Poftnlna plačana v gotovini ttev. 237 V Ljubljani, sreda 18. oktobra 1939 Uto IV Pogajanja med Turčijo in Sovjeti so se razbila zaradi sovjetskih zahtev glede Balkana Sovjeti so zadnji hip turškemu zunanjemu ministru postavili nesprejemljive zahteve - Napovedi o bližnjem podpisu vojaške pogodbe med Turčijo ter Anglijo in Francijo Moskva, 18. oktobra, o O obisku turškega zunanjega ministra v Moskvi je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je ta obisk bil vrnitev svoječasnega Potemkinovega obiska v Ankari. Bivanje turškega zunanjega ministra v Moskvi je služilo izmenjavi misli med turško in sovjetsko vlado. Izkazalo se je, da se obe državi strinjata v volji za ohranitev miru ter medsebojnih prijateljskih odgnošajih in da sta vedno pripravljeni porazgovoriti se o vprašanjih, katera se tičejo koristi obeh. Turški zunanji minister je ponoči odpotoval ^ v Ankaro, da bo svojo vlado obvestil o sovjetskih zahtevah in predlogih. Carigrad, 18. okt. m. V zvezi z odhodom tur* sitega zunanjega ministra Saradzogla iz Moskve poročajo iz Ankare, da je turška vlada pooblastila svojega zunanjega ministra, da odkloni podpis za načrt sporazuma, kakor ga je predlagala sovjetska vlada. Turška vlada je določila 6voje stališče tako: Turčija je pripravljena vsak trenutek prevzeti pobudo za organizacijo bloka balkanskih dTŽav, toda pod pogojem, da mora ta blok ostati popolnoma nevtralen. Turčija je pripravljena dati iz- javo in 6e slovesno obvezati, da bo ostala nevtralna celo v primeru, če bi Rusija stopila v vojno s Francijo in Anglijo. Turčija bi začela vojno le tedaj, če bi Italija hotela Turčijo napasti. V tem primeru bi se Turčija prvi dan znašla ob strani Francije in Anglije. Glede Dardanel je Turčija pripravljena izvajati določila sporazuma ▼ Mon-treuxu. Če bi bila katera od balkanskih držav napadena in če bi sama ne izzvala napada, bi Turčija posredovala z vso svojo voijaško 6ilo ter pomagala braniti ozemeljsko neodvisnost napadene države. Po poročilih iz Moskve je sovjetska y^a y zadnjem trenutku stavila nove predloge, ki jih pa Turčija ni mogla sprejeti. Sovjetska Rusija je takoj v začetku pogajanj zahtevala, naj Turčija prej prizna: 1. Razdelitev Poljske. 2. Ustanovitev bloka balkanskih držav, ki bi se naslonil na Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. „ 3. Turčija mora vplivati na Romunijo, da vrne Sovjetski Rusiji nekatere dele svoje države. (Besarabijo, op. ur.) Predsednik sovjetske republike Kalinin odgovarja na Rooseveltovo pismo Rusija ne bo ogrožala finske samostojnosti jondon, 18. okt. Rooseveltova poslanica predsedniku Sovjetske Rusije Kalininu, katero so včeraj objavili ameriški listi, opozarja na dolgo prijateljstvo, ki vlada med Ameriko in Finsko, ter izraža toplo željo ,da ne bi Sovjetska Rusija zahtevala od Finske česa, kar bi povzročilo, da preneha prijateljsko in mirno raz-pierje med obema državama, in da bi trpela njuna neodvisnost. \Vashington, 18. okt. Predsednik Sovjetske Rusije KaHnm je odgovoril predsedniku Rooseveltu, da je neodvisnost Finske sovjetska vlada iz lastne volje priznala 21. dec. 1917 in da je nedotakljivost Finske zagotovljena v mirovni pogodbi z dne 14. oktobra 1920, podpisani med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Kalinin dodaja, da so s tem točno orisana temeljna načela vzajemnega razmerja med Sovjetsko Rusijo in Finsko in da sedanji razgovori potekajo po teh načelih. Edini cilj teh razgovorov je utrditev tega razmerja in utrditev prijateljskega sodelovanja med obema državama, da bi s tem zagotovila varnost sovjetske Rusije in Finske. Po neuspehu poga|an| za črnomorsko pogodbo: Italijanska prizadevanja za mir in nevtralnost balkanskih držav Rim, 18. oktobra, m. Italijansko časopisje so bavi z vprašanjem rusko-turških odnosov in z ruskim vplivom na balkanske države ter opozarja na nevarnost, ki bi iz tega položaja lahko nastala. >Zato s® toliko trudimo to dni za sodelovanje med Italijo in balkanskimi državami. JasM je, da^ Jugoslavija, Grčija in Romunija mislijtj, da bi se mogle izogniti nevarnosti edino z odločnim posredovanjem Italije, ki bi se mogla postaviti na želo bloka balkanskih držav in širšega gospodar- skega sodelovanja.« Italijansko časopisje ponatiskuje tudi članke angleških dnevnikov o balkanskem vprašanju. Angleški listi namreč pravijo, da Italija ne začenja nobenih vojnih pobud in da zahteva razširitev svojih miroljubnih prizadevanj na Balkan. V Londonu in Parizu prevladuje prepričanje, da bo novi italijanski veleposlanik Bastianini seznanil angleško vlado s stališčem Italije glede načrtov *a boljše in trdnejše ravnotežje na Balkana. Dva poskusa manjšega letalskega napada na angleško obalo 18. oktobra, o. Nemško letalstvo je rat napadlo severno angleško obalo in pomorska op°rigga na 0rkneyskih otokih. Ob 10.30 v i £ i JUSeni naPad na zaliv Scapa Flow. Napad 80 'zved>a 5tm letala. Dve bombi sta padli neposredno v bližino vojne ladje »Ironduke« ter K1! TrnnHiJk* p,oškodov.ana. Človeških žrtev ni bilo. j ®tara ladja, ki je, bila razoro- zena p0TT2°^jflY‘»ndonskega pomorskega sporazuma. Uporabljali so jo nato kot skladi??«* in šolsko ladjo. Neko nemško letalo je strmoglavilo v plamenu, ker je bilo zadeto od izstrelka protiletalskega topa drugo pa je bilo poškodovano. Drugi napad je bil na Orkneyske otoke od 12.30 do 14.30. Tja sta priletela dva nemška bombnika, ki pa nista mogla povzročiti nobene škode Štiri angleška lovska letala, ki so se dvignila preganjat Nemce, so uničila eno nemško letalo. Med napadom sta dve bombi padli ria otok Flotta, tretja pa na otoček Hoy. Pri tem ni bilo nobenih žrtev. Angleški lovci ter protiletalske obalne baterije so Nemce nagnale v beg. Iz sestreljenega nemškega bombnika je en pilot s padalom skočil in se rešil na otok Hoy, kjer so ga prijeli. Med napadom je nekaj bomb padlo tudi v vodo blizu vojaške patrolne ladje »Stola«. Ladji se ni zgodilo nič. O teh napadih sta poročala predsednik vlade Chamberlain ter mornariški minister Churchill ▼ poslanski zbornici. Angleška letala so napadla nemško mesto Emden, ki leži blizu holandske meje. Pri obstreljevanju angleških letal, so Nemci streljali na holandsko ozemlje, zaradi česar se je angleška vlada v Berlin pritožila. Nemške izjave o selitvi nemških manjšin Francozi poročajo o presenetljivem preseljevalnem načrtu, po katerem naj bi Cehe poslali v Sovjetsko Rusijo Berlin, 18. okt. m. Načelnik nemškega odposlanstva, ki je vodilo pogajanja zaradi izselitve Nemcev v Rigi i„ v tallinu von Twardowski je včeraj izjavil, da j© nemška vlada sklenila, da bi vse nemške manjšine sčasoma preselila v rajh, da s tem rajh okrepi. Prvi pridejo na vrsto Nemci iz Litve. Hkratu pa bi s tem odstranila vse nesporazume med Nemčijo in državami, v katerih bivajo nemške manjšine. Tako rešeno manjšinsko vprašanje naj dokaže odkritosrčno željo Nemčije za trajno pomiritev Evrope. London, 18. oktt. o. Danes je dopotovala ▼ Moskvo posebna komisija, ki bo razpravljala s so-vjetskimi voditelji glede preseljevanja Nemcev iz Sovjetske Rusije v Nemčijo. Berlin, 18. okt. in. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je včeraj govoril o številu nemških manjšin, ki so raztresene po Evropi. Te manjšine so razdeljene takole: v Estoniji 16.000, v Letonski 62.000, v Litvi 35.000, v Galiciji 150.000 v Romuniji 750.000, v Jugoslaviji 600.000, na Madžarskem 480.000 in na južnem Tirolskem 200.000. Skupaj je torej 2.2 milijona nemških manjšin, ka- ske6 j^Seai° del°ma MSOliti V Mh0dne p0li‘ »„• 18\°!kt; o. Havas poroča: Po zanesljivih . i arskih podatkih je nemški kancler Hitler spre-•!f‘Ja"TLnar?dno socialističnega ideologa Haus-hoferja o obsežnem preseljevanju Nemcev iz po- ^aVihIr0[>e- ,Kancler Hitler sa'“ izdeluje - 28 *° SelUeV- NemCe W nastanili na češkem m na zahodno poljskem ozemlju. Cehe bi preselili v Sovjetsko Rusijo, na nji- hov0„m?: ° b', .priSli Nemci iz Banata. Sedmogra-ški Madžari, ki so pod oblastjo Romunije, bi se preselili na Madžarsko in sicer v tiste kraje kjer zdaj prebivajo madžarski Nemci. Te Nemce bi poslali pa na Sedmograško, kjer so že močne skupine Nemcev, b tem bi na Romunskem Sedmo-graškein nastal močan nemški otok, glede katerega bi Hitler zahteval, da pride pod pokroviteljstvo Nemčije. Spričo teh fantastičnih francoskih vesti se poraja samo vprašanje, ali bi bile s takimi načrti zadovoljne države, ki se iih to vorašanie zlaMi tiče- Nadaljevanje pogajanj med Turčijo in Sovjetsko Rusijo je bilo vezano s prejetjem imenovanih zahtev. Ker pa je bil turški odgovor odklonilen, so se pogajanja ustavila in je turški zunanji minister Saradzoglu odpotoval iz Moskvi. Ankara, 18. okt. o. Poluradno poročajo, da pogajanja za sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči med Turčijo ter Anglijo in Francijo ugodno napredujejo in da bo ta pogodba morda podpisana še ta teden. Nemški poslanik v Ankari von Papen, ki je pripravljal pogodbo med Rusijo in Turčijo, je zaradi vrnitve isarad-zogla iz Moskve, odpotoval v Berlin. Ankara, 18. okt. o. Predsednik turške vlade Refik Sajdan je govoril na seji odbora turške ljudske stranke in poročal o razlogih, zaradi katerih ni med posvetovanji v Moskvi prišlo do podpisa pogodbe med Rusijo in Turčijo. Ruska vlada je turškemu zunanjemu ministru predložila svoje zahteve v sedmih točkah. Te zahteve so bile take, da jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z obveznostmi Turčije do Anglije in Franncije, niti s sporedom posvetovanj, kakor je bil določen in uradno sporočen Turčiji pred odhodom zunanjega ministra v Moskvi. Turčija teh pogojev ni mogla sprejeti zaradi svoje lastne varnosti. Ustavitev pogovorov v Moskvi pa ne pomeni ustavitve prijateljskih odnošajev med obema državama. Bukarešta, 18. okt. V zvezi z odhodom turskega zunanjega ministra Saradzogla iz Mo6kve poročajo uradno, da ne bo nobenega sestanka med Gafencom in Saradzoglotn ne v Konstanci ne kje drugod. Saradzoglu 6e bo vrnil naravnost v Turčijo. V romunskih političnih krogih so 6noči zavračali glasove, razširjene iz več virov, da naj bi bila Romunija kriva prekinitve turško-sovjetskih pogajanj, in izjavljali, da Romunija in Sovjetska Rusija ne potrebujeta posredovalca. Na zahodnem bojišču spet zatišje Pari«, 18. oktobra. Snoonje uradno poročilo francoskega poveljstva se glasi: Krajevne akcije na vsem bojifiču. Navzlic temu ni prišlo do nobenih sprememb. Pehota je nastopila na več točkah. Naša križarka je zaplenila na Atlantskem oceanu nemško trgovsko ladjo. Sestanek severnih državnih poglavarjev v Stockholmu Stockholm, 18. oktobra. Tik pred sestankom državnih poglavarjev severnih držav je švedski zunanji minister dal poročevalcem listov tole izjavo: »Štirje državni poglavarji, ki se bodo danes sestali skupaj s svojimi zunanjimi ministri, zastopajo severne države, ki so trdno odločene vzajemno braniti svojo nevtralnost in svojo popolno politično neodvisnost. Prepričan sem, da bo ta sestanek utrdil stališče, ki smo ga zavzeli že v začetku vojne. Pri tem si zmerom prizadevamo, da živimo v dobrem razmerju z drugimi državami. Preseljevanje bivše poljske vlade po Romuniji Bukarešta, 18. oktobra. Bivši predsednik poljske republike Moscicki se je preselil iz Bicaza v Crajovo, maršal Ridz-Smigly, ki je doslej stanoval v Crajovi, se je pa nastavil v Driagoslavlu, v neki vasici v Visokih Karpatih. Polkovnik Beck je pa na vožnji v Moreni nevarno obolel v Kronstadtu za pljučnico. Ostali člani poljske vlade žive, kakor je znano, že od začetka oktobra v kopališču Mehadiji. Samo francoska zahodna Afrika lahko postavi danes v boj milijon mož, vse _ francoske kolonije pa dva milijona vojakov in pol milijona strokovnih delavcev, je izjavil francoskim listom senegalski poslanec Diouf. Sloviti nemški protestantovski pastor Niemoller, ki je že dalje časa v koncentracijskem taboru in je bil med svetovno vojno poveljnik neke slovite nemške podmornice, je prosil, da bi ga pustili na bojišče kot navadnega vojaka. Turška vlada je prepovedala uporabo zasebnih avtomobilov v krajih, kjer je dovolj železnic. Ameriška vlada je sestavila protiletalsko brigado in jo odposlala v Panamo, da bo s protiletalskimi topovi zastražila kanal. Finska javnost je zelo zadovoljna s pismom, katerega je predsednik Roosevelt poslal sovjetskemu predsedniku Kalinin. Poveljnik bolgarskega letalstva polkovnik Bojdev se bo te dni vrnil v Moskvo, kjer bo nada ljeval letalska in druga pogajanja s Sovjet eko Rusijo. Ameriški zunanji minister Cordel HulI je izjavil da bi Roosevelta morale povabiti vse vojskujoče se države, če hočejo, da bi posredoval za mir. Danes so v Estonski vse telegrafske in telefonske zveze pretrgane in ustavljen po cestah ter po železnicah ves promet, ker bodo danes vkorakale sovjetske čete v Estonsko. Vesti 18. oktobra Nova meja med Rusijo in Romunijo je še vedno popolnoma zaprta in so Rusi razstrelili celo nekatere mostove na obmejnih rekah. Boji med sovjetskimi četami in Japonci so se spet z vso silo začeli na meji Mongolije. S tem je konec premirja med Japonci in Rusi, sklenjenega po nemških prizadevanjih. Nemško propagandno ministrstvo izjavlja, da bivši, vojni minister general Blomberg ni zaprt kot nasprotnik sedanje vojne, marveč da živi kot zasebnik v neki bavarski vasi. Bivši poljski maršal Rvdz-Sniiglv je zaprosil romunske oblasti, naj mu določijo za bivanje kak drug kraj, ker je v Krajovi preveč izpostavljen raznim žalitvam. Snotni sestanek finskega parlamenta je bil odpovedan zaradi konference v Stockholmu. Finska ne bo poslala svojega delegata v Moskvo pred koncem te konference. Sele potem se bo sestal finski parlament in bo dal navodila zastopniku, ki jih bo ponesel v Moskvo. Švicarska vlada je sklenila ustanoviti koncentracijsko taborišče za vojne begunce iz Nemčije in iz Francije in za vse politične emigrante, ki bi lahko bili kakorkoli nevarni državi. Poročila o prvem nemškem letalskem napadu na angleški Edinburgh so zelo pisana. Eno angleško poročilo pravi, da so bila sestreljena štiri nemška letala, drugo pa, da jih je bilo sedem. Eno nemško uradno poročilo pravi, da sta bili zadeti dve angleški bojni ladji, drugo, ravno tako uradno pa trdi, da so bile tri. O svojih letalih pravijo Nemci enkrat, da so se vsa vrnila, drugič pa, da sta dve izginili. Kakor vse kaže, bodo uradna poročila v tej vojni najmanj zanesljiva. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj sprejel vrhovnega poveljnika francoske vojske Gamelina in imel z njim dolgo posvetovanje. Nemška podmornica, ki je potopila angleško oklopničo »Royal Oyu< se je po nemških poročilih vrnila v neko nemško luko. kjer so posadko slovesno sprejeli in jo takoj odii-kovali z železnimi križi. Za ministra poljske vlade v Parizu je imenovan tudi genral Sosnovski, ki se je proslavil z uničenjem nemške motorizirane divizije v Lwowu. Trgovska pogajanja med Sov jeti jo in Perzijo (Iranom) so se začela v Teheranu. Podobna so drugim trgovskim pogajanjem, ki so jih ^OVJ.?”.ln}e” zadnje čase s vojimi sosedami. L njuni si skušajo zagotoviti spet politični vpliv v državah bližnjega vzhoda. Sloviti amer. časnikar Knickerbocker je te dni obiskoval razne postojanke na francoskem bojišču in pravi, da take vzgledne vojaške organizacije še ni videl. Postojanke, ki so jih Francozi osvojili od začetka vojne na nemškem ozemlju, so tako utrjene in zavuro-vane, da tvori Maginoti jeva črta na tem delu bojišča prav za prav drugo obrambno črto. Angleški trgovinski minister je včeraj poslancem v zbornici odgovarjal na vprašanja o poteku trgovskih pogajanj s Sovjetsko Rusijo. Poslance je zlasti zanimalo ali bo trgovina med Anglijo in Rusijo vsaj tolika, kakor med Rusijo in Nemčijo. Nemški listi trdijo, da so Nemci že gospodarji severnega morja, Angleži pa jim odgovarjajo, naj povedo, ali je od začetka vojne ena sama nemška ladja prišla v Severno morje ali iz njega. Nemški listi na ta vprašanja ne odgovarjajo. Nemška trgovska zbornica je sklenila poslati v države, ki so prej jemale večino nemškega izvoza, posebno odposlanstvo, ki bo preučilo škodo, katero je nemška trgovina utrpela zaradi konkurence italijanske trgovine od začetka vojne. Ta konkurenca je taka, da močno vznemirja neinške gospodarstvenike. Italija je že ta čas osvojila n. pr. ves južnoameriški tekstilni trg. Brat Otona Habsburškega, nadvojvoda Robert, je odpotoval v London, kjer bo nabiral prostovoljce za avstrijsko legijo, ustanovljeno v Franciji. V zvezi z izselitvijo šolskih otrok iz Londona je tu li angleška kraljeve rodbina odposlula princesi Elizabeto in Margareto »nekam na deželo«, kakor pravi uradno poročilo, sestavljeno strogo po določilih cenzure, da se pri stvareh, ki so v zvezi z vojno, ne smejo navajati krajevna imena. Nasprotniki sedanjega reda v Nemčiji so začeli med drugim širiti tudi letake z neko prerokbo iz 12. stol. Prerokba govori o svetoT* ni vojni, o odstavitvi cesaria in o tem, da bo Nemčija pod novim voditeljem dosegla višek moči, potem pa bo prišla vojna, ki bo Nemčijo uničila in bo od nje ostala samo majhna državica s katol. vladarjem... Nemške oblasti to propagando zelo preganjajo. Romunska vlada je sprejela sklep o uvedbi obvezne povojaške obrambne službe in obvezno delovno službo za moške in ženske od 14. do 70. leta. Trgovska pogajanja med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo so se začela včeraj v Moskvi. Včeraj je bila tudi podpisana nova trgovska pogodba med Sovjeti in Litvo. Nemško vojno poveljstvo poroča, da so vojaške operacije na Poljskem končane. To poročilo je tretje ali četrto, ki naznanja zaključek bojev na Poljskem. Boji s posameznimi oddelki poljskih čet po drugih poročilih še trajajo. Predsednik Sovjetske Rusije Kalinin 5e ni odgovoril na Rooseveltovo posredovanje, naj Rusija spoštuje finsko nevtralnost. Bivanje voditelja nemške policije Himmlerja v , P? poročilu agencije United Press služilo pripravi neinško-italijnnsko-sojet-skega sestanka na italijanskih tleh. Na tem sestanku bi skušuli Nemci pregovoriti Italijo in boljševike za vojaško sodelovanje z Nemčijo. 40.000 palestinskih Arabcev je že stopilo v angleško vojsko. Če bo potreba bodo Palestino hr* nile samo arabske in judovske čet' Kraljica Marija predsedovala seji odbora za zaščito otrok Belgrad, 18. okt. ra. Včeraj popoldne je bila v Starem dvoru iirša seja odbora predstavnikov unije za zaščito otruok, predstavnikov vlade, banovin, mestnih občin in generalnega štaba. Skupno se je sestanka udeležilo 120 oseb. Sestanek je vodila osebno kraljica Marija, ki je prišla v Stari dvor skupaj s kneginjo Olgo. Kraljica Marija 6e je najprej pozdravila z vsemi prisotnimi in imela takoj nato kratek nagovor, v katerem je izrazila svoje zadovoljstvo, da se je zbralo toliko število funkcionarjev raznih zavodov pri 6kuipnem delu za zaščito otrok. Nato je poudarila, da samo skupno delo vlade, banovin, mest in zasebnikov more roditi uspehe. Nato je tajnik prebral splošna navodila za mesta glede preskrbe otrok v primeru vojne. Nato so govorili general Borivoje Ristič kot zastopnik ministrstva za vojsko in mornarico, dr. Stevan Ivanič kot zastopnik ministrstva za socialno politiko, Adam Maksimovič kot zastopnik fi-n-' ega ministrstva in dr. France Goršič kot za-storiiik notranjega ministrstva. Takoj nato je kraljica Marija prekinila 6ejo in povabila vse navzoče na čajanko Po krajšem presledku 6e je sestanek nadaljevai in so govorili predstavniki mestnih občin. Po teh poročilih se je kraljica Marija zahvalila vsem predstavnikom me6t za dosedanje delo in predlagala, da se referat sprejme kot obvezno navodilo za vsa mesta. Vsi navzoči so priredili kraljici Mariji in kneginji Olgi pri njunem odhodu navdušene manifestacije. Izjava ministra dr. Budisavljeviča Belgrad, 18. oktobra. Včeraj je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavljevič sprejel predstavnike tiska in se z njimi zadržal v nevezanem razgovoru glede ustanovitve višjega invalidskega sodišča v Zagrebu. Zakaj „Jutro" ne more odgovarjati Današnje »Jutro« se zgovarja na višje sile, zaradi katerih da nd moglo odgovoriti na naše navedbe o dr. Kramerju. To ne drži, zakaj »Jutro« je skušalo odgovarjati takoj v soboto, odgovor pa se je omejil samo na navedbo naših dokazov o Sporazumno je bilo rešeno, da bodo ustanovitve ZVezah dr. Kramerja z marksisti. Pri tem je potega sodišča reševala vsa vprašanja, ki se nana- trdilo, da je bil g. Milan Mravlje, eden prvakov šajo na invalide, višje invalidsko sodišče v Bel- »slovenske JNS, komunistični kandidat leta 1920, gradu. Zaradi rešitve 14.000 zaostalih predmetov I da pa pozneje ni več pripadal komunistom. To — je bilo ustanovljen tudi tretji oddelek višqega in- pri »Jutru« enkrat izjemoma — drži. G. Mravlje, validskega sodišča v Belgradu tako, da bodo ko- po »Jutrovem« priznanju leta 1920 komunistični • •_____ „ l: L-nnoani I \A n f ni mndol nnrnoin _ v •__J.ii 1 _ Ljubljana od včeraj do danes tega so se tatovi vrgli tudi na perilo, ki ga kra: Ljubljana, 18. oktobra. Verniki ljubljanskih župnij so poromali na Brezje prosit za mir Verniki ljubljanskih župnij so preteklo nedeljo poromali na Brezje, da pri Mariji Pomagaj molijo in prosijo za mir med narodi sveta, in še posebno, da bi bile vojne grozote prizanešene naši domovini.. Romanje so organizirali ljubljanski župni uradi, železniška uprava pa je romarjem dala na razpolago poseben vlak, ki je v nedeljo zjutraj ob 7.15 odpeljal nad 700 vernikov proti Otočam. Vernikom se je pridružil tudi pre-vzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, spremljalo pa jih je tudi mnogo duhovščine, med njo skoraj vsi ljubljanski župniki. Romarji so se med potjo z O loč proti Brezjam uredili v procesijo, ki se je med petjem litanij Matere božje pomikala proti brezanski erkvi. Procesija romarjev je prostorno brezjansko cerkev napolnila do zadnjega kotička. Romarjem je pridigal škof dr. Rožman, ki je nato daroval tudi službo božjo, med katero je cerkev odmevala od krasnega ljudskega petja. Po škofovi maši so darovali 6lužbe božje še ljubljanski župniki. Popoldne ob pol 2 je bila v cerkvi roženvenska pobožnost, potem pa so se romarji spet s posebnim vlakom vrnil v Ljubljana Romarji so imeli ves dan krasno vreme. Ljubljanski esperantisti so ustanovili novo društvo Ljubljanki esperantisti so imeli pred leti že svoj Esperantski klub, ki je precej agilno deloval. Potom pa so nastopili v klubu nekateri neljubi dogodki, spričo katerih je banska uprava smatrala, da je klub prekoračil meje svojega delokroga in ga je 30. marca 1937 .razpustila. Od takrat je v ljubljanskem esperantskem življenju zavladalo mrtvilo. Vendar resnični prijatelji tega mednarodnega jezika niso mirovali in so ves čas snovali novo društvo. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor pod predsedstvom g. Golobiča Petra, ki je predložil oblastem nova pravila »Esperant-skega društva Ljubljana«. Banska uprava je juniju letos pravila potrdila in tako je bil snoči v prostorih »Šestice« ustanovni občni zbor novega društva. Zbralo se je lepo število ljubljanskih esperantistov, ki jih je predsednik pripravljalnega odbora Peter Golobič toplo pozdravil ter nato na kratko orisal priprave za ustanovitev novega društva. Odkar je bil razpuščen Esperantski klub, je ▼ Ljubljani manjkalo esperantske organizacije, ki bi povezala številne ljubljanske esperantiste v skupno delo. Nato je povzel besedo agilni in požrtvovalni esperantski delavec g. Jože Kozlevčar, ki je orisal razvoj dogodkov po razpustu Esperantskega kluba. Soglasno so bila nato odobrena pravila novega društva, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Jože Kozlevčar, odborniki Petrič Mica, Hafner Pavla, Savnik Meri, Žganjar Eda »brn Jože in Jordan Jože. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Vovk Alojzij in Dejak Jelka. Predsednik Kozlevčar je nato v jedrnatih besedah podal poglede esperantistov na današnji položaj v svetu. Poudaril je, da bo kljub sedanjim dogodkom na mednarodnem polju vendarle kmalu prišel čas, ko bo prodrl esperanto s svojo idejo miru in bratskega sporazuma med narodi. Esperanto veruje v človeka in v tem je njegova velika sila. Predsednik je nato Še razvil načrt dela novega društva, nakar je bilo lepo espe-rantsko zborovanje zaključeno. Drobna kronika 2enica, ti jo je včeraj pred Zadružno gospodarsko banko zadela kap, o čemer smo včeraj poročali, je 75 letna Frančiška Lužar iz Pance v občini Dobrunje. Zenica je prišla v Ljubljano po opravkih, pa jo je na ljubljanski cesti dohitela smrt. Njeni sorodniki eo danes prepeljali njeno truplo domov. Pet koles v skupni vrednosti 4900 din je bilo t zadnjih dneh epet ukradenih v Ljubljani. Razen dejo, kjer le morejo. ... - Ponesrečenci v bolnišnici. 86 letnega priložnostnega delavca Jožeta Zupanca .je včeraj nekje na Tyrševi cesti povozil kmetski voz. Starček je nec tega meseca vsi zaostali predmeti končani. Na vprašanje časnikarjev, kako je z zavarovanjem delavcev z ozirom na prenos poslov, je mi-* nister dejal, da to vprašanje še proučujejo in da še niso bili izdani nobeni končni sklepi. V nadaljnjem razgovoru se je minister Budisavljevič bavil z zakonom o bolnišnicah in poudaril, da je to boleče vprašanje našega državnega življenja in to se najbolj očitno vidi v pomanjkanju potrebnih bolnišnic kakor tudi v sami opremi že obstoječih bolnišnic. V tem je tudi treba gledati nujnost rešitve tega vprašanja, pa čeprav zahteva vse to ogromne stroške. Po ministrovem mnenju bi bilo treba to vprašanje reševati z velikim posojili, toda istočasno bi bilo potrebno, da se za večje število let naredi program za izgradnjo novih in za izpo- dobil precej nevarne poškodbe. — 17 letni pasar- polnitev obstoječih bolnišnic. V tem programu bi ski vajenec Marjan Vadnjal iz Ljubljane je pade.1 I ki]0 treba za vsal s kolesa in si razbil nos. — Precej nevarne notranje poškodbe je dobil pri karambolu 39 letni delavec Alojzij Velepič. Peljal se je s kolesom, za njim pa je privozil nek osebni avto in ga podrl. — 39 letna poljska dninarica Ana Sršen iz Celja pri Vodicah je padla s kolesa in si zlomila desno nogo. — 38 letnega posestnikovega sina Antona Ručigaja iz Dobena je brcnil v trebuh konj in mu prizadejal nevarno notranjo poškodbo. — 17 letnemu zidarskemu vajencu Vinku Zajcu iz Smart-na pa je konj s tako silo stopil na nogo, da mu jo je strl. — 54 letnega delavca Ivana Šušteršiča iz Stražišča je podrl kolesar in mu nato že vozil s kolesom čez prsa. Šušteršič ima precej hude notranje poškodbe. — 34 letna gostilničarka Marica Zupančič iz Ljubljane je padla s kolesa in si zlomila roko , Žile si je prerezal na roki brezposelni knjigovodja F. M. iz Fužin pri Ljubljani. Ljudje pa so ga našli, še preden mu je odteklo preveč krvi. Prepeljali so ga v bolnišnica kjer so mu hitro ustavili kri in tako preprečili njegov prostovoljen beg iz življenja. Akcijski odbor Vrhovnega socialnega sveta prosi članice in člane vseh ljubljanskih dobrodelnih društev in humanitarnih organizacij, da sodelujejo pri zbiranju odkupnin od razkošja na grobovih ter pridejo po nakaznice v pisarno vse-svetske akcije, ki je v mladinskem odseku mest. socialnega urada v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10, vhod iz veže. Vrhovni socialni vsako leto naprej določiti, kaj bo treba med letom izvršiti, upoštevajoč pri tem vse tisto, kar je najnujnešje. Na vprašanje časnikarjev, kako je s prenosom poslov iz ministrstva na bansko oblast banovine Hrvatske, je minister Budisavljevič povedal, da je izdaja te uredbe samo dejanska izvršitev uredbe o banovini Hrvatski. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje so pridržani predmeti, ki se nanašajo na vso državo kot n. pr. sklepanje in inzvajanje mednarodnih konvencij in pogodb, ki se tičejo zdravstvenih in socialnih vprašanj, dalje pripravljanje zakonskega načrta za splošna načela za delavsko pravo in zavarovanje. Uredba je že gotova in bo v enem ali dveh dneh objavljena. Na koncu je minister Budisavljevič obvestil časnikarja da je bila vsota 55 milijonov dinarjev, namenjena za pomoč družinam obveznikov, ki so bili poklicni na vojaško dolžnost, dostavljena Poštni hranilnici tako, da se bodo takoj brez vsake ovire izplačale družinam na njihov naslov podpore, ki jih je določil odbor za podpore Tenorist Slavko Lukman se je vrnil domov Ljubljana, 18. oktobra. Znani slovenski tenorist primorski rojak g. Slavko Lukman se je te dni vrnil z daljše turneje, kandidat, ni mogel pozneje več pripadati komunistom, saij je bila tedanja^ stranka sedanjega Kra-merjevega sodelavca takoj nato razpuščena zaradi priprav za atentat na pokojnega kralja Aleksandra, tedanjega regenta. To ve tudi »Jutro«, zato ne more braniti svojega šefa, ki je pokazal tako slab in nenacionalen okus pri izberi svojih sedanjih sodelavcev. Torej »Jutrova« trditev, da odgovora ni moglo prinesti, »Jutro« 6amo bije po zobeh. Prineslo ga je, toda piškavega, in nam je sipet enkrat ostalo dolžno, kakor nam j® še vedno dolžno odgovora na ugotovitve o tem, kako je njegov šef in nedavni volivni zaveznik marksistov leta 1934 de-nunciral »Slovenca«, ki se je potegoval za trboveljski proletariat. Belgrajske vesti Belgrad, 18. oktobra, m. Včeraj je imel v prostorih glavne zadružne zveze svojo sejo širši upravni odbor, ki je razpravljal o vseh aktualnih zadružniških vprašanjih. Belgrad,. 18. oktobra, m. Učiteljica Viljemina Kobal je bila iz Prečne premeščena na meščansko šolo v Kamnik. Belgrad, 18. oktobra, o. Na juridični fakulteti v Belgradu je diplomiral Jože Bombek iz Sv. Marjete nižje Ptuja. Bombek je bil vseskozi štipendist Nj. Vel. kralja. Drobne vesti Zagreb, 18. oktobra. Ban banovine Hrvatske je premestil veliko število politično-upravnih uradnikov na ozemlju banovine Hrvatske. Obenem je bilo imenovanih več novih okrajnih glavarjev in podglavarjev, več prejšnjih glavarjev odnosno politično-upravnih uradnikov pa je bilo stavljenih notranjemu ministrstvu na razpolago. Med slednjimi so tudi sledeča imena: Vinko Albreht, okrajni podglavar v Koprivnici, Stanislav Frank, okrajni podglavar v Ludbregu in Jože Peternel, politično* upravni pripravnik v Pregradu. Zagreb, 18. oktobra. Zaradi incidentov, ki so se zadnje čase pojavljali v Zagrebu, ko so neznanci streljali na policijske stražnike, je ban banovin Hrvatske dr. Ivan šubašič povabil organizacijo meščanske zaščite, da odredi večje število »c 4° o Ink. 1 sv°i>h članov, da bodo pomagali policijskim straž- svet ie trdno nrenričan da bodo za Domoč bliž- I ki i° ie naPravi1 P° Holandiji in .J_ ' nikora pri njihovem patruljiranju po mestu. Ta Sl vnet” aSlbJUni dokrabM, oriami- »*“ >“” fVtASkdSTM Kt.rth clM>, ** *»•■» *mt ,..ii opoiorile pr„ IJubli.nsk. drnfin. ». V «sp.b “«l"val i« ,•»* *• CS| ".“»MU," plemeniti namen odkupnin od razkošja na gro- ^ Belgradu in ^ raznih južnosrbskih mestih. Lan- Z&zreb is IS twk« ohlait ie nreiela bovih. Tako^letoinja vsesvetska akcuaspo- sko leto je g Lukman dobil ponudbo od bertin- §tiri nove u’redbe M objav0- To ^ uredbe o uprav- 5°$? i L tnn ske >Ufe«, da prevzame naslovno vlogo v glasbe- nem y z uredba o službenih od- la še večji uspeh kakor lani ter še bolj očitno pokazala zlato ljubljansko srce. Počastite rajne z dobrimi delil Usodna prometna nesreča pri Jaršah Rodetov avtobus je snoči v bližini jaršanske šole do snirti povozil delavko Antonijo Petrič iz Depale vasi Na ovinku ceste Ljubljana—Jarše, v bližini jaršanske šole, je včeraj zvečer kmalu po 6 prišlo do usodne prometne nesreče, katere žrtev je postala mlada kolesarka, 25-letna delavka Antonija Petrič iz Depale vasi 23 pri Domžalah. Petričeva je bila zaposlena v tovarni >Tekstil-Indus« v Jaršah in se je včeraj po končanem delu v družbi več prijateljic vračala s kolesom domov. Skupini kolesark je privoziti nas (»roti Rodetov avtobus, ki je po pripovedovanju očividcev 6vetil s polno lučjo svojih reflektorjev. Dekleta je močna luč reflektorjev oslepila. Vsaka od njih je poskušala na hitro izognili 66 nevarnosti in zaviti na stran ceste. Pri tem so nekatere popadale v jarek ob cesti, druge pa so 6kočile s koles. Le Petričeva se ni mogla pravočasno umakniti. Avtobus jo je podrl na tla, kjer je obležala nezavestna- Šofer avtobusa je telefoniral po reševalni avto, ki je ponesrečenko prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Dekle pa je imelo tako hude poškodbe — prebito lobanjo in zlomljen tilnik — da ji tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla več rešiti življenja. Umrla je pol ure zatem, ko so jo sprejeti v bolnišnici. Danes bo 6odno raztelesenje hjenega trupla. , . , . , * Kdo je bil neposredni krivec usodne nesreče, bo dognala preiskava, ki jo vodi ljubljanska policijo______________________________ ' Naročajte in širite Slovenski dom! nem filmu »Ljudje brez maske«. Slovenski umet- I nQsill banovinski]}6 uslužbencev” banovine Hrvat-nik je laskavo ponudbo sprejel, film je Dit izgo- i gjcei uredba o računovodstvu, preračunu .in. ja-tovljen, toda zaradi mednarodnega položaja se m l Jungom sodišču banovin Hrvatske in uredba o prišlo do njegove uprizoritve. Po kancanem sne- zaSCiti kmetskega imetja. Uredbe bodo povnstUob-manju je dobil g. Lukman ponudbo za večjo tur- javljene v službenem listu banovine. nejo po Holandiji. Ostal je tam tri mesece in :v tem času priredil’samostojne koncerte v Amsterdamu, Rotterdamu, Harlenu, Haagu in še drugih manjših holandskih mestih. Povsod je bil silno lepo sprejet in poveod je njegov odličen glas in dovršeno prednašanje vzbudilo laskave ocene. Četudi spričo svoje jezikovne naobrazbe poje v osem jezikih, je pel v Holandiji večinoma slovenske pesmi. Po končani turneji v Holandiji je odšel v Nemčijo, kjer je nastopil na več koncertih, zadnjikrat pred dvema mesecema v Gradcu. Gostoval je med drugim tudi v stuttgartski operi. G. Lukman je prinesel iz tujine toliko lepih ocen in priznani, da mu je treba k uspehu iskreno čestitati. V bližnji bodočnosti bo priredil samostojne koncerte po raznih slovenskih krajih, tako v Mariboru, Celju, Ptuju itd. Upajmo, da ga bo domovina vsaj tako lepo sprejela kakor ga je tujina! Mariborski drobiž Predavanje o vojnih strupih v Mariboru. Odbor za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka ipriredi v četrtek 19. oktobra ob 20 v prostorih »Ljudske univerze«, Slomškov trg, predavanje o »kemični vojni«. Predaval bo g. prof. Stanko Modic, oddelni vodja Prostovoljne gasilske čete Maribor-mesto, in sicer sledeče: 1. Vojni strupi in njih fiziološki učinki. 2. Disciplina pod masko. 3. Uporaba plina med svetovno vojno na zapadm fronti. _ Odmor. — 4. Možnosti nove kemične vojne. 5. Detekcija vojnih 6trupov. 6. Predvajanje termitne bombe. — Predavanje bo važno m zanimivo za vse prebivalstvo, obenem pa poučno v zadevi obrambe vsakega posameznika. Zato vabi Obrambni odbor prebivalstvo, da se predavanja v čira večjem številu udeleži. Vstop ipro6t. Med ameriškimi Slovenci Pred kratkim je zopet okoli 50 Jugoslovanov sprejelo ameriško državljanstvo na sodišču v Mihvaukee. Med temi je bilo 12 naših slovenskih rojakov. Za tiste, ki bi radi postati ameriški državljani, so se začeli na več mestih večerni tečaji pouka o državljanstvu. Rev. Vital Vodušek Je na povabilo nadškofa iz San Francisco, California, začasno sprejel že tako dolgo izpraznjeno mesto pri župniji Gospodovega rojstva v San Franciscu za rajnim Rev. Father F. Turkom. Po dolgi bolezni je ▼ Clevelandu preminula komaj 14 letna mladenka Frances Stopar. Zapušča starše: očeta Franka, doma iz Lokve pri Divači, in mater Frances, doma iz vasi Žeje, fara Sla-vinja. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. V Clevelandu je umrl Joseph Erbežnik. Star je bil 62 let in je bil doma iz Gornjega polja, po domače Anžlikov, fara Soteska pri Toplicah na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere. V Clevelandu je bil nevarno ranjen v avtomobilski nesreči Mr. Raymond Bitenc. Dva zlikovca sta v Clevelandu ponoči napadla znanega mesarja Mr. Antona Jančigaja. Vzela sta mu skoraj 500 dol. v gotovini, odpeljala mu avtomobil in ga povrhu še ranila. V mestnem predoru za vodovod na južni strani Chicaga je nastala večja eksplozija dinamita. Pri tej eksploziji je bil na mestu ubit 42 letni delovodja Anton Trohar, ki je hrvaške narodnosti. Težko je bil ranjen tudi naš slovenski rojak Mr. John Englič (Ingolič), star 52 let, ki je bil takoj odpeljan v bolnišnico. Njegovi prijatelji so tolažili samega sebe ter tešiti radovadno mesto z govoricami: »Brez skrbi. Kmalu bo zunaj. Če ne prej, pa po razpravi. Porotniki že vedo, kako naj se ravnajo. Kakor vedno .,.« Toda Rocky js ostal v ječi. Najprej 60 pričakovali, da 6ploh ne bo prišlo do prave preiskave.. Toda preiskava je bila in Is prav natančna, tako natančna, da je bilo marsikateremu mestnemu oblastniku vroče. Včasih je manjkalo samo za las, pa bi se bilo razkrilo vse, kar so z Rodkyjeim imeli prej. Za i>raii6kavo, ki je ugotovila Rocky-jevo krivdo, je prišla razprava. Nanjo se je nadrlo pol mesta. Rockyjevi prijatelji so nekaj dni .pred razpravo raztresti po mestu grožnjo, da bo Rockv oproščen »tako ati tako«. Oblasti eo sklepale, da mislijo Rockyja rešiti s silo, z napadom na .porotnike in sodišče med razpravo. Zato je bila sodnija na dan razprave zastražena s strojnicami, noter pa so smeti samo ljudje, ki eo imeti trikrat podpisane izkaznice. Porotnik 6o grožnje razburile, morda ao imeli tudi 6labo vest. Zato so Bodili po pravici. Med razpravo ni nihče črhnil, grožnje so se izkazale za prazne. Prišla je sodba, ki je vzbudila senzacijo. Rodky je dobil tri leta ječe. Novica je letela ko blisk po mestu. Preden je bila razprava končana, je že vse mesto vedelo, da Rocky enkrat ni Angeli gaijeviBi Roman s sliLami bil oproščen. In ponovila se je zgodba, katero je Rocky že dvakrat preživel. Kljub vsej svoji moči je moral v ječo. To ga je jezilo, da bi se bil zjokal. Toda tudi po obsodbi se ni udal. Najeli so najspretnejše odvetnike, da bi izvitorepili obnovitev razprave. Toda tudi tem prevajanim obračalcem postave ni uspelo, da bi biti Rockyja to pot izvlekli iz klešč. Moral je nastopiti kazen. Tieti dan, ko je zvedel za končno odločitev, je pobesnel, da bi se bil skoraj zaletel z glavo v zid. Ni mu bilo toliko zaradi kazni, bolj ga je bolelo, da ni on, Rocky, z vso svojo močjo in svojimi pomočniki mogel storiti niti trohe zase. Zdaj je bil obsojen, da bo kazen odsedel v slovitem newyorškem Sing-sin-gu, kamor pošljejo samo izbrane in sku-šene zloičnee. To je bilo za Rockyja sicer lepo priznanje, ki mu pa ni nič pomagalo. Preden so ga poslali tja, je zahteval, da bi »e smel še enkrat videti s svojim 06©bnim odvetnikom Jamesom Frazier- jem. Ta je bil Rockpjev pravni svetovalec, upravitelj njegovega denarja .in .je bil seveda zapriseženi član Rockyjeve tolpe. R se zavezali, da b6do ttSk *■ mu hišni Dos&stniif J® ščitila uredba in knlantskeaa ^azfoct fcda> !Ivanje iz Spe- kulantskega razloga, da Vnu bo' • jemnik plačal višjo najemnino P«,wr? novi.na' u. raodb., d,«, najemnik pozneje lahko zahteva povračHo plačane najemnine od hišnega posestniki Ev stovoljna P J6 ^ najemnin« Pristal p™ Posebno stanovanjsko kolonijo za svoje nameščence in delavce bo zgradila družba Jugoslovan sko steklo d. d. v Zenici. Tam obstoji že stanovanjska kolonija, ki je bila zgrajena pred več leti. Toda s povečanjem obrata v tovarni je nastala tudi potreba, da se zgrade nova stanovanja. Družba je zato sklenila za 20 milij. din zgraditi 44 hiš, od katerih jih bo 28 stanovanjskih po 6 enosobnih stanovanj, 16 zgradb pa bo imelo po 4 dvosobna stanovanja. Hišice bodo moderno zgrajene in bodo imele vse potrebno udobje. Kolonija bo zgrajena v polkrogu. Ceste bodo asfaltirane. Sredi kolo-nije pa bo nova šola in nov društveni dom za razne prireditve. V delu pa je že zgradba, v kateri 320 sob za delavce samce. S(> *drobili prsni koš železničarju An- *? Vrbovškega na Hrvatskem. Na C, Anrn^tii18^kladali na vagone les. Ko je bilo de-Ifribiničiti t°’ 1J<; treba s premikom vagon eliu' delo na ■' Ko je Manee prav opravljal v n m !.!efiPreBlal!"ii prednji vagon in AHbifnJ 1 »Jki 'e prišel prav med odbijače Odbijača sta Mancetu strla prsni koš. da je bil na mestu mrtev. Mance je zapustil sedem nepreskrbljenih otrok. Razprava o dogodkih pri decembrskih volitvah v vasi Podgorici pri Valjevu se je pričela Dred sodiščem v Valjevu. Na zatožno klop je prišlo °0 moških, ki so S3 udeležili neredov na volivni dan. Takrat sta se sprli dve skupini, nakar je prišlo do pretepa, v katerem je bil en Človek ubit, mnogo pa ranjenih. Ubit je bil neki Vasiljevič,’ ki je bil svoj čas hajduk in odsedel več let v ječi. Zemljišče za mariborsko radijsko postajo že kupljeno Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor, 17. oktobra. Na zadnji seji mariborskega mestnega sveta je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje mariborske radio oddajne postaje. Prosvetna zveza v Ljubljani, ki bo zgradila relejno postajo v Mariboru, se je obrnila na mestno občino mariborsko « proSnjo, da ji pri tem pomaga na ta način, na kupi primerno zemljišče, na katerem se bo postaja zgradila. Prosvetna zveza pa bo občini kupnino povrnila v obrokih v teku petih let. Mariborska mestna občina se zaveda ogromnega kulturnega in narodno -obrambnega pomena te ustanove ter je predlog ljubljanske Prosvetne zveze sprejela brez vsakega pridržka. Včeraj je mestna občina sklenila kupno pogodbo za zemljišče, na katerem bo nova postaja zgrajena. Kupila je 10.000 kv. metrov zemlje od posestnikov Kolerja, Vrecla in Potočnika. Zemljišče leži poleg opuščenega tezenskega pokopališča. Občina je plačala zemljo po 20 din za kvadratni meter. Nova relejna oddajna postaja bo ležala med Trubarjevo in Kersnikovo ulico na Teznem. Po pogodbi, ki jo ima Prosvetna zveza v Ljubljani z državo, mora mariborska oddajna postaja začeti z obratovanjem marca meseca 1941. leta. Razstava sadja banovine Hrvatske v Zagrebu >Zveza vinogradnikov in sadjarjeve za banovino Hrvatsko je organizirala sadjarsko razstavo iz področja sedanje hrvatske banovine. Razstava je bila odprta 7. t. m. in je trajala do 15. t. m. V imenu bana hrvatske banovine dr. Šu-bašiča je 7. oktobra dopoldne razstavo odprl g. Kolar, načelnik oddelka za kmetijsko gospodarstvo v hrvatski banovini. V petek 13. t. m. je razstavo obiskal tudi dr. Maček in se posebno zanimal za organizacijo sadjarstva v banovini Hrvatski. Razstava je biia pripravljena v prostorih zagrebškega velesejma. 2e na zunaj se je opazil poudarek mladega notranjepolitičnega življenja. Takoj pri vstopu v dvorano, kjer je bila razstava, je prestregel obiskovalcem pogled več metrov velik hrvatski grb, narejen iz belih in rdečih jabolk. Grb je osvetljeval električni reflektor. Pod grbom je bil napis: »Sadje naj bo naš ponos, priča kulture, vir dohodkov. Bodočnost sadjarstva je v razumni proizvodnji in predelavi sadja.« Razstava je obsegala sledeče oddelke: 1. Oddelek svežega sadja. 2. Oddelek svežega, konserviranega, sortiranega in pakiranega sadja sadjarjev, trgovcev jn industrijcev. 3. Oddelek sadjarskih slik, diagramov, sadjarske literature in Tatovi krompirja napadli lastnika njive Maribor, 17. oktobra. Nenavaden spopad se je odigral v temni noči na njivah znanega posestnika Jos. Kuhna v Razvanju pri Mariboru. Posestnik Kuhn je opazil, da mu hodijo neznanci krast krompir na njive, ki leže ob železniški progi. V nekaj dneh so mu izkonali okrog 2000 kg krompirja. Zaradi tega je sklenil, da do ponoči svoje njive stražil. Tudi v pretekli noči je šel pogledat na njive ter res opazil tri osebe, ki so izkopavale krompir. Zagrabil je prvega tatu za ovratnik ter ga hotel odpeljati s seboj. Tat pa je začel klicati, pa sta mu prihitela na pomoč oba tovariša, Iti sta kopala na drugem koncu njive. Vsi trije so planili po posestniku, ki je imel polne roke posla, da se napadalcev obrani. S težavo se mu je posrečilo, da je izvlekel samokres in ustrelil, med tem pa je že dobil tak sunek v trebuh, da se je prekopicnil vznak ter obležal nezavesten, šele po preteku 20 minut je prišel k sebi ter ves zbit od*el d^inn«- T-*. tovi so mu v borbi zvili tudi levo roko. Enega izmed-jj^gadalcev pa je moral oplaziti s sli tilom, ker je mož zaječal, ko je počilo. Zastopniki - sleparji Maribor, 17. oktobra. Po deželi se klatijo trgovski zastopniki neke maribor. tvrdke, ki prodaja in razpošilja manufakturno blago po povzetju. Tvrdka pa ni imela sreče pri izbiri svojih zastopnikov, ker je najela nesolidne ljudi, proti katerim prihaja sedaj na mariborsko policijo in na razne orožniške postaje vse polno prijav. Ti potniki namreč zahtevajo od strank, katerim so blago prodali, naplačilo v znesku 50 do 100 din za kar pa niso upravičeni ter tvrdka, katero’ zastopajo, tega naplačila tudi ne priznava. Zaradi tega tvrdka ne izvrši naročila ter naročniki blaga ne dobe, naplačilo pa so odnesli zastopniki. Ti potniki so: 50 letni bivši trgovec Henrik Podpečan iz Studencev, 27 letni trgovski pomočnik Franc Plavčak iz Rogatca in 28 letni bivši mlinar Viktor Zemljič iz Peker. Plavčaka zasledujejo oblasti še zaradi nekih drugih prestopkov. Ljudje naj prijavijo vsakega od navedenih treh potnikov najbližji orožniški postaji, ki ga bo prijela ter spravila v Maribor Prazen bencinski tank eksplodiral Maribor, 17. oktobra. Tvrdka Motoroll ima v Linhartovi ulici zelo velika podzemeljska skladišča za bencin in plinsko olje. Ta skladišča tvorijo ogromni železni tanki, ki so zakopani v zemljo ter vzidani v beton. Na vrhu se nahajajo samo kakih 60 cm široke odprtine za polnjenje in za čiščenje tanka. Takšen tank, ki vsebuje 8000 litrov bencina, so pred dnevi izpraznili ter ga čistili. Dvakrat so ga napolnili z vodo ter ga spet izpraznili, danes pa s~ ?a nameravala dva delavca Se v notranjosti očistiti s posebnimi krtačami. Kljub temu, da je bil tank prazen in že dvakrat napolnjen z vodo je ostalo v njem še precj plinov. Kakor znano, je bencin zelo hlapliv ter so bencinski plini, ki !? *®10 lahk _ Maribor 762 2 173 110 6 7 0 — — Zapreti 706 2 22-0 130 90 8 0 — — Belgraa 766-6 27-0 110 80 C s, — — Sarajevo 7696 27-0 5-0 90 0 0 — — Vis 766'S a-o 15-0 90 10 SE, 0*4 dež Spin 766-2 25-0 18-0 40 4 ENE, — — Kumboi 765 c> 22-0 12-0 90 0 N, — — Rab 7671 210 16'0 80 8 0 — — duopovnm 765-7 240 13-0 90 0 0 — _ Vremenska napoved: Deloma oblačno in vedro vreme. Toplotno stanje nespremenjeno. Koledar Danes, sreda, 18. oktobra: Luku Lvangelist. četrtek, 19. oktobra: Peter. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12--Komotar, Vič-Tržaška cesta. Banovinski odbor društva Rdečega križa in pododbor v Ljubljani opozarjata trgovce, in-dustrijce itd. v dravski banovini, da nabira nekdo oglase za brošuro »Zaščita pred napadi iz zraka« ali podobno, o kateri navaja, da jo namerava izdati Rdeči križ. Izjavljamo, da Kdeci križ dosedaj ni imel namena izdati tako brošuro, še manj pa je koga pooblastil za nabiranje oglasov. Nabiralca oglasov naj izroče policiji. VI. rimsko romanje, ki ga je priredila Prosvetna zveza ob priliki binkoštnih praznikov spomladi je ostalo v lepem spominu vsem udeležencem. Zveza priredi v petek 20. t. m. ob 8 zvečer predavanje o tem romanju s skioptič-mmi slikami. Posrečilo pa se je dobiti tudi naj-novejsi film o Florenzi in o kronanju seda-njega sv. očeta Pija XII. — Na to predavanje vljudno vabimo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopnic je v Prosvetni zvezi, Miklošičeca 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. 1 dinar3 2 diD’ in e,anski sedeži po Tečaj za notranjo arhitekturo ▼ Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljub-y*n',pr.lrj ‘ za «njzar«ke mojstre in pomočnike, ki ze obvladajo strokovno risanje, poseben tečaj za notranjo arhitekturo. Ta teča «CPbo vTšil ^novembra 1939 do maja 1940 ob nedeljah dopoldne v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani, — Kdi^ & ■ bt>d0 !vCli priHko obiskovati kalkuL?^ 1 k ,e obrtn.° MHovodrtvo in „ ‘“ “i oi elogoznanstvo, gradivoznanstvo in teh-nolog.10, ki se bodo vršili v popoldanskih ali večernih urah med tednom. Vabimo, da se intere-pismeno z navedbo točnega naslova ? ■>* a no‘ran>0 arhitekturo« naj- kasneje do 20. oktobra t. 1. na Zavod za posneše- ^asni'l*rt/bb0rn-lCeKTOI:V L’ublianL P°<£obnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno. diti „ sester sklenilo prire- diti za najširše občinstvo informativna predavanja o varstvu prebivalstva v primeru vojnega stanja. Prvo tako predavanje bo v sredo 18. t. m. ob M. uri v dvorani Delavske zbornice. Govoril bo ^rašanj™ g' S,anko Dimnik o sledečih 1. Kakšni letalski napadi bi mogli biti iz-vrfieni na naše kraje. . 2‘ Y9e bi morali pripraviti, da bi ge ubranili škode od letalskih napadov. naših domovih?10'8'1 k°* na3nujnejSe P^^ti v ledju4; Sagn8ee $^"55?prebivalst™ * «- o čžSPtfV8*01* >čka 5 uredbe »Ju*1«1 v Ljubljani, vendar so pa ODozaH«mn ! f- pre piS UJ?'3Števaio. in zato -igoapodinje, da ne bo morebitnih pritožb, če dobe kako prijazno joova- cagl5trV? zaradi neizpolnjevanja te rT*1’ k? s0- namenjene za odvoz, je ?a,“reč. treba najprej v štedilnikih sežgati in sele potem ohlajene dati v zabojčke za smeti, sežiganje je utemeljeno z zdravstvenimi oziri, r se pri sežiganju uničijo tudi večkrat prav nevarni bacili, ki povzročajo razne nevarne bolezni. Množina smeti se pri sežiganju tudi prav zelo zmanjša in je prenašanje smeti s tem zelo ?;Kn°* P™1 tak« j? Pa tudi odvoz smeti veliko hitrejši. Sežgati je treba tudi odpadke zelenjave, krompirjeve olupke in podobne smeti. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Sreda, 18. oktobra: >Hudičev učenec«. Red B Četrtek, 19. oktobra: »Kozarec vode<. Izven Znižane cene. Petek, 20 oktobra ob 20: »Kacijanar«. Dtjatka predstava. Globoko znižane oene. Sobota, 21. oktobra: »Antigona«. Premiera Premierski abonma. Opera — Začetek ob 20. Sreda, 18. okt.: »Glumač Matere božje«. Red Sreda. CetrRekr’ Če9trt«?kkt0bra; >Kj6r ikrjaožek Mrgoli«. Petek, 20. oktobra: Zaprto. rfevi *e J?0 P°nouviLa leP» Massenetova opera »Glumač Matere božie«, srednjeveška zgodba o ubogem glumaču, \i ni vedel, kaj naj bi storil v cast Manjino, da bi ji dokazil svojo ljubezen. Počasti jo s preprosto vojaško in na- RedPče?rte°k bo za Sreda ? Ked Četrtek bo imel jutri 19. t m znano Lebarjevo opereto »Kjer žkrjanček žvrgol”« Opereta je po svojem toplem razpoloženju in rt Vzb,"di'a P*1* občinstvu1 živo u Igličeva kot gost, Peček Barbičeva, Zupan, Sancin, Janko in DA,.0^’n9tvo Prosimo, da prihaja k pred-n£hi« °S1?° uro’ ker bo P° t- novembru i J točno ob osmih zapreti do “j tako obiskovalci ne bodo predstav P° 8 za Pritožbe zaradi motenj i Mariborsko gledališče Sreda, 18. oktobra: Zaprto. Četrtek, lfl. okt., ob 20: »Neopravičena ura« Ked A. Knickerbockerjeva krivda in obsodba Sklep odbora nevtralnih časnikarjev, ki so preiskovali navedbe v člankih, s katerimi je sloviti ameriški časnikar obdolžil nemške voditelje xaradi nalaganja denarja v tujini Nemška vlada je pred nekaj dnevi izdala uradno poročilo, da so tuji časnikarji, ki živijo v Berlinu, osnovali poseben odbor z nalogo, da ugotovi resničnost navedb ameriškega časnikarja Knickerbo-ckerja proti nemškim državnikom in voditeljem narodnega socializma. Imenovani odbor je objavil izjavo o uspehih preiskave, ki so jo izvedli v Nemčiji in tujini glede Knickerbockerjevih naverdb. Tuji časnikarji ugotavljajo, da niso mogli dobiti niti sledu do- Hr ksman m folgtnda« schln* c Str pfllohtbaarusste J o ur nul 1 Bt »Irt mu In gasi Mlteata tilln In dir FraiBO ds« Prlvatltben, gana balondara vos Personen, dl« in tiffantllahan L«ban ataban^ond ewar nur dum a&gr«ifen,W8n ar alla Stnialbaltan daa fallaa palnllohat nachgaprUft bat and ru dar Ubanaugung gakoman lat,dali aln UKantllohaa Intaraasa vorllaft. In ralla Kalakarboekar nUaaan dlaaa Torauaaatiungan ala nicht gagaban batraohtat vardan. (ir boftan, dal Aiaaa krt daa Journo-llanua kalna Sahula ataohan «lrd. kaza, ki bi lahko potrdil Knickerbockerjeve trditve. To izjavo so podpisali nizozemski, italijanski, švedski, grški, bolgarski, turški in japonski časnikarji. Izjava se po nemškem uradnem poročilu končuje s sledečimi besedami: »časnikar, ki se zaveda svoje dolžnosti, ne sme v tisku napadati zasebnega življenja posameznikov, razen v izredno izjemnih primerili, kadar gre za osebnosti, ki delujejo v javnem življenju. Toda če to stori, potem more storiti samo takrat, kadar se lahko do podrobnosti ugotovi resničnost podatkov, ki jih navaja. Kar se tiče Knickerbo-ckerjevcga primera, je treba ugotoviti, da ti pogoji niso izpolnjeni ter upamo, da tak primer ne bo našel naslednikov.« . Kniekerbockerju je po prvem članku, ki je bil objavljen v francoskih in angleških listih 21. septembra odgovoril po radiu nemški propagandni minister dr Gobbels. ki je Knicker-bockerja povabil, naj za svoje trditve o tem, koliko denarja so naložili v tujini nemški voditelji, da stvarne dokaze. Knickerbocker je nato 28. septembra priobčil v največjem francoskem dnevniku »Pariš Sairc članek, v katerem navaja: »Trdil sem, da so Gobbels, Goring. Hess, Ribbentrop, Ley in Ilimmler v tujini naložili denar ter sklenili zavarovanja za življenje v skupnem znesku 34 milijonov dolarjev (eno milijardo 700 milijonov dinarjev). Podrobni podatki o tem so: Dr. Gobbels ima tri agente, ki so mu pomagali nalagati imetje v notranjih državah. Ti agentje so: 1. Wilhelm Achterberg iz Berlina in Hamburga, ki je potoval v Montevideo za založbo Eher, ki je zdaj najvažnejša narodno socialistična založba in je njen solastnik tudi nemški kancler. Achterberg je za dr. Gobbelsa spravil milijon 850.000^ dolarjev v blagajne neke nemške uvozne družbe v Buenos Airesu. 2. Thomas Bucher iz Berlina. Ta je potoval v N_ew York in Santiago kot član Gobbelsovega kabineta v propagandnem ministrstvu. S pomočjo »Kreisbank Glasbach A. G.c je v Luksemburgu naložil za dr. Gobbelsa vrednostnih lapirjev v znesku 2,480.000 belgijskih frankov, zplačajo se donositelju. 3. Paul von Boddcheim iz Dresdena, ki je Eotoval v Valparaiso in Buenos Aires. Ta je ančni agent za Nemce v Južni Ameriki. Agent je za dr. Gobbelsa naložil v Osaki v podružnico japonske banke »Nippon Ginko« deviz in obveznic za 465.00 funtov Šterlingov. Bančne posle za dr. Gobbelsa so izvajali ti trije agenti s pomočjo omenjenih bank. Življenjska zavarovanja za dr. Gobbelsa je pa sklepala »Dortmunder Union Brauerei A. G.« Ta zavarovanja so: 330.000 ameriških dolarjev, 2,535.000 holandskih goldinarjev in 1,235.000 belgijskih frankov za ar. Gobbelsa, za njegovo soprogo Magdo Gobbels pa 670.000 švicarskih frankov, 59.500 funtov šterlingov in 4 milijone 500.000 nemških mark. Agenti zunanjega ministra Ribbentropa so: 1. Robert Schmidt-Eulay iz Badena in Milana, bogat vinski trgovec, nečak slovitega izdelovalca nemških šampanjcev Heinkella. Hein-kell je tast zunanjega ministra Ribbentropa. 2. Maks in Hans Grosse iz Bonna, ki sta potovala v Reims in Bordeaux. To sta velika uvoznika vina in dišav. 3. Heinrich Marbau iz Berlina in Gottinga, ki potuje v New York in Chicago ter nastopa, kakor da razpolaga z velikimi osAnimi sredstvi. Ti trije agenti in pa Ribbentrop sam so naložili približno 3,165.000 dolarjev v naslednje zavode: »Amsterdamsche Bank N. W.< v Harlemu; »N. W. Hollandsche Buitenland Bank« v Haagu; »Banca de la Swizzera Italiana« v Zii-richu. Te vsote so naložene v ameriških, francoskih, švedskih in holandskih vrednostnih papirjih. Zanimivo je, da je edini Ribbentrop od (vseh narodno socialističnih poglavarjev naložil E (Kolland) ^ '/liiU rtHUttAsCiflvl (Schaadanl (Ital lan) (B&nanaTfc) (CrlechaiUd. (tul(arlan) ^j=4TUrlc«l) (Japan) (Sptuilen) Slika izjave, ki so jo o Knickerbockerju v Berlinu podpisali tuji časnikarji, člani preiskovalnega odbora v zadevi, o kateri razpravlja naš članek. svoje imetje in sklenil del življenjskih zavarovanj v francoskih frankih. Ribbentrop je kot zunanji minister vedno dokazoval Hitlerju, da je poseben mir s Francijo možen. Življenjska zavarovanja, ki so jih za Ribbentropa sklenili njegovi prijatelji iz vinske trgovine, so naslednja: 3,000.000 franc, frankov, 1.760.000 belgijskih frankov, 2,800.000 holand-skik goldinarjev, 8,900.000 mark zanj, za njegovo ženo pa 520.000 dolarjev, 3,500.000 lir in 30.000 funtov šterlingov. Agenti Hitlerjevega namestnika Hessa so: 1. Georg Cann iz Bremena in Sao Paula v Braziliji, človek, ki odločuje pri največji nemški plovni družbi »Norddeutscher Lloyd«. 2. Rudolf Eduard Hess, njegov bratranec, ki potuje po Bližnjem in Daljnem vzhodu za nemško kovinsko industrijo. 3. Georg Twardowski, pisatelj in časnikar, član nemškega vohunskega urada, ki je potoval med Berlinom, Švico, Belgijo in Francijo. Ilessove banke so: »Societa Italiana di Cre-ditoc na Dunaju; »Basler Ilandelsbank« v Ba-selu; »Badischer Bank« v Mainnheimu; »Baye-rische Handelsbank und Bodenkreditanstalt« v Miinchenu. Cann je za Hessa naložil v neko banko v Sao Paulu, najbrž v »Deutsche Ueberseeische Banke vsoto 473.000 dolarjev. Edvard Hess in Twardowski sta deloma pod svojim, deloma pod drugimi imeni v treh od gornjih bank naložila deviz in tujega denarja, zlasti švicarskih frankov in holand. goldinarjev, za 4,250.000 mark. Življenjska zavarovanja, ki jih je za Hessa sklenila »Jauch Huebener co.< znašajo 1,500.000 švicarskih frankov, 480.000 holandskih goldinarjev, 53.000 funtov šterlingov, 1,380.000 mark zanj, za njegovo ženo pa 24.000 funtov šterlingov in 620.000 mark Maršal Goring, nemški gospodarski diktator in vrhovni poveljnik nemškega letalstva, ima štiri ageate: 1. Heinz Schliitter iz Hamburga, ki potuje v Sao Paulo, kjer zastopa najmogočnejšo nemško kemično podjetje I. G. Farben. 2. Richard Bergmann, ki potuje med Bremenom in New Yorkom kot zastopnik družbe Mitteldeutsche Kohlensindikat. 3. Eduard Pockel, ki potuje med Meinzom, Ziirichom in Ženevo in o katerem mislijo, da je v službi nemškega vojaškega vohunstva. 4. Sepp Eckhardt, ki potuje med Salzburgom in Riom de Jnneiro ter je član avstrijske politične policije. Banki, ki delata za Goringa, sta: »Deutsche Ueberseesche Banke v Berlinu ter »Deutsche Siidamerikanische Bank«. Schiilter je za Goringa naložil v banki »Safe de Posit Bank n. 1« v Sao Paulo tujega denarja za 225.000 dolarjev. Pockel je s pomočjo zavoda »Badische Bank« in s pomočjo slamnatih mož naložil v New Yorku za Goringa obveznic v znesku 750 tisoč dolarjev. Med obveznicami so delnice pensilvanske železniške družbe, ki se obrestujejo po 4 in pol odstotka in iztečejo 1977, raznih drugih železniških družb ter delnice največjih ameriških jeklarn »Bethlenen Steel«, ki se obrestujejo po 7%. Eckhardt je naložil za Goringa v tržaški banki »Banco di Sicilia« in v švedski banki »A. B. Svenska Handelsbanken« v Malmou milijon dolarjev v tujem denarju, največ v švedskih in danskih kronah, v holandskih goldinarjih in belgijskih frankih. Podrobnosti o Goringovem premoženju v banki »Sumitomo Bank« v San Franciscu ter v ziiriških in čikaških bankah so bile že navedene. Kakor Hess je tudi Goring s posredovanjem družbe »Jauch Huewener Co.« v Berlinu sklenil visoka zavarovanja v tujem denarju, in sicer milijon Švicar, frankov, 400.000 dolarjev, 3.500.000 holandskih goldinarjev in 500.000 švedskih kron zase, za svojo ženo, bivšo filmsko igralko Emmi Sonnenscheinovo pa SOO.OOO švedskih kron, še drugo švedsko zavarovanje za 250 tisoč švedskih kron, milijon holandskih goldinarjev in 380.000 švicarskih fiankov. Voditelj nemške delavske fronte dr. Ley s svojimi posredniki ni imel sreče. Enega njegovih agentov so zaradi veleizdaje obglavili, drugi pa je v koncentracijske.« taboru. Prvi je Alfonz Muckerman in Stuttgarta in Kolna. Ta je bil uradno kurir v nemškem zunanjem ministrstvu za Daljni vzhod, a je bil potem obsojen in usmrčen zaradi izdaje. Drugi je Paul Richter iz Miinstera. Ta je potoval v Vzhodno Afriko in se je zadnje čase zaplel v nerodno zadevo zaradi zlorabe zaupanja. Zdaj je interniran v osrednjem koncentracijskem taboru v Dachau. Nova Leyeva agenta sta- Prvi Franc Borsemann iz Berlina, ki vzdržuje zveze z nemškimi krogi v San Franciscu. Drugi je Vilhelm Otto von Twetow iz Berlina, znani uvažalec kitajskega blaga. S pomočjo teh dveh mož je dr. Ley v šestih mesecih pred vojno spravil v tujino po 50 do 60.000 dolarjev mesečno. Večina teh dolarjev je H-H:' 1 » i l ■ 'V' -.-H. i‘11 l'i‘ < \ i - ‘i”/hj l/i m iiiildullhu: Hii. MiitiiisittililMk’ vi 'liki. m ilftiml Parada nemške vojske pred Hitlerjem v Var-š®'1- Ker je nemška vojska pri obleganju mesto tako uničila, da je porušenih nad tri četrtine hiš, so za parado izbrali eno od ulic v predmestju, kjer so tuja poslaništva. A tudi tej ni vojna prizanesla. Poljsko prebivalstvo parade ni smelo gledati, ker so se bali kakih neljubih dogodkov. Zato je nemška politična policija izpraznila ves ta neporušeni del mesta. Gledalci, ki prisostvujejo paradi ob cesti, so nemški vojaki in elani SS-oddelkov. naloženih s pomočjo slamnatih mož v Južni Ameriki. Življenjska zavarovanja za Leya je sklepal eden ravnateljev ladjedelnice Blom in Woss v Hamburgu ter Liibecku s pomočjo zavoda »Danziger Reiffeisenbank«, in sicer 2,800.000 gdanskih goldinarjev, ki bodo s 1. majem 1940 V °landske goldinarjev, zanj, za dinarjev rU^° ZeD° 1,330.000 gdanskih gol- Himmlerjeva posredovalca sta: med Združenhn!d državami in^flejem Tole vplivna osebnost v nemški polS^oliciif uradno pa velja za prekupca skavo in Krni juz. ameriškimi pridelki. urufcimi Neka zenska, ki Dofnto __ , . .v,. . imenom Edith Menzi in je agentk*«m,f rf;™ policije na Dunaju. J “gentka politične Ilimmler se izogiblje bank, s pomočjo teh dveh agentov pa je kakor računajo, naložil okoli dva milijona dolarjev v podjeti« svniih prijateljev v Južni Ameriki, na bližajem vzho du in na Finskem. ★ Vse te podrobnosti so vzete iz poročil, sestavljenih po podatkih, ki so bili v zadnjih dveh letih zbranih. Zbirala jih je skupina stro-kovnjakov, ki so to delo lahko uspešno izvedli zaradi svojih visokih položajev v bančnem in finančnem svetu. Zaradi tega so lahko dobili natančne podatke, ki so komurkoli drugemu nedostopni. Ti podatki ne bi smeli služiti trgov-f ,.lm namenom in bi jih v mirnem času ne bilo dovoljeno izkoristiti. Tu sem jih navedel na zahtevo dr. Gobbelsa in s tem odgovoril njegovemu pozivu po radiu.« Tako se glasijo v celoti in dobesedno Kni-ckerbockerjevi podatki, ki so jih Angleži izkoristili za obsežno propagando proti nemškim voditeljem Nernsk, tisk je veliko razpravljal vse do zadnjih dni o teh navedbah in jih od prve do zadnje oznamenoval kot neresnične in izmišljene. Odbor, sestavljen na željo nemške vlade iz rasmkarjev nekaterih nevtralnih držav, je Knickerbockerjevo ravnanje, nai so njegovi podatki resnični ali neresnični, obsodil kot nedopustno in obžalovanja vredno Radio Drugi programi 7!« ’ *?; oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plo&če) — ^Napovedi, poročila - 7.30 PUaii venček veselih do J’.*' ~ 12 Zborovske točke (ploSčo) 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Ža M,”1;™ — «odbo Pravo! (plošče) _ 14 Poročila - 18 liM« Vzgojni pomen narodnega gleda- » ^r‘ ,? n i: Za mlade naravoslovce ^Miroslav Zor) _ 1S.40 Delavska družina (Krista Haf-3„r.l9 Napovedi, poročila - 19.20 Nac. ura: Geo- - »2? n??ložal Ju8<>s!avije (Božidar Ražič, Zagreb) n,,blian«V„Ja„Ve ~ 19'“ Uvod v PrM - 20 Prenos ii (V. Ukmar). ^9' T,, 0llm^>ru: Olasbeno predavanje ,„v 2- odmoru: Napovedi, poročila. 715 NaiKiviiri! ^ Jutranji pozdrav (pl-ožče) — zvokov (plošče) do07 i? ~ Z"\ Pu“ ve9e(lih (nlofičel _ min o™ >1,“ Mozartovega carstva t -sasts-«'a. = Sas “kS« - Mjpt telesno vzgojo — 10.40 Objave Simona Jeoka, ob 70 letnici »mrt.i ft dramski prlaorl). Sodelujejo: Radijski k«m»i i*i' Qoflhn ^»0r rad«ski *Kral«ke družine - Program radio Ljubljana Nar. ir,ei°kt°bra: Belgrad: 20 Prenos opere iz ffloHoiSil uT7 z.°0rcfe 20 Prenos opore iz Nar. gledališča v Ljubljani. — Ankara: 20.30 Jazz. - Bratislava: 20 Zabavni kono. rad. ork. — 21.15 Slovaške koncert. - Beromiinster: 18.30 J? !, ~ i , Klavirski kono. - 21.10 Romunske I" Plesi- - Budimpešta: 18.90 Konc. cig. ork. J1.15 Zvo6ne igre. — Bokarešta: 20 Ork. konc. — 22.15 Prenos konc. - H6rby: 20 Zborov konc. - 21 Simf. a,™5.- ~ 0sl°: 21.10 Večerni kono — Sottrns: 20.M .“4 Rim-Bari: 20.30 Pisan koncert. -22.^ Pianinski konc. - Trst.Milan: 21 Večerni konc. 22.10 Moderna glasba. - Florenca: 20.30 KoncO. ork. 21.40 Operetna glasba — 25 Koralni konc. 01 ?«etrJck. 19. oktobra• Bclprad: 21 Narodne pesmi — 21.40 Sonata za gosli in klavir. — Zagreb: i0.30 Koncert zagrebškega kvarteta. — Bratislava. 21 Ork. konc. — 22.15 Pisan konc. — Ankara: 20.20 Konc. rad. ork - 20.38 Jazz. - Sofia: 20 Simf. kono. - 22 Lahka in ples. glasba. — Budimpešta: 19.50 Shakespeare: «Matcbeth* — 20 25 Zborov kono — 21.45 Večer sonat. BukareSta: 20.15 Simi. konc. — 22.15 Zabavna glasba. Horbjj: 21.10 Romun. nar. pesmi — 22.16 Simf. konc. Sottcns: 20.30 Slavui solisti. — 21.40 Glasbeni večer _ Him-Bari: 20.M Simf. glasba. — Trst-Milan ■ 22 w KKoncert kvarteta »Bogo« — 23.15 Plesna >rla«hn Florenca: 20.30 Operetna glasba — 21.16 Pisan fcrvn« _ 22.30 Pisan* in plesna glasba. 8an konc- •Mroeaite in širite Slovenski dom! Lojze Pajtlerj BEG IZ JUDSKE LEGIDE .55 Štirinajsti dan so me nenadoma pokli- j koj emo planili oetali na njega in ga v kratkem ča6u obvladali. Siromaku se je bilo od Colcmnib-Becharja zmešalo ... Bil je to eden jetnikov, ki je preživel 16 mesecev zapora in se je vrnil eali z dela in me poslali pred kapitana, - - - - (fc........ Ves v strahu, da ne bom dobil kake nove kazni, sem se spraševal, kaj neki sem moral zagrešiti. Ko sem stopil v pisarno, mi je kapitan ponudil v podpis neko listino. Ko sem podpisal, mi je prebral, da sem oproščen zapora, ker 60 pravega krivca našli. Povedal je, da je bil pravi tat kor-poral, ki je mene naznanil. Dejal mi je tudi, da ne bom šel v Fez, ampak, da bo moja nova garnizija Ksar-ees-Souk. Dobro, toda 14 dni sem le trpel huje kakor živali Kdo mi bo to poplačal? Tretji dan sem odpotoval z avtomobilom s 6kuipino drugih legijonarjev proti Ksar-es-Souku. Preklinjal sem Francijo, ki najema ljudi za 6užnje in se spominjal tovarišev, ki so ostali v Colomibu in še ne bodo tako kmalu rešeni p okla. Med potjo sem premišljal vse svoje burno življenje, ki 6em ga preživel v tako kratkem času, in nevarnosti, ki sem jih — hvala Bogu — v6e srečno prestal. Iz misli me je nenadoma zdramil besen krik. Nek legijonar je nenadoma skočil na tovariša in ga začel daviti. Ta- popolnoma strt, telesno in duševno. Besnel je večkrat že tudi v zaporu, zato so ga spustili prej, čeprav je bil kaznovan z 20 meseci. Vse to je povzročil Colomlb Bechar. Na poti sem začel previdno spraševati starejše legijonarje, kako bi se dalo pobegniti iz Ksar-es-Souka, ker me je že v Colomb-Becharju neštetokrat skušala misel. Toda kmalu sem sprevidel in pogovor me je utrdil v prepričanju, da je iz K6ar-es-Souka zelo težko pobegniti, neprimerno bolj težko ko iz Feza. Zvečer cmo prispeli v Ksar-es-Souk. Mislil sem, da nas bodo nastanili po šotorih. Toda odpeljali so na6 že v novo vojašnico, od katere pa je bil postavljen le en del. Druga kompanija, h kateri 6em bil dodeljen, je bila nastanjena v vojašnici, vse ostale so bile še vedno v šotorih. Odkazali so mi prostor v 6obi, kjer nas je bilo vsega skupaj 20 mož. Drugi dan so me poklicali pred ka- pitana. Določil je, da bom od drugega dne naprej imel 6amo to dolžnost, da bom v6eh pet sob pometel in pazil ter donašal vino za kompanijo. Dobil sem zelo lahek posel, ker 60 hoteli s tem krivico, ki mi je bila storjena, malo popraviti. Sobe eem lahko očistil v eni uri. Potem sem pazil, da ni noben legijonar prej prišel v sobo, dokler ni trobilo »prosto« (repo6) in 60 se vsi skupaj vrnili v vojašnico. Opoldne sem šel k ordineurju (razdajalcu) po vino in ga razdelili med legijonarje. Dobil je V6ak trikrat na dan četrtinko. Popoldne, po odhodu legijonarjev na delo, sem spet pospravil sobe in nato čakal, dokler se niso vrnili. Tako sta mi potekla dva še precej mirna meseca. Nekega dne sem slišal govoriti legijonarje, da je nenadoma izginil Italijan Giovanni in da je najbrž pobegnil. Vsi so domnevali, da ga bodo kmalu dobili. Toda pretekel je teden, ne da bi 6e kaj slišalo o njem. Zato sem sklenil, da bom pobegnil tudi jaz. Čeprav mi v Ksar-es-Soulu ni bilo hudo, je bil sklep v meni vedno trdnejši. Zdaj nisem nikomur govoril o svoijih načrtih. Prestal sem bil krvavo šolo in 6em vedel, da je najbolje držati jezik za zobmi in v pravem trenutku delati sam, nič 6e zanašati na ljudi. Cim bolj so tekli dnevi, tembolj 6em bil odločen, da se dam raje ubiti, kakor da bi še ostal v Legiji- Strahote v Co- lomb-Becharju so mi ubile poslednjo utvaro. Raje poginiti, kakor živeti tako življenje! Nisem se dosti pripravljal. Pač pa sem natančno premislil nekaj najpotrebnejših reči, potem pa je prišel tisti dan v aprilu, ko sem nastopil svoj drugi beg iz tujske legiije. Tisti dan 6mo imeli ravno prosto. 2e prej sem bil izvedel, da vozi avtobus iz Ksar-es-Souka v Fez V6ak drugi dan in sicer ob osmih zjutraj. Prav ta dan, ko smo imeli prosto, je voziL Takoj po sedmi uri eem stopil v mesto k judovskemu starinarju in si kupil civilno obleko z izgovorom, da bom kmalu odslužil pet let in da bi imel rad malo boljšo obleko, kakor bi jo dobil v Legiji. Malo me je brigalo, ali je kaj sumil, ali ne. Kakor hitro sem imel zavito obleko v rokah, sem 6e hitro odpravil v palmov gaj, kjer sem 6e preoblekel, a legijonar-6ko obleko zavil v papir, jo stlačil v majhno jamo ter pokril 6 palmovim listom. Previdno sem odšel iz gozda in 6e napotil proti postaji. Ker je bilo zelo vetrovno, sem si zavihal ovratnik, kapo pa potisnil globoko na oči in skrbno pazil, da 6e ne bi srečal 6 kakšnimi legi-jonarji. Trdna volja, da se rešim, me je navdajala z mirom, da bi se bil gladko spogledal tudi 6 smrtjo. V zadnjem trenutku sem stopil v avtobus, ki je takoj nato odpeljal. Ker avtobus ni bil poln, sem k sreči dobil sedež v kotu. Hitro 6em vzel iz žepa časopis in 6e 6ilno poglabil vanj. Med branjem sem opazil, da so v avtobusu samo trije belci. Dva 6em slišal, da se pogovarjata po špansko, medtem ko je bil tretji očividno Francoz in je tudi bral. Vsi ostali so bili Arabci, ki so 6e glasno pogovarjali, da sem bil vesel, da ne Vzbujam pozornosti. Ko sem prestal z branjem, 6em si navlekel kapo še globlje na oči in 6e delal zaspanega. Toda nenadoma me je vprašal v dobri francoščini poleg 6edeči Arabec ___________ kam se peljem. Postalo mi je vroče ko v Colomb-Becharju in nisem vedel, ali bi začel po-govor ali ne. Ker bi me moja francoščina lahko izdala, sem 6e naredil surovega in mUMC-v. ' na’ me Pu®ti v miru. Naijbrž sem ga moral zelo užaliti, toda vprašal me ni nič več. Vso pot do t-eza sem imel mir. V Fez 6em prispel ob pol devetih zvečer. Hitro sem 6e odpravil po temnih ulicah v delavsko četrt. Stopil 6em v zamazano gostilno, močno kašljajoč in dobro zavit, da me ne bi kdo po naključju spoznal in 6e spravil v najtemnejši kot. Naročil sem si jedače in pijače. Še preden sem povečerjal, je prišlo nekaj legijonarjev, ki so sedli nasproti mene. Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii. — Izdajatelj: ini. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik- — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica S/UL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica S.