mestu ostro kazen, ako ne izr< čs povzročiteljev vojaškega klanja v Rigi. Izpustili so 6 nemških podanikov, ki so jih imeli zaprte vstaši.
„Times" poročajo, da proglase danes Lehi popolno ločitev od Rusije.
Položaj v Peterburgu opisujejo danes dopoldne dašla poročila sledeče: Predvčerajšniim pričeta stavka se razširja. — Opoldanski vlak iz Peterburga v Eydtkubnen je imel močno vojašk« stražo. Strogo je zastražen mestni del, v katerem je državna banka in trgovine. Po mestu krožijo vojaške patrulje. Mesto kaže navadno lice. Deloma primanjkuje luči. Uporniki se razglasili, da se prične splošna stavka pravzaprav šele danes. Izšel je novoklic, ki poživlja na «b«r«ženo vstajo, kijo namerava baje podpirati tudi vojaštvo. Sole so večinoma zaprte. — Stavkarski odbor je sklenil, da razdere
niji so zdaj gospodarji Armenci. Mesto Tif lis gori na več krajih.
Pcročajo, da je izbruhnila na Ruskem tudi kuga.
V	Moskvi je bil 21. t. m. shod v akvariju, na katerem je bilo 12 000 oseb. Dra-gonci, »rožniki, kazaki in policisti so zasedli vhode in zahtevali, n a j • d -lože zbortvalci orožje. Nekaj zborovalcev je poizkušalo uiti, a so to preprečili vojaki s puškinimi kopiti.
Množici se je nato utab»rila na dvorišču sosedne š«le, kjer je zgradila barikade. Včeraj zjutraj se je množica razkropila. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Vojaki so le malo streljali.
Iz Varšave por»ča jo: Tu so pričeli stavkati tudi ognje-g a s c i, Kavalerijske patrulje kražijo po mestu. Železničarji so pričeli stavkati včeraj dopoldne.
V	Vladivostokuje bil zopet upor, katerega so pa kazaki udušili.
V	Rigi sestavljaj« revolu-cijenarne čete. Revolucijsko ljudsko sedišče je obsodilo maroderie in vse one rus^e vojake, ki so bili sumljivi, na smrt.
Priprave francoskih katoličanov za volitve.
„Action 1 tčrale populaire" je zborovala te dni v Parizu, da zavzame stal šie pri prihodnjem volivnem boju. Pri banketu, ki je sledil zborovanju, je bilo 1500 ostb : senatorji, poslanci in pariški občinski svetniki. Govorili so le o boju proti jakobincem. Glavna govornika sta bila predsednik J*-ques Piou, senator de Momfort in poslanec de Mun. Piou je napadel osobito tudi mi-
brzojavne žice in progo ter da razstreli vlake, če se telegrafisti in železničarji ne pridružijo stavki. Prekinjena je že brzojavna zveza med Moskvo inPeterburgom.
Socialisti so izdali v Peterburgu oklic v katerem izjavljajo, da ne prenehajo splošne stavke toliko časa, dokler ne dosežejo ustave, s p 1 o š n e , e n a k e , direktne volivne pravice, svobode govora, tiska, društev in zborovanja, osemurnega delavnika, razdelitve velep»ses-tev med kmete in volitve predstojnikov v armadi in vojaštvu. Večina peterburških tovarniških delavcev baje ni voljna stavkati. Vsled tega nameravajo socialni demokratje preprečiti uvoz v Peterburg. Delajo še vse nemške tovarne. Mesto je mirno.
Iz Moskve poročaj«, da je sklenil delavski svet v sedanji stavki izjemoma skrbeti za nemoten prevoz mandžur-ske armade v domovino.
V Odesi so pričele stavkati služkinje. Mestni edeški glavar je dal zapreti vseučilišče, vsled česar so ugovarjali profesorji.
Razširjene so govorice, da so vtopili vstaši z mino neki parnik, ki je vozil vojaštvo v mesto. V Sevastopolu so izvolili vojaki za nadzornika socialista Schmidta, ki zahteva, naj se skliče ustavna zbornica.
O groznem splošnem kla-n j u poročajo s Kavkaza: V tifliški guber-
■
S X
e
r «
4*
0 B
L «
•a o
E x
S
ka
'J
C
n x
o
«
't
a **
m o
E
■ H
X
«2 'E
N O
O
>N »
O
nistrskega predsedrika Rouviera in predsednika Loubeta. Rouvier ie brezobzirno izvršil, kar sta pričela Waldcck Rousseau in Combes. Spravil je cerkev v spone, razdeljeval ovaduške notice in branil ovaduhe, zatajil zvezo s socialisti, a vladal z njihovo pomočjo. Vse Lrubetovo delovanje je označil z besedami: Izganjanje, rop in zasledovanje Samovolja in nasilstvo bosta zopet pričeli vladati na Francsskem, a le, če to še puste pošteni ljudje. V nadaljnem svojem govoru je poživljal vse prave liberalce, prave domoljube in kristjane, nai izpolnijo svojo dolžnost, da rešijo Francosko jakobinskega jarma. Gre t de Mun je pa rekel kratko: »Gospod Piou je rekel: Napovedana je vojska in zato naj bo. Kot star vojak pristavim edino besedo: Tukai!"
Nemška zmaga v južno-zahodni Afriki.
Kolikokrat smo že čitali poročila, da so Nemci zaduš li upore v svojih afriških naselbinah, a vedno še dohajajo poročila o novih bojih. Tudi 17. t m. je bil boj. Nemškemu poveljniku majonu Htydeju se je poročilo, da ie porazil H >tent ite. Po boju se je udalo 250 Hotentotov. Nemci so imeli tri mrtve.
Protikrščanski izgredi v Aleksadriji.
Odkar se je začela demonstracija brodovja proti Turčiji, je zavladala med delom egipčanskega prebivalstva velika ogorče nost, ki si je 10. t m dala v Aleksandriji duška. V prepiru z 2 Grkoma je bil neki domačin slučajno ranjen s strelom iz revolverja, ki je bil namenjen enemu Grku.
Vsled tega s» domačini napadli kristjane. V četrt ure se je na glavnem trgu zbrale več tisoč domačinov, ki so vznemirjali kristjane in obenem plenili p» kavarnah in trgovinah, katerih lastniki so kristjani. Javlja se, da sta 2 kristjana ubita, a »krog 50 ranjenih. V Kairi je mir. Iz province pa dohajajo vesti, da je položaj tamošnjih Evropejcev poguben.
Notranje politični položaj.
Min. predsednik Gautsch prične začetkom januarja pogajanja z voditelji strank o volivni rtformi. Gautsch se bo pogajal o tej zadevi tudi s parlamentarno komisijo poljskega kluba, katerih se udeleži tudi gališki namestnik grof Potočki.
Grki v Makedoniji.
Grška nasilja v Makedoniji so vedno resnejše narave Generalni nadzarnik H lmi-paša je zaukazal oblastem, dognati identič-nost treh grških učiteljev v Monastiru, Stru-mici in Bogdanču, češ ker ss govori, da so to grški častniki po imenu Zades, Vlasios Dolis in Skrinas ter so voditelji grških čet v Makedoniji. Monastirski vali je na to poročal, da je pred kratkim prišel v Manastir grški častnik Konstantin Zades in se potegoval za učiteljsko mesto na grški šoli, a vsled nesporazumljenja z vodstvom šole tega mesta ni dobil. Nato je baje odpotoval v Solun. Generalni nadzornik je zapovedal Zadesa zasledovati in ga prijeti. — Iz So luna se poroča, da se je turškemu vojaškemu oddelku pri Neretu posrečilo zajeti 25 mož broječo grško četo pod vodstvom kapitana Janija. Dva Grka sta padla, 23 pa so jih ujeli.
Kultura v Italiji.
Italijanski naufni minister je odredil preiskavo, ki naj dožene, koliko analfabetov je še v Italiji. Pri tej preiskavi se je pokazalo, kakor piše liberalna rimska .Patria", kako žalostne so kulturne razmere v Italiji. V 69 provincijah laškega kraljestva ne zna 60 odstotkov ljudi ne čitati ne pisati. Največ analfabetov je v Italiji okoli Palerma (621/2%), v Sardiniji (72%) in v Kalabriji (78%).
Zarota v Kolumbiji.
Iz Bogote poročajo, da je prebivalstvo zelo razburjeno. Zaprli so sedemdeset vplivnih politikov. Baje je bil nameravan napad na kolumbijskega predsednika Rayesa, ki so ga pa preprečili.
Vabilo na shod volivcev
ki se vrši
v torek, 26. grudna 1.1. (Sv. Štefana dan)
ob polu 4. uri popoldne ===== v Ribnici ===== v posojllnični dvorani.
Na tem shodu se predstavi kandidat Slovenske Ljudske Stranke gospod dvorni svetnik Šuklje svojim volivcem.
V Ljubljani, dne 16. grudna 1905.
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Ivan Šusteršič
načelnik.
Dnevne novice.
Mladi zmerjajo stare. V liberalni stranki je danes tako življenje, kakor v hiši, kjer se že naprej kregajo za ded-ščino. Drug drugega zmerjajo in sovražijo in samo pomanjkanju glasil se je zahvaliti, da ta prepir ne sega bolj v javnost. Danes ima samo eden „Narod" v rokah, drugi liberalni listi so pa kakor kužki okoli njega in se ne upajo ziniti. In vendar mlajša liberalna generacija s strupenim sovraštvom gleda na debele in mogočne malike, ki imajo zdaj vajeti v rokah. Ker ne morejo drugod iztresti svoje jeze, pa včasih spra-, vijo kaj v „EJinostu in v „Rdeči Prapor". Tako smo torej čitali dne 20. dec. v „Edi-nosti" v ^Ljubljanskem pismu" :
Za vsacega izobraženca pri nas je sigurno le eno suho dejstvo: liberalna stranka kakor taka ne more več misliti na to, da bi vodila napredne Slovence. Postojanko za postojank« so jej iztrgali klerikalci iz rok; celo najbolj specifčni njen portfelj: nacijonalizem (seveda nejasen in meglen, kakor sploh program te stranke) so jej vzeli
Zvezali so se najprej z Nemci-velepo-sestmki, torej v bistvu konservativci, proti klerikalcem in mislili so,
na a so napravili bogve kakšen politični trik. Konservativcev se pa ne daja pobijati s konservativci in liberalci niso dosegli dru-zega, nego kompromitirali so svoj liberalizem in n a c i j o • n a 1 i z e m. Kakor »demekratje" so na -stopali proti splošni in enaki volivni pravici; njih demekratizem je upravičene vzbujal nezaupnost in končai rezultat je bil, da so kompromitirali svobodomiselno idejo sploh... Vsekako najbelj klavern nastop pa je imela liberalna stranka ob sedanji veliki akciji za volivno reformo. L beralna stranka ni bila moderna od početka, kaiti že od početka ni poznala svoje vloge. Ni pomislila, da svobodomi selna ideja še ni prodrla v široke ljudske plasti, da je bila torej (in je še!) liberalna stranka po naravi v manjšini. Pa, ura zamujena se ne pevrača več. Raz-mišljavanje o reformi naše liberalne stranke bi bilo tudi p o v s e m n e p 1 o d n o , z a k aj možje, ki so prespali soci-jalni in kulturni razvoj zadnjih 50 let, se ne dado reformirati. In ker najbrže tudi ne odstopijo zlepa, umakniti se bodo morali nedo-b r o v o 1 j n o.
Dobro je začela »Edinost" in je dala temu ljubljanskemu pismu ponosni naslov: I. A zdaj so pa stari liberalci pritisnili na »Edinost" — kajti ona ima odprto srce za vsakega liberalca brez razločka — in zaman čakamo »Ljubljanskega pisma II." — Zato se pa zanesli .mladi" svojo modrost v »Rdeči Prapor". Tu čitamo:
Revizija programa. Nič se ne ščipajte, ljudje! Kar je vedel celi svet raz-ven liberalnih voditeljev, izpoznavajo polagoma tudi veljaki sami: Da stranka nima programa, ne življenja, ne pomladka. »Slovenski Narod", ki je postal tako dolgočasen, da se ga more rabiti le še za večerno berilo, ako se ne more zaspati, je bil pretečem teden naenkrat zanimiv prav resnično zanimiv! Povedal je prvič, da ima narodno-napredna stranka meseca januarja shod zaupnikov, ki je sklican, da se pristaši stranke, odnosno njih zastopniki izjavijo glede volivne reforme. Čudna stranka! Pomilovanja vredna stranka, ki ne vidi in ne pojmi, kako smešno se dela sama! Organizacijo morajo imeti pač imenitno, ako nimajo s svojimi pristaši toliko zveze, da bi v tako načelnih vprašanjih izpoznali njih mnenje. L beralna stranka doslej sploh še nima liberalnega programa in dokument iz leta 1894. je samo produkt — zmerno - klerikalnega vpliva. In ta stranka se je vedno ponašala kot edino protiklerikalna, kot no-siteljica naprednih, svobodomiselnih idej! Sedaj je razumljivo, zakaj je bila politika te stranke vedno tako kenfuzna.
Na shodu zaupnikov bi radi popravili napake preteklosti. Ali dosežejo to — ne vemo. Naloga je vsekakor sila težka in zdi se nam skoraj nemogoča svobodomiselne, napredne, radikalne meščanske stranke bi bilo pri nas že treba. Ali to bi morala biti stranka, ki bi razumela potrebe in zahteve časa in nalogo meščanstva. Mi bi z veseljem pozdravili tako stranko. Toda da bi taka stranka povstala iz sedanje liberalne, iz te filistrske stranke brez mlade generacije, tega ne veruje nihče. Na papirju bode morda kaj novega, v praksi pa ostane pri starem.
Kaj bo torej z liberalno stranko? Dr. Tavčar hoče s krčevitim naporom še zadnjič potisniti »mlade" ob tla, da si obrani za nekaj časa podaljša politično življenje Ali se bodo dali potlačiti? Bomo videli!
Trojni izdajavci. V grozne škripce je prišla liberalna stranka, in ©d vseh strani leti vanjo očitanje izdajstva. Da je liberalna stranka izdala izvenkranjske Slovence, ko je ž njimi sklenila program 1. 1894., ki se ga ni držala, to je »Narod" sam priznal. Potem je izdala slovensko ljudstvo na Kranjskem, ko se je zvezala z onimi Nemci, ki zahtevajo uničenje slovenskega ljudstva. In zdaj pa očitajo Nemci liberalcem, da so v deželnem zboru izdali nem-škoslovensko zvezo. Kako bodo to trojno izdajstvo neki razlagali in opravičevali na zaupnem shodu? Mi mislimo, da bodo gospodje slednjič izdali še sami sebe ter kapitulirali drug pred drugim, da bo narodno napredni »švindl* še večji.
Javen shod priredi slovensko kat. društvo za radovljiški okraj dne 26. decembra 1905 sv. Štefana dan ob
3.	uri popoldne v dvorani posojilničnega doma v Gorjah pri Bledu. Vspored: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo posl. Pogačnika v drž. zboru. 3. Jan. Ažman: O splošni enaki in tajni volivni pravici;
4.	Matija Mrak: O tisku in časnikih;
15 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor: Matija Mrak, t. č. tajnik; Janez Vurnik, predsednik.
Božično premišljevanje zavednega rdečkarja. Mokraški »Rdeči Prapor" se vsako leto na Božič iz-premeni v groznega filozofa. Tudi danes izliva svojo modrost kar z golido, da bi svoje sodruge odvrnil od praznovanja Božičnega praznika. Uvodni članek je pisan z očividnim namenom, odvrniti sodruge, da ne bi šel nobeden v cerkev na Božič. Torej še to hočejo vzeti delavcu ! Ta krivi prerok pravi, da je tekla kri na Golgoti brez vsakega uspeha —■ v Kristusovo bo žanstvo seveda ne veruje — hvali poganstvo ter trdi, da je »škoda za lepi praznik zimskega solncokreta, ki je bil poganom poln vsebine", kristjanom je pa baje Božič brez vsebine, »same 24. december*. Takim kristjanom, kakoršni pišejo »Rd. Pr." seveda ! »Božič še ni bil", filozofira Janez Klobasa, »božič ljudstva bode, kadar zmaga socializem". A dolgo bomo čakali socialistične zmage, dokler se bodo mokrači tako obnašali, kakor zadnjič, ko so izdali d a 1 a v s k o v o 1 i vno pravice za ljubljanski občinski svet, češ da je sedaj nepotrebna. Janez Klobasa, bodi vendar pameten — vsaj na Božič!
Osebne vesti. C. kr. gozdarski praktikant g RudolfLampeje poklican v poljedelske ministrstvo. — Abselvi-rani pravnik g. dr. Franc Žužek je vstopil kot konceptni praktikant v vladno politično službo na Kranjskem. — Promo-viran je bil na Dunaju za doktorja zdravilstva g. Ladisl. W u t s c h e r.
—	Odličen Slovenec v Me-ksiki. Ameriški listi pišejo : »Dežela Ja-lisco (v Meksiki) mora obrniti v prihodnjo-sti svojo pozornost svojim (bogatim) rudnim zakladom zaradi njih velikanskega bogastva. Severna Amerika ima svoje zaklade v Sierra Madre, severnem delu republike, ravno tako kakor v Zdiuženih državah. Sierra Madre je brez dvoma neizmerno bogastvo. Danes ima Philadelphijska Amparo Mining Company (rudiška družba) največje podjetje v Jalisco. Kaj se dd doseči s ka pitalom v zvezi s spretnim vodstvom, nam kaže to amerikansko podjetje. Mi upamo in pričakujemo, da bo uspeh družbe Amparo Mining Company obrnil pozornost na rudna bogastva dežele Jalisco ter ustvaril podjetnost in donesel nam kapital. Naj napijemo uspehu te družbe in zdravju njenega glavnega ravnatelja (vodja) g. Ferdinanda Šusteršič a." — Tako je končal guverner Miguel Ahumada pomemben govor na banketu, ki ga je priredila Amparo Mining Company njemu v čast blizu Santo-Domingo rudokopa v distriktu Etzatlan v svojem glavnem upravnem poslopju. Banket e bil prirejen kot glavna točka obiska prvega deželnega upravitelja. Guverner Ahumada in več njegovih ožjih prijateljev ostali so gosti gosp Susteršič a. Ravnatelj Susteršič razkazal je predsedniku sedanje naprave ter mu razložil obširne izboljšatve, ki so nameravane za bližnjo prihodnjost. Sedaj ima pri Amp Min.-Company do 1000 ljudij dela, in dobiva se vsak dan 60—70 ton rude gotove za izvoz z ladjami. Ferdinand Susteršič, glavni vodja A. Min. Company, na čegar vabilo so predsednik Ahumada in njegovi prijatelji ogledali si najznamenitnejše rudniško podjetje v Jalisco, je v zvezi z me-hikanskimi rudniki zadnjih 11 let. Rojen je Avstrijec in je študiral v tej deželi rudniško akademijo. Predno je vstopil v službo A, M. C«mpany-je je bil ravnatelj rudnikov San A n d r č s de la Sieerra vDu-r a n g o , preje pa je bil ravnatelj Oaseaca- rudniške družbe Limited ter deloval v državi Oaseaca, in ravnatelj družbe Compania Minera de Tamaulipas. Njegov uspeh pri St. Dom<ngo rudniku v zadnjih 14 mesecih je znamenit. — Tako pišejo ameriški listi. Mi dostavljamo, da je g. Ferdinand Šusteršič brat g. dr. Ivana S u ste r š i č a ter si je tudi v daljni tujini ohranil gorko srce za svojo domovino.
—	Iz Borovnice. Načelniku cestnega odbora vrhniškega, ni nič mar za našo okrajno cesto, no, pa mu ni to ravno za zlo šteti. Zadnji čas je obrnil večjo pozornost na herjulsko stran in s tem merda hoče v par mesecih nadomestiti, kar je že leta in leta opuščal; — že tako kaže. Da se našemu grajščaku prikupi, je dal od svojega pobratima pripeljati motor, postavil ga je blizo grajščine in hiti šuto treti. To stane sicer par krone več, pa ta okolščina se ne vpošteva v tako kritičnem momentu; že tako kaže Kakor rečeno, je gospod načelnik po »sili", popolnoma pozabil na Bo-rovničane in sosede Preserce; — že tako
kaže. Zaradi tega so bili možje »ooklarji" zelo v zadregi, ki je bila še tem večja, ker je tudi oče Suhar meseca septemrra odpovedal izdrževanje ceste. Blata je bilo na kupe, cesta silno izvožena, tako, da je bil najstareji .coklar" opravičen predlagati svojim sosedom, da naj vpeljejo zopet stare šege in navade, namreč »tovore". Kakor se govori, so naročili ras nekaj »Kostavcov", da bodo prišli »coklarje" v tem delu poučevat. Med tem se je položaj izpremenil. Bog Borovničanov ne zapusti. Dne 11 t. m. se ponudi drage volje naš čislani občan »ZimeC, da bode on nekolike časa zdrže-val našo cesto. Sprejeli smo ga, in res, naš oče »Z mec" je mož dejanja; pogladil in utrdil nam je cesto, da smo ž njo popolnoma zadovoljni. Omeniti mi je še, da naša dobrotnika, oče Suhar in Z meo, vzdržujeta cesto brezplačno, med tem, ko mi v isti namen, plačamo vrhniškemu cestnemu od boru 25% doklade.
. — Meščanska godba v Kranju priredi na praznik sv. Štefana, dne 26 decembra 1.1. v dvorani »Gorenjskega Sokola" veliko božični c o — Spored: 1. Nagovor. 2, De-klamacije in božična pesem. 3. Nastop angel je v. 4 Božično drevo. 5. Razdelitev božičnih
daril. (Darila razdele angeli. Vsaka peta oseba debi darilo v vrednosti do 2 K. Obenem se razdele ona darila, katera je prejel društveni odbor za gotove osebe oz. otroke.) 6. Otroške igrezdarili. 7. Šaljiva loterija. 8. Prosta zabava, petje, godba, naskok otrok na božično drevo in ples. — Pri božičnici svira popolna godba na pihala. — Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina: Družina z otroci (4 osebe) 1 K, odraščene osebe 50 vin, dijaki 40 vin. Bužičnica se vrši pri pokritih mizah in odbor bode skrbel za dobro in tečno postrežbo. — Odbor sprejema tudi darila starišev za otroke, oziroma medsebojna darila (tudi šaljiva) odraščenih Darila naj se pošiljajo društvenemu tajniku g. R. Pibroutzu vsaj do 26 t. mes. Darila morajo b i t i d e b r o z a v i t a i n z naslovom osebe, katerije namenjeno, preskrbljena. Razdelila se bodo taka darila pod božičnim drevesom po angelih. Za mnegobrojno udeležbo prosi odbor meščanske godbe.
—	Samoumor pred stotinami ljudmi. V četrtek zvečer se je izvršil na Dunaju na progi mestne železnice grozovit samoumor. S prehodnega mostu čez tir mestne železnice je skočil ob 6. uri zvečer neki mož na tir. Padec ga ni onesvestil in ljudje so videli da še živi. Preplašene občinstvo je planilo po rešilno družbe, na mesto je takoj tudi došel sanitetni zdravnik dr. Forster s tremi slugami. Ker pa tir leži globoko pod ulicami, ni bilo takoj mogoče dospeti do nesrečneža. V male minutah pa se je imel odpeljati z bližnje postaje Gum pendorferstrasse vlak mestne železnice. Le v urnem teku je bilo mogoče ob pravem času dospeti na železn. postajo in jo obvestiti o nesreči. Dva stražnika sta hitela poročat, a komaj sta dospela na postajo, že se je vlak začel premikati — bilo je že prepozno. Več sto ljudi nad tirom je s strahom slišale hropenje in ropotanje bližajočega se vlaka. Vse upitje stotin in mahanje je bilo zaman. Z grozo na obrazu so strmeli ljudje skozi skoro neprodirno temo na kraj nesreče. Videli so, kako se je dvignil neznanec ravno, ko se je bližal vlak, in se mu postavil nasproti. Ni bilo mogoče videti, ali se je tujec postavil pred vlak, ali se je vlegel čez šine: Videli so, kako je v ist->m trenutku zdrdral stroj in za njim dolga vrsta vagonov čez truplo nesrečnika. Vlak je oddrdral in na mestu so videli le črn kup mase, ki se je pravkar imenovala človek. Vlak ga je popolnoma razrezal. Obraz mu je zmečkalo, glavo zdrobilo, ude in rebra polomilo. Identičnosti še niso dognali. bamoumer v navzočnosti tolike množice je res nekaj groznega.
—	Dol pri Ljubljani. Na dopis v 262. številki »Slovenskega Naroda" odgovarjamo le zato, ker nočemo vzbuditi misel, češ, da se bojimo dopisnikovega namiga vanja. Le z dejstvi na dan! Dopisnik govori nekaj o zavednih volivcih, ki so pogumno glasovali za »napredno misel"; a o zavednosti večine naprednih volivcev so pač vsi trezni možje enih misli, da se začenja in jenja pri kozarcu. O uboga napredna misel, kake zagovornike imaš! Pač naj bodo veseli naši liberalni prvaki, daje rekurz prepozno došel v županove roke, ker so se že dovolj tresli. Največja nesmisel se nam zdi, če liberalci govore o prostih volitvah, saj njih ravnanje pri volitvah bije najenostavnejši prostosti v obraz! Skrivati se za kapitaliste in po teh pritiskati na delavce, katerim gre obstanek, ali je to liberalno? In največji naprednjak v našem občinskem svetu je še nedavno strastno govoril zoper splošno in enako volivno pravico, ko je tozadevne resolucijo stavila katoliške narodna manjšina. »Laži" v »Domoljubu" dopisnika silno pečejo, ker so »resnične". Kdo je lažnjivi klju-kec v fari, bo najbolje vedel eni napred-
njak, ki je celo na noč se predrzail agiti-rati v žjpnišču. Podlo sumničenje imenujemo dopisnikovo opazko, da je sedanji na-prtdai občinski odbor — ki ima, mimogrede omenjeno, analfabeta za svetovavca — na. pravil največji red v županstvu! Ali hoče s tem grditi prejšnjfga katoliško - narodnega župana, ki je devet let vestno opravljal svoj posel, v neredu sprejel, v lepem redu od-dal? Slednjič še eno vprašanje: Ali je tudi to liberalno: navzgor veljati za prvega agenta liberalizma, med ljudstvom pa se de. lati najboljšega katoličana? Mi pa pravimo-Proč z liberalizmom, sovražnikom ljudstva in naj se tudi pokaže v ovčjem oblačilu! Vun s splošno in tajno v0. livno pravico tudi za občinske volitve!
—	Nemško krščansko-soci-alno časopisje na Koroškem.
»harntner 4;itung" z današnjim dnem preneha izhajati. Namestu nje prične izhajati krščansko socialni dnevnik »KMrntner Ta?, blatt".	6
—	SOOletnica božičnega dre. vesca. L?tos je 300 ler, odkar je prvi-kiat omenil božično drevesce neki kronist v Strassburgu. Iz Strassburga je božično drevesce nastopilo pot po cetem svetu.
—,Slovenska dijaška zveza' priredi predavanje dne 26. t. mes. na Colu nad Vipave v ondotnem »Katoliškem izobraževalnem društvu". Predaval bode »Zvezin" član stud. phil. IvoCesnik: »Oris zgodovine Slovencev od VI. do IX.stoletja."
—	Šišenska čitalnica ima na sv. Štefana dan, 26. septembra, svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Vabil se ne bo razpošiljalo. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Vreme o božičnih praznikih bo baje lepo, kakor prorokujejo vremenski nraroki.
—	Kdaj se bodo peljali z Jesenic v Bohinj po novi železnici ? V jeseni 1906, ko bo cela proga od Celovca skozi karavanški predor odprta.— Sprva so hoteli odpreti koj po novem letu progo Jesenice Bohinj Podbrdo, a ker je še več popravil na ti črti, odložili so, da se skupno otvori cela črta. K otvoritvi pride, kakor se zatriuje, tudi cesar.
—	Dr. Frank se baje, kakor javljajo nekateri hrvaški listi namerava odtegniti političnemu življenju, nekateri hrvaški listi pa tega ne veruiejo.
—	Miš pojedla 900 kron. Anton Vrabl v Tesnavesi imel je 900 kron v papirnatem denarju v nek robec zavitih in v omari shranjenih. Ko je pred kratkim hotel denar šteti, zapazil je, da je miš robec in denar razglodala, da so le mali koščki ostali.
—	Stavka tiskarjev v Tri-dentUj ki se je začela 13. t. m., še vedno traja. Zastopnik državne zveze stavcev ni mogel doseči sporazumljenja. Stavkujoči za-htevajo, da se Trident uvrsti v II. tarifni razred. Delodajalci se pa izgovarjajo s preveliko konkurenco in s premalo delom. Listi izhajajo manjši in se vsi tiskajo v treh tiskarnah, katerih tiskarji niso v državni zvezi stavcev.
—	Umrla je v Zagrebu gospa Frančiška K o n c i 1 i j a , rojena M a š e k, ena najstarejših zagrebških žena. Bila je stara 97 let
—	Iz Gorice so izgnali vlaču-garja Petra Medveda, doma iz Sv. Vida pri Litiji in Antona Vovka iz Sel a. Obadva sta nasilna tatova.
—	Imenovanje. Za defiaitivno uči-tel ico na c. kr. mornariški ljudski in meščanski šoli za deklice v Pulju je imenovana gdč. Avgusta Šantel.
—	Slavnostno božičnico priredi »Kat. slov. izobr. društvo" v Mekinjah na sv. Štefana dan, dne 26. dec. t. 1. ob pol 4. uri popoldne v spodnjih prostorih žup-nišča. Spored: tamburanje; komičen prizor »Zavber France", predstavlja gosp. zborovodja Niko Loboda; Pastirji in kralji, velika božična igra v treh dejanjih.
—	Božični darovi ameriških izseljencev. Božična pošta še nikdar ni v tako ogromnem številu prihajala iz Amerike v Evropo kakor letos.— Samo en parnik. »Filadelfh«, je vzel iz New Yorka seboj 2225 pisemskih vreč, poleg tega nad 60 000 poštnih nakaznic, ki reprezentirajo vrednost 9,960000 kron. Ta ogromna vsota so ponajveč božični in novoletni darovi iz-seljenikov poslani dragim v domovino.
—- Koliko denarja prihaja iz Amerike v Avstrijo. Zadnja leta prihaja iz Amerike čimdalje več denarnih po-šiljatev v Avstrijo. Leta 1900. je prišlo iz Zedinjenih držav 5 in pol milijonov kron, 1. 1904. pa že 16 milijonov, a letos so znašale pošiljatve že v prvi polovici 9 milijonov. To pa še ni ves prihranek, ki ga izseljenci pošiljajo v domovino. Mnogo denarja se pošilja po posredovanju bank, mnogo pa tudi v pismh.
Pri Bohinskem jezera je naprodaj veliko sveta, želeti bi bilo, da se
Slovenci čimpreje oglasijo, da ne bo pre-pazno, zatorej opozarjamo na današnji in-serat
—	Šulferajnske podružnice v Ameriki. V New Yorku sj ustanovili pred kratkim krajevno skupino avstrijskega šulferajaa. Podružnice nameravajo ustanoviti tudi po ostalih ameriških mestih. Avstrijski Nemci so pričeli torej z beračijo za ponemčevanje slovanskih in laških otrok v Ameriki. Pametnejše bi postopali, da skrbe za ohranitev nemštva med Nemci v Ameriki, ki se preleve v pristne ameriške Angleže, k« -o neka« desetletij v Ameriki
—	Trden človek. Iz Ctevelanda v Ameriki piSeio: »Nobena krogla se mene ne prime, k večjemu kakšna kanonska", je junaško zatrjeval T Bamboč ter kazal rano in luknje, ki so jih kroglje iz revolverja naredile v njegovi suknji. S svoiim prijateljem J. Mozetičem se je v salonu Urbančiča na 56 Dana St. spri in Mozetič je trikrat ustrelil in zadel Bamboča. Eaa kroglja je zadela tega v spodnjo čeljust kjer je pa odskočila na junaški kosti in padla na tla. Zadeti jo je pobral in vtaknil v žep v spomin. Ena kroglja ga je zadela v roko malo pod ramo, tretja pa v prsi pod rame. Navidezno mu ni nobena kroglja storila nič hudega. Salonar Urbančič je hotel preprečiti streljanje in objel strelca od zadaj. Ta pa je nameril svoj pihalnik čez ramo in zadel Urbančiča v glavo, vendar ga ni nevarno ranil. Strelec je nato zbežal, se vsedel na karo in hajdi naravnost na policijo, kjer je samega sebe prijavil
—	Časnikarska vest. z,a glavnega urednika lista »Hrvatski dnevnik", ki prične izhajati v Sarajevu, je imenovan pisatelj Kerubin S e g v i c.
—	Hrvaški klub v Sarajevu
je ustanovila tamošnja intelicenca. Imenuje se »Hrvatski klub*.
—	Novomeške novice. Potres. Zadnji potresni sunki 17. t. mes. so pustili le neznatne sledove v malih razpokah pe ometu, in še to le na starih stavbah. — Predavanje. V soboto je gospod R e i s n e r nadaljeval svoje predavanje o proizvajanju elektrike pri brzojavnih aparatih. Predavanje je bilo jako poučljive, dvorana polna. Nesreča. G. prof. J e r a j je tako nesrečno padel na cesti, da si je zlomil desne roko. —- Državni most čezKrkojev nedeljah in praznikih po noči navadno prizorišče pretepov. V nedeljo je neki mesarski hlapec svojemu nasprotniku puščal.
—	Konferenca „Sodalitatis(( za trebanisko dekamjo bo dne 27. decembra ob 10. uri v Mokronogu.
—	Veselo znamenje upanja na boljše čase je, da pošilja letos c. kr. okr. glavarstvo v Krškem nemško - slovenske obrazce za izkaze o ljudskem gibanju na župne urade. Te je zopet en korak do slovenskih pravic. Kdaj pridemo do njih? V kateri graščini jih imajo zaprte ?
—	SOletnica književnega de« lovanja. Dne 18. t. m. je proslavil v Novem Sadu tridesetletnico svojega književnega delovanja pesnik Jovan Hrani 1 o v i <5.
—	Lepa župna cerkev. Župna cerkev pri Dev. Mariji v Polju je nanovo ornamentno in dekoracijsko poslikana. Zlasti simbolični del ob steni, n. pr. cerkvena oblast, božje veličastvo, tri božje čednosti itd. Delo je izvršil g. slikar Fr. Ks S tarč s svojim pomočnikom g. Petkom.
—	»Oh, da, ta vodovod I" Iz Kranja se nam piše: Glavni urednik »Otroškega vrtca" se je v .Čitalnici" nekoliko prehladil, zato je pa dal njegov vajenec, ki že zna do dveh šteti, v „Vrtec" tole imenitno novico: „Za škofove zavode sta bila na Marijin praznik v Kranju kar dva ofra, eden dopeldne po veliki maši v glavni, drugi pa popoldne v rožnivenški cerkvi". — Ker je bile pa isti dan v Kranju samo eno darovanje in sicer, kakor navadno, popoldne v glavni cerkvi, je dala ljudem, ki hodijo v cerkev, novica o nafarbanih liberalcih povod za dovtipe. Dijal bi kdo, da je to otroška logika, če je prišel „Go-renjčcu" novičar po nekaterih psovkah na škofove zavode od ofrov precej v isti notici na kranjski vodovod in klavrno vzkliknil : »Ob, da, ta vodovod!" Toda ta pri-stavek ni otročji, ampak izjemoma prav umesten. H »če namreč reči: Oh, kako naj vemo mi, kolike litrov vode na sekundo ima Cemšenikarjev studenec, ki je tako daleč, ko niti tega ne moremo izvedeti, koliko ofrov je na Marijin praznik bilo v cerkvi, ki nam ie pred nosom !
—	60.000 božičnih razglednic je zadnji čas prodala češka »Matice školska". Sedaj pa silno povprašujejo po novoletnih razglednicah. In naša »Družba sv. Cirila in Metoda* ?
Darujte božični dar slovenski deci ob mejah — spominjajte se družbe sv. Cirila in ! Metoda I
Sfalerske norice.
š Spodnještajerski sloven. časniki. Kaaer smo že svoj čas poročali, bode prenehala z novim letom izhajati »sudsteirisehe Presse", a se bo nadomestila z novim časnikom, ki bo zastopal interese ne samo južnoštajerskih Slovencev, ampak vseh Jugoslovanov. Stvar je v najboljših rokah in je pričakovati, da to vrlo podjetje mpeva, kakor • zasluži po svojem dobrem namenu. List se bo imenoval »SiiJo.terrei-chische Presse" in bo izhajal trikrat na te-ten, ne samo dvakrat, kakor doslej »Siid-steirisehe Presse". — Tudi celjska »Domovina* bo od novega leta naprej izhajala po trikrat na teden.
š Občinske volitve na Ščav-nici, v rojstni občini ravnatelja Seneko-viča, pri katerih so Slovenci 1. julija slavno zmagali, so razveljavljene, in bodo nove volitve 28. decembra. Borba bo silovita. Agitacija je silno živahna. Lumparija nasprotnikov in njihovih pomagačev mora biti kaznovana z zopetno narodno zmago. Žito, Slovenci, neustrašeno v boj, vsi na volišče, da pade ta nemčurska trdnjava ob slovenski meji! Bog daj sredo !
š Iz uredništva »Štajerca" je izstooil Janez DrevenšeK.
š O alkoholizmu jp predaval g. prof. V o g 1 a r delavstvu v Žilcu.
š Utopljenec. Pri Sevnici so potegnili iz vode truplo okolu 40 let starega neznanega moža.
Llobllonske noulce.
Na sv. Štefana praznik zve
čer ob 6. uri priredi slov. kršd. soc. zveza zabavni večer v svojih prostorih, hotel »Union" (vhod v Franč. ulici) Spored: 1. N a g o v o r. 2. P. Hu golin Sattner: »Studenčku", poje društveni mešani zbor. 3. A Medved: V bo -žični noči, deklamuje M. Koželj. 4. A. Medved : »Oblakom", poje društ. mešani zbor. 5. A. Medved: A z m a , deklamuje K. Osana. 6. A. Foerster: „ Domovina", poje društveni mešani zbor. 7. R u s o f i 1, šaleigra v enem dejanju. — Vstopnina: Prve vrste sedežev k 60 v, druge vrste k 40 v, stojišča k 20.
lj Koncerti v „Unionu". Danes zvečer koncert društvene godbe. — Nas v. Štefana danv torek v veliki dvorani trije koncerti vojaške godbe in sicer dopoldne, popoldne in zvečer.
lj Poročil se bo dne 26 dec. pom. učitelj g. Avgust Tomič z gospico Josipino Krakarjevo, učiteljico ročnih del. Bilo srečno!
Ij Izzivanja na drsališču. Dva Karnijolca izzivata občinstvo na drsališdu pod Tivolijem z karnijolskimi čepicama. Eden teh izzivačev je sin realčnega ravna telja. Tako nastopanje nemških buršev je po dogodkih na dunajski univerzi skrajne izzivajoče, zato je priporočati njihovim sta-rišem, da jim čepice spravijo na varen kraj in nevednima nemškima buršema pokažejo na zemljevidu, da Ljubljana ni v Germaniji. Naš magistrat pa naj bi poskrbel, da bi za drsališče, ki je mestna last, ne viselo pe Ljubljani le samonemških lepakov in vstopnic.
lj Zopet nesreča na južnem
kolodvoru. Včeraj popoldne ob 5. uri 20 min je šlo 25 let staremu ključarju Feliksu Pollu na južni železnici čez roko neko kolo, ki mu je levo roko pod komolcem popolnoma odtrgale. Stroj pod katerim je snažil se je nekolike premaknil. Prizor je bil grozen. Ponesrečeni mož je moral toliko časa ostati pod strojem, da so pripeljali drug stroj, s katerim so prvi stroj premaknili Ponesrečeni je ed bolečin strah jvito vpil. Toliko nesreč, kakor na ljubljanskem južnem kolodvoru se menda ne zgodi na nobenem drugem kolodvoru. V tem oziru ima ljubljanski južni kolodvor jako žalostno pe-vestnice.
lj Mrtvoud je zadel soprogo prodajalca čevljev, g. P e z d i r , ko je bila v svoji prodajalni Pod Trančo.
lj Ogenj v hotelu ,pri slonu'.
Ogenj je bil nastal sinodi v hotelu .pri slonu" v poselski sobi pod streho. Gorel je leseni strop, ki se je vnel od železne peči Ogenj so domači pogasili. Dolžnost magistrata bi bila, prepovedati stanovati v takih lesenih sobah, kjer se stanovalci ponoči v vedni smrtni nevarnosti in je to tudi velika nevarnost za hotelske goste.
lj Pevsko društvo »Ljubljana" priredi v torek dne 26. dec. t. 1. v salonu restavracije .pri Levu", Marije Terezije cesta, svojim članom in prijateljem društva B o ž i č n i c o. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 vin.
lj Prodajalci znamk imajo 28. t. m. ob 9 uri zvečer shod pri P e r 1 e s u da se domenijo e nadaljnih korakih za zboljšanje svojega roložaja.
lj lfinaželjni prisiljeno!. Pri-siljenci Karol Huzenthaler, Miha Kostner,
Franc Frihaut in Anton Rofner so včeraj popoldne spravljali mesarju Francu Kun-stelju na Poljanski cesti št. 81 v ledenico led. Poleg ledenice ima Kunstelj vinsko klet. Prisiljenci so prebili zid in popili iz dveh sodov za 60 kron vina. Opijanili so se tako, da so morali zvezane s samokolnici odpeljati domov.
lj Repertoir slov. gledališča. Na praznik sv. Sietana, dne 26. t m., popoldne ob 3 uri, F. S. Fmžgarja narodna igra »Divji lovec", zvečer opereta .Cigan baron" za nepar abonente.— Dne 28 in 30. t. mes. noviteta kemična opera »Zvonovi komeviljski".
lj Tekstilno delavstvo. »Strokovno društvo pred lniških delavcev" priredilo je 15. t. m., eb 6 uri zvečer, v prostorih »Slovenske krščansko sscialne zveze" javen društveni shod. Gosped dr. Krek je poročal o razmerah tekstilnega delavstva v Avstriji in o razmerah delavskih organizacij sploh. Govor je vzbudil v delavstvu resno zanimanje za združevanje v strokovno društvo Namen strokovnega društva je, se potegovati za izboljšanje delavskih razmer z združenimi močmi ter po postavni poti do stejno občevati v ta namen z delodajalci. Združeno naj bo delavstvo v medsebojni pomoči ter si naj tako izkuša pridobiti potrebne izobrazbe potom društvenih predavanj in socialnih kurzov. Nadalje predlaga, da bi priredilo društvo predpustno veselice, da se tako predilniško delavstvo tudi v tem oziru pokaže v javnosti. Predlog je bil soglasno sprejet Nadalje poroča tovariš predsednik o razmer ih društva in pozivlje delavstvo, naj redno zahaja na shode, ki se vrše vsaki mesec. Shodi so prvi pripomoček za razširjenje omike in društvo prireja shode ravno raditega, da napeljuje s tem delavstvo do tega, da se javne posvetuje e dogodkih, bodi i o tovarniških, bod si drugih. Izraža željo, naj bi se vendar enkrat polegel prepir med tovarniškimi delavkami, ki škoduje le delavstvu, v ?abavo pa je onim, ki ga netijo nalašč, da bi pokopali društvo. Nobena laž jim ni prevelika, le da bi dosegli svoj namen. Konča z željo, da bi se delavstvo zavedlo in bi se tudi tiste pomilovanja vredne revice - delavke otresle strahu pred boljšimi razmerami.
Ij Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo v nedeljo gledališko predstave, ki je v vsakem oziru izvrstno uspela. Obe igri, »Čarostrelec" in »Oglar", sta bili dobro naučeni in spretno uprizorjeni. Posebno sta se odlikovala v igri lovca Mates (J. P e t e r 1 i n ) in Gašper (R. V r a n č i č ). Izmed drugih točk moramo hvalno omeniti dramatični prizor „ O r e s t Igral ga je s posebno dovršenostjo g. Jožko, ki je iz prijaznosti pri tej predstavi sodeloval. S pravim umevanjem prednašane pevske točke pod vodstvom gospoda P. G o r j u p a so pripomogle, da je bilo v obilem številu zbrano občinstvo z večerom prav zadovoljno in se je vnovič prepričalo, da .Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" kaže pri vseh svojih prireditvah lep napredek.
li Na zunanjih ljubljanskih uršulinskih šolah je bila v sredo ljubka slavnost. Gojenke tukajšnjih notranjih šol imajo hvalevredno navado, da vsako leto pred Božičem obdarijo nekaj revnih učenk zunznjih šol. V prostorni dvorani je bilo zbranih mnogo čč. gospej, vse gojenke in revne deklce. Gojenke so zapele več mičnih božičnih pesmic. Nato se prišle na vrsto prisrčne deklamacije. Gosp. govornik je nate pohvalil požrtvovalnost naših go-jenk in posebno priporočal podpirati ubožce. Triintrideset revnih učenk je potem dobilo mnogo obleke, peciva in sadja Najmanjša izmed obiarovanih učenk se je tako lepo zahvalila, da je (s štruco v roki) s svojim nastopom vzbudila splošno veselje. Ko so vse gojenke še zapele »Sveto noč" in zahvalno pesem, se je slavnost končala. Sto rimo s tem le svojo dožnost, ako se staršem naših gojenk in tudi gojenkam še javno zahvalimo za tako lepo podporo. Naj jim bode Božje Dete plačnik !
li Lep uspeh strokovnega društva v predilnioi. Strokovno društvo tekstilnega delavstva zabeležuje lep uspeh. Vsled njegove prošnje se bo z dnem 28. t. m. v predilnici pričelo lOurno delo namestu sedanjega llurnega. Delo se prične ob 7. uri zjutraj. Ravnateljstvo je tudi ugodilo prošnji strokovnega društva za zboljšanje plač in sicer 5 odstotkov več pri dnevnih plačah in 10 odstotkov pri akord-nih plačah V tovarni je vsled tega splošna radost in delavstvo je hvaležna glavnemu ravnateljstvu v Trstu, posebno pa se zahvaljuje tukajšnjemu ljudomilemu ravnatelju g. Albinu Mayerju, ki je prošnjo toplo podpiral. Delavstvu kaže ta lep in mirni uspeh, da naj se krepko oklepa svojega vrlo delujočega strokovnega društva, katerega namen je po postavnem potu pridobiti zboljšanje delavskih razmer.
lj Društvo slov. učiteljic zboruje dne 29. dec. eb 10. uri dop. v slov.
| 8razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubi,ani. Na dnevnem redu je: razgovor o regulaciji plač
in podpisovanje petic<je na dež. zbor za zboljšanje gmotnega stanja uč'teljic. OJbor vabi vse učiteljice člane in nečlane društva.
lj Občni zbor skupine južii kolodvor »Prometne zveze" bo 6. jan. ob 6 uri zvečer v prostorih .Kršč. soc zveze", Frančiškanske ulice št. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. (Jitanje zapisnika; 2. podatek računov o delovanju odbora in odobritev istih; 3. volitev novega odbora za 1. 1906; 4. razgovori o sedanjem položaju železničarjev sploh.
lj Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Huda ž e n-s k a. Marija Anulnar, posestnica v Ljubljani, se je napila pred kakimi štirinajstimi dnevi raznih opojnih pijač, kar jo je tako emamilo, da je prišla isti dan k trgovcu Scbwarzu na Sv. Petra ceste in ga brez povoda začela psovati. Ko je prišel policijski stražnik, da bi jo pomiril, se je tudi v njega zakadila in ga opsovala. Sod šče je obsodilo Marije Abulnar na dva dni zapora s postom. — Razžaljeni ljubimec. Karol Lunder je imel znanje s šiviljo Josipino Zakrajšek. Njeni stariši so se baje protivili takemu znanju. Ko je dne 24 novembra Lunder govoril z Josipino Zakrajšek, sta prišla mati in dekletov brat k njima ter sta oba Lundra ozmerjala z »barabo". Vsled tega je vložil Lunder tožbo radi ža-Ijenja časti proti Katarini in Jožtfu Zikraj-šek. Sodišče oprosti oba obtoženca, ker se je Josipina Zakrajšek odpovedala pričevanja. — Potovanje Amerikanca po Ljubljani. Jožef Potokar je prišel dne 2 oktobra t. 1 iz Amerike v Ljubljano. Pot ga je tako izmučila, da si je v Ljubljani z vinom privezal svojo dušo. Nazadnje se je hotel s tramvajem peljati na dolenjski kolodvor, ker pa ni hotel veznine plačati, ga je sprevodnik Strnad odstranil. To pa je hrabrega Amerikanca tako vjezilo, da se je začel s sprevodnikom ruvati in ga pretepel. Na to je šel v gostilno R Skula v Florijanske ulice, ker se je začel pogovarjati z nekim gostom v angleškem jeziku. Konec angleške konverzacije je bil ta, da bi bil dobil gost kmalu od Amerikanca s stolom po glavi, le slučaju je zahvaliti, da je stol t btičal v zidu. Dne 6. novembra je prišel Jožef Potokar s svojim bratom Janezom v Sarcovo gosiilno na Karlovsko cesto, kjer sta se eba dobro najedla in napila. Ke je bilo pa treba plačati nista hotela nič slišati o tem. Poklicani pol. stražnik je dobil ed obeh obtožencev, ko jih je hotel aretirati sunek v prsa, le s silo so ju spravili na magistrat. Sodišče obsodi Jožefa Potekarja na 14 dni zapora z 2 postoma in trdim ležiščem, Janeza Potokarja pa na 1 teden zapora. — Spričevalo je popravljal. Knjigoveški vajenec Franc Vončina je hotel vstopiti v obrtno šolo na tukajšnjo realko Ker pa ni imel svojega izpričevala je popravil spričevalo svojega brata Leopolda. Ravnatelj Junovic je stvar naznanil sodišču. Sodišče obsodi Fr. Vončino na 6 ur zapora
lj Izgubljene reči. Uslužbenec Gino Cataneo je izgubil denarnico v kateri je imel 38 K 40h denarja. — Neka dama je izgubila rjavo denarnico z 8 do 9 K denarja — Neka druga dama je izgubila črno denarnico s 160 K. — Sluga Franc Zupančič je izgubil petak.
lj Gostovanje. Tekom meseca januarja gostujeta na slov. odru gospa Di-mitrijevičeva in gospa I. Pola-kova ^ Zagreba.
lj Čakanje — uspeh socialnih demokratov. Socialna demokra-cja je v istem trenotku, ke so po drugih mestih se sodrugi potegovali za splošno in enako volivno pravico v občinski svet, za ljubljanski občinski svet zavzela drugo stališče. Ljubljanski socialni demokratje trdijo, da mora vse drugo p o -čakati, dokler ni rešena splošna in enaka volivna pravica v državnem zboru. Na magistratu so v istem hipu baje postali vsi socialni demokratje, ker s tiskanim vo-livnim načrtom ne pridejo na dan. Ce je socialnim demokratom prav, da se čaka, zakaj pa bi nam ne bilo, mislijo gospodje na magistratu ter so se odločili še počakati. Cenatakuspehni lahko ponosna ljubljanska socialna demokracija, na katerega pa bo ?! Socialni demokratje — č a k a v c i, in sicer tako trdovratni ča-kavci, da gospodje na magistratu z vso silo hočejo posnemati njihov lepi in pogumni vzgled. Slava rdeče ■ belo - zelenim čakav-cem!
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Grozil. Anton Tajč, črevljar iz Kamnika, tako slabo ravna s svojo ženo, da je morala z otroci od doma pobegniti V noči od 3. na 4. t. m. je Tajč prišel pred stanovanje svoje žene, razbil pri oknih šest šip in grozil, da ne bode preje prenehal, dokler jo ne ubije. Sedel bo zato šest tednov v ječi.
Prisiljenec Spiro Kukavica, se ni pustil ukleniti, ker se ga hoteli radi razgrajanja na Deghengijevem stavbišču od dela
odvesti v prisilno delavnic«. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe.
Zaradi tepeža na Orlih je bil obsojen fant Franc Breskvar na 14 dni, m i-z a r H 1 e b š pa na 3 tedne zapora.
Jernej Škof se je stepel s svojim zetom Antonom Bončino v Ložah in zato je dobil vsak 2 meseca ječe.
Dekla Marija Stergar je bila obsojena zaradi tatvine na 3 tedne ječe.
Janez Zavrl, dninar v Kranju, se je prišel zapreti za prej dobljeno kazen, sluga pa ga ni maral sprejeti vsled pijanosti. Zavrl je pričel nato razgrajati in je dobil zato 2 meseca zapora.
Jakob Klemenčič in njegova ž e n a sta dvignila na tujo nakaznice, katero jima je pošta pomotoma dostavila, 61 K 70 v. in bosta sedela zato mož 14 in žena 8 dni.
Anton Žnidaršič, delavec na Plavžu je bil obsojen vsled nadležnosti in razgrajanja pred orežniške postajo na 3 mesece težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejše.
Hotel pogorel. V Rimu je pogorel »Hotel della pace".
Kurji tat ustreljen. Na Dunaju je neki hišni posestnik ustrelil delavca Franca Bušeka, ko mu je prišel krast kokofti.
Črne koze se epidemično širijo po Parizu.
Morilec svoje žene. V Londonu je bivši član angleškega parlamenta, Watt, obsojen na 5 let ječe, ker je najel neke lopove, da umere njegovo ženo.
Dvajset milijonov za ljudi brez služb. Londonski čudak George Werring, ki je pričel svojo kariero s knji-goveštvom, je dal generalu Boothi dvajset milijonov mark, da porabi to vsoto za ljudi, ki začasno nimajo službe.
GeneralSaussier. Umrl je francoski vojaški generalni guverner, general Saussier. ki bi bil v slučaju vojske vrhovni poveljnik francoske armade. Na to visoko mesto se ni toliko povspel po svojih vojaških vrlinah, marveč bolj zato, ker je bil republikanec.
Umor očeta in soproga. V Glovaczowi v plzenskem okraju so umorile mati in dve hčeri očeta oziroma soproga, ker ni hotel dati starejši hčeri dete za možitev. Odsekale so spečemu glavo, razrezale potem truplo in ga zakopale na polju, kjer so f izsledili potem psi.
Častniki — kuharji. V angleški vojski je uvedena neka poseona novost, da se č stniki pndučavajo v kuhanju. To se motivira s tem, da bodo častniki odslej bolj pazili na oskrbo podložnega moštva in da bodo eb času neprilik na vajah ali ob vojski sami znali si pripraviti jid.
Iz turške kuhinje. Turška kuhinja ima mnogo pestboosu; glavni njeni znaki so, da so jedi navadno krepko za-, čimbane ali preveč sladke. Ker so kuhinje odprte, je lahko videti, kako se pripravljajo jedila. V enem kotu visi s stropa dolga žica. Na tej žici so nabodeni kar po vrsti kosci mesa, rebrca itd. Z ca visi na vrvi. En možakar neprestano suče vrv semintja. Spodaj na tleh pa gori ogenj, ki cre ro^so. Ta jed se imenuje „dener kebab". „Šiš-kebab" pa je meso v kockastih kosib, ki se cro nataknjeni na dolgo iglo. „K«su-dževiresi" se imenuje celo pečeno jagnje. Kake tri pedi proč od kota, na katerem je nataknjeno jagnje, počasi gori ogenj. Mož vrti kolec in poliva pečenko. V treh ali štirih urah je slednjič pečenka gotova. Poleg te pečenke jedo Turki „pilavM, riž pra-žen v jagnjetovi masti. BJahnitt je fino raz-sekljano jagenčkovo meso, potrošeno z drobno, a zelo okusno čebulico. Jako priljubljena je tudi jed „jalandži dolma", to je dobesedno ^goljufi/ zvitek", ker c ovek, ko to vidi, pričakuje vse nekaj drugega, kakor pa je v resnici. V mladih trtnih listih je namreč zavita razsekljana iagnjetina z ri-žem. „Ktften" so kruhi z mesom, ,bereka sirnati štruklji, napolnjeni s spinačo. Na prav poseben način je pripravljena jed „taukgoksu", t. j. popolnoma raztolčena kurja prsa, pomešana s pšenom. To stvar petem potrosijo s cimetom in sladkorjem ter jo podajo v posebni škodeli. Ta jed je silno okusna. Druga prikuba je .malebi", riž skuhan v mleku. To maso razpolože potem po 3 cm na debelo na okroglo plo-skvo kakor kako terto. Ta mlečni riž, po katerem polijo še več rastlinskih sokov, jedo z leseno žlico, ki je pa bolj podobna kaki lopati. Ribe Turki radi in pogosto jedo, bodisi morske, bodisi rečne. Jiko priljubljene so posušene ribje ikre, ki so stlačene in nasoljene. Iraenuiejo se Bparama", rdeči kaviar. Od neke posebne ribje vrste spravljalo ikre in jih na poseben način pripravljajo. Da jih ohranijo, jih pokrivajo s tenko plas jo voska. Ta vrsta se imenuje »avgo-tara" in je jako draga. Sladkih jedi je veliko „Enmtkkattuf' je črn kruh, kuhan v medu ^Tellkatatf' so sladki rezanci. Slad kih jedi je še mnogo. Za naš okus so sicer
jedi preveč sladke, a turške dsnse imajo take stvari prav rade.
^ Francoski pisatelj Gonoourt o zlobnih ženah. Goncourt ima v svojem beletnstiškcm I stu „Journal" sledeči izrek o zlobnih ženah: Ženam, ki nimajo no bene inteligence, so lastne besede, polne strupene zlobe: saj imajo gadje plitvo glavo.
Emancipanke- Bivši ameriški predsednik Cleveland je spisal v filadelskem Ladies Home žurnalu oster članek proti ameriškim emancipankam, ki le kriče, pa nimajo nobene iniciative ter grenijo možem življenje Ameriške žene so baje že izgubile ves čer, ki ga more imeti žena, niti svojih bolnih otrok ne negujejo. Ženske volivne pravice se noben možki ne boji, ker bodo ženske vedno potrebovale možkih pri vsaki, tudi najmanjši politiški akciji, pač pa se mora vsakdo bati slabega vpliva, ki ga bo imela taka pravica na značaj in razvoj ameriške žene V ameriški državi, ker lahko vsak berač pride do uglednih mest in dostojanstev, bi morale ženske v prvi vrsti skrbeti za krepek, zdrav in energičen naraščaj, mesto tega pa v ženskih kiju-bih kadijo berejo in se prerekvajo.
Zoper dunajske wehe so se združili nekateri pristaši nemšne ljudske stranke, privrženci Wolfa in Schonererja ter so ustanovili pripravljalen odbor, katerega namen bode preprečiti, da bi se dunajski Čehi pri volivni reformi ne priznali kot narodnost in da bi ne dobili torej istega varstva, katero Nemci zahtev jo za svoje narodne manjšine. Vse nemške stranke na Dunaju se bodo pozvale, da se te akcije udeležijo.
Kupujte
narodni
Ali ste že ponovili naročnino na „Slovenca"? Blagovolite jo ponoviti takoj, da se Vam list redno dopo6ilja. Pridobivajte ,,Slovencu" novih naročnikov. Čim več bo ,,Slovenec" imel naročnikov, več Vam bo nudil. Prosimo svoje dosedanje gg. naročnike, da v božičnih praznikih tudi ,,Slovenca" ne pozabijo in mu pridobč mnogo novih naročnikov.
Vesele božične praznike!
Uredništvo.
Telefonska In brzojavno poročila.
Gorica, 23. decembra. Tu se kot popolnoma resnično govori, da bo nadškofom okolu Božiča že imenovan dr. Franc S e d e j.
Dunaj, 23 decembra. (Kor. ur.) Ker se zdravje nadvojvode Otona vsak dan boljša, se z objavljanjem zdravniških izvidov preneha.
Dunaj, 23. decembra. Vlada hoče državnemu zboru predložiti predlogo, da §e v Olomucu osnuje ena češka in ena nemška univerza.
Črnovice, 23. decembra. Učiteljstvo je sklenilo stavkati, če se mu ne zboljšajo plače.
Neusatel, 23. decembra. Trupla 19 ponesrečenih rudarjev so včeraj spravili do izhoda reva, danes jih spravijo na dan.
Carigrad, 23. dec. Porta je dala velevlast m odgovor, da pristane na reforme v Makedoniji pod pogojem popolnega priznanja sultanove suverenitete.
Marzilj, 23. decembra. V središču mesta je včeraj deset z revolverji oboroženih lopovov ustavilo voz, ustrelilo kočijaža in izprevodnika nevarno ranilo. Nato se lopovi odpeljali poštni voz, v katerem je bilo 25 vrečic s pismi in velikimi svotami denarja.
aangaj, 23. decembra. Tu je zopet
mir.
Tokio, 23. dec. Marki Ito je imeno van za generalnega rezidenta v Koreji. — Grozna lahkota je v severno vzhodnih ja ponskih pokrajinah.
Varšava, 23 decembra. Včeraj je bilo po vsej Poljski proglašeno vojno stanje.
Moskva, 23. decembra. Na shodu v akvariju je bilo od 10 000 oseb aretiran h 60, ki so pa bile zopet izpuščene, ko si jim odvzeli revolverje. Na cestah je bilo najde nih mnogo bodal in nožev. Na raznih krajih mesta se je ljudstvo zbiralo pod rdečimi zastavami, a je bilo takoj, ko so govorniki pričeli govoriti, od kazakov razkropljeno. Vršil se je tepež, v katerem je bilo 42 oseb
večinoma dijakov in dijakinj aretiranih. Množica je streljala iz revolverjev, en policaj je ranjen.
Moskva, 23. decembra. Včeraj zvečer so delavci streljali na dragonce, ki so oddali nato salve. Delavci so nato z žicami prepregli stari trg zmagoslavja z napisnimi deskami zaprli cesto. Pozneje so napravili v treh vrstah barikade. Razvil se je boj. O polnoči je bila cesta zopet prosta Več delavcev je ranjenih. Kongres zemstva bo meseca ianuvarja.
Peterburg, 23. decembra. Ministrski svet je končal posvetovanja o volitvah v državno dumo. Vladni oklic poziva prebivalstvo naj vsled stavke ne zgubi ravnc-dušnosti ker je vse pripravljeno, da se morebitni nemiri takoj z silo zaduše. Uradno se poroča, da se kuga v Astrahanu ne širi in da je bilo le par slučajev.
Peterburg, 23. decembra. Tu je včeraj stavkalo 83 000 delavcev, to je dve tretjine policiji naznanjenih delavcev.
Peterburg, 23. decembra. Prevažanje mandžurske armade v domovino je za več dni prekinjeno, ker se je železniški nasip obbajkalske železnice na daleč pod-sul. To je delo revolucijonarjev.
Peterburg, 23. decembra. Generalna stavka se je popolnoma ponesrečila. Mnogo tovarn v raznih okrajih je že včeraj zopet delalo. Pošta, brzojav, telefon in elektrika delujejo zopet redno.
Peterburg, 23. dec. Stavka ima tu nedoločen značaj. V Putilovih tovarnah je včeraj večina delavstva sklenila, da gre na delo. Danes dela ondi že 3000 delavcev, tudi v tobačni tovarni jih dela 2 000.
Konigsberg, 23. dec. Nemška vlada je odposlala še tri parnike pred Peterburg, da prepeljejo Nemce, ki beže iz Peterburga.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
a « a	Čil opazovanj.	Stanj« barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vatrorl	Neb.	|1a ss* Oh
22	9. zveč.	7441	0 0	brezvetr.	obl.	00
23	7. zjutr.	742 9	—08	v	megla.	
	2. pop.	7415	40	sl. vzh.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. —0 2», norm. —2 3».
Književna poročila.
Medved Anton, Poezije K 3 80, vezano K K 6.—, - Triebs, Studium zur Lex Dei.
I Heft. Das Romische Recht der Lex Dei iiber das flinfte Gebot des Dekalogs. K 4.80. — Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva Leto XII. 1. in 2. štev. po 20 vin. — Prinz zu Lobkowitz, Statistik der P3pste. Auf Grund des Papstver-zeichnisses der „G>-rarchia Cattolica". K 2.40. — Geradaus, Kompass fUr den deutschen Studenten. Ein Wegweiser durchs akademische Leben. Vez. K 2.s8. - Ernst, Elternpflicht. Auf-klarung der Jugend! broš. K 2.40. Geradaus, Bur-schenband und Bierzipfel am Gymnasium. Pennal-Myste> ien. broš. 30 vin. — Das Reichs-volksschulgesetz sammtden vvicbtigsten Durch-fUtiruags-Viirschriften einschliesslich der definitiven Schul- und Unterrichtsordnung fUr allgemeine Volks-schulen und fUr Biireer.«chulen. 60 vin. — Ulmer, Aus dem Leben fiir das Leben. vez. K 1.80, —jFulier, Die Familie Pratt. Portriitskizzen aus einer Vorstadt von Boston broš. K 1.80. — Huck, Der erste Bussunterricht in voll-standigen Katechescn VI. verbesserte Auflage K 1 6.8, — Delabar, Anleitung zum Linearzeichnen V. Beleuchtung und Schattitrung K 9.60. — Kaser, Der Sozialdemokrat hat das Wort! Die Sozialdemokratie beleuchtet durch die Au-isp ilche der Parteigenossen vez. K 3.—, — Stejskal, Dik-tierbuch fUr den Unterricht in der deutchen Rectschreibung K 2.30. — Krass-Landei«, Lehrbuch fUr den Unterricht in der Zoologie. broš. K «.08 Schafc, Die Pa-rabeln des Herrn in Homilien erklart broš. K 6 —, vez K 7 20. - Verkauf Zur Ge-schichte des Arbeiterrechtes in Oesterreich K 2 40, — Brokhausen, Die oesterreichische Gemeindeordnung. (Grundgcdanken und Re-formideen broš. K 6 -, — KOrner, Grundriss der Volksurirtschaftslehre broš. K. 2. > > -
Die soziale Frage. IV. Heft, Lebmkuhl, Die soziale Not und der kirchliche Enfluss, K—.96,— Wilhelm, Das sexuelle Leben und seine Be-wertung in der Erziehung der Kinder. Ein Beitrag zur AufklSrungsfrage, allen christlichen Eltern und Erziehrn gewidmet. K —.60, — v Kendler, Ta-belle tlber die von den Strafgerichten gemttss § 83 St. P. O. zu erstattenden Anzeigen unter be-sonderer Berllcksichtigung der auf den Kinderschutz sich bezihenden Verordnungen. vez. K 1.40, — Koch, Lehrbuch der Nloraltheologie broš. K 12 60, vez. K 14 40, - Glassen, Der Arbei« Segen. Eine eintache Erziihlug ftir unsere jun-gen Madchen vez. K 120, — Hanusch, VVeber-Seff. Erzablung broš. K 1.50, — Schmiderer, Am Tische des H ■ rrn. Sieben ErzShlungen vezano K 1.60. — HandbUchlein der Jugendspiele broš. K 1.40. - Unterricht Uber die Spen. dung der Nottaufe und Uber die Standeipflichten der Hebammen vez. K —.48, — Mathias, Die Cho» ralbegleitung broš. K —.72.
»Katoliška Bukvama" u Ljubljani. Borzna poročila.
Ljubljanska »Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 23. decembra 1906.
Zalo£benl papirji.	hi«	Blago
	99-55	99 76
4srebrna renta.....	99-50	99 70
4avstrijska kronska renta .	99 60	99-70
4•/. „ zlata renta . . .	117-20	117 40
4°/0 ogrska kronska , ...	9510	95-30
4, zlata „ J . .	113-45	113 66
i l„ posojilo dežele Kranjske .	99 50	101-
*''»*/. posojila mesta Spljet . .	100-60	101-60
4Vi7. „ „ Zader . .	100 —	
4l/«7o bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100-15	101-16
4češka dež. banka k. o. . .	99-75	99-95
4°/, , „ „ ž. o. . .	9975	10006
41/>7o zast. pisma gal. d. hip. b. .	100-30	101-30
4'/j°/0 pešt. kom. k. o. z lo°/„ pr.	106-20	107 20
4Vi*/. zast- pisma Innerst. hr. .	100 60	101 50
4 V/, v » ogr. cen. dež. hr.	9990	100-—
4'/s°/o » b hip banke.	100 —	100-10
4l/,°/0 obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99 60	10050
4*/,"/„ obl. češke ind. banke . .	100-25	101-26
4°/„ prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4°/0 prior. dol. žel......	99 60	100-—
3% „ juž. žel. kup. '/,'/, • •	313-75	316-75
4Vi% avstr. pos. za žel. p. o.	100'-	101 —
Srečko.		
Srečke od 1. 18601/,.....	18925	191 25
, „ , 1864 ......	289 -	291-
„ tizske.......	158 50	160 50
„ zem. kreditne I. emisije .	289-—	300 —
n » ji n	289-	299--
, ogr. hip. banke ....	2-8 —	264--
it srbske i frs. 100 — . .	100-	108 —
„ turške .......	144-15	145 16
Basilika srečke . . .	2410	26-10
Kreditne „ ...	473 —	480-—
Inomoške „ ...	79-	84"—
Krakovske „ ...	91 —	98*—
Ljubljanske „ ...	62 -	68—
Avstr. rud. križa , ...	51-25	63 2&
Ogr- n n . ■ • •	31-50	33-50
Rudolfove „ ...	60 —	64--
Salcburške „ ...	72--	78-—
Dunajske kom. „ ...	626 -	636-—
D elnl o e.		
Južne železnice.......	118-10	11910
Državne železnice.....	66060	661-60
Avstr. ogrske bančne delnice .	1631 —	1641 —
Avstr. kreditne banke ....	666 -	667-—
Ogrske „ „ ....	786-	787-—
Živnostenske .....	246'—	246-60
Premogokop v Mostu (Brtlx) .	650-—	660 —
Alpinske montan......	509-50	510 50
Praške žel. indr. družbe . . .	247.;--	2490--
Rima-Murdnyi.......	516 76	517-75
Trbovljske premog, družbe . .	273 —	280-—
Avstr. orožne tovr. družbe . .	55.1- -	660*—
Češke sladkorne družbe . . .	163-75	155*—
V a 1 n t e.		
C. kr. cekin........	11-33	11-38
20 franki.........	19-146	19'17
	23-52	23-85
Severeigns........	23-94	24-03
Marke..........	117-75	117 926
	95 70	9V90
	251 25	252 25
	484	6--
		
Staroznano gostilno
pri „Golobu"
v Šenčerju pri Kranju oddam takoj v najem z go*p«d.rskim poslopjem vred ali tudi brez gospodarskega poslopja Natančneja pojasnila daje
Ivan Craisar
2615 3-1
posestnik na Primskovem pošta Kranj.
Župnik dr. Ivan Mauring naznanja prijateljem in znancem, da je Gospod poklical k Sebi po plačilo dobro, nepozabno mater
Ano Mauring
danes, dnč 23. decembra ob 4. uri zjutraj.	2611 i—i
Pogreb bo 25. decembra ob 9. uri zjutraj iz župnišča na Igu.
Po svetu.
Osveta propalega dijaka.
Pred nedavnim se ]e odigrala t puitugal-skem mestu Coimbri krvava drama, ki po eeli Portugalski vzbuja veliko senzacijo. Profesorja dr. Refoiosa je na ulici ustrelil neki bivši dijak. Fred štirimi leti je ta dijak padel pri izpitu. Ta neuspeh je tako pretresel nesrečneža, da je sklenil ubiti dr. Refoiosa, ki ga je izpraševal. Da izpelje to svojo namero, je že dvakrat prišel v Coim-bro, a lastna mati dijakova je opozorila profesorja, naj se čuva. Dijaka so prijeli in ga čez nekaj časa oddali v blazni co, iz ka tere so ga po štirih letih ozdravljenega izpustili. A niti štiri leta v blaznici ga niso 02 dra vili od njegove fiksne ideje. Ko je v sob®to zvečer profesor Refoios prišel iz knjižnice, mu pride nasproti dijak, se odkrije in zakliče: „oe me li spominjate?« Predno je profesor mogel odgovoriti, je dijak oddal nanj štiri strele Nekoliko dijakov je, začuvši strele, priskočilo na mesto nesreče, kjer so našli profesorja smrtno ranjenega. Ubijalca so prijeli, umirajočega profesorja pa odpeljali domov, kjer je kmalu potem podlegel budim ranam.
Otroci na Švicarskih železnicah« Da se izogibajo prepirom na železnicah glede starosti potujočih otrok, so švicarske družbe uvedle merjenje otrok. — Otroci, ki niso visoki 60 centimetrov, ne plačajo voznine, oni, ki pa ne dosežejo visokosti 1 in pol metra, plačajo samo polovično voznino.
Nevarne sanje je imel neki pat-nik, ki je med postajama Rubbank in Witt-gendorf v nemški Sleziji skočil iz dirjajoče ga vlaka na progo in se tako težko poškodoval. V bolnišnici je namreč povedal zdravnikom, da se mu je spečemu med potio sanjalo, da sta dva vlaka trčila skupaj; nato je bipoma vstal, edpahnil duti in se vrgel na proeo, da se reši
„0pičin jezik." Čestilci opic beležijo vtlevažno iznajdbo, s katero bodo gotovo zopet naredili veliko reklamo za svoje opičje sorodnike. Amerikanski prirodoslovec prof. Gorner pojde namreč v južno Afriko, da nadaljuje s pomočjo gramofona svoje študije in opazovanje opičjega jezika. Na študije tega jezika je privedlo Gornerja posebno vedenje nekaterih opic. Jezik opic hoče na vsak našin dognati in dozdaj ima »že zapisanih in razjasnjenih skoro 200 besed," ,Ahru" pravijo opice n. pr. solncu, ognju in luči sploh. ,Kukha" imenujejo vodo ali dež in mokroto splah; hrano nazivljejo »Gošku." Pravi, da mu še manjka samo kakih 20-30 besed. Gorner trdi tudi, daje filološke ?elo velik razloček med vjetimi in prostoživečimi živalmi. Splošnega jezika opice neki nimajo, ampak njihov jezik ima »dialekte« kakor človeški. Darvinisti imajo torej zdaj najboljše sredstvo, da dobe od najbolj avtoritativne strani avtentičnih pojasnil o velikem vprašanju, za katero še do danes niso megli dobiti dokazov. Namesto da bi študirali stare kosti, bedo zdaj lahko naravnost vprašali gospoda Gorila in viteza Orangutanga, kako je z njuno žlahto. Gotovo bosta gospoda tako prijazna, da razložita, kako je iz njiju nastal človek. Ker je jezik najden, ne bo težko, pregovoriti opice, da začno izdajati tudi svoj list, v katerem bodo zastopale sveje stanovske interese. Mi bomo gotovo zvesto poročali o vsakem napredku »opičje literature".
Kosilo v žepu. Neka ameriška tvrdka prodaja heimetično zaprte cilindraste škatlje, ki imajo v treh različnih oddelkih popolnoma pripravljene kosilo, obstoječe iz treh različnih jedij. Jedi so popolnoma pri pravljene in gorke. Skatlje se imenujejo ,dinner tubes", so 15 cm dolge in merijo v premeru 5 cm. Vsebine imajo 300 kubičnih centimetrov. Ta novost utegne postati važna za eskrbevanje z živežem za armado na bojišču, posebno ako bodo škatlje napolnjene z jako redilnimi jedili. Oni, ki pa radi veliko jede in pijo, s to naprave naj-kže ne bodo zadovoljni.
Božič pri Švedih. V severnih krajih švtdshega kraljestva je pri kmetih že od nekdaj navada, da vsak kmet ohrani nekaj neomlatenih snopov vsake vrste do Božiča. O Božiču nataknejo kmetje po pre-klah neemlatene snope okoli poslopja, in tega ne opusti noben kmet. Tiči v tem času težko dobe živeža ter terpe lakoto; zato hitro prifrče izbirati zrnje iz snepja ter se požive. Če kdo praša prebivalce teh krajev, aakaj prepuščajo tičem cele snope, odgovore: »Vse se veseli v tem času, ko je bil rojen Odrešenik celega sveta. Spedobi se, da so tudi ptice vesele in Bega časte, da se požive in veselo obhajajo božične praznike.
Miklavž v nevarnosti. Pri nas tako priljubljenemu Miklavžu je pred poldrugim stoletjem v Ljubljani trda prela. Ker sc se na Miklavžev večer godile po ulicah večkrat nerodnosti, mesto namreč še ni imelo urejene razsvetljave, zato je vlada naročila 16. dec. 1751. ljubljanskemu magistratu, naj aretira vsakega Miklavža, ki ga
policija zasači. Pa ga menda še ni, ker še zdaj nosi.
Originalna dijaška stavka.
Iz Rima poročajo: Tukajšnji medicinci stavkajo radi znižanja vežnih listkov pri cestni železnici. Zato je akademični profesorski kolegij sklenil plačati železniški družbi 1500 fr., da tako »kupi« znižanje. A tudi s tem dijaki niso bili zadovoljni in so soglasno sklenili, stavkati naprej. Take vsakdo vedno bolj dobiva prepričanje, da gospodom dijakom ni toliko za znižanje voznine, kakor za počitnice.
Framason. V Dompairu (arrondis-sement Mirecourt) je neki framason posebno divjal v boju proti cerkvi. Bahal se je, da bo takoj, ko se izzede ločitev cerkve od države, najel župno cerkev ter jo porabil za konjski blev. Pri zadnji procesiji na dan sv. Rešnjega Telesa je v divjem diru vozil poleg procesije, tako da so prišli otroci ▼ smrtno nevarnost. — Svojim konjem je dal imena »Turinaz" (škof v Nancyju), »Sarto« («me papeževo) i t d., da bi sramotil katoličane. Zdaj mu je v desetih dneh naenkrat poginilo vseh njegovih šest konj, dasi ni nobene kuge. Zdaj mu ne bo treba cerkve najemati za konjski hlev.
Energija v notranjosti zemlje. Slavni angleški fiiik On ver Lodge je govoril na nekem svojem predavanju o energiji, ki je dozdaj še nepristopna in leži v zemlji To je namreč topleta in Lodge je izrazil hipotezo, da bi bila mogeča praktična poraba te toplote. Ce bi se n. pr. izkopal v zemljo 30 km. globok rov in bi se dal vanj ravnotako delg bakren drog, prihajala bi po tem drogu na zemljo silna množina toplote, ki bi se dala praktično porabiti To je vse samo hipoteza, ker ni nikakor eventuelen uspeh zagotovljen. Morda pride kdaj do — poizkusov
Hčeri ukazali umoriti očeta. Dve že omoženi hčeri bi se bili radi polastili imetja svojega očeta Schmiedhuberja, posestnika v bližini Solnegrada. Podkupili sta zato nekaj ničvrednežev, ki so res napadli posestnika. Umor se jim ni posrečil, ker je bil napadanec premočan, achmied-huber je samo nekoliko ranjen, hčeri pa že sedit< v zaporu
Po dvajsetletni ječi zopet morileo. L 1884 je bil tedanji posestnikov sin Andrej Z a r i k iz Galicije zaradi roparskega umora obsojen na smrt na vešala, a pomiloščen v dosmrtno ječe. Ker pa se je v ječi lepo obnašal, je bil'lani ob priliki cesarjevega rojstnega dne izpuščen iz zapora, ker mu je cesar odpustil ostalo kazen. Kmalu potem pa je izvršil nov umor na neki kmet ci, ki ga je zasačila pri tatvini kokoši. Zopet je bil obsojen na smrt, a kasacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo. Pri zopetni obravnavi je bil Zarik obsojen zaradi uboja in tatvine na deset let jtče.
Ker ni mogel gledati bede.
V angleški vasi pri Tavistoku je preživljal John Murphy svojo sestro in njenega otroka, ker je bil soprog v bolnišnici. V zadnjem času pa je bil Murpby brez dela in ga ni mcgel na noben način nikjer dobiti. V takem obupnem stanju je umoril z britvijo svojo sestro in njenega etroka. Pred policijo je izjavil, da ni mogel bede več gledati.
Svatbeno potovanje v kov-čegu. Iz Ntwyorka poročajo, da so našli železnični izprevodniki pri Omahi moža neke mlade gospe, ki se je peljala v ko modnem spalnem vozu v njenem kovčegu. Možiček je bil pač varčen in ponižen tudi
Devetnajstletna žena na ve« šalih. V Ameriki so obesili 19tetno ženo Marijo Royers, ki je usmrtila svojega moža, se polastila njegove asiguracije in mislila pobegniti z nekim drugim moškim. Za zločin so ^ zvedeli in pred kratkim je bila mlada žena obešena. Prošnjo za pomilo-ščenje je podpisalo 50.000 ljudij, a ni vse nič pomagalo
Za reklamo se usmrtila. Pred več meseci se je usmrtila na Angleškem mlada učiteljica Editha Allaby Napisala je bila neko knjigo in da bi se ljudje zanimali za to knjige, se je usmrtila. Zapustila je list, v katerem priporoča svoje delo. Te ni dosti prida.
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno delo I Nizke cene I ——
J1ERB*BJ«y-Uv
podfosforaoklsll
apneni* železni sirup. li I Ali že veste
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je slea odstranjujoče in kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek ln prebavanje in pospefinje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno ieleao Je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
' Cen« eni steklenici Herbabnyjevega npnenegft železnega sirupa K 2-50, po poŠti M h več aa zavijanje.	2307 D 14—3
Svarilo!
enakim ali podobnim unenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-
----- redbe našega že 36 let
obstoječega tosfornoklslega apneno-železnega sirupa, prosimo ted^j, vedno odločno zahtevati „HerbabnyjeT apneuoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino lideloTMje lo gl&ra razpošiljate?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vil« Kalaerstrassc 73—79.
Zaloga akoro v vaeh lekarnah, V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlUger, L Mayr, O.Piccoli, U.pl. Trnk6czy; Bel j ak: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e ž e: O. Elsasser dediči: Celj e: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, O. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž;' ~ " ~ ' 1 burg
rava .	, . _______,
L Jobst; Volšperk: LHuth.
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše in najlzdatnejše VST oljnate barve ^g firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in SS" najfinejše lake "gg angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barv e sa študije dr. Schon-felda; akvareine barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, dopiše za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-6 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
ZEiJI mm 1» M.Jf nva JL
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zagona mavca (gipa), karbollnpja kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in i*j-boljšlh čopičev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
da
I. kranjsko reklamno podjetje ■
W. K. NUCIC
v LJubljani, ielenburgove ulice it. 6
sprejema 2583 10—2
raznašanje reklamnih
listov, koledarjev
in drugega pod jamstvom za resnično raz-
nešenje po najnižji ceni. 5000 listov 3 K. Koledarji od komada 2 vin. Veliki lepaki od komada 2 v vin.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
912 53 F. H ITI
Pred Škofijo St. 20.
HT Zunanja naročila se točno izvršujejo
OCLfVSi
MEW-Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski e* lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena. oddati vso svojo zalogo zgols proti majhnemu plačilu delavnih mo« Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet* le proti temu, da se mi povrne
!Jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih It«
fev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic 1»
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnfc {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnte lile;
i kom. amar. pat. srebrna zeJenuS* nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajeme^ nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čallC z« P©<£ klado;
2	kom. efektnih namiznih svetnike*; i kom. cedilnik za 2aj; i kom. n^jfin. slpalnlce za sladke«;
42 komadov skupaj samo gld. $"8©,
Vseh teh 42 predmetov je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit; po tej minimalni ceni jld. 6*60. Amu ričansko pat. srebro je znano, je skoti in skozi bela kovina, ki obdrži boj«, srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne te mej)i na nikakršni Slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krast)«? garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
darilo za Božič 1905
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1923 14
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi
na Dun^ji n., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek ia njo 10 kr. V Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s poši^atv^o krasne garniture Jak zadovoljen.	Ljubljana,
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoijts
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jati koristna, prosim, da mi pošljete ša jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Btthm, okrožni in tovarniški »diavnik, S poslan m n»m>ZDim orodjem sem zel6 zado-dvoljen — Mihael Kovičevič,ravnat. pomoin uradov dež. pri viadi v San jevu. — Sarajevo 22. okt 1904
Najelegantnejše izvršene
' obleke
za gospode in dame.
Konfekcija, solidne cene,
kulantna postrežba le pri
JOS. ROJINA
Ljnbljana.
2179 20—16
Ottoman^
V V V V AAAOfAA H papir za svalčice in svalčiene cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2265 52—8 II
S 5
F i
£JEP0O£
O
OTTOMAN
OEPOSt

..Zu..
Božič
2538 5—5
Anton
izredno nizke cenej
Perilo za gospode, kravate,
S^š^s^ngisš^ žoki Perilo za dame, čipke, krila, gš^ggsg^ nogavice g^^s^s Garniture za kavo, brisače, žepni robci
Sv- Petra cesta 8.
g
Oi CT-O M
tečne testenine Žnideršič & Valenčič-a, ako jih hočete imeti zdrave in
rudečelične.
S?




M
Delmmitfl zn m terKuenn delo
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, i posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih i r 294 24-23	kipov, križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.
K
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol).


M1

Francovarski NATALIJA-vrelec
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Msranu označen kot
gCjIf idealna voda
priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot
izborno zdravilno vodo
2412 10-9	in obenem kot
•v* izborno, prijetno, okusno namizno vodo. -Ar
Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU
KASTNER, velika zaloga mineralnih voda. **********
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 700.000 kron.
■4




^ po celem svetu
znani so naši čudovito po ceni
čevlji.
Mestna hranilnica Ijubllanslta
«50 SE?
r,"
o Prešernovih ulicnhpteu. 3,
ollastnlltiišl,.(poprej na Mestnem triu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter
pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljjišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	1078 8—8
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2-90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	„ „ 3'25
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2-90
Damski čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	„ „ 1-80
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	1—
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
Alfred Frankel
komanditna družba.
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica : Josipina Herrisch.
lifUVIIVidVlIVNVii
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnega -■i blaga -
se opozarja na tvrdko
H li (i (t IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4
250 68—45
Velika zaloga =====
suknenih ostankov.
Dunajske želodfcne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo .tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-mllo. Ada-kream, Ada-ustna »oda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	42—41
A. Kraczmer Jftv
Ljubljaua, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talogo kratkih klavirjev ralUnonov in planta
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in aš stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, h-s
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo in izvršuje ae pod-Saganje a usnjem atrokov-njaško ln preakrbuo ln aaraSunarajo uajoenejše.
2178 62 -9
Stenske ure z godbo.
je zadnja novost v izdelovanju ur. Te francoske mi-niatur-stenske ure so 72 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, najfinejše polirana, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena
2.IK6 gld. „
Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le gld 4-50. - Z bitjem liki zvonu gld. 5- - Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, mar--	več vsled krasne izdelave tudi
lep in eleganten sobni okrasek. - Budilka z godbo mesto zvonca gld. 6-, nikelnasta RoskopT-rem. ura Kld. 2-- Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej m-kakega rizika. Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko. fosip Splering, Dunaj, L, Postgasse 2-19.
R M
L
U
E <
®3T Najcenejša vožnja v Ameriko.

E. Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
■Ameriko
v LjubHjani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorlJču). —-
>
3
0
1
wr
ta
468 43—42
prvi:
Na žc\jo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
SEDMIČ, Lijubljsma
1928 52—14 Dunajska cesta 31.
Stavbeno, umetno in konstrnk° (cijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalKe
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoro, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna olrna, železne atole itd. Specijaliteta: valjičnl zastorl in aolnone plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—20	oporami brez vijakov.
Največja izbera "158
najaoljših in najcenejših
rtooKolesinšiualnilirtrole«
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 62—50
Ivan Jax in sin
ttpaovin a e šivalnimi stroji ia vozaimi kolesi v Ljubljani, Dunajska oeeta 17.
Prešernove ulice St. 5 Ljubljana.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št 5.
Največja zaloga molkih, damskih ln ofrolklh čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih
jolesersklh Sorskih čevljev.

Elegantna, skrbna UvrSifev po vseh cenah.
771 52—37
I
mm
mm
i
P
<u 4)
ces

rpšm
o
N
4


Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremenil Heo-Hork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. KronprinzWilbelm, 1 Kaiser Wilhelm d. aaa GrOSSe. aa*
^ Pre k o m o rs k a v o ž n j a traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-10
Edvard Taučnr-jll, v Kolodvorskih ulicah it.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, AVvoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. H P Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmoro in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Izvrstna pnilika potovanja v
AMERIKO LTS HAMBURG
z~najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta.
Ampritra 690 čevljev dolg, 74 ši-AlllCrina rok, 53 globok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.


	s*
	v»
	A
	f H
	o
	3 ■■a«*
Fran Sevčik
v Ljubljani, Židovske ulice SL 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih
pušk
kakor tudi ______________
ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše.	1600 20 —20 Ceniki na zahtevo zastonj.
samokresov
6 mesecev na polzkušnjol
3 mosoco kredit I popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja avetovnoznana tvrdka ne potrebne pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20— »
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo prlatno a««-rlkanako, antimagnett&ko, alatem
Roskopf = patent-rem. nro s sidrom št 99
s plombo
r črnem imit. jeklen. .11 ni-kelnaetem okroru, pat. »nudi. kazaliič«, 86 ur idofo, natan&-no repaalrano a triletnim primernim jamstvom, v fateralu iz jelenine, z nikeln. veriiico in priveskom z. ceno gt. B-—, S komadov gl. 5-75, 8 kM. <1. 11-46. let« nra z dnjala pokrovom cl. 8 40. G«., d* .tem „Ko.kepP - »r«, bra plomb«, kakoiia. prodaMa mali ur.rji ln trftovct, to-■ud Ki. 150-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
Poflilja proti povzetju ali
nepokvarjenem stanu. — Ce se denar pošlje naprej.
Pmtamor^HaisKirai
v Mostu (Brflx) St. m 844, (CeSko-l
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Hogato llusir. ceniki m nad iooo slikami ae na m-htevo pošljejo grutia ln franko.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, PreSernove ulice 7
priporoča
f izvrstno marčno pivo
———• v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 leti
m
apcL>e
prlporoia velečoatiti duhovščini ter Bbvnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveže
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škailjah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavlja ločno la poSleno poitreči.
1657 52-19lijUBHJm«lR,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiža.
Važno! za Važno I
gsspodi&je, trgovce ia živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moko za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma ln konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658 vod iz soli za kopel. 68—19
Oblast?, konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, onejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se isvršt^jejo točno in solidno.
Drojerija JlntOll Kane Ljubljana, Šelenbur^ov« ulic« 3.
Radi preselitve s« prostovoljno proda po jako ugodnih cenah ia pogojih
ob Bohinjskem jezeru
čez 16700®2 sveta za stavbe
posamezne parcele ali skupno, najlepša lega sredi polotoka d krasnim razgledom, pripravno za hotol (dosedaj še samo nemški) ali vile, zdra-viliftfie, kopaUA&e, ladišfie itd. To bi bil centrum za letovičarje in tU'iste. Fotografije in načrt od sveta so v izložnem oknu pri tvrdki Feliks Urbane.
Naprodaj sta tudi dve senožeti in sedem gozdov
blizu Boh. Bistrice, v katerih je mnogo smrekovega in bukovega lesa.
V najem se da z novim letom ITI 11H
v zelo dobrem stanu z dvema sobama, shrambo, kletjo, hlevom, sadnim
vrtom in malo njivo na Bitnjah, IS minut od kolodvora Boh. Bistrica, v jako lepem, divje romantičnem kraju (podobno Vintgarju). -- Eventuelno se tudi proda. — Več se poizvi pri lastniku
Ivanu Markeš, posestnik in gostilničar na Boh. Bistrici.
°f
2490 6

t
V: v/,,'..	i!
fjfb^r -) :
f'	).-• ur "T •--■' '-Si
Mm
wmm
WMMi

I
T i
roUpisana ima v lalogi najraznovratnejše trpežno, krasno
blago »a bandora, baldahlne, raznobarvno plašče, kaanle, plnviale, dalmatike, ve-lnmo, albe, korotelje, prte itd.
tploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravil«. — Izdeluje rožno ln pofiteno po najnilji eeni bandera in vso drugo obleko.
PreSaetite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih osirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpo&tenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 2189 26—6
Ana Hofbauer,
Imejltoljlca zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ LJubljani. Wolfove ulice 4,

Lepa 00 božična in novoletna
primerna darila	■
kakor: ure, verižice, zapestnice, broške, obeske, uhane, tudi z brilantniml kamni itd, priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi
H, futtner, mi m IM v Krama.
Cene nižje kakor povsod. Švicarske ure, najfinejših slovesih znamk, katere imajo priznanje po celem svetu, so po najnižjih cenah vedno v zalogi.
Prosim, naročite Veliki nOVl Cenik, kateri?se pošlje zastonj in poštnine prosto.

Za Božič!
mrnmmmk
Za Božič!
Velika izbera,
daril za Božič
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavn. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peolva. — V zalogi imam različnih desertnlh in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnlml vini in raznimi likerji.
IV Fini turinski pellnlio^ee.
Vsak dan sveže medene, orehove in roztnove potloe, iarkelj, plnce in drugo peolvo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
JAKOB ZALAZNIK
2369 6-6 Stari trg Stev. 21.
Mestni trg št 6.	Sv, Petra cesta št 26.
KleinoschegDerby sec
napravljen iz francoskih vin.
o o o
Kleinoscheg Marque d'or
napravljen iz inozemskih vin.
o o o
Dobiva se povsod!
2475 5-2
Štev. 3044, o. š. v.
OKLIC
S tukajšnjim razpisom z dne 30. novembra t. I. št. 2778 na dan 21. decembra 1.1. določena zmanjševalna dražba zaradi oddaje stavbe trorazredne ljudske šole v Prečni preloži se na dan
soboto, 30. decembra 1.1.
ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Prečni.
Vsa druga določila gori omenjenega razpisa ostanejo v veljavi.
C. k. okrajni šolski svet Rudolfovo,
2074 2~2	dne 15. decembra 1905.
Ura bodočnosti s sidro
je moja prava Svlčarska antimagnetiška
patent remont, ura s sidro „Sistem Roskopf"
z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, "komad
kron 5'— kron
3 kom. K 14 — 6 kom. K 27—. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6'—, 3 kom. K 17--. 6 kom. K 33 -.
Ista ura s črnim jeklenim okovom kom. K 6 50, 3 kom. K 18'-6 kom. K 34--.
Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 8'—, 3 kom.'K22 —, 6 kom. K 40--
Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8 50, 3 kom. K 23'-, 6 kom. K 42-—. Ista ura z dvojnim okovom, v prlst. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9-—, 3 kom.
K 24"-, 6 kom. K 45--. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10 —, 3 kom. K 28-—, 6 kom. K 52-—. Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12-50, 3 kom. K 35'—, 6 kom. K 68-—.
Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16-—, 3 kom.
K 46 -, 6 kom. K 90—. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad
K 18--, 3 kom. K 50 -, 6 kom. K 96--. Prosim nikar zamenjati teh ur s ceniml Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami.
Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober ln zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevani, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi ,	najmanjše naročilo se reši najtočnejše.	2202 10 — 8
Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. Razpošilja , . jfcfp proti povzetju
Prva trgovina ur HailS Konrad

v Mostu (Brtix) 1157 Češko.
c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c kr. avstr. državnim orlom, zlatimi In srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100 000 priznalnicami iz vseh delov sveta. Bogato Ilustrov. ceniki z nad 1000 slikami se pošljejo na zahtevo vsakomur zastonj In franko.
Stanje vlog do 30. nov. 1905 čez 11 milijono? kron.
125? SSSJtS
| št. 2, I. na d str. j 30.nov. 1905 čez 50 milj. K. j
Lastna glavnica K 214.843*38.
Najboljša in najjsigutmejša pfilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
o
brez kakega odbitka, tako, da
19 "In sprejme vložnik od vsacih vloženih " " 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nov. 1905: 50,407.689-54.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterilč,	Josip Slika, knezoikotijskl kancclar,
predsednik.	podpredsednik.
2545 30-3	o d b o p n i k i t
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, iupnik prt D. M. v 1'oljn. ........
Frantltek Leskovlc, Ivan Pollak ml., biinl pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.
svet. trg. In obrt zb. v Ljubljani. Karol Pollak,	Oreg. Sllbar,
tovarn. In pos v Ljubljani. iupnik na Rudniku.
Li i IM i >> 111, II iii i r *
2391 34
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vse Trate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K
Zamen lava ln ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebana vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kuml zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkulujo vojaško ženltnlnske kavcije.
JUT Bakompt In lnkKnn« manlo. TUJ	ju" Bonna naročilo..
Podružnica vSPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižico prod ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
Mlkaklh sivih las In brade več i
Mladeniško mehkobo in naravno barvo ka se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nuclna
[zak. zajamčeno) 129Kb 13 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina- — Nudn barva trajno, ne k-gubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabo. Edino pristen pri f t. VI-f«ku k Comp., Fraj«, Vodna ulica. — V Ljubljani naprcdal v droRueriji Ant. Kane,
jlnfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
> Japonske
božične lilije
Ako postavite čebnljice v stekleno posodo v sobi, morete opazovati nagel in zanimiv razvoj Ia o Boiiču Imate najlepši cvet. — PoSlljam po Avstro-Ogrskl in Nemčiji 4 čebulice s stekl. posodo za K 3 50, 1] komadov 8 3 posod, za K T'—, M kom. 8 6 posod, za 13 K 40 vin., 48 kom. z 12 posod, za K 23*50. Navod zastonj.
Teofil Ziegler,
OnnaJ VI., Mariohillerstrasse 31. Vvor redkih cveti, čebulic ln cvetic 2478 D 2-2
Dva učenca
za kovaško obrt, v starosti 14—15 let, sprejme takoj Kristijan Babič v
2599 3—2 Kranju, Gorenjsko.
Kot
Mlin
l^trt)cirieci -m
v župniSče, želi vstopiti oseba, primerne starosti ter vešča vsega gospodinjstva.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod šifro „200".	2471 3-3
■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■o
se proda U proste roke
na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-22 Več v upravništvu ..Slovenca",
Z Naprodaj sta A
križevn pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., Arf drugi 150 cm „ „ 250 „
veliki križev pot je tudi nekoliko pod ceno pri
2555	Franc Tomanu 12~2 pdobarja ii pezlatarja v Ljnbljaoi, Valvazorjev trg I.
Gospodične
katere se želd izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 62-30	sprejema
Pranja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
krol po živofni meri.
Kupuje in plačuje
po najvišjih cenah!
Hrastov želod, bukov žir (bukovce), smrekove in borove storže, vse sveže v tem mesecu nabrano blago; dalje suhe jedilne gobe, dobro zdravo kislo a:elje in kislo, fino ribano repo kakor
2556	3—s tudi krompir.
FR. LEUZ, Ljubljana
trgovina pri novem Fran Jožefovem mostu.
fl?
I
>N

Ravnokar so izšle:
Rnton Medved:
2577 3

»POEZIJE".
IS
Založila Katol. Bukvama.
Cena: broširane K 3-80, elegantno vezane K 5-—, po pošti 30 vin. več.	-
JI
Sprejme se 2593 2—2
mlinar
ki zna mleti na stule.
Nastop od 1. do 8. januarja 1906 pri Avgust Terpincu v Kamniku.
200
jesenov!h dreves,
stoječih na travniku poleg Lazov ob juž. žel.
so proda.
Pogoji se izved6 v pisinsi dr. Hud-nika, odvetnika v Ljubljani. 2088 3-3
Naznanilo.
Svojim cenjenim odjemalcem si uso-jamo naznaniti, da počenši z današnjim dnem gosp. M. Kadunc, postrešček v Ljubljani, ni več naš zastopnik, ter jih prosimo, da cenjena naročila na drože (Pressgerm) odslej pošiljajo naravnost na nas.
V bodoče računamo naše najboljše drože samo K 120 za kg. — Poleg tega si dovoljujem ponuditi vsem pekarijam naš proizvod v sladu (BSckermalzmehl) po 80 vin. kg. Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno.	2569 6—5
Žganjarna in tovarna za drože
Dror (Hofl) pri Prežah, Koroško.
Zahtevajte zastonj
in iranko mo| veliki, bogato lluslrovan glavni cenik z nad 100 slikami vteb vrst nlkelnastlh, srebrnih In zlatih ar z znamko Boaknnf, Hahn, Ornega, Sehaflhanaen, Glaahfitte kakor tudi vseh vrat solidnih ilatnla In arebrnla po Izvirnih tovarniških cenah.j
Nikel. remont, ura......K 3 —
cist. Roskopf patent nra . . . . . 4 — , , črna iekl. rem. ara . 4'— Svlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . , 5 — Ooldln rem. nra .Luna" koles)* . 7 50 arebr. . . .Olorla" . » 7-60 . . , dvojni plašč .. 11-50 . oklep, verliica z rlnčico na pero In karab., 15 gr. tcika . 2-50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z »Luna* kolesjem „ 9-50 ara • Inikovlco K 8-50, budilka K 3 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2-—. Za niko nra Sletno pismeno Jamstva 1 Xlkak rldkol Zamena dovoljena, denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1077 (Brili) št. 843, Češko. 100—54
Velika ?aloja
cerkvene oprave
in električnih svetilk itd. Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni so po želji naročnikov naglo izvršb. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2556 30—4
Velespožtovnnlem L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 27.
V izložbi so velike, lepe Jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
iz portland-cementa in peska

fibjgete
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj ccmentnin, Glince pri Ljubljani.
Lepa
ii
Krasna darila za raz. prileki kakor ura, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
arar in trgovec v Ljubljani,
Prefternove ulice, filijalka na Meatnem trgu.
Novi ceniki tudi po poitl brezplačno. 256 52—45
603 104—80
Ci f
M-f I a.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta SI. 14
I!
S • i ■
? N
r S.
5 s.
a o
Pf
se priporoča preč. duhovSčini ffnhnunlttlP flhlPtfP v izdelovale vsakovrstne UUUUVlimiC IIIHEM
Iz trpežnega In zolldnega blaga pe nizkih cenah.
°po8^oa izgotovljene obleke.
posebno na haveleke v največji izberi po n«0 nitjih cenah.
Dobavne^ nnlform avstrijskega društva iolezaliklh nradnlkor.
7<cua enonad^tropna
hiša
z dvema prodajalnama in kletjo za vinsko trgovino se proda pod zelo
ugodnimi pogoji. 2579 2-2 Pojasnila daje Fran Vodišek, gostilničar,
Resljeva cesta 22, Ljubljana.
Kdor ima
(okrogelj les) jih lahko nemudoma proda
po sledečih cenah:
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj krajcarjev 30; Jelkove hlode (kakor pri smrekovih) „ 28; Borove	»	„26;
Bukove n bo b	.25;
Hrastove „ od 2 metra dolg. naprej „ 52; Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter 98;
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana. — Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na	2389 5
Parno žago in tov. parketov Ljubljana
cesta na Rudolfovo železnico št 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6
H
r 11 1
Zaščitna znamka: „SidroM ^
Liniment. Capsici comp. g
Nadomestek za	„
Pain - Expeller f
)e splošno priznano kot Izvrstno bol <? blaiujoče mazilo 1 cena 80 v., K 1'40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, nstf se jemlje le originalne steklenice v škat-Jjah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem b« je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri »zlatem leva" * Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova. ■v Vtttvno ratpoUljanfa.
Dobi se povsod.
INDRA TEA
*	1927 30-23 Indra Tea Import Company, Trst.
Najboljši čaj na svetu. "
W Nakup ia prodaja TUB! vsakovrstnih državnih papirjev, tto6k, denarjev itd. KavarOTanJa za izgube pri trebočjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Fromoso es vsako žrebanje, g u i a n t n * zvršitov naročil a a borzi.
Menjarična delniška družba
mM M tot C U
U Woiizeila 10 in 13, Dunaj,)., Strebelgasse 2
66
gpSr Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanfolh stvaren, potem o kurznih vrednostih vseh Ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvotl za doe«go kolikor je mogočo visocega obrostovanja pri popolni varnosti naloftenlh
__tflavnlo.	18 15«—186


Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejikov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmet h. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega poLža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
1IL Amerika, ali povsod dobro — doma najbolje. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni »prehod. — Popotniki v arabski puščavi, — Spomin na Dubrovnik. - Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K P05.
VL Nekaj iz ruske zgodovine. — VojniSka republika zapornikih kozakov. K —-40. VIL Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K --40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I. Deseti brat. K 1-40, vezano K 2-20. IL Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K 2-20. XXI. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K r4o, vezano K 2" 20.
IV.	Tihotapec. — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1-40, vezano K 2-20.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K i'4o, vezano K 2'2o.
LX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K r4o, vezano K 2120.
X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K i-4o, vezano K 2'2o. XI. Tugomer. — »Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2'2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —-50; dobč se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža, Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z doorim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Krflč, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. . „ v '9°4 K 4-30.
. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin.
Kr\ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K IT5.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21 '42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Bri nar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-90. Spillmannove povesti:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih
vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K —95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —-4r,, vezano K —-65.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan go v, trdo K i-ro.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V.	Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Po6l. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedsčina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 00 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
Igro kazi:
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70. Vonomir-Kri(an, Svitoslav. Povest. K —-40. Zakrajšek, Oglenlca ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1-30, vezano K 1-50.
Poezija:
Finfgar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1'50.
Jurčič — Govtkar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih. Broš. K —'90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K — -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-IIerod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. —- IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-1 o.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —'8o.
Sienkiewic$, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7'30.
Sienkiemici, Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki K 10-30.
Sienkiewic\, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkiemici, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7-60.
Sienkietvici, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5'io.
Sie>tkiewic{, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2* 10.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K i-5o.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K —95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5-35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočannic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K P30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K i-3o.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K 1'50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 '30, trdo vezano K 1*50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1-35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K roj.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13
1S!°	m » " 2-1 ?! " » 3 33-
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K 160, vezano K 2-35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K — 90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaie v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —"82.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'2o.
Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred (Podrobni učni načrt.) K 270.
Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70.
Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97.	'
Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30.
Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o.
Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —•90.
Btehveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1-30.
Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —"56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K«!, vezano K 3-85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K --65.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2-20.
Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1001 — 2000. K 1'40, trdo vezano K i-qo.
Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2'20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —•90.
Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o.
Schiveitier, Naš društveni in shodni zakon. K IM5.
Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nenoli-tiskih društev. K 1-65.
Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K 160. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K IT5.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovd hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
Socialne vesti.
soc, Knjižnice za kmetoveloe.
po zimi, ko ]e dan tako kratek in no i tako dolga, počiva kmetovalec od trudapolnega poletnega in jesenskega napora. Tihe zimske večere sedi družina v toplo zakuijmi sobi ter se kratkočasi. In kaj je dandanes bolj kratkočasnega ko branje? Vsak kmetovalec, lafiko rečemo, ima že naročene svoje časnike, bodisi politične, zabavne ali kmetovalske. Toda, kaj ko jih zavrže takoj, ko jih je prebral! Posebno velja to o kme-tovalskih listih. In vendar je razširjenje strokovne znanosti ravno med kmečkim prebivalstvom silno važno in potrebno. Mnogo bi lahko v tem oziru storile zimske šole za poljedelce. A doslej jih pri nas še ni. Najprvo je treba vzbujati zanimanje za branje kmetovalskih knjig. Sicer se mi Slovenci ne moremo bahati z Bog ve kolik« literaturo, o poljedelstvu, a treba je najprvo dobro porabiti to, kar imamo. Kmeto-tovalec prebere knjigo in potem razpravlja to, kar je bral, s svojim sosedom, ali mu knjigo posodi Vsebina knjige ga navaja k premišljevanju in marsikaj, kar mu je v doslej bilo neznano, poizkusi v dejanju. Zali-bog pa so kmetovalske knjige na deželi silno redke. Prvi vzrok temu je, da so knjige take vrste silno malo znane, drugo pa je, da se kmetovalci boje za nabavljenje potrebnih stroškov. Tu je treba zastaviti delo in to je važna naloga potovalnih učiteljev, duhovnikov, učiteljev in posebno kmetijskih društev. Morda bi se dalo pa te knjižnice spojiti z že obstoječimi knjižnicami po naših izobraževalnih društvih in bi se napravil v knjižnici poseben pododdelek? Ob enem bi pa pospeševanje kmetijskih knjižnic tvorilo mogočen jez proti razširjenju umazane kolportaže. Na deželi hoče danes vsak brati; skrbi naj se torej za to, da bo ljudstvo imelo takega berila, ki ne razburja, ampak vzpodbuja in poučuje.
soc. Številke govore. Nemški „Volksverein* za katohsko Nemčijo vedno krasnejše napreduje. Koncem avgusta t. 1. je imelo to „ljudsko društvo" v celi Nemčiji 480925 članov. Od teh ima sama Pruska 351 081 članov, Bavarska 23.955 članov, Wurttemberška 28 946, Saško 4519, Badensko 22.093, ostale številke se razdele po manjših državicah. Jasnejša [a je Statistika razširjenja »ljudskega društva" z ozirom na vprašanje koliko starih nad 21 let je bilo izmed 100 članov tega društva meseca avgusta 1. 1905. In tu vidimo: 1. avgusta t. 1905 jih je prišlo nad 100 m«ž, starih nad 21 let, 95 mož, lani «b tem času le 86. Za Prusijo znaša to Število 115, za Oldenburg 233, za Wiirtemberg 17 8, za Saško 9 2, za Baden 7 8, na zadnjem mestu izmed vseh držav pa je, kakor lani, tudi letos Bavarska 32-2%. Skoro povsodi je društvo napredovalo. Nazadovalo je le v Trieru ter nekaterih manjših mestih. Izmed držav je nazadovala le Saška. — Te številke gov«re bolj jasno, ko vse razprave. Naj te številke tudi pri nas, izprašajo socialno vest ter naj vzbude zanimanje za socialn« delo tudi v onih krajih, kjer ga doslej še ni bilo.
Poziv.
Dopisnika obeh dopisov iz Krope v „Gorenjcu" imenujem grdega lažnivca in podlega obreko-valca.
Pozivam ga. naj me toži ta laži-Ijub za njemu dana in lastna priimka.
Kropa, dnč 20. decembra 1905.
Fr. Honigman
2603 x—i	župnik.
Trije peščeni kamni
(Kollerg3nge)
vsak 2 m v premeru in '/2 m močan, popolnoma še rabni so naprodaj v tovarni za barvo pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. — Več o tem se izve pri Blažu Zabretu v Britofu pri Kranju. 2589 8-2
Lepo brnetija
ne Spodnjem Koroškem blizu Ve-
likovca se proda ali odda v najem pod
ugodnimi pogoji. Poslopja so v dobrem stanu deloma nova. Posetva je 70 birnov. Travnikov in gozda skupaj okoli 8 oralov. Kje? pove upravništvo.	258i 2—2
i^Miiiil
s *
* * *
i
Grand hčtel „UNION"
Ljubljana, direkcija A. Kamposch.
2610 1-1
Dnč 26. decembra 1905
sv. Štefana dan
dopoldne	popoldne
zvečer
uoinski koncerti - krnil Beiiiftev.
Začetek ob 10. uri zjutraj, vstop prost.
Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina 15 kr, otroci prosti.
Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 30 kr.
Tožilo se bo plzensko in monakovsko pivo. o Vsak dan morske ia sladkovode ribe.
Prednnznnnllo. Veliko Silvestrova slavnost in novoletni koncerti
—-	proizvaja
godba c. In kr. pešpolka štev. 79, fcra. grof Jelačlč.
3 *
M *
3
i
Obj ava.
Deželni odbor razpisuje mizarska In okovsk* dela pri razšiijalnih stavbah domobranske VOjainlce V proračunjenim znesku 53.200 kron.
Dela se bodo oddala potom javne konkurence in je tozadevne pismene ponudbe predložiti deželnemu odboru do
dne 5. januarja 1906 do 12. ure opoldne.
Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morejo interesanti ogledati med navadnimi uradnimi urami v pisarni stavbnega vodstva na stavbišču (Poljanska cesta), odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, doč 18. dec 1905.
2604 3—1
t*5ak dan ob 9. uri zjutraj na5taui 51>cžc
I monakovsko avguštinsko pivo 1
Grand hotel „Union" Ljubljana. 2609 i_ i jJI
Jedilni list.
<0 >c/a
Srna v Zajec
Plučna pečenka
Ledice
in	m »]c»voi	al
ln	aaa nlc s»ro a	il
in	"arata k avoi	a C
in	araa akniroi	>«
ln	m alcairo a	■L«
in	aaa s*. Ia a	a a
ln	aaa sa Ea sa a*«» a	al
in	ava »kavoi	al
in	malcaaroi	a 8
In	aaa ak »roi	a 1
ln	■ti sm sa a	a fi
ln	aaa akaroi	al
M
o,
<0
.2 *3
<x>
tn o>
o
cn ca
03
]li:al£»voxi.l s paradajzovo in drugimi polivkami,
zabeljeni ter s sirom (Parmesan, ]Mr»k:	ml zabeljeni ter s sladkorjem potreseni
priporoča posebno za zimski čas veiecenjenim gospodinjam in oštirjem ter slavnim zavodom v blagohotno vporabo
Tounrna testenin ED. ZELENKA o Liubljani.
2597 6—1

Premem6a oBrtt.
Najstarejša je Nollitova kleparska in vodovodna obrt v Ijubljani.
Podpisani odstopil sem z novim letom 1906 to obrt ^Vp) vsled rodbinskih razmer gospodu Josipu Siariha.
Pri tej priložnosti zahvaljujem se vsem svojim častitim naročnikom za izkazano mi zaupanje in priporočam najtopleje svojega naslednika gospoda Stariha Josipa.
F. S. Nolli.
Dne 1 januarja 1906 prevzel bom občeznano Nol-lijevo kleparsko in vodovodno obrt v Ljubljani, in
se priporočam slavnemu občinstvu na cenjena naročila, katera bom vedno in najceneje izvrševal.
Stariha Josip.
2602 2-1
Instalacijo hišnega
telegrafa ia telefona
v mestu in ne deželi
izvrši najsolidneje in po najnižji ceni firma
Fran Antosieuicz
2608 12-1 Ljubljana, Stari trg št. 1.
Tu se dobe tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni.
prodajalka
vajena pooolnoma trgovine s klobuka mešanim blagom, se sprejme takoj proti dobremu ptaCitu. Ponudbe tvrdki
2606 3-1	|van Seunig
Stari trg it 7, Ljubljana«
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št 3, pod »Narodao karano".
Od nedelje 24. decembra do vitete sobote 30. decembra 1905:
Niagara po zimi, dežela ziatokopov Alaska, Klondyke, Dawson-Gity i. t. d,
Panorama ostane na sveti dan zaprte.
2592

Kuharica
stara 32 let, poštena in zanesljiva, razumna v gospodinjstvu ter sposobna za kmetijstvo, išče službe v kakem večjem župnišiu na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem ali kot samostojna voditeljica na kak&ai grajš£iai. Vstop takoj ali pozneje. Več se poizve pri upravništvu „Slovenca".
2596 1—1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. Podruiaica iz Baroliaa.
V soboto 23. dec. zadnji dan razstave:
prizori iz Portujnin
mesta in zanimivi kraljevi grad ŠINTRJL
Razstavljeno od nedelje 24. do vštete sobote 30. dec.: Potovanje po zgornji
Donavi do Pasave.
Odprto TS.k du od 0. are a]«tr»J do IS. In od 4. ur« popoldan do 9. arežer.
VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojald od narednika nazaj 20 vin. Abonement - karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroci In vojaki polovico. — Šole in društva znižane cene I
2612 1—1
se iščejo za
iffUMit
Delavci
izdelovanje dog
pri sodarskem mojstru J. Buggenig v
Ljubljani, Cesta na Rudolfavo zel. št. 5.
Eatol&ka Tiskarna
priporoči rainovritn.
vizitnice H
pa niiki eni.
^ Otooritoeno nrznanllo. ^
Slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice si usojam uljudno naznaniti, da sem otvorll
stavbeno in pohištveno mizarsko delavnico M0'
Erjavčeva cesta št. 9.
Prevzamem vsakovrstna iina dela kakor tudi popravila. — Cenjenemu občinstvu zagotavljam točno postrežbo in nizke cene.
Alojzij IVink
^^	mizarski mojster.	^^
T
I
reglstrovant zadruga z neomejenim poroštvom
lastni ml v Lijubijani fTijjfii®
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vlogo po
1 H
4
ii o; 2 o
brez odbitka rastnega davka, katerega pojtajilnie® tarna zk vložnika
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.,
Hranilne vloge »prejemajo se tudi po pošti in potom hrimiMčnega urada.
Upravno premoženje kaeiske V 11 ah lifiHn posojilnico rm&i	1 /,U/4./10 0y
^ ^ k 7,651.915*41. 132,039761*84. ar K 120.87815.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Gitaj! Slabemu — moč!

Pakraike bapljloe in slavonska sel, to sta danes dve najpriyubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka deltyeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, uganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurlšld lekarnar v Pakraon itev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali a poštnim povzetem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 13 ste-klenldlo (i ducat) 5 K, 24 ateklenidlo (2 ducata) 8 K «0 v, 36 stoklenltto (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlfito (4 ducati) 16 K, 60 steklenlfito
'6 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavoneka seli Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju. * astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vtiako pošto): 2 originalni steklenlol 3 K 40 v; 3 originalno steklenice 6 X 80 v; 6 originalnih ttekleklenlo 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	2149 20—9
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
cft >M
O
JOt
9
a
»o O U
4
4
nM
»O
ialcl popusti
„Andropojon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoč« sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi iskuBena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki ..brani Izpadanje la™ 781 37	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. _ Mnogoštevilna priznania. Cena steklenice 3 krone. Dobi so v vseh mestih in večjih krtjih dežele!
Glavna zaloga io razpošiljater ▼ Ljubljani pri gosp. VOSO PefrlČIČ-U.
U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ern.t Sarfc v LJnbllanl. ranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem ■•■tu.
V »loel Imalo tudi M. Kant v~
Gosposka obitelj brez otrok iftče pošteno, snažno žensko kot 2522 3-2
služkinjo
pod prav ugodnimi pogoji. — Služba lahka. Ponudbe na upravništvo »Slovenca".

Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je getevo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, doslu*eni uradnik državnih žeiežnio in hišni posestnik v Ljubljeni, Slomškove ulioe 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu p>smeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine n>h6e ne vabi.	1969 14
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovoa, ————-
trgovino z železnino, poljedelskimi stroji In Špecerijskim blagom
priporoča:	471 42
Portland- In Roman-cement, železniške Sine In traverze za oboke,
Storjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo In bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače In klačavničarje.
Navadne In stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke ze mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za koč|je. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vodel
Podružnica v Rolodvorskib alicab nasproti jisierju".
mmn
U M.............
Izdajatelj ia odgovorni unwuua. Or. IqmoIi lit»lh.|
»Goriško vinarsko društvo"
(registr. zadruga z omejenim jamstvom)
v Gorici
ima v svojih zalogah in prodaja
* pristna in naravna vina
Iz BrdL z Vlpauskesalln s Krasa.
Razpotja na vse krajelod 56 litrov dalje.
Uzorce pošlje na zahtevo.
Cene zmerne, postrežba točna In reeina.
Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini
2019 18 štev. 22.
:
Pristni tropinovec
testnega pridelke se dobiva pri
Antonu Ferlana di fliorgio
posestniku in trgovcu, Rovlni, Isfri
2462 12-6
Ohranitev zdravega
■ želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih naj boksih m uspešnih zdravilnih zeti skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prcbav\janje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvontve kislin ter krče je dr. Koso b*i*«m ma ielodee iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGL
steklenica I K, I stcklenica 2 K.
I VARILO! ^
Vsi deli embalaže imalo postavno deponovano varstveno znamko.
, i
s:
Glavna zaloga
lekarna R. FRAGHER-jo v PRAG!
c. in kr. dvornega dobavitelja ----- t,pri črnem orlu"
Praga, MalA Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti lazposilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 66 se pošlje velika steklenica in za K VSO mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske, monarhije poAtaine prosto.
F?1??,® ,v ,ek*r"®h Avstro-Ogrske, v
LJubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih O. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M. Mardetschia ger, J. Mayr. 431 b 20-18
Razpis.
2391 3-3
Stavbeni odbor ia zgradbo nove župnijske cerkve na Teherjih
oddaia konkurenčnim potom gradbo nove farne cer&ve na Teharjih po od oolasti potrjenih načrtih in sicer za:
. 314 K 32 v.			
71883	*	98	
	D	92	
. 1540	n	40	
. 4826		03	
. 2194	m	—	
	B	35	
	r)	66	
. 4167	n	68	
		—	V
Skupaj 102.475 K. 34 v.
Ponudbe se vlagajo zapečatene pri ^stavbenemu odbora za gradbo nove župnijske cerkve na Teharjih" do eksklusivno 1. prosinca 1906. Natančni proračun, načrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kaplani je. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene vsote kot varščino.
3anez Čemažar
načelnik stavbenega odbora.
Najstarejša, od leta 1839. obstoječa, večkrat odlikovana tvrdka
N. HOFFMANN
Mestni trg 12
najvljudneje priporoča preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih finih, žepnih, kuhinskih, vrtnarskih, namiznih
nožev, škarij, finih britev
samobrilnikov, škarij za lase, gumi-cevi, drsalke in še mnogo drugih v nožarsko stroko spadajočih predmetov. K obilnemu obisku se najtopleje priporoča
2591 3-2
N. HOFFMANNA naslednik.
Božično
prilogo.
In spet je na lahkih priplavala krilih čarobna Božična noč,
in duše se vzbujajo v sladkih čutilih pod strehami gradov in koč.
Kam gledaš zamišljen, upognjeni starec? Kaj braniš se tihim solzam ?
Čuj, ure polnočne zvonki udarec v sijajni te vabi hram.
Tam stara ti pesem v uho priplava in nova s sleharnim dnem:
Bogu na višavah čast in slava in mir na zemlji ljudem.
Na stezi samotni do Božjega hrama spominov te spremlja raj.
O duša tvoja, uboga in sama, kako je mlada nocoj!
V Božični noči.
Koraka starec, šepeče in moli, vzplamteva pogled njegov. Sam sebi šepeče? Ne. Hribje in doli nocoj so polni duhov.
Da, slava Bogu! A ne malikom,
ki stavi jih svet na oltar, ki srca jim svoja z vikom in krikom poklada kot žgalni dar.
Ne slava malikom! Oči imajo,
ne vidijo vendar okov, ki v njih od mraza, ghtdu trepetajo milijoni človeških sinov!
Ne slava malikom ! Imajo ušesa,
ne slišijo vendar tožba, ki ž njimi brezpravni trpin pretresa vso zemljo, le njih ne srca!
Ne slava malikom! Jezik imajo, ne črhnejo vendar besed,
ko lažni preroki pritiskajo v stajo, pastirje begajo čred!
A slava Bogu, vladarju vseh vekov, ki sam je pravice vir!
Sin Božji je rojen kot sin človekov, da svetu prinese mir.
Slovesna polnočnica v cerkvi mine, povrača se starec domov.
Zvonovi pojo mu z visoke line, vzplamteva pogled njegov.
Mir ljudstvu na zemlji blage volje! O kdo si miru ne želi!
Šepeče starec — šumi čez polje: Le blage volje — te ni . . .
Anton Medved.
f"". S. Finžgar.
Zažarela je zvezda...
.,Mama, pastirček si je nogo zlomil!" „ Revček!"
,,Mama, ali ga kaj boli?" „Ne vem, morda ga boli. Francka zakaj si tako nerodna?"
.,Saj je Jožek tudi ovnu rog odbil!" „Nisem ga ne, sam je padel proč." „Psst! Sveti večer!" Mama je požugala rahlo s kazavcem. Otroci so potihnili in šepetaje ravnali stare, skrivljene pastirce in kruljeva jagnjeta po zelenem mahu pred božičnim hlevcem.
V kotu pri peči je sedela mlada mati. I'o licih so ji bili včrtani sledovi bede in trpljenja. Njeno čelo še ni bilo zgubano, čudovito bela in nežna polt se je sledila Pod črnimi lasmi — kakor nekaj, kar je bilo davno, kakor življenja polna in vesela mladost. Zamaknila je oči v hlevec, pokleknili so njeni pogledi pred jaslice poleg kralja Roltežarja — z veliko zlato krono. V skrinjico zlata so pogledali, ki jo je ponujal kralj "oltežar proti jaslicam. In za hip so se njeni pogledi stresli, zatrepetali in rodilo se jim je vroče koprnenje. Ali takisto hitro >o se pogledi zasramovali poželjive misli,
priklonili so se še bolj globoko, prav do tal, kakor črni, zamorski kralj in so vdano molili . ..
Po golih vrhovih bukovja je priplul glas svetega večera. Iz doline je zadonelo mehko in ljubezni polno, kakor drobne strune. Potrkalo je na okna samotne koče. Na star javor nad kočo se je obesilo in zvonilo je z vsemi zvonovi, kakor zvoni samo enkrat v letu — samo enkrat s tistim svetim, skrivnosti polnim polnočnim glasom.
Otročički so omagali pred jaslicami. Žareče oči so počasi ugašale, za mizo so se stisnili, glavice sklonjene na prsi, naslonjeni drug na drugega. Zazvonilo jim je pa jih je zazibalo, nad njimi je pahljala angeljska perot, sanje so jim prižgale zvezde, vse večje in svetlejše, kakor je bila treh kraljev, nebesa so se jim odprla in skozi pozlačena vrata se je vsulo veselja in glo-rije brez konca in mere.
Mlada mati je dvignila Stano in Francko in Jožka ter jih položila na trdo slamnico. Nikdo se ni prebudil, nobeno očesce se ni odprlo. Na polnih ustnicah je pa bilo veselja in radosti obilo, kakor bi igrala duhteča pomlad na rdečih jagodah. Ko je gledala mlada mati to cvetje na trdem ležišču, se ji je stisnilo srce v veliki bridkosti. Izrael je
čakal stotine let Odrešenika; dolga so bila stoletja, celo verige je nosil Izrael na rokah, ko je čakal Izveličarja. Ali verige niso tako bolele, ker se je dvigalo na vzhodu vsak dan novo in večje upanje.
ln ona? Tudi čaka rešenika; ne stoletja kakor Izrael, samo tri leta. Vsak dan ji pri-sije skozi okno na novo obložen z večjimi skrbmi, vsak teden ji priveže beda novih verig. In zdi se ji, da nobena zarja, nobena zvezda, niti jasno nebo ne gleda več veselo skozi okno v njeno kočo. Zarja, kakor obupana ljubezen, zvezde, kakor solze na žalostnem nebu. O, Izrael, tvoje upanje se je vsak dan dvignilo, moje se vsak dan pogreza; že je čisto zašlo, še roba zarje ni več od njega. Utonilo je, kakor kamen v jezeru, v kalni vodi. Niti na tleh, kjer obleži na veke, ga ne najde iskajoče oko. Mihael, zakaj si šel, zakaj si utonifna zapadu! Lačna je tvoja Francka, na' trdem leži in prezeba tvoj rod. Mihael, zakaj si. šel od nas. . .
Mlada mati se je zavila v staro ruto in se stisnila k peči. Rada bi priložila na ogenj — ali drva, kje bi jih in od kod, ko nima nikogar.
Tiščala se je v kotu. in nad samotno zasneženo kočo v rebri je zvonilo sveto-nočno zvonenje. Vsi glasovi so se radovali.
do zvezd visoko gori pod mrzli strop so si upali nocoj. Tam so se navzeli same nebeške glorije in padali na zemljo vsi prepevajoči srečne radosti. Na vsako okno so trkali s srebrnimi strunami, na vsako — v koči pod planino, v palačo sredi mesta
—	in vsepovsodi se je zažarilo in zasvetilo, pred jaslicami, po smrekicah, in vsaka luč, vsaka svečka, očesca nedolžnih otrok, srca srečnih starišev — v gubah očakov, povsodi ista luč, isti vsklik: Odrešenik — Odre-šenik . . .
Z javora nad kočo v rebri so doneli ti glasovi. Mlada žena jih je slišala in poslušala. Njene misli so se vdano in pobožno bližale jaslicam, obstale tam pred slamnatim ležiščem božjega deteta, pomilovale je, in v veliki bedi se vzradovale z Devico. ,, Kakor jaz," si je mislila mlada žena. „Na slami moj rod — kakor tvoj. Revščina v hlevcu
—	revščina v koči. Zima tebi — zima meni. Kakor jaz ... In v srce mlade žene je kanilo kakor velika kaplja, vsa polna sladke tolažbe . . .
Sklonila je glavo, trudno oko se je zatisnilo, z javora se je poslavljalo sveto-nočno zvonenje — njena duša je pa od-plula s svetimi zvoki daleč, daleč preko morja — za njim . . .
OtF drevescu in ol? lasllcch.
(Spisal Iv. Baloh)
Izredno mila zima je spremenila zadnje decemberske dneve in jih prestavila v čas, ko se poslavlja «d nas ledeni mraz in nastopa gorka spomlad. Ni bilo več snega po holmih in dolib, drevesa še niso ječala pod bremtnom težke odeje, tuintam pa je že v zavetju nizkega grma priklila iz tal prezgodnja rumena trobentica. Zimsko solnce nikakor ni hotelo slovesa vzeti od zelenih planjav in v tisočerih žarkih se je lomile ob velikih oknih gradu gospe Klementine. Nebenega znamenja ni bilo, ki bi spominjalo na konec decembra. Cvetke na vrtu so sicer zamrle, a veselo je še žuborel studenec pred verando, ki je bil druga leta ob tem času pokrit z debelim ledom in zamrznjen. Ob verandi sta se na solncu grela velika angleška doga in pa mali jazbečar ter se igrala, kot dva mlada otroka. Na grajskem hodniku pa so bile postavljene poleg vedno zelenih palm lepe bele velike japonske kri* zanteme, zadnji ostanki mile jeseni.
V gradu je bilo silno živahno. Ni bilo sicer veliko oseb v njem, ali bližali se se prazniki in treba je bilo pripraviti vse za božično drevesce. Navada je bila, da je prišla vsako leto na božične praznike sestra graščinske gospe iz daljne Švice ter ostala čez praznike v gradu. Ker je družina vedela, da je postarna gospa precej natančna, zate je moralo biti vse počejeno in posnaženo. Gospa Klementina je pa bila tudi vesela njenega obiska, saj ni imela nikogar na svetu več izmed svojih, ki bi ga bila ljubila. Pač — imela je po nenadni smrti svojega soproga, ki ga je kap zadela, edinega sina svojega — Vladka — ki ga je ljubila z vso močjo materinske svoje ljubezni. Ni čuda, da je skrbno čula nad njegovim življenjem, kakor levinja nad svojimi mladiči. Mali Vladko je bil krasno dete.
Komaj dobrih osem let star — je bil v neizmerno veselje svoji materi. Njegova od-goja je bila izročena skrbnim rokam, noč in dan je čulo nad njim dvoje skrbnih ečij. Vladku se je izpolnila vsaka želja, imel je vsega dovelj, kajti bil je edini sin, in njemu je bilo zapisano že v zibelki neizmerno bogastvo. Njegova lastnina bi imel postati grad, velika tovarna, obširni gozdovi, lepi drevored in še celi kupi zlata. Ni čuda, da ga je mati njegova imela kot najdražji biser svoj, saj je bil njeno edino dete. —
Ali Vladko je bil kakor nežna južna cvetica v cvetličnjaku, kateri škoduje vsaka ostra severna sapa. Vladko se je igral in letal za grajskimi psi, da je bil ves premočen, potem pa je šel in pil iz mrzlega studenca, ko se je za hip odtegnil skrbnim očem svoje varuhinje. In v nežno cvetko je legla smrtna kal.
Izginila je tista prelepa rdečica z njegovih lic, ki je bila kakor rdečica spomladanske gorske češnje, in ugasnila je svetloba njegovih bistrih očij.
Vladko je legel, par dni je že ležal, in vsak dan je bil zdravnik pri njem.
Gospa Klementina je sedela in bdela
oele ure pri svojem Vladku in niti misliti si ni mogla, ne smela, da bi njen edini otrok, njena sreča, njena nada, on, ki ima podedovati vse neizmerne premoženje, njo samo pustil na tem svetu ter se ločil od nje.
„Ne, to ni mogeče" je vzkliknila gospa Klementina, ke je vznemirjena gledala njegov alabastersko-beli obraz. Niti sna solza ni kanila iz njenih očij, kajti prepričana je bila, da ostane ena vedno njegova in on vedno njen. —
Nagibalo se je solnce ed poldneva že k zatonu in bližal se je sveti večer.--
V grajskem salonu je bilo napravljene veliko božično drevesce, polno najdragocenejših in najizbranejših stvarij. Na mizo ckoli je bilo postavljenih mnego daril za domačo družino, največ pa različnih, dragocenih igrač za malega, zlatolasega Vladka. Skozi težke zavese grajskega salona so se ukrali solnčni žarki ter se stoterno odbijali na zlatih okraskih božičnega drevesa . ..
Gori v sebi pa je ležal Vladko mirno in tiho, in mirno in zaupno je čula ob njem njegova mati. —
Tedaj je prihajaja gori proti gradu priletna žena z jerbasem v roki. Priprosta, skromna je bila njena obleka, bled njen obraz, kot da bi hotel biti živ dokaz njene bede, njenega trpljenja. Ta pot njen v grad je bil še njen zadnji up, zadnja rešitev... Doma je sedelo ob trhleni mizi šestero njenih otrok ter se milo oziralo po kruhu, a ni ga bilo, ker je bil jerbas že cel teden prazen. Tam pri peči pa je ležal družinski oče — težko bolan. Dva meseca že ni zaslužil krajcarja, okoli njega pa je skakljalo šestero nepreskrbljenih otrok . .. Tedaj so porabili vse, kar je od popreje ostalo — in mati je plela kite noč in dan, da so imeli vsaj za kruh in sol... Petdeset komolcev je naplela in dobila zanje sedem krajcarjev in če je pridno plela, je naplela na dan trikrat toliko. Od tega sta živela on in ona in pa šestero lačnih, a zdravih, lepih in krepkih, rdečih otrok kot vrtna reža. A v tovarni tudi po taki nizki ceni nise hoteli več kit jemati. Zato je šla mati sama prosit gospo, da bi tovarna kite kupila, da bi vsaj nocoj na sveti večer kupila otrokom belega kruha...
Prišla je pred grad. Psi so zalajali in prestrašila se je. Plaho je vstopila ter vprašala, kje so gospa. Sporočile se ji je, da je ravno zdravnik pri bolnem Vladku in da naj nekolike počaka. Žina je odložila jerbas. Vrata velikega salona so bila odprta in zagledala je pred seboj krasno božično drevesce.
Stopila je boječe za korak naprej.
Kakšna lepota! Kakšni darovi, kakšne igrače, koliko peciva, zlata! Kakšna sreča! Ni še videla kaj tacega na zemlji. In to vse za enega otroka! Njena deca pa joče in stoče dema, proseče se ozira po — skorjici kruha! Utrnila se ji je solza iz očij in zakrila je s predpasnikom svoj obraz.
Tedaj se zaslišijo koraki doli po stop-njicah iz prvega nadstropja. Prišla sta zdravnik in gospa. Boječe se je žena stisnila v kot. Resen je bil obraz zdravnikov. Pred
salonom je vprašala nekaj gospa Klementina zdravnika.
Zdravnik je kratko odgovoril. Tedaj je gospa zavpila, zbežala v salon in se vrgla na divan ob božičnem drevesu ter brezupno jokala Lepi se bili njeni blesteči briljanti v zlatih uhanih, a še lepše so bile solze v njenih očeh.
Zdravnik je odšel. Zsna se ni upala h gospej, čudila se je, kake da je mogeče, da tudi v gradu jokajo; šla je h grajskemu oskrbniku ter mu ponudila kite. Ta je tiho in nemo vzel njene blago ter ji še več plačal kot po navadi.
Presrečna je šla iz gradu. Dobila je več kot je upala. Šla je naravnost v prodajalnico ter kupila hlebec belega kruha in nekaj za praznike. Hitrimi koraki je šla vsa vesela domov. Zažareli so nedolžni obrazi, in družinski oče je zbral zadnje svoje moči skupaj, se vsedel za mizo k svoji družinici ter razdelil kosce belega kruha med svoje lačne otročiče ...
Mrak je nastal. Prižgali so lučico ob jaslicah, iz daljave pa so se oglasili v mili harmoniji farni zvonovi, noseči božični pozdrav vsem, ki so svete volje.--
Mit beneM Slovenca.
Gospod urednik!
Zaman se do mene ebračate z željo, da Vam pošljem za božično številko primeren dopis o božičnih navadah na Beneškem. Srčno rad bi Vam ustregel, a kaj Vam me-rem povedati posebno zanimivega? Uprav včeraj sem premišljeval kako bi bilo lepo po dolgi vrsti let zopet preživeti Božič v domači pogorski vasici med svojci. Oivežil bi si zopet stare utise, oživel bi v davno prem*nolih idilah!
Šital sem se včeraj v pičlem prostem času izven mesta po samotni cesti „satn sa-mičičev", kakor bi se reklo pri nas. Vreme je bilo zlata vredno. Gledal sem in občudoval krasoto naših krajev v daljini proti severovzhodu Večerno medlo, a čisto solnce je obsevalo naš Matajur in valovite slovensko-beneške obronke, po katerih se tu pa tam blestele selišča, kaknr trope krotkih ovac, znoječih se in dremajočih v mehkem objemu peznojesenskih solnčnih žarkov.
Smehljale so se naše gorice, smehljale tiho, udarno tožno.... Rezijanski veli <an Ka nin je nekaj sanjal v bledo-rožnem blesku, a tu pa tam ob robeh pogorja v ozadji, kakor postojanke razpostavljene na braniku silnega slovanskega sveta, so kruto beleli in štrleli k ažurnemu nebu v sneg zaviti ostri vrhovi Krnskega in Triglavskega pogorja.
Srce mi je nemirno tolklo, duša pa je koprnela po nečem, polna neznane m<lobe, polna male domovine, polna naših gora. polna ožjih bratov, ktere je slutila razsejane kot pridne mravljinčke po onih obronkih, koji so me tako čarobno vabili!.....
Bežič je pred vrati! Kje so one leta, ko sem se, še mal deček, nezavedno, a vendar tako živo veselil v onih gorah tega praznika, ki kot čarobna vaza razveseljuje pusto zimo ?,....
Mračilo se je, 'ko sem se obrnil nazaj v mesto; a v duši so vstajale vesele luči, spomini na domači Božič, na nedelžno veselje, na dom, na gorske cerkvico, na čarapolno
noč, kakor se mi je vtisnila v spomin zadnjič, ko sem bil komaj v devetem letu.
Božič je^mrzel a pri nas večinoma brez snega. Vendar poslednji spomin na domači Božič mi predstavlja ogromno sneženo plahte; ki je pokrivala čez in čez naše gore -— a kaj naše gore! Meni se je dozdevalo, da po kriva vesoljni svet. Drevje je bilo čudne; volno je imelo kakor najbelejše ovce. Vmes so zbegano poskakovale hitre senice in stre sale sneg, dočim so taščice priletavale gladne na hišne prage. Od streh so majale dolge .štruce".
Otroci smo bili brezbrižno veseli, ter smo se s krikem in vikom podili in valjali v mehkem snegu. Veselili smo se snega; radi njega se nam je zdel še lepši zlati Bo' žič. Naivno in nedolžno veselje!...
Zvečer je bile tako prijetno v zakurjenih izbah! Ono noč nobeden ne sme spat: čakati moramo Kristusa. Sosedje se vzajemno obiščejo in se vesele v novem, čistem ve selju, v onem veselju, ki ga prinašajo veliki prazniki.
Zvečer smo jedli suhe ribo redkost za naše ljudi. Topla izba je prijetno dišala pe svežem, čez dan pečenem domačem kruhu; veliki pšeuični hlebi so bili še pristavljeni na klopi ob peči Veselili smo se in večer jali in pili srebrni cividinček. Potem so pri šli zopet sosedje. Izmolili smo skupni rožni venec, a zatim so mežje razpravljali politiko, izpuščali vesele in duhovite dovtipe, kajti jako dovtipni so naši gorjani. Poten so prišle na vrsto pravljice. Otroci smo po slušali in strmeli, se zdaj se spominjam na škrata, ki je stal z nogami na dveh naših gorah in se spregal v dolino ter zajemal vode iz reke in si umival grozovite obličje!
Zdaj pa zdaj nas je otroke sen premagal, da smo pespali malce po klopeh, pa zopet se vzbudili z Božičem v domišljiji in v srcu. Starejši so vztrajno bedeli in ča kali jutra.
Zvonovi so med tem veselo doneli s hriba; po vseh kotih in dolinicah je odmevale. Čarobno! Pomnim, cerkev je za hribčkom, zvonik se ne vidi, a vse ozračje doni in tre-peče v čudovitem skladu milozvočnih glasov, ne da veš od kod prihajajo. — —
Čas je iti v cerkev k prvi maši k zoru. HaI6! Zunaj je še tma kakor v sodu. Zvezde medlo migajo mičkane, mičkane in kakor zabite v temni nebeški strop.
Vaščanje gredo glasni po hribu drug za drugim, po ne baš široki peti, kakor ovcc. Vsak ima svojo svetilko! čudna in divna procesija, kakršne si ni izmislil noben, še tako fantastičen romanopisec
Vrhu hriba se odpira razgled na ostale sosedne vasice. Csrkev služi vsem. Od vsake se vije svoja dolga in svitla črta proti njej Od vasice na desni, od vasice na levi, iz srede, od strani, od zadaj, od spredaj — od vseh strani v globokem mraku švigajo, se hipno skrivajo, pa zepet bleste tiho se vijoč po strmih stezah svitle procesije, in se zbližu jejo kakor k skupni točki v doline, kjer se začasno izgubljajo, da kmalu petem nenadno zablestije v obližji navzgor po našem hribu, dokler se ne strnejo skupaj na prosteru pred cerkvijo.
Magično! Pravcati čar iz devete dežele! Zvonovi slovesno pojejo veličasten božični spev. Vse je živo, vse mrgoli, vse veselo kramlja.
V živo razsvetljeni cerkvi se zasliši pobožno žensko petje. Kmalu začne sv. maša.
Duhovnik je veselo prevzet. Ljudstvo ima nekaj posebno živega in sladko nemirnega v sebi. Vsak se čuti nenavadno domačega v domači cerkvi. Diha se nekaj bo žanskega!
Po evangeliju se prične „oufar" Po
*
Naenkrat, nenadoma, kakor bi trenil kerubov meč, ga je zgrabilo. Sredi hrupa je obstal Mihael. Izpustil je plesavko. kerubov meč je udaril med njene in njegove oči. Mrzel pot mu je stopil na čelo.
V trepetu so se mu sušile ustnice, bežal je vun. za njim udarci razkošne godbe kakor biči.
Prihropel je v svoje stanovanje. Noč. In vendar se mu je zdelo, da vidi ogenj, kakor žugajoč meč. Molk. gluha tihota. Pa je še donela godba — pa tako grozno, čudno, kakor jok otročičev. V peči je plapolalo, in vendar je Čutil, da se pritiska k njemu bledo, mrzlo lice, da ga objemajo iztradane roke . . .
Prižgal je luč. Še mu je požugalo, še je zajokalo, potem pa izginilo. Le zdelo se mu je, da se njegovega obraza pritiska mehko lice in da teko po njem vroče solze . . .
Mihael se je nasloni! ob mizo. Pot si je otrl s čela Kakor bi ubežal smrti, tako mu je bilo. Počasi se je razbral, premišljal. Omotica je ginila iz glave, šum je bežal iz
njegovih ušes. V srcu je začutil grozno puščavo, kakor razdejanje na lepem polju, kakor gozd po orkanu. Nobene radosti, nobene luči, sama žalost in puščoba, sama bridka noč.
In vendar — je sveti večer.
Njegovo dušo je pretreslo, streznile so se omotične misli, plaho in skesano so se napotile preko širnih voda — po znanih cestah dalje do strme rebri do koče pod starim javorjem.
Sveti večer!
Po vseh potih in stezicah se gibljejo plamenice. Pri vsaki luči se posveti, giblje se, izginja in žari vnovič, niža se vedno bolj, niža se in gine v doline. V vsaki hiši poginjena miza, v vsaki napolnjeni hrami, v vsaki veselja vse polno.
V koči pod javorom — miza ni pogrnjena. Hrami prazni, nobena plamenica se ni podala v dolino. Pri peči bleda Francka. Na revni slamnici troje otročičev . . . Zebe jih, glej, stresajo se jim drobni udje . . . Obrazki so bledi . . . Prehude se zgodaj lačni bodo. Poprosijo kruha — črnega kruha na sveti praznik! In mati jim razdeli
skorjice, ki jih je pristradala, sebi odtrgala od ust. . . Drugodi bodo delili pogače, po pečenki bo dišalo jutri — po kolinah in Jpotvicah ... O in Francka bo delila sulTe kosce, ki bodo namočeni v solzah — spremljani s kletvijo na njega —- na nezvestega moža . . . Tisto srce, ki ga je ljubilo tako neizmernim ognjem, ki se mu je darovalo — tisto ga jutri na sveti dan — prekolne — ker tako zasluži . . .
Mihael je vstrepetal.
Za prešestnice — koliko denarja — za Francko nič! Jaz v razsipnem hrupu — moji otroci bosi sredi zime — o-o-o!
Mihael je naslonil glavo na mizo . . .
Odpusti - odpusti mi Francka — ne preklinjaj me - tvoj Mihael vstaja in se vrača . . .
V grozni noči Mihaelovega življenja je na sveti večer zažarela zvezda . .. Dvignil se je in se napotil za njo.
Književnost in umetnost.
Anicij Boetij in njegovo mo* droslovje. Franc Kovači č, Maribor 1905. C e n a 1 K. Ta monografija nam priča, da modroslovje gojijo med nami zgolj naši teološki krogi in katoliški laiki. Pred vsemi se odlikujejo sotrudniki mariboi site teološke revije „Vaditelj", na prvem mestu pa g. Kovačič, ki nam je pred kratkim spisal tudi slovensko „A n t o 1 o g i j o". G. Ko»a£ič je v tej monografiji, za katero je porabil poleg del Boetijevih vse najmodernejše vire, naslikal življenje Boetija, tega največjega modroslovca 6. stoletja po Kristusu, predhodnika skolastike in najboljšega poznavalca grškega, posebno Aristotelovega modroslovje. G. Kovačič nam petem poda vsebino vseh Boetijevih spisov, ne izvzemši matematiških del. Večji del. monografije (45 str.) se pa bavi z najznamenitejšim delom B etija z .Censolatio Ph il o sop h i ae". GospoJ Kovačič natančno analizira vsa poglavja te knjige. Kdor proučuje sholastiko in Aristotela, temu bo ta Kovačičeva monografija dobrodošla in delo vsakomur toplo priporočamo
«
cerkvi vzplava starodaven, izredno mil božični naptv:
Eno je dete rojeno, aj rojeno
notri v ti štalci Betlehem.....
Duše vzkipe; veličasten zbor prenapolni I cerkev in skozi vrata sili ven po hribu, v dolino v čudnem soglasju z zvonovi. Sto in sto glasov otroških, ženskih, moških, sopranov, tenorjev, basov kipi,se vije, rase, se izliva in preliva v dušo mamečem sozvočju . . . Krasno, nedosegljivo! . . . Ljudstvo se med tem vije krog oltarja in mimo idoč, na desni poklada svoj dar duhovniku na oltar. Srebrnjaki zvenkečejo. Duhovnik daje poljubljat blagosloviieno podobo in na koncu vošči vsem srečne in vesele praznike---------
Vse to je ostalo do danes. A zdaj ni več starih genialnih goslarjev, ki s« med mašo čudovit« lepo igrali mlademu Bogu na čast! --
Ne; moji stari spomini se kruto pre trgajo, ko me na mestnih vratih vljudno pozdravi stražnik. Iz davne krilate peezije zopet padam v realistično vsakdanjost in tudi letos je ne morem pretrgati z dolgo zaželjenim izletom ea Božični praznik v domače gore.
Nič ne de! Božič bi bil vsejedno nekam pust in otežen, ker človeka leta predrugačijo. Pod starim pepelom ni več žive iskre, ki bi vzplamtela. — Doma je tudi od nedavno marsikaka bridka zev!
Ah Božič, Božič! ti si pravzaprav vedno isti, a nas pa leta terejo in starim sporni nom ne odgovarja več sedanjost; otrpele dušne strune ne čutijo več pestro igrajočih navalov navadnih sapic!
Veselo razpoloženje je prešlo!
Nemo in s povešeno glavo grem naprej. Poulični besopetci zmršeni, umazani in gladni se zaletajo vame v prostranskih ulicah, koder se vračam domov.
Kak Božič bodo imele te sirote?1 Oče bo pijan, razsajal bo in klel; mati se bo to gotila in kričala nad njim; otroci se bodo tresli gladu in mraza.
Moj Bog, to tudi se godi na Božič, a hvala Bogu ! ne na naš slovenski zlati Božič!
Videm v Italiji, 20. decembra 1905.
J. Trinko.
„Dom in jvet".
S ponosom pogledamo vsikdar na ta list, ki ga začetkom vsakega meseca toliko naših rojakov nestrpno pričakuje. Ponosni smo, da more naš nared vzdrževati list, ki stoji na toliki umetniški in znanstveni višini. Vsakomu, ki se bavi z našo literaturo, so gatevo najprijetnejše one ure, ko je imel v rekah „Dom in. Svet" ter čital v njem duševne proizvode naših slovenskih Parnaso vcev.
Okoli »Dom in Sveta* je zbran krog literatov, ki niso slučajno skupaj stopili, ampak ki jih veže med sabo enota duha in srca, osebna prijateljstvo izvirajoče iz onega globokega spoštovanja, ki ga ima po vzorih hrepeneč mož do vsakega, ki ga sreča na isti poti proti idealu. To se vidi iz vsega lista, to diha iz vsakega spisa in v tem ima „Dom in Svet" poroštvo za nadaljni napredek. Saj je list rasel in dozoreval s svojimi pisatelji, ki so mu posvetili prve sile svoje zorne mladosti in ga dvigali vedno višje, čimbolj so se sami izpopolnjevali po izkušnjah, študijah in neprestanem delu. Ia če pregledamo danes to adlično vrsto najboljših reprezentantov sedanje slovenske literature, smemo brez skrbi reči, da je v njih šj moči do visoke lastne izpopolnitve in dovolj privlačne sile, da pritegnejo k sebi porajajoče se mlade talente ter tako ustvarijo krepko četo, ki bo z jasnimi načeli in odličnimi deli za vse čase zarisala svoja imena v slovensko kulturno zgodovine.
Ni se nam treba ozirati nazaj na prešlih osemnajst letnikov tega lista, ker je .Dom in Svet" čitan od vseh naših izobražencev in sega tudi že daleč v ljudske sloje.
Kdo ne pozna pesmi Medvedovih in Sardenkovib, komu naj hvalimo Finžgarja z dolgo vrste drugih »Dom in Svetovih« pi sateljev? Znani in priznani so povsod, kjer se čita slovenska knjiga Mi bi le želeli — ne da bi pri tem pozabili potrebne nam skromnosti — da bi se list v tehniškem oziru še bolj izpopolnil, da bi stal v vsakem oziru pred nami kot modern list za leposlovje, za znanstvo in za sodobno življenje sploh, ter da bi združeval v sebi vse, kar morejo Slovenci zahtevati ed takega lista.
»Dom in Svet" ima ravno zato, ker je list, namenjen vsem slovenskim slojem, od učenega profesorja, ki išie v njtm znanstvenih razprav, do rokodelca, ki ga lista, da bi si odpočil ob njem ed težkega dela, jako težavno nalogo, ki jo uredništvo reSuje vedno bolj spretno. Mi ne moremo vzdrževati mnogo specialnih listov, in zato nam je nujno potreben tak osrednji ergan, ki ne sme stati niti previsoko niti prenizko, ki mora segati na vse strani, ne da bi postal kdaj preveč enostranski.
Leposlovni del je bil prešlo leto izboren, in kakor razvidimo iz programa za bodoče
leto — in nekatere spise smo po prijaznostih pisateljev že nekoliko pregledali — bo lepo- i sl o v n i del »Dom in Svetov" bo- j doče leta tako izboren, da bo pre- j segal svoje prednike in bo brez dvo- i ma težke dobil tekmeca v slovenski sodobni literaturi. „Dem in Svet" prinaša načeloma samo izviine spise Ali se pa ne ti mogle te krepke literarne sile, ki so okoli našega mesečnika, združiti, da bi nam preskrbele klasičnih prevodov iz druzih, zlasti slovanskih literatur? Ti naj bi izhajali v posebnih j knjigah, za katere bi se že dob i založnik, 1 ker bi vtdel, da se lahko zanese na ta zbor književnikov, da aobi le izboino tvarino od njega
Književni pregled v „Dom in Svetu" je dober, in mi bi želeli, da bi se mogel list ozirati vedno bolj tudi na drugi slovstva ter nam zanesljivo nasvetovati dela, ki se naj pri nas prevedejo Ozir na prirodoslovje in na tehnične iznajdbe bi listu gotovo razširil krog prijateljev, kakor tudi zanimiv pregled čez vsakomesečne najzanimivejše dogodke.
A kaj iu govorim? Kar je megoče storiti s sedanjimi sredstvi, to uredništvo »Dem in Sveta" izpolnjuje s požrtvovalne resnostjo, tako da se le čudimo, kako je mogoče za nizko naročnino podajati toliko lepega.
Ravno naštete želje, ki se izrekajo glede „Dom in Sveta", nam glasno govore, kako nam je vsem pri srcu. Res, nastala bi nenadomestljiva vrzel v slovenskem slovstvu, ako ne bi bilo »Dem in Sveta", kaiti ta list je postal našemu slovstvu najvernejše zatočišče in skoro edina pot, po kateri morejo nastopiti pred javnostjo naši mlajši, domači umetniki.
Da, naši umetniki! Milo se nam stori, če pogledamo na naš umetniški naraščaj, ki ima obilo talenta, a ki se ne more razviti do prave umetniške popolnosti. Kdo pa pri nas odjemlje slike? Kak »prvak" se d£ morda enkrat naslikati — seveda sebe samega, k večjemu še svojo boljšo polovico, z izlizana in hlimbeno tehniko — in potem basia! Dovolj je storil za umetnost vse svoje žive dni! Edini odjemalec za slike pri nas je cerkev. A novejšim slikarjem našim je cerkvena umetnost deveta dežela. Vzgojeni večinoma v cerkvi sovražnem duhu, domišljijo napolnjeno s pamfleti in karikaturami, se le težko povzpt6 do resnega študija svete umetnosti. To je krive, da imajo domači odjemalci ne zaupanje d« domačih slikarjev in zato naročajo v tujini; domači mlajši umetniki pa stradajo.
Take ljudi nasprotna stranka izrablja. Plačujejo jih, da z nesramnim peresom v podlih karikaturah v blato vlečejo poštene ljudi, ki se bere za čast našega ljudstva proti izkoriščevavcem, samopridnežem in bego-skruncem.
„Dom in Svet" pa ima nalogo, naše domače mlajša umetnike v pravi umetnosti, stoječi na narodnem temelju v nravni višini predstavljati slovenskemu občinstvu ter jim odpirati pot do ljudstva Ljudstvu pa mora kazati vzore umetnosti raznih struj iz drugih narodov, da našemu občinstvu razširi obzorje in ga emancipira cd tujih ilustriranih listov.
A vem, kaj mi odgovori urednik: Prijatelj! To mi že delamo, a delali bi v večji meri in v bujnejši obliki, če bi imeli poleg talentov tudi — denarja! Za velikimi ilustro-vanimi listi drugih narodov stoje bogate za-ležniške tvrdke, ki izdajejo take liste kot reklamo zase ter zato delajo z ogromnimi stroški, dobre vedoč, da se jim izdatki potem bogato povrnejo. A kdo stoji za »Dom in Svetom" ? Zaležnik mu je — uboga sirotišnica, ki je vesela, če nima izgube!
Zato je pa dolžnost vseh naših rodoljubov da ta naš dični časepis vsestransko podpirajo. Najboljše literarno dejanje v naših raz merah je zdaj podpora »Dom in Svetu". Če nimamo bogatih mecenov, ki bi zalagali naše slovstve, storimo svojo dolžnost in vsak po svoji moči — s peresom in naročevanjem — sodelujmo pri tem eminentio kulturnem podjetju!
Razširjajmo „Dom in Svet" po rodbinah in po društvih! Naj ne bo nikjer slovenske h še, v kateri ne bi poznali „Dom in Sveta" kot stalnega hišnega prijatelja in milega gosta. Poplačal bo to zaupanje bogato, s poukom in zabavo, ki ju podaje slovenskemu narodu!
Ljubomir.
Znamenit poljski jubilej.
Letošnji Božič se poljski narod spominja svojih najslavnejših dni.
Zopet se be v poljskih srcih zbudila nadeja v boljšo bodočnost.
V letu 1655. poljske države ni bilo več. Vzhodnje pokrajine je bil epustošil Rus, vse ostalo je zasedel Šved, kraj poljski je po-| begnil v tujino.. .
Le en kraj je še bil, ki se ni udal ne-: prijatelju, ki je ostal zvest poljski kroni in se je še boril pod zastavo preminule „re-publike" poljske. Ta kraj je b Ia staroslavna božja pot Jasna gora pri Čenstohovi.
Dne IS. nevembra 1655 so Švedi eblegli cerkev in samostan na jasni gori, čeprav
so se bili Švedi malo poprej zavezali, da bodo pustili Jasno goro v miru. Jasnogorska posadka sprva niti verjeti ni mogla, da ji res preti obleganje.
Švedi so besno naskakovali Jasno goro. Toda besnost avedov je odgovarjale navdušenje posadke, katero je z ognjem junaškega poguma navdajal prier oo. paviincev, Avgu štin Kordecki. Kmalu so se Švedi začeli z groze ozirati proti jasnogorski trdnjavi, iz katere so se noč in dan vsipale topove krogle in iz katere ni denel obupen krik, ampak nebeško mila gadba. Posadka se je borila za zidovi ia nasipi. Cerkveni pevci so pav stolpu prepevali nabožne pesmi. Praznover-nim švedskim luteranom se je zdelo, kakor bi bival vrh Jasne gore zbor angelov, ki pojoč hvalijo Boga in hkrati mečeje strele na »eprijatelje svojega Gospoda Moogokrat so zimske megle zakrile vrh Jasne gore, a tudi iz meglenih oblakov so donele mile pesmi med lahnim spremljevanjem godal, vmes pa so grmeli jasnogorski topovi in pošiljali smrt v švedska šotorišča.
Ob takih prilikah so pobledovali obrazi starih švedskih veteranov, ki se sicer nise bali smrti saj so ji že pod Gustavom Adol-fom neštetokrat zrli v obraz. Trepetaje so pogledovali proti Jasni gori; zapalke so padale topničarjem iz rok; bežali so od topov in se skrivali za nasipi, švedski peveljnik, general Miitler, pa si je ob takih priložnostih obupujoč pulil lase .. .
Prišel je Sv. večer 1. 1655. Ko so na nebu zamigljale prve zvezde, je zabliščala trdnjava v neštetih lučih. Noč je bila mrzla, mirna. Posadka je obhajala Sveto noč v nekakšni sveti brezskrbnosti. Vse je navdajal ta čut, to prepričanje, da bo kmalu konec bridkosti. In v jutro po sv. Štefanu res ni bilo več Švedov pod Jasno goro !
Pe bliskovo se je raznesla čez celo Peljsko vest: „Š/edi niso megli vzeti Jasne gore! Miiller je opustil obleganje."
In eb tej novici je narod prijel zopet za orožje. Meščani so se začeli upirati Švedom. Kmetie so zgrabili za kose, gorali z visoke Tatre so planili s sekirami na sovražnika. Kralj poljski se je povrnil v dežel, zbral prostovoljcev, združil se s četami, ki se še niso bile vdale Švedom in ki se se dotlej skrivale po Podlesju; kralj je milostno sprejel plemiče, ki so ga bili sicer prej izdali, a so zdaj prešli od Švedov na zaj k svojemu gospodarju, in vladar na novo oživele Poljske je z vso to vojno udaril na sovražnika ter ga slavno zmagal.
Poljska, katera je bila že izginila s površja zemlje, se je dvignila iz vsesplošnega vojnega požarja in je še več kakor sto let dalje opravljala stavno službo braniteljice krščanstva. — —
To je bil oni slavni preporod poljskega naroda pred 250 leti. In junaška obramba Jasne gore je ta preporod povzročila.
Umevno je torej, da se Poljaki pripravljajo za sijajno proslavitev te obletnice. V vsakem mestu, v vsaki vasi hočejo prirediti spominsko procesijo v čast Ma*eri božji, katera je poljske junake vodila na polju slave pod Ligaico, pod Grunvaldenom, pod Varno, pod Jasno goro, pri Dunaju, in potem v bojih za srečno zaželjeni a ne doseženi drugi preporod demovine: v bojih na cvetnih livadah lombardskih, na brezbrežnih prerijah ameri-kanskih, na peščenih planjavah pod piramidami in v ogrskih pustah!
Italijanska katoliška moderna.
Rim, 15. decembra 1905.
Veliko se piše o katoliški „moderni" in razprav o njej še ne bo kmalu konca. Katoliško „moderno" gibanje je ena izmed tistih siromašnih zapuščin umirajočega liberalizma, ki jo misli naš vek kapitalizirati in spraviti med ljudi, kakor da bi to vprašanje bilo za našo dobo najvažnejše. V resnici je malenkostno in popolnoma naraven prehodni pojav. Še baviti se ne bi bilo treba ž njim, če bi se ne bilo tudi nekaterih katoličanov lotilo neko vznemirjenje, da ne vedo, kaj naj počno in kakšne stališče naj zavzamejo nasproti takozvanemu „modernemu" katoli-čanstvu. Posebno je užalostilo nekatere postopanje znanega voditelja italijanskih »krščanskih demokratov" , Don Romola M u r r i j a, ki ni zadovoljen z zadnjo papeževo okrožnico o smeri katoliškega gibanja in je ponudil v »Cultura Sociale" socialno demokraškemu voditelju T u r a t i i u, naj se zveže s krščanskimi demokrati. „Murri se izjavlja proti „srednjeveškemu. latinskemu katoličanstvu" in hoče, da si oeikev prisvoji vse pridobitve moderne kulture, se docela demokratizira in se odpo«č svojim starim predpravicam. Ni mu všeč program, ki so ga sestavili na papeževa incijativo italijanski katoličani in navsomoč ruje proti memu. Med italijanskimi katoličani je kriza vedno
večja in treba bo veliko eneržije, markatnih oseb in jasnih nazorov, predno bo mogoče konsolidirati katoliško stranko med Italijani. Na Francoskem je zmeda še večja. Za vsem pa tiči tista misterijozna beseda natolčnica: Katoliška moderna.
Ali ie moderno katoliško gibanje upravičeno? To gibanje ima mnogo analogij v zgodovini, ni novo in zato ga tudi ni težko razložiti. »Moderni" katoličani ne razumejo ne krščanskega naziranja ne modernega. Strem<jo za idealom, ki ga ni in se lovč za frazami. Kaj pa je in kakšno je ti it« „mo derno" naziranje, ki naj se mu katoličanstvo prilagodi? Če vprašaš »modernega" človeka, kaj veruje in kaj vč, ne more odgovoriti ne na prve, ne na drugo vprašanje. Eni na primer verujejo v Fichtejev ali Heglov „ab solut", v »neskončni progres", v »notranjo brezmejnost človekovo", v »relativnost vse ga", »afirmacijo bitja" in »vsevečni ideal resnice, dobrote in lepote", drugim imponira večna materija, sila, razvoj, napredek, vedeti ; pa nikdo nič ne mara, ker je itak vse le ; relativne. Kar pa vsi vedo, je to, da se je krščanstvo preživelo in da je treba biti »moderen". Pri Slovencih je to gibanje seveda skromno in še v povojih, drugod se s temi problemi ukvarjajo bolj resne. Adiles meni, da sploh nobeno svetovno naziranje ne more biti brezpogojno za vse veljavno, ker je odvisno od temperamenta in čutnega razpoloženja posameznika, drugi pogrevaj« stare filozofe, ta Schopenhauerja, oni Kanta. Pa še s temi niso vsi zadovoljni. Ponekod se postali tudi že pobožni. Budizem jim je všeč, tudi v Platonovem idealismu marsikdo najde mnogo lepega; kdor hoče biti pesimist, se lahko naslanja na Hartmanna, kdor pa ljubi življenje, nevkročeno strast, ta vzame v roko Nietzschejevo „Die frohliche Wissen-schaft" in tako je vsem ugodeno. Ia če si vsi še tako nasprotujejo, nikdo se ne spotika nad tem, kajti vsi so edini v tem, da je krščanstvo strto in da je zavladala »moderna".
Tej zgolj negativni kulturi se katoličanstvo ne more prilagoditi, ker bi se s tem samo zatajilo Tudi katoličanstvo pozna razvoj, kar je povdarjal že veliki rajni angleški kardinal Newman. V tem razvojnem stanju se katoličanstvo nahajo ravno v naši dobi. Ta razvoj je naraven in upravičen Svetovno naziranje se ni izpremenilo, pač pa so se izpremenile socialne razmere in ves milje, v katerem živi moderen človek. Dandanašnji vlada na eni strani isto brezboštv«, kot v Spioozovem času, ko so hoteli nadzemskega boga nadomestiti z absolutno substanco, ista lascivnost in nravna sprijenost, kot za časa Ludovika XIV., ista indiferentnost, ket za časa pruskega kralja Friderika, ki je dopuščal vsakomur, naj se izveliča, kakor sam vč in znd. Novo je le to, da se je vzdignila ljudska masa, da prihaja na površje delavec, ki je veljal doslej za inferiornega, da se tudi ljudstvo seznanja z vsemi problemi, ki oživljajo našo umsko in nravno prosveto. Kato ličanstvo se temu toku prilageduje, proti umski anarhiji pa se bojuje sedaj ravnotako, kot se je doslej vedno v vseh vekih Spominjamo se nekega demokraškega gibanja okoli XII. in XIII veka, ki je bilo še sil-nejše in mogočnejše, kot sedanje. Bilo je za časa albingenških vojsk. Nižje ljudstvo je smatralo cerkev za aristokratiško, nastale so divje herezije. Tedaj se je pojavil sveti Frančišek Asiški, demokrat v najplemeni-tejšem smislu. Sebe ni prilagodil toku, pač pa je preosnavljal ljudi, jih spreobračal in jim odkrival tajne krščanskega evangelija, ki ne pozni razlike med ubogimi in bogataši. Bilje moderen, bolj moderen kot here tiki njegove dobe. Imel je jasne nazore, požrtvovalno srce in nevpogljivo voljo. Kar manjka takozvanim »modernim" katolikom pa so ravno jasni nazori.
Kaj naj storč italijanski in francaski katoličani? Naj se mari letijo dela „pono trevanja katoličanstva" ? Kar jim je po naših mislih najbolj potrebno, je pač lastno po-netranjevanje Moderni avtonomni morali naj postavijo nasproti kršiansko heteronomne, ki ne uničuje človekove samoodločbe, načelu strajnega individualizma pa načelo skupnosti, ki je podrejena zakonu avtoritete, ta avtoriteta služi edinosti naziranja, uravnava vse sile, neti ogenj pravega prepričanja in pobija dvome. Kar „modernim" italijanskim in francoskim katoličanom manjka, kar manjka sicer plemenitemu Don Murriju, te je sila prepričanja. Moderno naziranje jim imponira, ker ne Vedo, da je to naziranje prehodno. Italijanski katoličani pa bedo tudi brez Murrija svoj progam uveljavili. Uveljavili ga pa bodo zato, ker je tudi takozvano moderno katoliško g banje prehodno. Konečno obvelja tudi tu: Kdor ni z menoj, ta je preti meni.
KS T*
---------------------------------------------------■j--------___- ~______■ ^ ___u ............................"it-......ii................................1111IIIIUIIHIM
G i. oMstom, cerkvenim in društvenim zborom
Maše za mešane glasove.
priporočamo :
Fajgel. Op. 09. Missa „Jesu, Be* Gloriae",
za 4 glasove, partitura.........
Foerster, Op. 15. Missa S*. Caeciliae, part. 4 glasovi..............
Foerster, Op. 56. Missa St. Francisci Sera-phici, part..............
4 glasovi po.............
Foerster, Op.__82. Slovenska maša w čast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z
orglami, part.............
Foerster, Op. 85 Missa B. M. V. Immacu-latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . glasovi po .............
Goller, Op. 25. Missa B. M. V. de Loretto,
part. ...............
4 glasovi..............
Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii
Gonzagae, part............
4 glasovi..............
Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo-
yola, za 4 glasove, part.........
Gruber, Op. 96. Missa Bominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Ro-
sarii B. M. V., part..........
4 glasovi po.............
Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. Hladnik, Op. 34. Missa pro defunctis pro
quatuor, tribus vel una voce, part......
Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Oregorija Riharja, part. in 4 glasovi .... Hladnik, Op. 50. Missa salve Begina, part.
in 4 glasovi.............
Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro defunctis, part.............
Hribar P. Angelik O. S F. Missa St. Antonii
Paduani, part. in 4 glasovi......
Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part. 4 glasovi..............
Kimovec, Requiem. Voce rnedia una cunt organo concinendam.............
Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem
S. S. Salvatoris, part.........
4 glasovi..............
Schweitger, Op. 27. Missa in honorem Ss.
Angelorum Custodum, part......
4 glasovi..............
Schweitser, Op. 26. Missa in honorem S. S.
Infantis Jesu, part..........
4 glasovi..........
Schzueitger, Op. 18. Messe zu Ehren des
hI. Johannes d. Taufers, part.....
Vurnik, Missa pro defunctis, part. . . .
Razno za mešan zbor.
Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces), part.................
Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . Foerster, Op. 54. Gradualia tractus et sequentiae pro dominicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato sancto (ad IV. voces), part. Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inae-
qual. aut 1 voce cum organo), part.....
Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanctorum, in festis B. M. V. et ex proprio
sanctorum (ad IV. voces), part.......
Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus
(ad IV. voces), part...........
Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo, part.................
Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena pesmarica, broš.............
Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena pesmarica, broš.............
Goller, Op. 5—12. Pange lingua (Tantum ergo),
part................
4 glasovi...........° \ '
Hladnik, Op. 15-16. Marijinih pesmi, part .
Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi
za mešan zbor, part...........
Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo Ss. Corporis Christi, part.................
Hladnik, Op. 24. „Ave<-. 17 Marijinih pesmi, part. Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam
et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo.
Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, part..............
Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36
obhajilnih, presv. Ke njega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part..........
Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi,
part.................
Hladnik, Op. 43.—10. Velikonočnih pesmi in
Regina coeli laetare, part.........
Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . . .
glasovi posebej po...........
Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. Hladnik, Op. 48. Ofertorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljek, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), 1. zvezek, part. . . .
Cena s poštnino.
K 1-30 „ 1-70 „ i "80
„ 2'90 „ 0-35
„ M0
, 2-10 , 0-35
„ 2-98 „ 1-06
„ 2-04 „ 1-30
„ 1-54
„ 2-50
, 2-10 , 0-25 , 0-90
, 1-10
, 3-20
2'60
M0
2*20 3-20 1-16
M0
6*20 2-60
1-90 0-82
1-30
0-58
2-50
1-10
0-80
0-80
3-30
0-60
4-30
0-70
0-50 1 -00
1-30
2-14 M6
no
0-25 0-90
0*60 2-10
0-90
M0
2-70
0-50
1-30 MO
3-20
0-35
1-10
Cena s poštnino.
K M0
1-10
M0
1-70
0-36
2-10
1-40
1-40
0-35 MO
1-90 3-80
1-70
2-10
1-60
0-15
1-10
0-90
2-10
1-fi0 170
Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. .
Hladnik, Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnih pesmi, part..............
Hribar P. Angelik in P Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. I.zvezek: Dvaj-
set mašnih, part...........
Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . Hribar P Angelik in P. Hugolin Sattner, Isto
II. zvezek 23 Marijinih, part......
4 glasovi..............
Hribar !' Angelik, Slava Brezmadežni ob
petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . .
Kimovec, Tantum ergo, part.......
Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . ,
Mitterer, Op. 80. Laudes Ss^ Sacramenti,
12 Tantum ergo, part..........
4 glasovi..............
Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................
Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za
mešani in štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi
Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part.
in glasovi..............
posamezni glasovi po.........
Pogačnik, Op. 8-12. Marijinih pesmi, part. 4 glasovi..............
Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part. . Sattner P. Hugolin O S. FPostne pesmi,
part.................
glasovi...............
Sattner P. Hugolin O. S F, Slava Jezusu.
Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. . . . „ 3-30 4 glasovi.............. i-3
Fresch, Op. X. Enchiridion fur Pfarr-
kirchenchore. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesange fiir 4—6
gemisehte Stimmen. Part.........,1-88
4 glasovi..............° 2-12
Maše za jednake glasove.
Auer, Op. 2» Missa B. M. V. Immaculatae
de Lourdes fiir 4stimmigen Fratienchor, part.	„ 1-54
4 glasovi..............> i-ie
Edenhofer, Messe in D. Fiir eineSingstinime, part.	, 1-30
glas................„ 0-30
Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost.
ad IV. voces aequales, part................1-30
4 glasovi............... 1-40
Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio,
Communione et Responsoriis, part. in glasovi .	„ 3-fiO Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za
tri ženske glasove, part....................0-70
Ruta, Op. 4. Missa S« Thomae de Villa-nova. Kurze und leichte Messe fiir vierstim-
migen Mannerchor, part.......... 2-14
4 glasovi............... 1-30
Schmeitger, Op. 11. Messe in C dur fiir vier
Mannerstimmen, part..........„ 1'66
4 glasovi po.............I o-27
IVeber, Leichte Messe fiir zwei gleiche
Stimmen..........................j-go
2 glasa.............. .	" 0-40
Raznoterosti za jednake glasove.
Arnfelser, Op. 80. Fiinfzehn ,,Tantum ergo"
fiir eine, z\vei und drei Oberstimmen (za orgle
ali harmonij), part.'..........
sopran.............
alt........:.......;
Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales, part.................
Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad 1, 2 et 3
voces, part..............
Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica
za moški zbor, broš...........
Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part......
Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo-
glasno petje, part............
Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus.
Ad IV. voces aequales, part........
Spindler, Spremijevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez..............
Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . vez. eleg. zlata obreza.........
1-90 0-41 0-23
0-60
0-80
2-20
1-70
0-60
0-50
4-30
1-20 1-60
Preludije (za orgle) za cerkv. porabo.
Bach, Orgel-Album..........„ 3-90
Blied, 160 OrgelstUcke........„ 3 80
Brosig, Ausgewahlte Orgel-Compositio-
nen, 5 zvezkov po....................3-80
Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und Praludien	„ 2 98
Fischer-Album (Palme)..........„ 2-60
Geissler, 16 Tonstiicke fiir die Orgel . .	„ 1-30
Hesse, Ausgewahlte OrgelstUcke . . .	„ 1-30
Hesse-Album (Zanger)...........3.90
Hladnik, Op. 4o. Božične predigre . . .	„ Mo
Komer, Der praktisehe Organist . . .	„ 390
Kothe, Praludienbuch fur Orgel . . . .	, 3-90 Kothe. Handbuch fiir Organisten:
I.	Teil: Fiir Mindergeiibte..........5-70
II.	Teil: Fiir Geiibtere.........„ 5.70
III.	Teil: Bah s Fugen und Praludien (Zahn) .	I 5-70
Cena s poštnino.
K 1-30
. •
„ 2-60 , 2-70 » 1-54
. T30
Liebig. Sechs Festspiele zvezek I. in 11. po Mendelssohn, Compositionen (Volckmar). .
Rinck-Album (HSnleln).........
Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . Ttipfer, 71 Kadenzen und kleine Vor-spiele...............
Volckmar, Orgelmagazin (10 Abteilungen Tonstiicke fiir die Orgel mit und oline Pedal,
so\vie fiir Harmonium).........10-38
Volckmar, 4 Festspiele........„ 1-90
Volckmar, 10 Festspiele........„ 3-80
Op. 320. 6 FestprSludien . . .	„ 1-30 , Orgel-Album, zvezek I. lahko, II.
težje, III. umetno po..........B 1-95
Volckmar, Orgel-Archiv: I. zvezek: Vor- und
und Nachspiele............„ 1-95
II.	zvezek: Trios und Fugen.......„ 1-95
III.	zvezek: Chorale..........„ 1-95
IV.	zvezek: Grosse Tonstiicke ........1-95
IVolfram, PrSludien-Album......„ 1-30
IVachs, La Chapelle Chatolique za harmonij
in orgle, part........'.....„ 2' —
Westbrook, Prfiludien-Album fiir Harmonium
oder Orgel, part............ o--
IVolfram, Praludien-Album......"1-30
Haydn, Harmonium-Album (L6\v) . . . . " 1-54
Raznoterosti za teoretično in praktično porabo.
Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholisehen
Kirchenmusik, broš...........
Birkle, Katechismus des Choralgesan-
ges, broš..............
Foerster, Teoretično-praktična pevska
šola, broš..............
Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . . Uettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufenweiser, griindlicher Anordnung zum Selbst-
unterricht, I. in II. del, broš. po......
Mettenleiter, dtto III. del.........
Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend, unter Beriicksichtignng des Spieles beim katholisehen Oottesdienste, broš. . . . Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium-Schule fiir den kirchlichen Oebrauch mit iiber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper - Responsorien, Prafationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš.
Razne koralne knjige.
Officium majoris Hebdomadae a dominica in Palmis usque ad sabbatum in albis. Cum cantu, vez..............
Graduale de tempore et de Sanctis. Cum
cantu, vez...............
Vesperale Romanum, vez........
Psalmi officiorum, hebdomadae san-etae (Haberl), vez...........
Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C.
(Haberl), vez.............
Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja)...........
Ordinarium missae (ljudska izdaja) . . .
Psalterium vespertinum (Haberl), vez. . .
Processionale Romanum, rudeč in črn tisek, vez.................
Ordinarium missae, vez........
Officium defuntorum, vez........
Magister Choralis (Haberl), vez.....
Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez............
Epitome Gradualis Romani, vez.....
Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . .
Uritt, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae ...
„ 3-20
„ 2-20
, 1'70 „ 3-40
» o-—
„ 3-80 , 4-52
9-30
7-50
, 5-32
, 7-08 , 5-28
, 1-20
, 0-72
, 0-41 , 0-41 , 1-08
, 1-80
0-84
1-08 1-68
5-28 3-36
2-40
3-66
1-90
2-40 2-80
3*10 (>•30
Gospodje organisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo denar naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je v
Za (ilasovir.
^Lierj/enTeoretično-praktična klavirska
šola. Zvezek I. in II. po........
Isto, zvezek III. po.....
„ IV. po ..........
Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki, broš. po.............;
Kiihler. Praktisehe Klavierschule, vezano
Za društvene zbore.
AljaS, Slov« nska pesmarica, z notami za
moški in mešan zbor I. in II. del po ... .	„ 1-50 Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero-
glasno petje.............. 1 -(>&
Ferjančič, Venček narodnih pesmi, I. in
V. zvezek po...............0'oo
Kimovec, Venček narodnih pesmi . . .	„ 0'4o
Ocvirk. Nageljni. Pesmi za mešane in moške
glasove................ 2-10
Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez.	, 1-30
»	»	„ » , II. del, vez.	„ M0
poslati naprej po nakaznici, ali pa navedenih zneskih že vračunjena.