Leto XVI
V Celju, dne ,4. maja 1906.-1.
Štev. 51.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več,, kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vršte po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate In mnogokratno inseriranje znaten popust.
0 položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah.
(P r e d a v a 1 v šaleški dolini tajnik kmetijske ž a d r u g e za šaleško dolino.)
(Konec.)
Sprejela se je 10. junija 190."> postava, da se mora vsaka zadruga vsako leto od države ali pa od kake Zveze zadrug pregledati, s čemur je izključena vsaka nevarnost za člane. Dne 4. jan. 1903 se je postavno odpravila terminska kupčija z žitom na borzi, katera je grozno oškodovala našo kmetijstvo.
Predlansko leto je radi velike ^ suše bilo pomanjkanje krme skoraj v «li Evropi in zahvaliti se moramo «(ločnemu nastopu kmetijskih zadrug, rta je naša vlada prepovedala izvoz krme iz naše države, data na razp<v lago vec milijonov in dosegla, da-so se vozne cene za dovažanje krme na železnicah znižale. 1. januarja 1905 se je odpravila vinska eolska klavzula, to je pogodba z italijansko državo, ua podlagi katere je smela uvažati italijanska vina, katera pa so dosti »cenejša kot naša. ker pridelovanje ne fjbne skoraj nič: s tem so bili naši vinogradniki oškodovani, kateri radi velikih stroškov, katere jim povzroča delo v vinogradih in večini njih novi nasadi, ne morejo vina za tako ceno dati. kakor so italijanska/vina. Uspeli odprave te pogodbe je velikanski; prej se 'je uvažalo k nam za enajst milijonov kron italijanskega vina. sedaj še komaj za dva milijona kron. Razven tega se pripravlja stroga postava glede kletarstva in ponarejanja (pan-éanja) vina. Marsikateri se čudi dej-
stvu. da je cena živini tako poskočila in da je redkokedaj imela tako visoko ceno kakor sedaj. To se je le doseglo po dolgotrajnem delovanju združenih kmečkih zastopnikov s tem, da se je postavno omejil, v novejšem času popolnoma prepovedal uvoz živine iz Rusije, Srbije in Rumnnije, odkoder se je prej toliko živine k nam uvažalo, s čemur je trpela naša živinoreja; hoče se še doseči prepoved uvoza iz Italije. Posrečilo se je doseči, da vojaška uprava kupuje vse svoje potrebščine. kakor žito. pšenico, oves, seno, slamo itd. naravnost od kmetijskih zadrug in dosti boljše plačuje kakor razni trgovci s poljskimi pridelki; razni deželni zavodi, kakor bolnišnice, hiralnice itd. jemljejo vino od kmet. zadrug. V Gradcu se je ustanovila deželna klet. v kateri se točijo pristna štajerska vina.
Začelo se je v novejšem času v Galiciji. Mo«wsh»mr.Žteaiji.• Nižje Avstrijskem, Koroškem in Kranjskem j zlaganje posameznih zelo oddaljenih j parcel posestev v skupaj ležeča posestva in izsuše/anje vlažnih kmečkih posestev, v istih deželah se s pomočjo vladnih inženirjev in zemljemercev zapuščeni občinski pašniki in planine delijo in spreminjajo v rodoviten svet. V Galiciji, Moravskem in Nižje Avstrijskem, kjer imajo posestniki zelo raztresene posamezne parcele svojih posestev, kar zelo ovira obdelovanje in povzroča zamudo časa, so začeli delati na to, da ima vsak posestnik, kolikor mogoče, celo posestvo skupaj, kar se z resno voljo in sodelovanjem poklicanih zemljemercev itd. da doseči.
Najvažnejše vprašanje sedanjega časa je zadružno vprašenje; upam. da ste iz navedenega uvideli potrebo in važnost kmetijskih zadrug.
V Avstriji pa so iste tem večjega pomena, ker radi neugodnih in ne-zaravili političnih razmer država že dolgo vrsto let redno ne deluje in se na gospodarskem polju v primeri z drugimi državami zelo. zelo malo stori. Ker ni pričakovati V bližnji bodočnosti. da še. bodo	državne razmere korenito zboljšale,., ne smgmo upati na izpremembo gospodarskih razmer od strani poklicanih krogov, ampak se priklopiti obstoječim zadrugam in se "združeni krepko boriti za povzdigo gospodarstva. Zadruge pa bodo tudi povzročile, da se bodo v zadrijgah združeni kmetje tudi zanimali za vse kmetijstva se tičoče vladne predloge in postave, bodo o istih na svojih zborovanjih obravnavali, izražali svoje želje in zahteve ter na ta način pojasnili vladi in poslancem svoje stališče, katerega ne bodo mogli prezreti, ako bode za njim stal ves kmečki stan, Združtijni« sp. več nas i je [roženih. več bomo dosegli!
Svetovno-poiitični pregled.
—	Državni zbor je s cesarskim ukazom odgoden na nedoločen čas.
—	Princ Hohenlohe — in slovanski poslanec. Prvi slovanski poslanec. ki je imel priliko govoriti z novim ministrskim predsednikom, je bil hrvatski poslanec dr. Zaffron. S princem Hohenlohe se je sestal v Trstu. Ministrski predsednik mu je z a g o t a v 1 j a 1 sv o j o n a-k1on j e no s t na p ra m Hrvato m i n Slovencem, naglašal. da pozna razmere na jugu države in da bo po tem nredil svoje postopanje.
Princ Hohenlohe. „Edinost" piše: Na drugi strani stoji vendar
dejstvi i : da pozitivnega nismo p r i m o r s k i S1 o v a n i n i č d o s e g 1 i tudi pod princem Hohenlohe. Opazovali smo nekako pripravljanje, pošteno voljo, ali stare krivice obstajajo .dalj« '	' zistem .je še v veljavi.
No. tud i konstatacija naj ne bo v obteženje princa Hohenlohe. Najpošte-. neji tržaški namestnik je obnemogel., če centralna vlada absolutno . . . iidefe biti poštena. Nikakor ne smemo i t-' ključati možnosti, da je mož skušal kaj doseči, ali da so mu više sile vezale roko. Sedaj pa je mož sam na oblasti in vladi. Sedaj je moč v njegovih rokah, da bo mogel uveljavljati svojo voljo in svoja načela. O namestniku Hohenlohe smo mogli pisati simpatično. V največe zadovoljstvo bi nam bilo. ako bi dela ministrskega predsednika Hohenlohe izpolnila tiste nade. ki smo jih stavili v namestnika. Zlasti pa želimo tudi iskreno, da bi srečno izve) tisto veliko državiio-p^Utiško nalogo, ki mil je forež dvoma poverjena in ki ima dovesti državo do preporoda in preobrazbe ter jo postavi na nove moderne temelje.
— Poljaki ili nova vlada. ..Nova Reforma", ki zastopa demokratiško smer v politiki, nam najjasneje pove. kaj je s Poljaki. Večina poljskega kola je vrgla Gautscha ne zavoljo njegove osebe, marveč zavoljo njegove volilne preosnove. Ta večina ne misli ne na blagor Galicije, ne na državo, ko se . gre za njene lastne koristi. Zato tudi nova vlada ne bo imela v kolu nobene prijetnosti. Brez Poljakov se pa ne da dobiti dvetretjinska večina. Zato .je po sodbi imenovanega lista edina rešitev, da se državni zbor razpusti in razpiše nove volitve. V njih bodi edino geslo: Splošna in enaka volilna pravica. Pri

LISTEK.
Prijatelj Lovro.
■ Hrvaški spisal Avgust senoa: poslovenil Janko B r a t i u a.
(Dalje.)
Nekega večera sva se sešla z Lovj'om ob Voltavi.
- Hvala Bogu. de prijatelj, skoro vse je v redu. Glava me že boli. Danes sem bil pri župniku. Silijo me. kaj hočeš? Ko pa dekle želi. In bolje je. j. — A čemu ta naglica?
—	Rekel sem ti. da želi dekle in roditelji.
—	Ali je morda vzrok, radi katerega mora hitro slediti običajna poroka?
—	Kölnern se ti. ne.
- Oprosti, bratec, da Te mučim z vprašanji. Vse je treba premisliti, ko skleneš zvezo za celo življenje.
Hvala ti. bratec. Drago mi je, da vprašaš. Premislil sem vse. Tudi meni je ta naglica prav, da sem kolikor mogoče prej na gotovem. Vem. da bode marsikdo rekel, da se je Lovro ženil z denarji svoje žene. Naj. srce mi govori drugače. Ako iščem nekoliko denarja, je to radi mojega očeta, radi moje svobode, da se otresem skrbi. Upniki so škorpijoni, ki mučijo človeka do smrti, da ne moreš upati ne delati. Bodi potem učenjak. Na zdravje! Jaz se držim Horaeijevih besed: „Utile dulci! Koristno in dobro!" Kdo me more zato obsojati? Praktičen razum ni greh. ako imaš tudi srce. Dekle dobi 6000 gld. v državnih papirjih. Pet sto sem namenil očetu, pet sto za moje upnike, a ostalo bo. dobra pomoč, da bom lahko živel brez skrbi, ker hočem delati, mnogo delati.
—	Šest tisoč dobi dekle? Kdo ti je rekel to?
—	Bog ti pomagaj, oče; še prej nego sem prosil zanjo.
—	Prej! A pozneje?
—	Nismo govorili o tem nič, Nič?
-- ('emu? Zato je čas po poroki.
—	Lovro, odpusti mi! Težko mi ! je govoriti, ali moram. Govorim ti kakor
brat bratu, ker je bolje varovati hišo pred ognjem, kakor gasiti, ko gori.
Govori jasno, jaz te ne razumem.
—t Je li stari prav tebi obljubil 6000 gld.?
—	Prav ne. Le rekel je, da dobi Minka ob priliki toliko in toliko, ko se enkrat omoži.
—	A kaj, če starec Minki ne more toliko dati?
-=- Ne bodi neumen! Videl sem denar na lastne oči
—	V njegovih rokah. Minkin oče ima več otrok, ima šestero otrok, a kolikor sem zvedel od drugih ljudi, se o njegovem bogastvu ne ve nič.
Lovro je obstal. Na to se ni spomnil. Po govoru sem bil opazil, da
Minkin oče spada v ono vrsto ljudi, s katerimi je treba imeti čist račun in pred očmi mi je bila grozna nesreča, .v katero bi lahko prišel Lovro po tej nesrečni ženitvi. Mislil sem. da .je moja prijateljska dolžnost, da delam tako.
—	Prav praviš, dejal mi'je Lovro. v nedeljo za pet dni se ženite v razglasi. Jutri grem k staremu: stvar se mora privesti na čisto.
Drug dan se je vrnil Lovro nemiren domov.
—	Bil sem pri staremu , v uradu, rekel .je prijatelj ter se vrgel na divan.
In kaj ?
—	Kaj jaz vem. Delal se je nekako razžaljenega. Čemu taka vprašanja. mi je dejal, ali ne mislimo postati prijatelji? Ali mislite, da bodem svojemu otroku kaj prikratil? — Niti od daleč, sem ran odgovoril, ali zakon je. kakor sami veste, zveza na srečo in nesrečo, za celo življenje in tu je treba vsekakor resnega1 razgovora. Vi veste, da nisem imovit človek, pa da
teh volitvah bi se lice poljskega kola popolnoma izpremenilo.
—	Spremembe pri namestništvih.
Sprememba v ministrstvu bo imela za posledico tudi razne spremembe v na-mestništvih. Grof Bylandt-Rheidt bo najbrže imenovan za gornjeavstrijskega namestnika, odkoder bi moral dosedanji namestnik baron Handel umakniti najbrže na Tirolsko. Tudi gališki namestnik grof Potočki namerava odstopiti.
—	Nadvojvoda Rainer. Vojaški naredbeni list priobčuje cesarski ukaz." s katerim se nadvojvoda Rainer oprošča službe najvišjega poveljnika domobranstva in se mu izreka zahvala za njegovo 34 letno požrtvovalno službovanje. Za poveljnika domobranstva je provizorično imenovan podmaršal P a r ni a s i n.
—	Za slovensko in italijansko vseučilišče. Dijaški shod v Milanu je sklenil rezolucijo. v kateri se poživlja avstrijska vlada od zastopnikov ls narodov, da ustanovi takoj vseučilišče v Trstu in slovensko vseučilišče v Ljubljani.
—	Volitve na Hrvaškem. Po dosedanjih poročilih si je priborila opozicija od 55 mandatov 85 in sicer Starčevičanci 10 in 25 združena oporba. To pomeni znamenit poraz vladajoče stranke.
Volitve na Ogrskem. Po zadnjih poročilih so se vršile volitve v 394 okrajih. Voljeni so: 237 članov neodvisne stranke (10 nad absolutno večino), 67 članov ustavne stranke. 32 ljudske stranke in 25 poslancev narodnosti.
—	Napad na avstrijskega konzula v Rusiji. V Varšavi sta avstrijskega generalnega konzula Ugrona napadla dva vojaka ter ga s puškinimi kopiti smrtnonevarno ranila.
—	Srbska skupščina razuuščena. Srbska skupščina je fazpušČena in so takoj razpisane nove volitve, ki bodo 24. junija. Nova skupščina se sestane 8. julija.
—	Sporazumljenje Srbije z Avstrijo. Nova vlada je z Avstrijo dosegla sporazumljenje. Začasna trgovska konvencija bo v veljavi do daljne naredbe.
« — Ruski ministrski predsednik Witte je — odstopil. Vzrok odstopa so baje nesporazumljenja. ki so se pojavila med njim in ministrom Dur-novom povodom razprave o državnih osnovnih zakonih. Demisija Witteja se je sprejela v javnosti ravnodušno. Njegovim naslednikom bo baje imenovan knez Goremjkin. ki velja za osebno poštenega moža. ki pa ni poseben prijatelj svobodnega gibanja.
imam nekaj dolga, a učiteljska plača ni bogat studenec. Radi tega mi morate oprostiti, da govorim odkrito. — Starec je na moje objektivne opazke nekoliko zarndel. no. malo zatem udaril v smeh: „Glej. od kdaj je Lovro postai računar? Pojdite, ne bodite otrok! No. da bi vas slišala Minka! Pojdite k meni na obed, zagrabil me je za roko. jutri pri črni kavi bova napravila račune. In šla sva obedovat. To je vse."
(Dalje prihodnjič.)
Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi.
(Predavanje g. c. k r. stotnika F r i d o 1 i n a K a v č i č a v društvu „Zvezda" na Dunaj u.) (Dalje.)
Osnovatelj. glava in srce tej zvezi je bil naš Brikcij. kajti zbiral je okolo sebe bojazljive somišljenike artistiške fakultete: Boltenka. Haydena. Raucha, P. Bergei ja in druge, ter jih spodbujal, da so predavali o rimskih in grških
—	Tudi ruski minister notranjih zadev, Durnovo. je odstopil.
—	Ruska delavska stranka v
gosudarstveni dumi namerava zahtevati sodnijsko zasledovanje ministrstva in pred vsem uradnikov hudodelcev: uvedbo državljanskih temeljnih svoboščin in pa rešitev delavskega in kmečkega prebivalstva. Če dumo razpuste in ne razpišejo novih volitev, se duma ne razide. marveč bi ostala in apelirala na prebivalstvo. Krvava revolucija bi postala neizogibna.
—	Verska svoboda na Nemškem. Nemški državni zbor je sprejel predlog centrnma v drugem branju, da se proglasi v vseh z v e z 11 i h d r ž a-v a h popolna verska svobod a. Nadalje se je sprejela k zakonu še dodatna določba s« c i j al n i h d e m 0-k rato v. vsled katere je prepovedano, siliti otroke proti volji staršev k verouku ali k božji službi.
—	Angleški kralj v nevarnosti ! V Neapolju je bil nameravan atentat na angleškega kralja, a se je preprečil. Zaprli so sedem oseb. Angleški kralj in' kraljica sta ostala na svoji ladji v pristanišču. Ladjo so noč in dan stra-žili italijanski tajni policaji. Vkljub temu se je ponoči kraljevi ladji skrivno približal čoln. v kateiem so sedeli trije za ribiče preoblečeni možje. Policija jih je presenetila in aretovala ter spoznala vse 'tri za nevarne anarhiste.
—	Augležki proračun. V angležki spodnji zbornici je predložil zakladni tajnik Asquith proračun za prihodnje računsko leto. Izdatki so proračun jeni na 141.786.000. dohodki pa na 144.860.000 funtov šterlingov. znaša torej preostanek 3.074.000 funtov šterlingov. Za pokritje državnih dolgov 500.000 funtov šterlingov. Po odbitju stroškov za ljudsko šolstvo, poštne zadeve in nepričakovane izdatke ostane še čisti prebitek VOO.OOÜ funtov.	- *...
Vstaja v Maroku. Sultanovim četam se je posrečilo, premagati z zvijačo čete vstašev. Poročila pravijo, da je poraz vstašev velik.
Dopisi.
Vransko. Da se je veselica, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda dne 29. aprila, tako častno izvršila, zahvaliti se je pred vsem mnogobrojneinu obisku. Udeleženci so bili zadovoljni z raznovrstnim in srečno izpeljanim programom. Najbolj je ugajala gledališka igra ,.Raztre-senci". ki se je gladko in precizno izvršila, kakor smo že vajeni od naših vrlih diletantov. Tudi šentpavelska godba je občinstvo navdušila in želeti
klasikih, o Virgilu, Horacu. Salustu in Serecci. Prebuditelj in zaščitnik humanizma v drugi polovici 15. veka na dunajskem vseučilišču bil je torej naš rojak Preprost. Sholastiki so ga tudi èrtili in preganjali — da. 1. 1482. so ga celo obtožili kot ,.razkolnika'" in gojitelja paganskega, jim toli zoper-nega klasicizma. Zagovarjati se je moral v vseučiliščni kongregaciji 24. marca 1. 1482. Gotovo se je dobro opravičil, zakaj že 1.1485. je bil zopet izvoljen dekanom bogoslovne fakultete. Dne 24. januarija 1. 1493. je bil kot namestnik vseučiliščnega kancelarja, predsednik komisije, ki je sprejela preklic nekega zavoljo razširjevanja krivih naukov obtoženega doktorja Kaltenmarkterja. Ta Kaltenmarkter je bil šestkrat vseučiliški rektor.
»Brikcij je bil prvi vseučiliški rektor, kateremu je pristojal naslev „magnificus", kajti cesar Maksimilijan je to častno nazivanje 1. 1497. ofici-jelno zaukazal.
V srednjem veku pristojal je
je. da bi nas pri naših veselicah tudi
v	prihodnje podpirala.
Po enoletnem odmoru so nas vranski tamburaši zopet z nekojimi komadi razveselili. Spretnosti imajo dovolj, zakaj bi pričetega dela ne nadaljevali? Kàj bi pa rekel o petju? To pa je bilo tako dovršeno, kakor smemo le o g. pevovodju pričakovati, čegar spretnosti v vodstvu in čegar krasni glas je vsak veščak občudoval.
Kakor sem čul, se je za celo lepo veselico pripravljalo samo en teden, in vendar tak učinek! Iz tega se posname. da bi bilo mogoče na Vranskem večkrat in še bolj zanimive veselice prirediti: moči je dosti, spretnosti tudi. samo volje — trdne volje je treba.
Poljčane. Cenjeni čitatelji „Domovine" bode gotovo zanimalo slišati kaj iz Poljčan. ker se tako redko kdaj sliši v „Domovini" kaj od nas. dasi-ravno je tudi pri nas dosti umazanega perila, ki bi se moralo bolj pogosto prati. V narodnem oziru vlada pri nas velika zaspanost. Povdarjati moram, da je tndi naš kraj okužila ..ptujska giftna krota". Njeni razširjevalci so nemčurski kramarji, kateri si polnijo svoje lačne žepe in bisage s slovenskimi groši. Seveda jim pri tem delu pomagajo ljudje iz Pekla, kakor Hans Wouk. kateri vedno v umazanem ptujskem motovilil ponuja 40 polov-njakov pristnega poljčanskega _ vina. Radovedni smo. zakaj se ga ne usmilijo ,.krotarji", da bi mu to ,.pristno" vino pokupili. Nadalje imamo celo vrsto drugih renegatov, katerim se klanjajo slovenski kmetje. Prilizujejo se vam. dokler se niso od vaših grošev obogateli, kličejo vas v prodajalne in gostilne, a za hrbtom bi vas najrajši ugonobili. Sedaj so še kolikor toliko mirni, ker njihova moč še ni tolika, da bi se vas drznili napadati, a prišel bode čas. ko tudi oni pokažejo, da so! vredni bratci celjskih in konjiških nemčurjev.
Žalostno za vas. kmetje, ki ste se zavezali s sovražniki svojega naroda, pomilovanje vam. ki ste padli v njihove zanjke, verujoči njihovim sladkim besedam. Mogoče vas je mnogo, ki ste bili slabo poučeni o nemških nakanah, ki ste morda samo v preveliki zaslepljenosti storili neodpustljivj narodni greh. volili z nemčurji, s tem pokazali odpadništvo in izdali svoj narod.
Vrli poljčanski in okoliški kmetje.
vi	ste svoji lastni gospodje. 11a vas so navezani poljčanski in peklenski nemčurji. Oni ne kupujejo od vas poljskih pridelkov iz ljubezni, ne dajejo vam dela iu zaslužka iz naklonjenosti, ampak ker so navezani na vas. ker
naslov „magnificus" le takim osebam, katere so imele dostojanstvo državnih knezov. Maksimilijan si je mislil vse-učiliškega rektorja blizo tako. kakor velikega mojstra kakega viteškega reda. Kakor se je ta bojeval z železnim. tako naj bi se visoka šola bojevala z uma sviüim mečem.
Vseučiliški rektor je bil za časa Preprostovega rektorovanja najvišji sodnik vsega učiliškega osebja. V kriminalnih zadevah pristojala mu je sodna oblast od najmanjše do smrtne kazni. Če je nastopil kot sodnik, nosili so kot znak tega dostojanstva pred njim meč in žezlo. Ako se je podal v vseučilišče, moral je pred njim stopati pedel z žezlom. Predpisana mu je bila posebna obleka (ausgezeichnete Kleidung). Z leve rame mu je visel španski plašč (epomis). Toga je bila urezana iz črnega baržuna z zlatim vezilom nakičena in s hermelinovo kožuhovino obrobljena. Za pokrivalo mu je služil črn baržunast biret. Če se je udeležil kakega pogreba, ali če
morajo to storiti, če hočejo med vami živeti. In to bodo storili in morajo storiti, če ste vi najzavednejši Slovenci Zatorej bodite narodni, storite svojo dolžnost pri volitvah in podpirajte izključno slovenske trgovce, gostilničarje in obrtnike. Vi pa slovenski trgovci, obrtniki in gostilničarji, na dan! Pokažite vaša lica, da vemo. kdo je naš in kdo je z nami.
Kdor ni z nami. je proti nam, iu kdor je proti nam. je naš sovražnik iu tega ne podpiramo. Če pa ostanete brezbrižni za vsako pretečo vam nevarnost. tedaj si bodete vzredili strupene gade s svojo krvjo.
Koristno in priporočljivo bi bilo, da se tudi v Poljčanah kdo zavzema za ustanovitev kakšnega narodnega društva, ki naj pokaže mlačnežem pot, po kateri morajo hoditi. Naša mladina je prepuščena po izstopu iz šole sama sebi. Bi li ne bilo koristno; zbirati naš up. našo nado. r. j. mladinio okol bralnega društva ? To bi naj bilo novo ognjišče, okoli katerega bi se naj zbirala mladina, navdušujoča se za narod, to vam bodi orožje, s katerim si izvojujete zmago nad tujci. Slovenski časniki bodo pomagali kmetom iz zm5t do resnice, oni jim bodo pokazali v pravi luči početja nemčurskih hinavcev. Poprimite se resno tega dela, gotovo vam bodo ostali bližnji Slovenci radovoljno pomagali in vas podpirali. Nesramnih napadov po nemčurskih listih proti vam, vrli slovenski kmetje, pa se ne ustrašite, ampak bodi vam to le v spodbujo, da se s tem večjo silo upirate neinčurskemu na-silstvu.
Upam. da bodo te besede malo pomagale k cilju.
Iz Ptujske gore. Letaš 11
zimo je volilo tukajšnje veterawÀo društvo, katerega člani so sami Štajer-čijanci. načelnika. O tej priliki so se prav imenitno stepii. Tukajšnja žandar-merija je poslala k sodniji v Ptuj 1 11a kose razrezan klobuk. 1 zvezano suknjo, 1 nož in 1 stolovo nogaj Da se ne bi dobljena rana na če!/novoizvoljenemu načelniku, kateri je največ batin dobil, poznala, kupil si je novo kapo in jo globoko potisnil 11a čelo. Eno stranko je zagovarjal dr. pl. Plachky, drugo dr. pl. Fichtenau — torej oba plemenitaša Nemca.
Ti štajerčijanski pretepuhi so bili že sojeni. Martin Šegula kot načelnik je dobil 3 dni. Anton Gojkovič ml. 6 dni, Matevž Augustin 5 dni. Leopold Horvat 5 dni zapora. Odletel je edino sedanji župan, ki drži z Nemci. Ta gospod, po imenu Jakob Horvat, se je ,.zglihal". Vsi imenovani so volili p zadnjih občinskih volitvah s štaj,
je država žalovala, nosil je obleko iz rudečega baržuna. (Srebrno žezlo rektorjevo je bilo cenjeno na 155 gld. 47 V2 kr.) Ako je rektor uradno nastopil. imel je prednost pred vsakim škofom. Pri procesiji sv. Rešnjepi Telesa zastopal je celo odsotnega vladarja.
Kakor že povedano, zavzemal je to visoko dostojanstvo naš Brikcij trikrat. Leta 1469. spisal je Preprost komentar o ('iceronovi retoriki, katero knjigo hrani dvorna knjižnica. V tere-zijanski knjižnici je pa shranjena 138 stranij obsegajoča knjiga: Vocabulariam Latino germanicum. katera je bila last Preprostova.
L. 1497. je ustanovil uekoliko štipendij. (Fiindavit Stipendia aliquot in Bursa agni.) Ti štipendiji so se vsled dvornega ukaza od 1. 1794. začeli imenovati „Briccianisch - Ramili-gische Stiftung".
Preprost je umrl na Dunaju dn 29. novembra 1. 1595.
(Dalje sledi.)
cijanci; Gg. Ornig in Stracchili. ali sta ka.j ponosna na vajine pristaše? Gotovo! Jakob Horvat-a sta sedaj dala voliti za ogletjo kr. šol. sveta v Majšpergn. Matevž Augustin. kateri sam pravi, da je bil že devetkrat zaprt, pa je postal kr. šol. ogleda v Narapljah.
r Slovenski voditelji in krajni šolski sveti, ali ne boste protestirali proti takim imenovanjem ? Ali je mogoče g. okr. glavarju vse to neznano? Lepi možje, ti Štaj er cijanci! Kaj porečeš k temu vsa nemškutarska štajercijanska toda? Mogoče pa bode vendar c. ki-. Skrajno glavarstvo v Ptuju razpustilo t« veteransko društvo, katero nima idrnzega namena, kakor beračiti in nemškutariti. Pa ne verjamemo, ker je g. c. kr. okr. glavar sam častni ud |ega vzglednega društva.
Volitve v občinski odbor so nam potrdili, kakor se sliši, akoravno so nemškntarji reknrirali. vendar jih nekje zadržujejo. Ali je to znano slav. dež. odboru v Gradcu in c. kr. okr. glavarstvu v Ptuju? Septembra 1905 smo volili. Februarja 1906 so bile volitve v Gradcu potrjene. Sedaj imamo majnik. Ali naši uradi hočejo ves slovenski svet za nos voditi? Slovenski voditelji, k je ste ? Letos so pretekla že štiri leta. odkar so bile vsake volitve razveljavljene. Občina je ostala po hudi borbi v slovenskih rokah. Sedaj pa na noge. narodni novovoljeni odborniki! V boj proti nemškntarski zalegi! Pokažite, da se nismo volilci varali y vaši značajnosti! Izvolite si moža poštenjaka-narodnjaka. Izdajica Jfejercijanee nikdar ni in ne more ti poštenjak, ker je zatajil svoj jezik, nislite. da smo bili narodnjaki hudo postavljeni, ko smo vas volili. Stali fflo trdno kot skala. Nismo se dali zapeljati od neraškutavjev. Radi tega j« bila zmaga na naši narodni strani, lafrebiti moramo vse propalice štajer-cijance. Potem se vrne zopet mir na lepo in slovečo Ptujsko goro. katere ime se ima pri novem odboru spremeniti v/Črno goro. kakor se tudi ta trg imenuje že v zemljepisih iz 1854. ta.
i S Ptujčani nočemo imeti nič skup-torej tudi imena našega trga ne.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Predsednik graškega nadso-
dišča, vitez Pitreich, pride 5. t. m. v Celje pregledovat okrožno sodišče.
• — Julij Rakusch, dosedanji župan celjski, izjavlja, da ne sprejme zopetne : izvolitve v občinski zastop. Navaja preobremenitev in potrebo po odpočitkn. I — Imenovanja. Sodni tajnik Karel .rebenc v Celju je imenovan deželnim jodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Gornjemgradu. Sodnim tajnikom so imenovani: sodni adjunkt Karel Zotmann v Litiji za Ljubljano in sodni adjunkt Otokar Cernstein v Kočevju za Celje. Premeščen je sodni adjunkt dr. Robert Ogorevc iz Idrije v Novo mesto. Sodnim adjunktom je imenovan sodni avskultant Rudolf Potočnik za Idrijo.
—	Brihtnost naših poštnih uradnikov presega že vse meje. Nek tu-
ajšnji zavod je poslal uraden dopis oji klijentinji z razločnim naslovom: Zagorje ob Savi. Kranjsko" dne 26. prila 1.1. Brihtni uradnik si ni mogel drugače pomagati, kakor da je zapisal na ovitek pisma še „Kroatien", da bi pismo ja gotovo prišlo teh par kilometrov od Celja v Zagorje, ki je po " nosti dotičnega uradnika na Hrva-em. Gospodom je menda vse, kar je ko Zidanegamosta, že „Hrvaško" ah, groza nas obhaja, če ne more-
biti že ..Rusko". Tako podkovano pismo je romalo srečno celih sedem dni okrog ter srečno dospelo čez teden dni od-dajalcu nazaj v roke z različnimi pri-stavki. iz katerih je sklepati, da je isto romalo po Bosni. Hercegovini in Dalmaciji. Konečno vendar niso mogli najti v teh kronovinah Zagorja ob Savi ter so dirigirali pismo nazaj v Celje s pristavkom-. „Natrag u Celje, Koruška". Ce to ni zlobnost, je pač najmanj neumnost, Take nevedneže se naj na mestu, spodi iz poštne službe. Mi pa kličemo poštnemu vodstvu: Quosque tandem !
—	Memška nevednost se pokazuje čimdalje bolj. Zopet imamo v rokah dopisnico, naslovljeno na neko tukajšnjo damo, oddano v Hamburgu. Na dopisnici stoji „Cilli — .Krain oder Steiermark". Iz tega se vidi, da bratci v Nemčiji niti ne vedo za to proslulo Celje die schwer umwogte Feste — pač pa vedo. da je to mesto nekje na Slovenskem. Celjski „Kulturträgerji", poučite bratce v Nemčiji, da je to za vas poniževalno, če se vas meče v en koš s Slovenci! Pa ne pozabite pisati tja v Hamburg po nemški kajti Hamburg ni na Kranjskem in govore tam drugačen jezik kakor mi in vi.
—	Sprla sta se dne 29. m. m. oče Korošec v Škot ji vesi in njegov sin: v prepiru je zagnal oče sinu sekiro v nogo in ga težko ranil.
Toča se je vsula zadnjo sredo. 2. t. m., okolu 3. ure popoldne čez Ponikvo ob južni železnici in okolico. Padlo je toliko ledenega zrnja, da so še drugi dan dopoldne bili bregovi okrog vsi beli. kakor kadar pade sneg v pozni jeseni. Seveda so vinogradi in sadovnjaki pokončani. Segla je huda ura. kakor čujemo, čez Sladko goro. Ubogo ljudstvo!
—	Umrl je v Spodnjih Poljčanah g. Ivan Schreiber, gostilničar in posestnik. v 39. letn starosti.
—	Mozirje. Častnemu starosti, br. Marku Lipoid, je izročila deputacija „Savinskega Sokola" dne 25. aprila častno diplomo za njegovo požrtvovalno delo ob času prvega obstanka tega Sokola. Sedemdesetletni starčeK je za sokolsko stvar še vedno vnet in z radostjo zasleduje naše korake ter velikodušno podpira nas pri težavnem delu. Ob priliki izročitve diplome, katero je prav umetno izdelal g. Matija B e n č a n iz Celja, je blagohotno podaril naš častni starosta društvu v podporo lepo vsoto 50 K. za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. Dal Bog. da bi naš častni Sokol še dočakal več desetletij ter stal nam vedno tako trdno in sokolsko zvesto ob strani.
Družmi -je pri Šoštanju. Dne 29. aprila se je spet pokazalo, da rodi boj, katerega so nam usilili šoštanjski Posilinemci. lepe sadove. Zavednost ljudstva raste vedno bolj in bolj in ž njimi želja po izobrazbi in združenju. Sijajen dokaz za'navedeno je bil ustanovni občni zbor bralnega društva za šoštanjsko okolico. Mladenič Rosnik. kateri je že več mesecev neumorno deloval za ustanovitev tega prepotrebnega društva, je v prisrčnih- besedah pozdravil okrog 100 navzočih kmetov, mladeničev. obrtnikov iz raznih sosesk okolice Šoštanj in izobražencev iz trga Šoštanj ter zastopnike bralnih društev Št. Ilj, Škale in Velenje. Razložil je glavne točke pravil, pojasnil, da je 73 udov javilo pristop k društvu; izmed prijavljenih udov je takoj 54 udov plačalo letnino. Pri volitvi odbora so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: Ivan To-polnik, Fr. Rajšter, Al. Tavbelj. Jož. Košan, Karol Košar. Jož. Rotnik. Miha Raulen, Val. Hriberšek in Ivan Koren. Pri slučajnostih je govoril g. Topolnik o važnosti združenja kmetov in pozival navzoče, da delajo na to. da se bode
društvo dobro razvijalo in napredovalo. Zastopnik šentiljskega bralnega društva mladenič Verdev je govoril obširno o nalogi bralnih društev, zastopnik velenjskega bralnega društva je očrtal delo v bralnih društvih ter povdarjal. da je veselo dejstvo, da delujejo v bralnem društvu složno vsi stanovi skupaj in so zlasti slovenski trgovci in obrtniki isti. ki podpirajo vedno težnje kmetskega stanu; namen bralnega društva bodi ljudstvo pripeljati do tega, da začenja spoznavati svoje prijatelje in neprijatelje in da podpira le one. kateri imajo srce za kmeta.
—	Shod županov, svetovalcev in odbornikov gornjegrajskega okraja se vrši na podlagi £ 2. zborovalne postave z dne 15. novembra 1867 dne 24. maja t, 1. ob 2. uri popoldne pri Sv. Frančišku v gostilni g. Slatinška s sledečim vsporedom: 1. Ravnoprav-nost slovenskega jezika. 2. Politične zadeve. 3. Sodnijske zadeve. 4. Siroti nske zadeve. 5. Ustanovitev županske zveze. 6. Pogovor glede ustanovitve poljedelske in gozdarske šole v Mozirju — železnica Paka-Gornjigrad itd. Gg. tovariši, občinski tiinkcijonarji! Velika in zelo važna naloga nam je kot takšnim naložena na naše rame. katero vspešno zvršiti nam je moč le v edinosti in složnosti. k čemur je v prvi vrsti namenjeno naše gori navedeno zborovanje (shod). Zato je upati prav obilne udeležbe.
—	Brežice. Dne 2. t. sta zopet dva splava trčila v začasni most za gradnjo mostu čez Savo in Krko pri, Brežicah in sta bila porušena. Splavičarja. sta se rešila, vendar ima posestnik splava, Miklavc iz Mozirja precej veliko škodo. Neprevidnost in nekoliko posledice pijače so provzročile polom splava, ker je sedaj odprtina 15 m široka in zadostuje policijskim predpisom.
Piva potovalna knjižnica za ; KtS«ii!>ko;iieiiij.k4> mejo se je osnovala pri Spodnji Sv. Knngoti nad Mariborom. Knjige, ki jih šteje knjižnica sedaj 85, se dobivajo pri domačem fantu Francu Grandošek.
—	Štrajk mizarskih pomočnikov v Mariboru je že ponehal. Le v delavnici mo jstra Pototschniga še delo stoji.
—	Polenšak. Dne 6. t. m. ob pol 3. uri popoldne priredi g. cand. pliil. Vesenjak iz Možkanjc v šolskem poslopju v prid kmetijskemu bralnemu društvu poljudno znanstveno predavanje ter predstavljanje slik s pomočjo skioptikona. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
Iz rimskih časov. Velika mo-zaikova tla so našli v neki njivi na Zgornjem Bregu pri Ptuju. Tla so bila komaj ped pod zemljo, a se vendar tekom stoletij ni,so pokvarila.
—	H konjski dirki v Ljutomeru. „Kako. kako je bilo lepo" ... v onih
„srečnih časih, ko še so si — žal. da moram tako reči — npali merodajni slovenski murskopoljski posestniki postaviti na cvenskem dirkališču visok steber z narodno trobojnico. Veselo se je vila in ponosno jdapojaje ti je sa-mosvestno kazala že od zdaleč značaj zemlje, na koji stoji.
A zdaj ? ! Zadnji čas so vihrale po dirkališču le avstrijske in štajerske zastave in zastavice. Narodne troboj-nice nisi več opazil! — Ali je morda ta naroden znak. ki mora biti mil in drag 90% Slovencev komisije na tribuni. ki je bil pri prejšnjih dirkah v vnemo in navdušenje vsem narodno čutečim prišlecem. ali je ta znak izginil morda vsled tega. ker so si odločilni Slovenci mislili, da bi tako ..izzivanje" nemškim gospodom ne bilo znabiti tako čisto popolnoma po godu!
Ko je prejšnje čase prišel tujec k dirki, mu je trobojnica jasno povedala, da je zemlja in prireditev slovenska,
(ločini se ti sedaj oholi nemčnr obregne in začudeno reče: „A. das ist international!"
Upajmo, da bo 13. majnika krasila spet živa naša rodna trobojnica vseskoz slovensko prireditev.
—	Svetinje. Novi krajni šolski svet-je izvolil v svoji seji dne 29. mal. travna načelnikom obče spoštovanega veleposestnika gospoda Josipa Sintonica v Ivanjkovcih. Imenovani je načeloval krajnemu šolskemu svetu svetinjskemu tudi v času. ko se je zgradilo sedanje šolsko poslopje (18H2) in sta mu pri tem težavnem poslu poleg drugih članov najbolj pomagala gg. France Vraz in Leopold Petovar. katera pa sta zdaj člana te korporacije.
Ker se bode naša trirazrednica v najkrajšem času morala razširiti, otrok je namreč že skoraj za petrazrednico dovolj in v tem šolskem poslopju ni nobenega prostora več. bode moralo se še eno poslopje zgraditi. Kakor pa je že v takih slučajih navada, nastane navadno več strank, gotovo teli tudi tukaj ne bode zmanjkalo. Krajni šolski svet bOde torej imel gotovo zelo težaven posel, a upajmo, da bode isti nasvete imenovanih treh gospodov upošteval in tedaj se bode gotovo to vprašanje za šolo in davkoplačevalce najugodneje rešilo. Pripomnim še. da se je svetinjska šola. akoravno na tako visokem hribu, če ne na celem Spodnjem Štajerskem, gotovo pa v ptujskem glavarstvu primeroma najceneje zgradila.
Kranjsko.
Umrl je dne L maja v Velikih Laščah gospod sodni svetnik in predstojnik ondotnega okrajnega sodišča Danijel Šnflaj v starosti 54 let. Služboval je v Vel. Laščah 22 let. Bil je vzoren sodnik, vžival je neomejeno zaupanje. Bil je odlikovan z viteškim križcem Franc-.Iožefovega reda Z zadovoljstvom konštatiramo. da ga hvalita dnevnika obeh kranjskih strank, ..Slovenec" kot vernega katoličana. „Slov. Narod" kot zvestega pristaša narodno-napredne stranke, kar kaže. da se da služiti narodnim koristim, ne da bi človek prišel v navzkrižje z eno ali drugo stranko na Kranjskem.*
Koroško.
—	Oj, ti „veliki Nemci!" „Mir" piše iz Vrbe: Veliki ..nemški" skladatelj Tomaž Košat je posvetil eno izmed „svojih" najnovejših skladb — „s Hamatle" — našemu županu Ul-bingu, „ki kakor nobeden, drži nemško zvestobo", kakor pravi „Kärntner Wochenblatt". Meni se to posvečenje ne zdi prav nič čudno, kajti „gliha ja vkup štriha": Ulbing.je rojen Slovenec, slovenskih staršev sin. in Košat je pa tudi Slovenec, vsaj kot tak je bil dokonča svojih g i m n a z i j s k i h študij vpisan na celovški gimnaziji! Zato tudi ni čudno, da stari slovenski kmetje pojejo — sèveda v slovenskem jeziku — „Košatove" pesmi, dasiravno ga toliko poznajo, kakor on tiste čase. ko so slovenski kmetski fantje > že peli „njegove" pesmi!
—	V Beljaku so ustanovili društvo ..Drava", ki ima za bodočnost koroških Slovencev velevažne namene.
Primorsko.
—	V usta se je ustrelil v Trstu stražnik .Josip Milič iz Zgonika pri Sežani. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Milič bi se bil moral 10. t. m. poročiti.
Slovanski jug.
—	Nositelj Khuenovega sistema na Hrvatskem, mož, ki je po odhodu
Hedervaryjevem vzdrževal tiranštvo na Hrvatskem. Nikola pl. Tomašič. je odšel v ponfedeljek. ko je videl, da se majo stebri njegovega gospodstva. v Budimpešto, da bi pri vladi izposloval. da bi ne odtegnila svoje zaščite njemu in njegovi stranki. V Pešti je naletel na gluha ušesa. Hotel je poskusiti svojo srečo še na Dunaju in osebno interveniral pri cesarju. Toda tudi tu je našei zaprta vrata. Prosil je za avdijenco pri cesarju, a zgodilo se je čudo: cesar ga ni hotel sprejeti. Sedaj je Tomašič uvidel. da ga je zapustilo vse in da se ue more več držati na površju. V tem prepričanju je brzojavno preklical svojo kandidaturo v Zagrebu in sporočil, da se umakne iz političnega ž i v 1 j e n j a. Tomašič je obelodanil to-le značilno izjavo: ,.Ker mnogi zelo ugledni člani ogrskega javnega življenja z r o v moji osebi zapreko uspešne politike i n jih v tem oziru p odpira tudi d e 1 našega ja v-n e g a mnenja, nalaga m i p a t r i-jotska dolžnost, da se umakne m s p o z o r i š č a javne politike i n se s tem odpovedujem kandidaturi za poslanca II. volilnega okraja kraljevega i n svobodnega mesta Zagreba." Vest o odstopu tirana Toma-šiča se je bliskoma razširila po Zagrebu in vsi Hrvatje in ves hrvatski narod je pozdravil to. z radostjo in velikim zadoščenjem. Tiran je zginil s pozorišča. Hrvatska je jela svobodueje dihati; naj bi hrvatska narodna misel zmagala še pri volitvah, ki so se pričele včeraj, in Hrvatski izmučeni po dolgoletnem tiranstvu, bo zopet zasinil žarek zlate svobode!
Slovanski sever.
Opazke o češki politiki.
(Dalje.)
Vendar njemu politika ne začenja šele z obnovitvijo češkega državnega prava, ker se to tako hitro ne uresniči. .„hoditi pa zopet 30 let po puščavi. upati v čudež ali verovati besedam državnopravnih prorokov, da se pride gotovo v obljubljeno deželo, to bi bilo danes precej anahronistično in neodpustna naivnost."
Zato pa bojuje z vsemi sredstvi in z vso energijo proti radikalnemu „rušenju državne zbornice" in „prin-cipijelni opoziciji". Saj je prošlo šest let obštrukcije in „principijelne opozicije". „ali centralizem stoji kakor je stal in če ga povali kaj. je to reforma na podlagi splošne in enake volilne pravice in njene posledice, čeprav se misli, da je to venčanje centralizma*
Edina prava politika se mu zdi „politika na prosto roko, politika podpirati vsako vlado, ki je k nam pravična, in pripravljena strmoglaviti vsako, ki ne izpolnjuje državne dolžnosti napram češkemu narodu, politika političnega, kulturnega in gospodarskega sesiljevanja z lastnim delom in pomočjo vsega, kar more dati moderna država."
„Pravično vlado, ki nam da, na kar imamo pravico, bi morali podpirati, podpirati lojalno, brez strahu pred nezadovoljnostjo doma. i v stvareh, ki volilcem niso prijetne, torej, da imenujem najneprijetnejše, bodisi i z dovoljenjem potrebnih novih davkov, dokler se da njihova potreba in opravičenost paralelizovati z gospodarskimi interesi našega naroda, Vse dovoliti a priori, kar zahteva vlada, bi bilo prav tako nepolitično, kakor vse a priori zametati. Kar pa potrebuje država in ž njo i prebivalstvo k zunanji varnosti
in k izdatkom za moderno upravo, to se državi mora dovoliti in ako tega ue storimo mi. storijo to drugi in ne zastonj — narobe na naše stroške in tem dražje, čhn večjo opozicijo bo-demo delali. Zakaj bi tega ne storili mi. za kar se konečno večina itak najde, ali za pozitivne koristi našega naroda ? In vsaka vlada, ki se bo lahko zanašala na naše glave, najde tudi preje večino za naše zahteve, kakor bi jo pa mogli mi sami. Biti v državni zbornici samo za govorjenje krasnih govorov, to je še jako malo, V državi igra važno ulogo le ona strailka. ki premore vzeti nase dolžnosti državne stranke, seveda za to. da se vlada v njenem duhu. torej v našem slučaju v duhu pravičnosti in prava. Neprenehoma zahtevati od države subvencij, podpor, zvišanje plač. drage investične politike, ali pri dovoljenju davkov in pri vprašanju o zvišanju državnih dohodkov delati principijelno opozicijo, to je protislovje, katerega ne znese' konečno niti država niti nobena stranka. Država bo dajala priprosto iz tega. kar ima. tem. ki hočejo nositi državna bremena.
Največjo slabost slovanskih pozicij in največjo ponižanost slovanskih narodov vidi Kramäf v naši. državi, v tem. da je skoro vsa državna uprava v centralnih inštancah v nemških rokah. To je naravnost neznosno. V parlamentu Nemci nimajo večine, ali ministri so vsi Nemci — razven deže-lanov. in ministerstva so tako nemška, da je to za neslovanske narode naravnost ponižujoče.
Vendar smo tega krivi v gotovi meri i sami. Zanimali smo se samo za parlament, popolnoma pa smo pozabili na to. kar je v Avstriji mnogo važnejše. na državno upravo. To se mora popraviti in sicer temeljito, ne površno. Mi na Dunaj ne hodimo iz ljubezni, ampak prisiljeni. Ali če že moramo tja. nam pa danes res že ne zadostuje več uloga slug. pastirjev in k večjemu računskih in pisarniških uradnikov. Jaz vidim v utrditvi naših pozicij na Dunaju, na tej strani v osrednji upravi, na oni v parlamentu potom volilne reforme in pozitivne politike dvojno korist našemu narodu.
(Halje prihodnji?.)
— Češke vesti. K združenju vseh čeških strank. V resnih čeških političnih krogih se vnovič oglaša želja-po združenju čeških političnih sil in razmere v narodu in državi so take, da nobeden pošteno misleči politik ne more že v naprej odrekati sodelovanja za tako združitev. Na združenje vseh čeških frakcij za skupno delo zlasti v državnem zboru delajo danes prvaki vseh čeških strank — vendar samo na papirju in menda le iz strahu za mandate. Na Češkem se je oglasila najprej staročeška stranka, ki je pooblastila dr. Mattuša v tozadevna pogajanja z drugimi češkimi strankami. Takoj na to se je izrazil v tem smislu mladočeški prvak dr. Kramäf v svojih „Opazkah k češki politiki" in kmalu za njim i predsednik mlado-češkega kluba dr. Pacàk. I agrarec dr. Prašek, ki je, nedavno tega, grozil v v državnem zboru, da pojdejo agrarci proti volilni reformi, ki so jo spekli Mladočehi v zvezi z vlado, z revolverji v roki. za svoje revolverje ni mogel dobiti — pravih patron in tako je rekel cesarju in pozneje češki javnosti, da bi bila sprava med Mladočehi in agrarci lahko mogoča. Cesar mu je rekel baje, da si take sprave, zlasti glede volilne reforme, želi i on. Torej vsepovsod glasovi o združitvi. Vendar se čujejo v tem oziru z druge strani prav črnogledi nazori. Tako pravi dr. Engel v „Glasih z Blanika", da bi
nas lahko z veseljem in zadovoljstvom navdal pojav, da se hočejo konečno združiti vse češke stranke v narodno-političnem delu. ako bi se vsi podobni poskusi vsled malenkostij in osebnih nasprotstev ne bili izjalovili že tako mnogokrat. — Se skoraj preje kakor na Češkem se je oglasila želja po slogi na Moravskem. kjer je nemško moč čutiti še mnogo težje, kakor pa v kraljestvu samem. Zgodilo se je to prvič ob poslednji razpustitvi deželnega zbora moravskega. Takrat so izdale vse češke deželnozborske stranke oglas, da bodo skupno delovale na to. da pridejo v deželni zbor najboljše češke sile na Moravskem. Ko so se pričele priprave za bodoče volitve, jo pozval staročeški vodja dr. ŽAček vse stranke, da se udeleže seje. na kateri se pogovore o skupnem, dostojnem nastopu pri volitvah. Najprej so se odzvali klerikalci po dr! Hrnbanu. potem i agrarci. narodni socialisti in na-prednjaki. le ljudska stranka je proglasila. da pojde v volilni boj samostojno brez vsakih kompromisov. 30. m. m. je imel pa v Brnu jako dobro obiskano zborovanje širši odbor inla-dočeške ljudske stranke, ki je sklenil, da se stranka skupne seje sicer udeleži, da se pa s to udeležitvijo nič ne izpremeni na prejšnjem sklepu, da pojde ljudska stranka v boj samostojno. Kako bodo končala posvetovanja, danes še ni mogoče reči z gotovostjo, vendar se bodete. kakor se da sklepati, združili v volilnem boju staročeška in klerikalna stranka, ostale bodo pa itak prisiljene združiti se proti temu blocu z ljudsko stranko. — Dočim se pa češki prvaki na tako zvit način bojujejo za mandate in izgubljajo čas. Nemci strašno pridno in še bolj nesramno predrzno silijo češke volilce. zlasti delavce, da se prostovoljno in neprisiljeno zapisujejo v nemški na-' rodni kataster. In tisti, ki bo imel od teh pogajanj na Moravi največjo korist. bodo nazadnje morda vendar le Nemci.
Sveto™ vesti.
—	Strašna rodbinska drama. V
mestu Macon je zaznala žena Peiot. da ima njen mož ljubavno razmerje z njeno 15letno hčerko^ iz prvega zakona. Iz maščevalnosti in obupa je vrgla svoja najmlajša otroka v starosti 2—5 let v studenec, zažgala hišo in naposled sama skočila v studenec.
—	Smetanova opera „Prodana nevesta" nadaljuje svojo zmagovalno pot. Letos se bode prvikrat igrala v Bruselju v Belgiji in potem na Francoskem.
Olimpijske igre v Atenah. K
streljanju na 300 metrov je bilo švicarsko moštvo prvo. norveško drugo, francosko tretje in grško četrto. Nor-vežan Skattebon je dobil prvenstvo v streljanju stoje, Švicar Staheiii prvenstvo v streljanju leže.
—	22 žrtev lanske nesreče v rudniku „Borussia" na Westfaskem so šele te dni izkopali. Trupla so grozno spačena, vsušena kakor mumije in deloma poraščene s plesnjo.
Subskripcija za rusko posojilo donese samo v Pragi 40 do 50 milijonov kron.
—	Riunione adriatica di sicurtà izplača letos za vsako delnico 200 K dividende.
—	Rudnik se je zrušil v Za-brzeh v Šleziji ter je ubilo 4 rudarje.
—	Umrl je pravoslavni škof v Kotoru dr. Petranovič.
—	Pet žensk je umoril v Avstriji leta 1899. in 1900 neki pohotnež Diettrich iz Draždan. Umore je priznal, a imen umorjenih noče povedati.
—	Belgijca Jorisa, ki je bil zaradi atentata na sultana obsojen na smrt, je sultan pomilostil ter se je vrnil v Belgijo.
—	Med srbskimi dijaki na Dunaju. Dne 2. maja je 231etnega srbskega vseučiliščnika Marko Izakoviča ustrelil 181etni srbski vseučiliščnik Mi-lovar Pevič ter nato streljal na sebe. Vzrok je maščevanje, ker je Marko .ovadil pri rektorju Milovarja. da ima
ponarejeno maturitetno izpričevalo.
Opozicija na Hrvatskem zmaguje.
V političnem delu lista Javljamo, da je doslej pei volitvah v hrvaški sabor si priborila večino hrvaška opozicija. Ob dveh popoldne smo sprejeli izZagreba brzo-jav: Pobjeda opozicije. Iza-brano dosada četrdeset opo-zicionalaca.
Društveno gibanje.
—	Klub slovenskih kolesarjev
„Celje" ima vsako soboto ob 8. uri zvečer v „ S k a 1 n i kleti" kegfjiške večere, h čemer se vsi tovariši člani vljudno vabijo z željo, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležuje teh zabavnih večerov. Prijatelji kolesarjev dobro došli! Klub je imel svoj občni zbor dne 30. aprila t. 1. v „Skalni kleti". V odbor so izvoljeni sledeči tovariši člani: predsednik: učitelj Fr. Kranjc; podpredsednik: prof. Voghi r Fr.: tajnik: Voglär Franc, učitelj: blagajnik: ravnatelj Jošt Fran jo: orodjar: Anderwald Albin.	Odbor.
—	„Kmetijsko bralno društvo" na Ložnici pri Žalcu priredi v nedeljo, dne 6. maja v prostorih g. Andr. Zaideta veselico s sledečim sporedom:
1.	„Dan sprave". Ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal Zvonimir Masle. 2. Godba in prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin.; sedeži TI. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. — Blagajna se odpre ob pol 7. uri. začetek točno ob pol 8. uri. Ker je igra jako zanimiva in poučna, vabi k obilni udeležbi vljudno	odbor.
—	Iz Gornjega grada. Učiteljsko društvo za Gornjegrajski okraj zboruje dne 6. maja t. 1. na Ljubnem v ta-mošnji šoli. Začetek točno ob 11. uri dopoldne. Spored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Učiteljevo delovanje izven šole. Govori g. Ivan Klemenčič, nadučitelj v Rečici. 3. Nerazdeljeni in razdeljeni čas pouka. Razgovor. 4. Slučajnosti. Druga in tretja točka se bo-deti letos obravnavali pri zborovanju „Zaveze jugoslov. avstr. učit. društev" ; katero zborovanje se vrši o binkoštih v Šoštanju. — Zato se naj vsak član društva pripravi za ti važni vprašanji in je želeti, da vsi razmišljajo o tem in da se vname pri zborovanju živahna debata. Gostje dobrodošli!
—	Hranilniea In posojilnica v Rogatcu, reg. zadr. z neom. zavezo vabi k občnemu zboru, ki se bode vršil v nedeljo, dne 20. maja 1906 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Rogatcu s sledečim dnevnim redom: 1. Potrditev letnega računa za leto 1905.
2.	nadomestna volitev v načelstvo. 3. Slučajnosti.	Načelstvo.
—	„Murski Sokol" v Ljutomeru naznanja na dan 6. maja mesečno vajo v telovadnici Fran - Jožefove šole ob
3.	uri popoldne. Ob 2. uri je odborova seja. Ker so zelo važne točke na dnevnem redu, je polnoštevilnost potrebna.
—	Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj II. izredni občni zbor dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim sporedom:


Listnica uredništva.
Orlavas. Hvalisanje izpolnjenih dolžnosti nasprotuje nasiin načelom.
Št. Peter v Sav. dol. Lanska ver naj bo
lanska. Za prostor treba je lastnika naravnost prositi.
—	Popolni nauk o čebelarstvu.
Spisal Anton Janša, rajnki slovenski velevešči čebelar in c. kr. učitelj čebelarstva na Dunaju. Priredil za Slovence Fran Rojina. S 45, podobami. Izdalo slov. osred. čebel, društvo. Založil J. N. Babnik.
—	Razprava o rojenju čebel. Spisal Anton Janša. Poslovenil Avgust Bukovic. Založnik in izdajatelj kot
j zgoraj. Cena ? — Priporočamo obe knjigi čebelarjem. Obširneje spregovorimo.
—	Pri našem cesarju. Poslovenil Iv. Kruleč, c. kr. vadn. učitelj. Izdalo in založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta"' v Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". V Ljubljani. 1905, Cena 10 vin. —g» Ker je izkupilo namenjeno za učiteljski konvikt. je pričakovati, da bodo šole rade segale po tej knjižici, namenjeni mladini.
I. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo upraviteljevo. 3. Poročilo preglednikovo. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
Protinske /in skrninaste i^r ~ , bolečine, bodenje v ^	^
straneh, trganje v udih, J 'vWä $ krče. bolečine v hrbtu. . '	!,i
živcih in mišicah, tr- .•^tsyfjÙM'lSl -lanje v ledjih, izpahe j^T^gSpÈJ^* itd. ozdravi po izjavi tisoče- ("jg^ftfeg^ nh zahvalnih pisem Feller-jev lepo dišeči rastlinski eseačni fluid z znamko ŽprSM-ffiMKg^ „El sa-Fluid"; 12 malih ali 6 velikih steklenic stane r^^i&S^M franko 5 K. 24 malih ali	ff*^-
12 velikih franko 8 K 60 v, L- " pri izdelovatelju E.V. F ELLER JU lekarnarju v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko.
Priporočati je. da se naroCe Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillefi" skupno z Fluidoni 6 škatljic za 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 ducata za 5 K franko. — Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 Kron. — j'rave švedske želodčne kapljice steklenice 5 K franko.
(204'b) 10—6
Krasno ležeče
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
v bližini mesta v Sav. do ini s hmeljarskimi nasadi in z vodno silo se proda. Natančneje pod „K^uf A" Celje, poste restante. (258) 2—2
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsakogospgdinjstvo!
Poudarjajte pri nakopovanju izrecno ime Kathreiner in zahte-
w vijte le izvirne zavoje z varst- C W v 'i o znamko župnik Kneipp. ^
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na '/4—25, let proti mesečnim '/,4 '•/2 ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
A°L! A°LS A°Li A°L!
— Neznosno je, če se praša bolnika. kako se počuti. Kdor ni zdrav, tega le boli. če mora o samem sebi izpovedati neprijetne reči. Ustrežeš pa vsakemu, ki trpi na infiuenci. kašlju, hripavosti. zasliženosti. bolečinah v vratu, pomanjkanju teka. slabostih, neredu pri prebavljanju. če mu priporočaš Fellerjev rastlinsko-ešenčn i fluid z znamko „Kisa fluid", o katerega uspehih se je izreklo doslej pohvalno nad 71,0.00 hvaležnih pisem. Edini pro-, iz va j atei j E. V. Feiler v Stubici. Elzin trg 202 (Hrvaško) pošlje 12 malih ali 6 velikih steklenic za 5 K franko.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Sašelj. Založilo „Kat. tiskovno društvo". 190«. Cena 2 K. — Naroča se v „Kat. bukvami" v Ljubljani. — Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih popevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tn je ležal Lzaklad. ki ga je še mogel dvigniti sedanji rod. prihodnjemu pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Če se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še vec. smo prepričani, da nè ostane brez vpliva zlasti na razvoj našega pesništva in književnega jezika.
M i*l	na ugodnem kraju, ne pre-
A d Tli IVA daleč od železniške po-l*|||V III lili staje z nekoliko zemljiščem I lil AI II (III želim takoj kupiti ali vzeti IIVitli 111111 v najem; cena od 5-10 tisoč kron. Ponudbe naj se pošiljajo na kupca samega: DERNOVSEK GAŠPAR, Babno 15 pri Celju	(273) 1
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3i'4 delne cenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Me»ice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologiCne potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno! Hitro! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih!
Prima-reference ! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
KIELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(246)	V., Kohàry-Utcza 19 B. 24—5
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi 270) proti požaru in za življenje najdejo 16-1
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dohro trajno službo. Ponudbe pod ,15305 Gradec' poste restante.
s 4 sedeži je za 300 kron
na prodaj
pol ure od železniške postaje Brežice (Bann)
Akrathoterma prve vrste, toplote 40—42° R vplivajo eminentno proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tudi nevralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd.
Stanovanja in kopališki bazeni nanovo sezidani, odgovarjajo vsakim higijeničnim zahtevam, ter se slav. p. n. občinstvu (275) 3—!	najtopleje priporočajo.
——— Kopališki zdravnik dr. I. Strašek. ————
Vsa nadaljna pojasnila dn kopališko oskrbništvo toplic, p.Brežice.
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja
R. A. Smckal*a iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (109) 26—9
podružnica R. A. Smekal.
dobrih starišev in z dobrimi spričevali sprejme trgovina ----mešanega blaga - - - -
ANDREJ FRECE, Bizeljsko
pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Trbovlje: Konsumno društvo ,, Franz Dežman T, Anton Krammei-■ ,, Jos. Mahkovec ,, f Jos. Moll sen. ,, Johann Müller „ Jos. Sporn Velenje: Ulrich Lager ,, Carl Tischler ,, Josef Witti St. Jurij: F. Kartin nasi. „ J. F. Schescherko
Koširje: Leopold Vukiä Rudolf Pévec Pristova : Marie Snppanz ,,	Anton Supjjanz
Brežice : Franz Matheis ,,	Joh. Pinteric
,, ürsic & Lipej ,,	Franz Varlec
Žalec : Adalbert Globočnik ,, Adalbert Geiss „ Jacob & Marie Janič Vitanje: Anton Jaklin
Trg Laàko: Andr. Elsbacher
,,	Carl Hermann
Planina: Lndw. Seherscherko ,, F. Wambrechtsteiner ,, Michael Jazbinšek Gornjigrad: Jacob Božič
,,	Franz Scharb
PoljSane: Ferdinand Ivanns „	Farnz Kaučič
,,	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Sehwetz
Carl Sima
Konjice: Franz Kupnik Vojnik : Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim „ Konsumno društvo ,,	Josef Wonk
Ljubno: Joh. Filipie F. X Petek Sevnioa: S.F.Schalk „ Ludwig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg-: Fr. Zupančič Oomilako : Franz Cukala
Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar ,, Otto Schwarzl & Co. ,, Josef Srimz „ Franc Urch „ Johann Lauric Dobrna : Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer
,,	Ant. Plaskan
Videm: Joh. Nowak
Gustav Stiger Victor Wogg Alois Walland's Nf. Carl n. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matič Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topo lak Ferd. Jakowitsch Anton Kolenc
©t;
Lep, dvoprežni
'«
«M
Lep, dvoprežni
Orožni vodja v pokoju se želi z izobraženo, dobrodušno vdovo katera ima trgovino ali gostilno, poročiti. Le resne ponudbe upravmštvu „Domovine" :: pod „ZVESTOBA".
Mlad samostojen 'trgovec n večjem trnu na S/>. Štajerskem išče, dr/i-žico, katera mora, mieti 10.000 Uron premoženja, starost ne erez 30 let in brez otrok, izurjena v trr/orini in f/ostilni. Ponudbe i><><! (2«4)	..TRGO VEC na uprdvmštm Dominine.
, „ drug"»
,U Vi tm
U sä1.
aprilo«1
'SUvnew
v OeU*
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljie kon-= štrukcije daje s=
vlv	tvrdka
Narodnem

KjjjpiiS
J.»*-4

Ne poročaj se
Itrez. knjige o .zakonu dr. -Ketaua z , podobami mestu 3 K samo 1 -25 K. Svetovalec za mlade poročnike mesto »i K samo 3'5oK. Obedeli skupaj samo 4'50K franko, i naprej vposlano ali po povzet ju. (255130-8
A. GUNTHER, zaloga znanstvenih knjig, ktirijoznosti, } 1 v „Machtlos", p. Hönebach (okraj KASSEL
priporoča traverse, železo za vezi, cement, cevi iz kamenščine, strešno lepenko, trstevino, pocinkano pločevino
in vse potrebščine za stavbinska del«. Varnostna zapirala (rolo), razne okove, železno pohištvo, vrtne klopi in mize. Bogata zaloga vseh vrst poljedelskega orodja in strojev, najboljših kos iz srebrnega jekla, peronospora-
brizgalnic, žvepljalnikov, -najboljšega gumija za lepljenje trt itd. Novost B Hegenbartove	vlačne grablje, ""^Pl S katerimi lahko naredi ena oseba toliko, kakor z navadnimi 6 ljudi.
Sesalke za vodnjake
in vse vodovodne potrebščine
J- vedno v zalogi.
Nepremočljive vozne plahte in pokrivala za komate.
Umetna gnojila, za ajdo
superfosfati, po tovarniških cenah. Najboljše, proti ognju in vlomu varne
blagajne.
(263) 2
s pomožnim sedežem za štiri osebe, spredaj za kočijaža in pi eno osebo, izdelan po najnovejšem sistemu na Dunaju, oljnate osi. napol pokrit, jako malo obrabljen, se takoj proda pod polovico nakupne cene — K je. pove (271) upravništvo tega lista. 3—2
Omari! £inc.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo *Pi Trst-Ne w-York
parniki /. dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku
ANDREJ Ol) LA SEK, Ljubljana Slomšekove lilice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, ponedeljek 14. maja 1906. ALLTONIA, ponedeljek, 28. maja 1906. SLAVONIA. ponedeljek II. junija 1906.	31 U)
Prva kranjska industrija za marmor in granit z stroji na par
©Felix Toman@
stavbeni in umetni kamnoseški mojster
Resljeva cesta 30 Ljubljana Resljeva cesta 30
priporoča svojo delavnico za arhitekturo in plastiko
častiti duhovščini in p. n. občinstvu.
V	—
Specijalist cerkveno umetnih proizvodov.
Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd.
vsakovrstna stavbena kamn. dela
kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika marmorja in granita.
Solidni proipd ] nopejiii pogoji. Krti ii proračun brezplačno.
Močan furmanski
voz
za par konj je po prav nizki ceni naprodaj. Kje, pove uprav. ,Domovine'.
Mi JoiifjM
Proda se
za polovico prave cene predlanski letnik mesečnika „SLOVAN", kateri ima mnogo ilustracij, barvanih slik, 24 umetniških prilog, več romanov, novel, podučnih spisov itd. itd. — Za odgovor naj se blagovoli pridejati dopisnica ali znamka (marka). Več pove: JOSIP PLANINO, ml. Železno št. I., pošta PODSREDA, Štajersko, -jhh -j 2
S5H5H5B5H5H5ESH55BB-
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po' najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: ' Podružnica „Kro-atiae" v Trstu.	. (14) 2ti-2<>
Zastopniki se iščejo po vediti krajin Kranjske, Štajerske in Koroške. '
TrgoVina s papirje«, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
it, SllAlLŠI.2
Ji*
priporoča
kancelijski. konbeptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
stittčttiKi KamettčHi
{Kresa tablice pmsttiKi gobice radice črnilo
TrgoV;l(e Hnjtge
r vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezaue.
Od jenalne Knjižice
po raznih cenah.
jtojVečja zaloga
Vseh tisHoVin
za občinske urade krajne - -
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne /.astope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ' in privatnike. -
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
fUuiilllt«	pečatniki, vig-
ilalllDHlK	nete- (siet?elmar-
f ,*,MtW,,|	keni za urade in privatnike izvršu jejo se v najkrajšem času.
» » »	umetne, pokrajin-
UDuIjuIVl	ske in s cvetlicami
jV f	od na j pri proste jše
do najfinejše	izpeljave.
jÄolitVeniHi
za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice, in poezije.
Pismeni papir
v kasetah in mapah.----
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
Mi
,J za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Mn Up. © SiMm in tKitpMf.
; rJcJ^T^TTrJrJrJrJrJrJrJr
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-12
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina
v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, sohe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koroninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arnlko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
TTTŽ
3
Kupujte narodni kolek!
C227.'1 radi rodbinskih razmer
4—4
blizu Celja in železnice, šole in cerkve ob okr. cesti, arondirano. dve hiši. ena s petimi sobami, dve kuhinji in štiri gospodarska poslopja. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo t ravnikov s sladkokrmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 15—20 glav živine. Tam se proda tudi okoli 600 centov lepe krme. tudi za krave, tudi na malo. (.'ena nizka, plačilni pogoji ugodni. Natančneje podatke daje Martin Grom, gostilničar sv. Primož pošta Št. Jurij ob juž. žel.
: wwwwww?
o
C
C C C
C-
o
s
C.
C i
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) fentraibalinplatz št.»
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah: — vožnja na morju le (i do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52+1*
9 ■J
9
I i
•S f
•S
9 •f
9
9 9 9
3
9 9 9 9
Zdravstveni hiačniki
„Patent Mach" * se dobivajo à
40,65,80,120,135, svileni 150,180, za decke 25,35.50,60, svileni 30
v naslednjih prodajalnah:

Braslovče, Feperkrt Trtm Celje, l'urran N.
Dobrna, .Strasser faul. Gotovlje, Ma I gaj Fr. Gornji grad, -T. Božič.
Hrastnik, Bauerheim 1' Loka, .lakša Ivan Mozirje. Žnf.n Fr (11) 4-4-
Nova cerkev, Arlii" Mih. Polzela, Cizel .Insip Rečica. Ivonzumuo društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M Št. Jurij ob T.. R izumil M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Stupita Aut.
Šmarje, Löschnik .Tan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik. Zottl Fran. r Žusem. ftajšek flor
Prodajalne v drugih krajih daje c. kr.izkl. pr. tovar. za lilačnike Fr. Mach, Brno.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
5ingerjeVi sfValtti
c
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaienje izročene stvari se jamči.
H. T O L K
Šoštanj. Štajersko. Kemična pralnica
urejeuu z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
. ' ■ 't'*■ ■ v 1 ■f.	t
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, dvorska ulica.
(«4) «7-44
Kolo-
za domačo
porabo in obrtne sVrhe Vsalje Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges.
I Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko,
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singerjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Ct. delnica dražba šitfalnih strojev
(ELJE. Kolodvorska
ulica štev. 8. (20) 52 i«
Blagajnice B
m pred ogip m momom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGrER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29.
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic1" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-7:.!
Parno žago Deghenghi v LJubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8)100-70
Izpeljujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
" n n in f| vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor 41 \ l il tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za J U J JU n. ista prevzamem tudi nabavo pečntc. kakor ' tudi zidarska dela z jamstvom dobrega imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
izrsila. — Štedilna ognjišča
'oodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Jnžno$tajcrsl(a hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-i. sinca 1905 pri zemljiških posojilih od-pet na ;
(43.il 50—16
Za občinska in korporacijska posojila v
(rorivjig-rad, Sevnica, Šoštanj Šmarje in Vransko pa od pet na
in f>ol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
^ —