ggstfflna Pfačana v gotovinT
iMariDorsitl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 195
Maribor, četrtek 28. avgusta 1930
»JUTRA«
hhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Rtiun pri poštnem Cek. zev. v Ljubljani št. 11.409
Velj,
I* mesečno, prejemee v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Brof Bethlen se pere
BUDIMPEŠTA, 28. avgusta. Afera ~ dozdevnim povratkom nadvojvode utona v Budimpešto, vznemirja madridsko javnost vedno bolj. Ukrepi, ki j*« ]e v svrho preprečitve namerava* puča odredila policijska oblast, Predmet ostre kritike v legitimi-krogih. Veliko senzacijo je ‘budilo odprto pismo, ki ga je v vče-J^nllh listih naslovil grof Zichy na j“lnlStrskega predsednika grofa Beth-dn1+’ v katerem mu očita, da je žalil jT^ojanstvo madžarskega naroda in ^st madžarske dinastije, ako se je Q.e to zgodilo z njegovo vednostjo. Petiem ga poziva, naj v tem prime-takoj poda demisijo.
}fi>f Bethlen je na ta napad svo-, še nedavno najožjega sotrudni-
ka
odgovoril v zasebnem pismu, v
*terem sporoča Ziehyju, da tudi on odobrava ukrepov policije. Reši-zaH ^Uevskega vprašanja smatra za oh, v° ustavne zakonodaje in zato , 05oja ukrepe, ki so brez potrebe raz-J*?1 vso madžarsko javnost. Naro-Je tudi svojemu namestniku, mini-siru Vaszu. naj takoj uvede najstrožjo vor vo *n pozove krivce na odgo-
^anlmiue izjaue rumunsfclh čržaunifcou
r PARIZ, 28. avgusta. »Matin« objavlja azKOvore svojega bukareškega kore-p°ndenta z rumunskim ministrskim PredSe(jnikom Maniom in trgovinskim "'inlstrom Madgearom,
i	*.j Vanajst !et po svetovni vojni«, je iz-Maniu, stojimo pred nalogo, da parimo »Obdonavsko Evropo«. Tež-PnH ' v katerih se nahajajo države v ooonavju, so nastale predvsem radi po* pomanjkanja sporazuma med In!*1 ^araš2ajo£a brezposelnost in ža-ostni položaj kmetijstva sta vsekakor klic, ki ne sme ostati neuslišan, trgovinski minister Madgearu pa je Javil med drugimi:	»Izvozni	prebitki
j/r°Psklh industrijskih držav znašajo sa-20 odstotkov njihov uvoznih potreb* cin za agrarne produkte, Za te države n«* lahkota, da kupijo kruh, ki ga trebujejo, v onih evropskih državah, imajo agrarnih pridelkov v izobilici. kiwr,na Bvropa predstavlja trg, ki veli-®otrebuje. Zato bi bilo največjega po* Da L se ustanovi Obdonavska Evro-tvnrK ,cda 1,1 bila to ^st0 drugačna mrvi l. kor je bila bivša avstro-ogrska vein? ’ ker bl bila v toj skup'11! tudi a ozemlja na severu, zapadu in ju« n*kdar spadala pod bivšo mo-
®mptne žptue uročine u Italiji
Ve?1!^’,2.8- ayRusta. V Italijjl vlada že Brestu i Zje 0 velika vročina. V Hi 3fi	\1®s®5Ia 33, v Luci v Toska-
IJucjj u P V Celzija v senci. Mnogo OennS *il° opasn° solnčarico, v sta dve osebi že umrli.
Likvidacija sporov v naprednih vrstah
VAŽEN SESTANEK V LJUBLJANI. — NAPREDNJAKI V STRNJENI FRONTI ZA IDEJE KRALJEVEGA MANIFESTA IN VLADNE DEKLARACIJE Z DNE 4.
JULIJA.
LJUBLJANA, 28. avgusta. Poziv, kj ga je naslovil ministrski predsednik general Pera Živkovič dne 24. avgusta preko »Jutra« na slovensko javnost in v katerem poziva vse dobro in pošteno misleče Jugoslovane k skupnemu delu za zmago Idej kraljevega manifesta, je naletel v naprednih vrstah na največji odziv.
Včeraj so se sestavili v Ljubljani odlični napredni javni delavci k skupni konferenci, na kateri so likvidirali vse dosedanje medsebojne, s strankarsko političnega udejstvovanja Izvirajoče spore ter se združili v enotno fronto za skupno delo.
S	sestanka je bila poslana ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču sledeča brzojavka:
»Danes, v prisotnosti ministra dr. Šveglja zbrani javni delavci v popolni
slogi z navdušenjem pozdravljamo sklep
o	prehodu k organiziranemu delu za ideje manifesta Njeg. Vel. kralja in Vaše deklaracije z dne 4. julija. Z vsemi svojimi silami bomo pomagali, da se bodo z narodnim, gospodarskim in socijalnim delom učvrstile sile naše domovine in doseglo blagostanje širokih slojev, da se tako Vaš jugoslovenski program čim globlje ukorenini v narodu. Pri tem nas vodi čvrsta volja. Služeč vsem velikim narodnim silam, sprejemamo sodelovanje z vsemi, ki imajo prav tako pošteno željo in iskreno voljo. Želeč Vam srečo, g. predsednik vlade, pri Vašem delu, Vas prosimo, da sprejmete izraze našega spoštovanja. Podpisi: dr. Švegelj, dr, Kramer, Pucelj, dr. Puc, dr. Novačan, Prepeluh, Pipan, inž. Zupančič, dr. Kukovec, Ribnikar, dr. Marušič, Ivo Tavčar, dr. Zupanič.«
Nova vlada v Limi
VLADA GENERALA PONCEA ODSTOPILA, NOVO VLADO SESTAVIL VODITELJ REVOLUCIJONARJEV, POLKOVNIK SANCHEZ CERRO.
NEW-YORK, 28. avgusta. Položaj v republiki Peru se je v zadnjih 24 urah zopet izpremenil. Revolucionarna vlada, ki jo je v Limi sestavil general Ponče, ni bila priznana od vseh revolucljonarjev. Najbolj pa se je tej vladi protivil pravi vodja revolucije, polkovnik Sanchez Cerro. Njegovemu naziranju, da je nova vlada premalo radikalna, se je pridružila večina revolucionarjev. Tako sta se pojavila med revolucijonarji dva tabora, ki sta se začela boriti drug proti drugemu.
V	vseh večjih mestih je nastal razkol med .revolucijonarji in se je že mislilo, da bo šel uspeh revolucljonarjev po vodi.
Situacijo pa je v zadnjem trenutku zopet rešil polkovnik Cerro, ki se je z leta-
lom pripeljal v Limo in pozval ministre Poncejeve vlade na posvetovanje. Uspeh teh posvetovanj je bil ta, da je Ponče podal ostavko, nakar je polkovnik Cerro sestavil novo vlado, v kateri je sam prevzel predsedništvo in vojni portfelj, finance polkovnik Lona, zun. portfelj pa major Solburen. Nova vlada je takoj izdala na revolucionarje proglas, v katerem jih je obvestila, da je prišlo do sporazuma in da bo nova vlada z vsemi močmi delala na konsolidaciji razmer v državi. Obenem je nova vlada objavila odlok, s katerim razpušča parlament ter odstavlja vse višje uradnike, ki so veljali kot eksponenti prejšnjega režima.
Uojnl minister u Ljubljani
LJUBLJANA, 28. avgusta. Davi se Je pripeljal z Bleda minister vojne in mornarice, general Hadžič v spremstvu soproge in svakinje. Dopoldne si je ogledal razne zanimivosti in naprave v mestu, Tivolski park in kopališče »Ilirije«, kjer se je zlasti zanimal za- filtracijske naprave ter naprave za segrevanje vode v zimskem kopališču.
Posuetouanje hralja Borisa s politiki o položaju
SOFIJA, 28. avgusta. Razgovori, ki jih je imel vodja demokratov Malinov v Varni s kraljem Borisom in so trajali 3 ure, se v vseh političnih krogih mnogo razpravljajo. Malinov sicer odločno zanika, da bo posledica teh razgovorov zbiižanje med demokrati in vladnimi strankami, vendar časopisi vzdržujejo svojo vest. Veliko pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je bil v Varno pozvan tudi voditelj socijallstov Sakanov, vodja zeniljoradnikov Markov in predsednik vlade Ljapčev. Kraljevi razgovori s poli-
tiki dokazujejo, da se pripravljajo na Bolgarskem važne notranje-politične izpre-membe-
Po Ftndreejeuo truplo
KOPENHAGEN, 28. avgusta. Švedska vlada je poslala mornariško inšpekcijsko ladjo »Mihael Sard« skupno z ekspedicijsko ladjo v polarne kraje, da sprejme na krov po 33 letih zemeljske ostanke polarnega raziskovalca Andreeja ter jih prepelje na Švedsko, kjer se bo vršil svečan pogreb.
Seat žrteu letalske nesreče u Franciji
PARIZ, 28. avgusta. V Chavannesu, malem kraju severno Chartresa, se je pripetila včeraj katastrofalna letalska nesreča. Veliko vojno letalo za metanje bomb, ki se Je udeležilo zračnih manevrov, je iz neznanega vzroka nenadoma treščilo iz višine 100 metrov na tla. Vsa posadka, obstoječa iz 6 mož, je obležala takoj mrtva. K sreči sp cesto, kjer je padlo letalo, pred nekaj dnevi radi po-rušenja več hiš izpraznili, tako da gore če letalo ni nikogar ranilo.
Nou atentat u Kalkuti
KALKUTA, 28. avgusta. Po ponesrečenem atentatu na policijskega načelnika v Kalkuti, je bil izvršen tu včeraj nov atentat in sicer na neko policijsko stražnico, pri čemer je bilo 6 oseb ranjenih. Zločinca, ki sta vrgla iz drvečega avta dve bombi, sta pobegnila. Policija je izvršila v zvezi z atentatom več aretacij.
Sočutja oblasti prosi
tale slučaj: Hčerki sta izgubili mater In
očeta in ostali sta sami in zapuščeni.
Prevzeli sta domačijo s podeželsko trgovino. Ena sestra vodi trgovino, druga oskrbuje gospodinjstvo. Blagi in dobri dušici, kojih dobrovoljnost in blagohot-
nost vsi dobrodejno občutijo. Pa zavist in hudoba sta ogabno zasiknili smradni svoj dih v dom miroljubnih devojk. Znašla se je oseba med sicer poštenimi farani, ki je skovala načrt, kako bi se da-
lo doseči, da bi oblast dotično trgovino zatvorila. Napravila se je ovadba, češ, oseba, ki vodi trgovino, istotako sestra, ki gospodinji, je tuberkulozna, trgovina je ogrožena, po njej ogroženo zdravje občanov. Res sledi poziv na sresko poglavarstvo k zdravniški preiskavi. Dan zamude za obe, za zdravniško preiskavo 60 Din in kolek za 20 Din na izpPi-čevalo, katero je seveda jasno dokazalo laž ostudnega denuncijanta, kajti obe gospodični sta zdravi ko črič. Zaprosili sta za ime ovaduha, pa se jima je reklo, da to je uradna tajnost. Prosim, ljudje božji, kje naj iščeta povrnitev občutnih stroškov, ki jih je hudobnež po krivem in zahrbtno povzročil. Tu gre za to, da se javno varnost zaščiti pred takimi ugrizi, kajti jutri se že morebiti drugega enako obrčzga in oškoduje. S tem se podžiga in goji denuncijantstvo, ogaben tvor na narodnem telesu. Zato prosimo, na dan z imenom!
Za elektrifikacijo Krčevine
so se zavzeli občani občine Krčevine 8 posebno spomenico. Od moža do moža zbirajo podpise. Dosedaj je bilo zbranih v dveh dneh preko 100 podpisov Krče-vinčanov. Zbiranje pa se nadaljuje ter je pričakovati, da se bo ogromna večina občanov izrekla za elektrifikacijo tega predmestja. Saj je tudi skrajni čas, da dobi Krčevina stalno razsvetljavo
Takozvani »Dom hrezstanovalcev«
ki je bil prvotno, kakor smo že poročal! namišljen kot prostrana lopa brez sten, je dobil včeraj svoje lesene stene. Za ventilacijo je kajpak dovolj preskrbljeno. Za to skrbe številne špranje. Kakor se nam poroča, se bo selitev podmostne kolonije v ulico Kraljeviča Marka — izvršila te dni, a oni, ki v Mariboru nimajo domovinske pravice, bodo morali v svoje pristojne občine.
Današnje policijsko poročilo
izkazuje samo 1 aretacijo ter 27 prija*. Aretiran je bil M. A. radi nepravilnega izvajanja akrobacij na ulicah — ponoči. Od 27 prijavljenih je prizadetih 17 —- kolesarjev- Dasedaj je bilo v roku 3 dni prijavljenih nič manj kakor 54 kolesarjev brez luči in po prepovedanih potih-
Pri nabiranju jabolk — našla smrt*
V	Zgornji Veličini je včeraj ob prilik! nabiranja jabolk, namenjenih za izvoz, padla 361etna Elizabeta Mikilova tako nesrečno z lestve, da je na mestu obležala mrtva. Pri padcu si je zlomila tilnik. Pokopana bo pri Sv. Rupertu v Slov. gori-,cah.
Mariborski iu dnevni drobiž
flurellus Rugustinus
Danes slavi katoliška cerkev in ž njo vred ves kulturni svet znamenito obletnico — 15001etnico smrti sv. Avguština. Aurelius Augustinus je zadnji veliki rimski mislec in pisatelj, ki je obvladal vso modroslovje starega veka. Po pravici ga moremo imenovati zahajajoče solnce rimske prosvete, iijegove silne in geni-jalne ideje so skozi stoletja uplivale skoraj na vse panoge znanosti, da celo na politični in gospodarski razvoj kulturnih narodov in uživajo še dandanes v cerkvi absolutno avtoriteto. Zato je umestno, da se spomnimo tudi mi te obletnice.
Avguštin je bil rojen 1. 353 v Tagasti v Numidiji kot potomec stare' punske rodbine. Njegova pobožna in skrbna mati Monika mu je priskrbela vsestransko in temeljito izobrazbo deloma v Ma-davri, deloma v Kartagini. Oče Patricij je zgodaj umrl. Mladi Avguštin je prišel kmalu v slabo tovarišijo, ki/ga je nravno popolnoma izpridila. Zaman so bile vse prošnje matere, naj se poboljša. Šele, ko je dobil v roke Ciceronovo delo »Horten-sius«, je spoznal, da je stremljenje po resnici edini pravi cilj našega življenja. Kmalu nato je šel v Rim, kjer je postal sloveč govornik. Ker mu tu ni prijalo, se je preselil kod odvetnik in učitelj govorništva v Milan. Tu se je seznanil s škofom Ambrozijem, ki je slovel po svojih klasičnih govorih, po svoji značajnosti in neustrašenosti. Po dolgih in težkih notranjih bojih se je Avguštin odločil, da začne novo življenje ter sprejel 1. 387 krst iz rok Ambrozija. Malo popreje ga je po dolgem iskanju našla mati, s katero se je odpravil domov. Spotoma mu je umrla mati v Ostiji. Nato je živel Avguštin z nekaterimi somišljeniki v strogi askezi v svojem rodnem mestu. L. 390 ga je v Hippo Regiju posvetil škof Valerij za duhovnika. L. 395 pa je postal njegov naslednik ter vladal nato 35 let krepko in vzorno svojo škofijo. V tem •Sasu je imel številne in ljute boje z raznimi krivoverskimi sektami, predvsem s pelagijanci in donatisti. Plod teh zmagovitih bojev so bile številne bogoslovne, modroslovne in druge knjige. L. 429 so prihrumeli v Severno Afriko divji Vandali ter oblegali utrjeni Hippo. Med obleganjem, ko so razsajali v mestu požari, kuga in lakota, je umrl Avguštin dne 28. avgusta 430.
Kot modroslovec je Avguštin pristaš novo-platonske filozofije, kateri je dal krščansko obličje. Njegov osnovni nauk je, da je naše duševno spoznavanje absolutno gotovo in zanesljivo, ker je odsev neskončnega, vseobvladujočega bitja, t. j. Boga. — Kot bogoslovec pa zagovarja z vso vnemo nauk o milosti božji, brez katere je človeško življenje brez vrednosti.
V	svojih delih se peča z vsemi panogami tedanje paganske in krščanske znanosti. Neutešno hrepenenje po resnici in silne bolečine njegove spokorne duše so mu ustvarile čudovit jezik, tako da moramo prištevati Avguština med najodličnejše stiliste vseh časov. Skupno je spisal preko 200 knjig. Najznamenitejša dela so: 1. Contra Academicos t. j. proti akademikom, ki so tajili, da je z razumom mogoče najti resnico, 2. De Trini-tate, kjer govori v 15 knjigah o skrivno?« sv. Trojice, 3. De civitate Dei (o božji državi) v 22 knjigah, kjer uči, da je svet velika država, ki jo vlada Bog in ki vodi človeški rod po znanih zgodovinskih potih. V dokaz piše zgodovino sveta v verskem, modroslovnem in družabnem razvoju, 4. Confessiones (izpovedi), ki je njegovo najznamenitejše in najbolj znano delo in kjer opisuje svoje življenje, zmote spreobrnenje in razmerje do Boga.
Nemogoče je v kratkih besedah opisati Avguštinov svetovno-zgodovinskl pomen. Omenimo le, da se opira na njegove ideje protestantizem (predvsem kalvinizem), da so te ideje povzročile jansenisem, ki je v vzročni zvezi s francosko revolucijo in da so iz Avguštinovih del črpali ideje nešteti poznejši krščanski in celo nekrščanski misleci.. Skratka: Avguštin je postal last vsega človeškega rodu. Zato se mu klanja danes tudi naš narod.	Dr.	V.	T.
Poroka ravnatelja Cirila Tomana.
Danes se je poročil v Moravčah g. Ciril Toman, bivši ravnatelj Slovenske es-komptne, Trgovske banke in Kreditnega društva Mestne hranilnice mariborske, z gospico Pavlo Gselmanovo iz Tezna pri Mariboru. G. ravnatelj Toman, popularna osebnost v Mariboru, je v težkih po-prevratnih časih s svojo inicijativnostjo in širokopotezno uvidevnostjo mnogo storil za okrepitev razvijajočega se slovenskega življa v tedaj še močno ponemčenem Mariboru. Posebno velikih zaslug si je pridobil tudi z negovanjem slovenskega športa v Mariboru in je s svojim koncilijantnim nastopom in spretno taktiko rešil veliko število naše mladine iz narodne mlačnosti. Dolga leta je bil predsednik 1SSK Maribora in odbornik številnih drugih narodnih in kulturnih društev. Sicer pa sploh ni bilo narodne in kulturne ustanove v našem mestu, katere ne bi z veseljem podpiral in veliko je storila desnica, kar ni videla levica. Kot priči na poroki sta fungirala gg. odvetnik dr. Štor in veletrgovec Pinter iz Maribora. Naše iskrene čestitke!
Delavska redukcija v Rušah.
Ruška tovarna za dušik je svoj obrat radi stagnacije v prodaji svojih produktov za toliko skrčila, da je te dni odpustila iz službe 72 delavcev. Odpust je | vzbudil med delavstvom umljivo depresijo, ker so v Rušah delavske razmere takšne, da prizadeti nikjer ne morejo dobiti drugje zaslužka in so torej vrženi v največjo bedo. Odpuščen je bil tudi en delavski zaupnik.
Narodna železničarska godba »Drava« priredi v nedeljo, dne 3-1. avgusta celodnevni društveni izlet k Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Slatino-Radenci in v Zg. Radgono, kjer bo koncertirala. Prijatelji društva, ki se želijo udeležiti izleta, naj pošljejo obvezne prijave do petka do 18. ure dirigentu godbe g. Kou-delki, Tomšičev drevored 230.
Št. Ilj in Ciril-Metodarji.
Dne 8. septembra bo slavil »Slovenski dom« v Št. liju v Slovenskih goricah dvajsetletnico svojega obstoja- S to dvajsetletnico pa bo obhajala slavnost naša severna meja praznik svojega vstajenja in osvobojenja, saj so se bili v Št. liju najhujši narodnostni boji. Kdo izmed starih bojevnikov se ne spominja, kako nam je zatrepetalo srce pri imenu tega kraja, kdo izmed Ciril-Metodarjev se ne spominja narodnih kolkov, posvečenih šoli v Št. liju, kdo ne ve, koliko truda in žrtev je bilo treba za to postojanko in kdo bi se ne veselil vseh lepili in veličastnih uspehov! Zato bodo tudi Ciril-Metodarji pohiteli dne 8. sept. v Št. lij, da skupno z drugimi narodno-obrambnimi društvi proslave ta praznik.
Nečuveno.
Iz Rimskih Toplic nam poroča letovi-ščnik: Izražam svoje začudenje in istočasno ogorčenje, da v toplicah lastnik za svoje goste ni naročen na prav noben slovenski list, da celo na noben nemški, ki izhaja v naši državi, pač pa je tamkaj na razpolago vse polno inozemskih nemških, hrvaških in srbskih listov in revij. Še bolj čudno je dejstvo, da v celih Rimskih Toplicah ni možno niti kupiti slovenskega lista, pač pa vse možne drugojezičnc. Sploh se pa opazuje, da mrzi to letovišče in zdravilišče prav radikalno vse, kar je slovenskega, Za enkrat naj služijo te vrstice le kot opozorilo; ako bi pa ne pomagale, si pridržujem pravico, da stopim v bodoči sezoni tamkajšnjim merodajnežem prav občutno na prste.
Usposobljenostni (praktični) izpiti na drž.
moškem učiteljišču
v Mariboru se prično dne 25. septembra ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene in kol-kovanc prošnje je poslati izpraševalni komisiji uradnim potom vsaj do 20. septembra.
Glasbena Matica v Ptuju.
Vpisovanje se bo vršilo dne 1., 2. in
3.	septembra. Vsak dan od 9—12. in 16. —17. ure v pisarni. Reden pouk se začne dne 4. septembra. — Ravnateljstvo.
Elektrarna na Fali prekine v nedeljo, dne 31. tm. od 7.-11. ure dobavo električnega toka za vsa mestna omrežja. Omrežje je smatrati pod napetostjo.
Poklicna posvetovalnica.
Mestni mladinski svet se je bavil že večkrat, zlasti pa po referatu g. prof. Šiliha z mislijo, da se ustanovi tudi v Mariboru poklicna posvetovalnica. Socialnopolitični urad mestne občine je izdal tudi tozadevne popisnice, vendar do ustanovitve ni prišlo, ker_bi kaj podobnega, kakor je n. pr. na Dunaju, itak ne mogli ustanoviti. V malem obsegu pa, v kolikor to žele starši otrok oziroma delojemalci, se to že vrši. Državna borza dela daje vsakomur informacije o potrebah ^li prenapolnjenosti v kakem poklicu, zdravniško preizkušnjo pa izvrši za mestne otroke mestni fizikat, pa tudi zdravnik dotične obrtne zadruge, ker po zakonitem predpisu ne sme vstopiti v uk noben učenec, ako ga ni spoznal zdravnik kot sposobnega.
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je preminula sedemletna Josipina Semolič, hčerka Josipa Semoliča, zvaničnika drž. železnice na posledicah srčne hibe. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. uri. — Žalujočim naše sožalje!
Mladina poje.
Naš odlični glasbenik, dolgoletni in priznani učitelj-pedagog klavirja, prof. Josip Pavčič, je zbral pod naslovom »Mladina poje« 41 priljubljenih slovenskih šolskih pesemc in jih priredil za klavir (in petje) v najlažjem slogu. To so same znane, zares ljubke šolske pesemce, ki jih mladina veselo prepeva v naših narodnih šolah. Zbirka je poleg vsake klavirske šole obenem porabno učno gradivo in posebno primerno tudi za sprem' ljevanje pri šolskem ali domačem pevskem pouku. Veliko prednost zbirki daje dejstvo, da j-e tekst vsake pesemce tiskan nad napevom, tako da -sta oba notna sistema drug drugemu bližja, kar omogoča mlademu pianistu, da note hitreje pregleda in jih lažje čita. Tisk not — na močnem, finem papirju — je čist, jasen in jako razločen. Zbirko, ki je jako primerno darilo za razne prilike (godovne, božične in druge praznike), toplo priporočamo roditeljem, klavirskim in pev skim učiteljem, da jo nabavijo svoji deci, ki jo bo kaj hitro vzljubila. Zbirko je tiskala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobiti jo je’ za nizko ceno Din 24 v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Betonski zid pred Trofenikom v Studencih.
V	.Studencih pri Mariboru je izpodkopala voda na najožjem mestu pred gostilno Trofenik tako močno banovinsko cesto, da je obstojala nevarnost, da se velik del ceste zruši po strmini proti znanim »jzvirkom«. Da se to prepreči, bo okrajni cestni odbor zavaroval sedaj cesto z močnim betonskim zidom in ograjo.
Nove cestne zgradbe.
Dela, ki so bila pokrenjena po sklepu starešinstva okrajnega cestnega odbora v Mariboru na cestah Limbuš—Pekre, Bresternica—Sv. Križ in Sv. Lovrenc na Pohorju—Puščava, povsod lepo napredujejo. Cesta Limbuš—Pekre bo gotova že letos, na črti Bresternica—Sv. Križ pa bodo te dni dela končana do mostu na meji občine Jelovec. Rekonstrukcijska dela na pohorski cesti pri Sv. Lovrencu so bila nujno potrebna, ker se je rušil stari podzidek na vsej strmi črti tik potoka Radolne. Cesta bo sedaj razširjena, tako da bo sposobna za avtomobilski promet. Napravljene so bile nove močne ograje, jarki in pečine, na zgornji strani pa so bili razstreljeni. To delo bo vsekakor eno najlepših v mariborskem okraju.
Za zgradbo mostu pri Dupleku
čez Dravo je banska uprava v Ljubljani dovolila mariborskemu okrajnemu cestnemu odboru drugi del posojila. S tem je zagotovljeno, da bo ta važni most zgrajen in izročen prometu že letos. Sicer se gradnja mostu že bliža koncu. Te dni zabijajo zadnjo soho na desnem bregu Drave, montaža gornjega dela mostu pa je že preko polovice Drave. Tudi nasipi na obeh bregovih za dovozne ceste so že skoro dovršeni. Sodeč po sedanjem položaju, bo most dogotovljen že prve dni meseca oktobra, nakar se bo vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev. Radi organizacije otvoritve se bo vršila že prihodnji teden skupna sc;a mariborskega okrajnega cestnega odbora in raznih krajevnih faktorjev.
KINO
: Grajski::
Od sobote, 30. avgusta premije-ra zvočnega filma:
Thesingingfool
Pevajočl norec.
Al Jolson poje »Sonny Boy«-
Union:
Od sobote, 30. avgusta 100% na filmska opereta, deloma barvani zvočni velefilm:
Rio Rita
Poje John Boles.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. uri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Zamejičenle novih cest Sv. Peter—Ložane in Maribor—Kanin' bo izvršeno še letos, ker posestniki, so odstopili zemljišče za novi cesti, naprej plačujejo davek od cestišča-12 tonski valjar si je nabavil za valjanje cestnega # moža mariborski okrajni cestni ' ' Valjar ima močen Diesel-motor na su vo olje in je stal 240.000 Din. Dobav ^ ga je tvrdka Koelble iz Backnanga Nemčiji in je že prispel v Maribor.^ naše ceste bo ta valjar vsekakor ve* /L skega pomeha, ker se bo gramoz la“fja tako močno povaljal, da ga razna voz ne bodo mogla razmetavati na vse st ni. Poizkusno valjanje bo najbrže že P hodnji teden na novi cesti Limbuš-^* kre-
Velika senzacija v Mariboru. .
Po dolgem pričakovanju dobimo tof v soboto, dne 30. tm. tudi v Marib0^ zvočni film, ki je nastopil svojo zn,^f. slavno pot po vsem svetu. Oba marib° ska kina bosta namreč otvorila sezon0 zvočnim filmom. Kljub ogromnim sticijam pri nabavi prvovrstnih zvoCflj“ aparatov in najboljših zvočnih filmov« > stopnina samo zmerno zvišana, si bo lahko vsakdo z malimi denarni^ žrtvami ogledal to najnovejšo pridobit filmske industrije. Predstave se vr dnevno ob 5., 7. in 9. zvečer, ob ned ljah in praznikih pa tudi ob 3. popoldfl 1 Posebno pozdravljamo uvedbo P°P0fl danskih predstav, ker je tako omogoce poset tudi podeželskemu ljudstvu.
Danes In Jutri dva velika
kabaretna večera
v Veliki kavarni .
Pomanjkanje srčne kulture.
Tesar Alojz Kampuš se je te dni Vi čal s svojo ženo domov na Pobre^J ^ Potoma sta zakonca srečala posestnisK ga sina Rudolfa Horvata in ga po star ^ lepem slovenskem običaju pozdravu • Dober večer! V odgovor pa je H°r , nato zavpil: »Das kann ein jeder Tro sagen!« Ker se je Kampuš upravi*-6^
zgražal nad to brezsrčnostjo, Je .g nadutega Horvata tako razkačilo, . pričel zakonsko dvojico Kampuš pso z vsemi mogočimi cvetkami in se je K čno obeh tudi dejanski lotil ter ju nap del s sesalko za kolo. Oba je P°n° z vso močjo udaril s sesalko po g. v. obrazu in plečah in jima povzročail K ne podplutbe, da sta bila oba otec Dogodek je tipičen primer skrajne P surovelosti in priča o popolnem Ponl kanju srčne kulture.
Borza dela v Mariboru išče
2	tapetnika, 2 Čevljarja, 1 žagarja,	^
narja,	10 izučenih kamnosekov, 1 ra vg,
šalca	kruha, več1 vajencev s	uftf,
steklarske, kolarske in kleparske	«
kakor tudi več kuharic, sobaric m k in j-
Zboljšana hrana v Javni kuhinji
škovem trgu štev. 6-	pin
V	A razredu opoldne in zveče 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Prjglašajte seJ
Olševa in Potoika Zjavka
ČLOVEK PRED TISOČLETJI ŽE ŽIVEL PRI NAS.
Prvi sledovi človeškega bivanja na ozemlju Dravske banovine, posebno pa pekdanjega Štajerskega in Koroškega so lz Predzgodovinske dobe, ko še nimamo Pisanih poroči!, ampak samo izkopnine; or°dje, orožje, nakit, okostje in druge o-stanke. Po snovi, iz katere so predmeti, razločujemo dve glavni dobi: 1. kamena doba, ki se deli v starejšo in mlajšo in 2-kovinasto dobo, ki se deli v bakreno, bro |>asto in železno dobo. Iz vseh teh dob 'ttanio pri nas najdišča.
Fosiiije, ki jih je našel prof. Brodar iz Celja v Potočki Zjavki, spadajo v starejšo kameno dobo. Našel je do sedaj preko osemdeset komadov obdelanega kamen-
&	in kosti. Potočka Zjavka je 110 m dol-2a jama, ki leži na Olševi in sicer tik pod Vrhom na južnem pobočju gore nad vasjo ; Duh. Od meje do Potočke Zjavke ni n*ti deset minut. Najlepša pot za vsake-|a Planinca je pot preko Železne kaple, ^'• Lenarta na Olševo. Dva sva se po tej 5°ti napotila na Olševo. Zgodaj zjutraj iz pe‘ezne Kaple preko Sv. Lenarta ao potočka Zjavke v dežju in višje zgoraj v snegu. Še požrtvovalnejše pa je delo v »mi sami ob takem vremenu. Ko sva Prišla s prijateljem, sva takoj spoznala g. Profesorja Brodarja, ki nama je rade vo-•Ie razložil, kako se koplje in kaj se kop-ie-.Ob razlagi g. profesorja naju je pošteno zazeblo, saj je bilo komaj eno stopinjo nad ničlo. Globlje v jami je sicer bi-T) ?6Ve^ s^op'n-'’ a^' *° v sredini iulUa.
e‘° ie naporno in ubijajoče. Vsako ped zem!ie je treba izmeriti in prebrskati. . aiveč so do sedaj našli okostnjakov Omskih medvedov, katerih je po izjavi ?! Prof. Brodarja živelo v paleolitični do-. ’ v tej jami na tisoče in tisoče. Vsak dan ^kc>pljej0 nekaj kosov okostnjakov, se-eda ne popolnih in ohranjenih, temveč ie!®> ki niso razpadli, in so se skozi ti-°ytja ohranili.
. Ropali so v Potočki Zjavki še tlrugi: ak°r medicinec Oroč iz Bele, ki pa ni 0paI niti strokovno niti z dovoljenjem
ter je kopal po noči in skrivaj. Izkopal je sicer toliko kosti jamskih medvedov, da je dva okostnjaka sestavil, pač pa mu ni bilo mogoče dokazati ostanke pračloveka in njegovih izdelkov. Prvi, ki je strokovno kopal, je bil in je še g. profesor Brodar, ki je tudi nepobitno dokazal, da je bival v tej jami pračlovek, istovrsten s krapinskim človekom. Pokazal nama je kresilni kamen, ki seveda za la-jika nima nikakšne vrednosti, ker na njem brez razlage ne spozna to, kar vidijo oči strokovnjaka. Je pa že dokaz za bivanje človeka, in sicer paleolitskega človeka, v tej jami to, da so našli na istem kraju kakor paleolitskega medveda tudi ognjišče in kresilni kamen. Dokaz je že kresilni kamen sam, ker je Olševa apnenčasta masa, kjer ni kresilnika.
Borno je.moralo biti življenje jamskega človeka, ki se je nekako pred 20.000 leti tukaj preživljal « lovom in ribištvom ter se v jami skrivil pred nevihto in drugimi vremenskimi neprilikami. Vsa orodja tega pračloveka so iz kamna, v mlajših plasteh tudi iz kosti jamskih medvedov in diluvijalnih jelenov. Zemljo še takrat absolutno ni obdeloval in razven psa še ni imel domače živali.
Ob razsvetljavi karbidovk smo prehodili jamo. Če bi se hotelo preiskati in strokovno prekopati vso jamo, bi trebalo milijone. Na dnu jame ležijo ogromne apnenčaste skale, ki so se vtrgale od stropa. Te skale bi morali razstreliti. Pod Potočko Zjavko še slutijo eno jamo, h kateri je neki dohod, ki pa je zasut. Predno bo vsa jama le površno preiskana, bo minulo še dokaj let in požrtvovalni delavci, namreč dijaki, ki pomagajo, bodo še dostikrat preplezali strmino iz Sv. Duha k jami. Videli smo tudi mesta, kjer je medicinec Gross kopal in prekopano mesto zopet zasul, tako, da je onemogočil strokovno delo na takih mestih.
Pot na Olševo je markirana. Poglejte si to našo posebnost v naši ožji domo-i vini!
Monta Carlo nekdaj In danes
Nekdanji sijaj in blešč izginja. - skrbi monaškega kneza in
NJEGOVEGA DVORA.
, Sele nekaj let je od tega, ko skoro no-. en roman in noben film, ki se je od-Sraval v mednarodnem lahkoživnem ,Vetu> ni bil brez opisovanj in posnet-0vv svetovno znanega Monte Carla, ki i®: ze toliko ljudem prinesel srečo, še j®vilnejšim pa nesrečo in smrt. Tam-aj so se namreč shajali najmogočnejši ? Svetu, tjakaj so prihajali na oddih Odarji, finančni in industrijski magnati svojih operacij in spekulacij. Tamkaj e $ omikalo zlato po mizah in v nekaj ran so bile dobljene ali izgubljene naivnost bajne vsote. Tragedije so bile v .0nte Carlu že skoro na dnevnem re-• y igralnicah je videti naravnost ne-opisno eleganco, po razkošno opremim! ’prostorih so hodile dame, ki so ele okrog vratu briljante in dragulje '“ionskih vrednosti.
Vse to je sedaj minulo. Monte Carlo je amreč prišel že iz mode. Kdor je poznal • e*janc° tega mesta in njegovo razkoš-sVn Se mora Prestrašiti, ako gre sedaj tpeJ* pralne dvorane. Starikave, gro-ohi g-rde Angležinje, malomarno Še t t e zens^e iz Francije in tu in tam ie d	oblečena	Američanka, to
ie? nes Povprečno občinstvo te svo-Sv^V13*01* e'esantne igralnice na Ca /*’, ai}danes ni več dobiti v Monte r u ljudi, ki bi stavili ogromne vsote. rms*101113- sede pri mizah starikave, zasluži?— ,ženske- ki hočejo pri igri za-• izdatke za svoje borno življenje.
Carla ^°*g°ietni obiskovalci Monte obrat .0pazU]e^° ta nepričakovani prerase sporn»njajo na velike pretekle te od t Je V	Carlu tudi človek, ki
mu	razvoJa močno prizadet in
^o ie in a £rc°kret velike preglavice. te znampn-i .m°naški knez, ki ima od h°dke * !gra,nice velikanske do-vse državi1'1' vzdržuje svoj dvor in rov,	ci nastavljence. Vasilij Zaha-
Cino delnih nekaj leti pridobil ve-te igralnice, je kot prvovr-
sten poslovni človek takoj zaslutil, kaj se pripravlja. Vedel je pač prav dobro, ko je svoje akcije prodal z mastnim dobičkom novemu konzorciju. Ta zviti lisjak je videl, kam gre razvoj, on je takoj zapazil, da spada Monte Carlo že v preteklost, da se njegova nekdanja slava ne bo nikdar več vrnila, da so dnevi bogastva in blagostanja Monte Carla pri kraju, in zato se je naglo umaknil, potem ko je svoje naravnost bajno premoženje spravil še pravočasno na varno.
Rnekčote
Predno je odpotoval Mark Twain prvič v Evropo, se je pridno učil tudi nemščino. Ko ga je učitelj opozoril na vse sklone in mu navedel za primer sklanja-vo besede — prijatelj — v nemškem jeziku, je Mark T\vain vzlovoljen izjavil: »To je za mene pretežko. Predno se to naučim, se je raje odpovem vsem prijateljem!«
* #
Fontenelle je bil J. 1740 že v tretjič odklonjen od akademije. Pripovedoval je to zelo rad inf je vedno pristavil: »Ta doživljaj povenfvsakomur, ki ga zavrnitev njegove prošnje jezi, vendar pa nisem s tem še nikogar tolažil.«
*	*
V	Parizu je bilo splošno znano, da sta bili kneginja Harcourt in markiza Sevig-nč rojeni istega dne. Zato je nekoč markiza rekla kneginji-- »Gospa, midve se morava na vsak način enkrat sporazumeti. Povejte mi, kakšno starost naj napovem, ako me kdo vpraša?«
♦	*
Boernc je delal često v navzočnosti Saphirja. Ako ga je hotel Saphir zapustiti, da ga ne bi motil, je Boerne pripomnil:	»Nasprotno,	ostanite pri meni,
ker me čisto nič nc motite. Ak» pa se nad menoj sprehajate po svoji sobi, potem dobivaio moje misli neprestano brce od vas!«
5trogo izuajanjezako-na o pobijanju draginje
Ministrstvo sociialne politike in narodnega zdravja je iz brezštevilnih poročil, kakor tudi iz lastnih opazovanj doznalo, da se v nekaterih mestih ne izvršujejo točno odredbe zakona o pobijanju draginje in življenskih potrebščin ter brezvestne špekulacije niti po privatnikih niti po državnih oblastih in izgleda, kakor da bi bil ta zakon že razveljavljen. Zlasti se opaža, da se malokateri prodajalec življenskih potrebščin drži odredb navedenega zakona, po katerem je dolžan na vsakem predmetu označiti na vidnem mestu ceno, ki mora biti v skladu z določbo glede običajnega in dovoljenega čistega trgovskega dobička, kateri nikoli ne sme biti višji od 25%.
Z ozirom lia to poostreno pažnjo so-cijalnega ministrstva opozarja mestno načelstvo v Mariboru na sledeče točke zakona:
1. Zakon o pobijanju draginje in življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. XII. 1921 kot tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. IX. 1922 ^sta še vedno v veljavi, ter se mora vsak strogo držati zakonskih določil.
2. Pod življenske potrebščine spada na temelju tega zakona ne samo ljudska hrana (jedila in pijače), kakor je to mišljenje v širokih ljudskih slojih pogrešno razširjeno, temveč tudi živinska hrana, obleka, obutev, kurivo, razsvetljava, poljedelske priprave, kmetsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi materijal za njihovo izdelovanje, skratka vsi predmeti, ki čuvajo in ohranjujejo telesni obstanek in omogo-čujejo življenje po današnjih kulturnih potrebah, izvzetnši luksuzno blago.
3. Vsi prodajalci življenskih potrebščin na debelo in drobno morajo označiti cene vsakemu poedinemu predmetu po vrsti blaga in običajnem načinu prodaje tako, da mora vsak kupec lahko in jasno videti označeno ceno, kar velja zlasti za predmete, ki so v delavnici (trgovini) pred njo ali pa v izložbenem oknu.
4. Prodajalcu je prepovedano zahtevati za vse vrste življenskih potrebščin višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni dobiček, ki ne sme v nobenem slučaju biti višji od 25% in mora odgovarjati trgovskemu dobičku, čeprav bi bil ta v konkretnem slučaju manjši od 25%.
5. a) Prepoveduje te kupičenje življenskih potrebščin; b) prepoveduje se večkratna prodaja (verižna trgovina) in grda špekulacija; c) prepoveduje se nakup na poti na trg, s čemer se povzroča pomanjkanje življenskih potrebščin; č) prepoveduje se uničenje življenskih potrebščin in ponudbe višjih cen.
6. Vsako kršenje tega zakona se naj brez izjeme takoj prijavi mestnemu načelstvu odnosno sodišču.
Kazni so denarne od Din 10.000 do Din 50.000 in zaporne od 1 do 6 mesecev.
Mestno načelstvo še posebej opozarja, da je po sedaj veljavnem tržnem redu vsako, prekupčevanje od strani branjevk, branjevcev in trgovcev vobče tržne dni, t, j. ob sredah in sobotah do 9. ure prepovedano, druge dneve (v mesecih april do konca septembra) do 5. ure, v mesecih oktober do konca marca pa do 7. ure. Dalje je strogo prepovedano krošnjarjenje na trgu, prav posebno pa ponujanje z mesom, mesnimi izdelki (klobase), z gobami in sadjem itd.
Prestopki se bodo kaznovali po določilih tržnega reda in zakona o notranji upravi.
t ■■■•
drž.razredne loterije
so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi „3utra“ in »Veternika"
MARIBOR. Aleksandiova c 13
Spori
Finalna tekma za pokal LNP.
V nedeljo, dne 31- tm. se bo v Ljubljani na igrišču Ilirije odigrala finalna tekma za pokal LNPa med zmagovalcema na letošnjem pomladanskem turnirju ASK Primorjem in ISSK Mariborom.
Povratek naše reprezentance.
Jugoslovanska nogometna reprezert-tanca se povrne v domovino .v nedeljo zvečer. Ljubljanska podzveza 'JNS bo priredila reprezentančni ekipi slavnostni sprejem.
Male športne vesti.
V Niirnbergu se vrši waterpolo-turmr za prevnstvo Evrope, na katerem sodelujejo Francija, Belgija, Madžarska, Anglija, Švedska in Nemčija. Dosedanji rezultati so naslednji: Belgija:Anglija 5:2 (3:1); Madžarska:Francija 12:2 (8:0); Nemčija:Švedska 7:0 (5:0); Belgija^Šved-ska 4:2 (2:1); Madžarska:Anglija 8:4 (3:3); Nemčija:Francija 11:0 (3:0).
Včeraj je Teplitzer F. C. gostoval na Dunaju ter premagal Nicholsona s 3:2 (2:1).
Na velikem tenis-turnirju v Seabrightu je Tilden porazil Allisona v finale 6,>. 8:6, 5:7, 2:6, 6:4.
Pred ženslto olimpijado v Pragi.
Od 1.—8. septembra se bo vršila ženska olimpijada v Pragi, katere se poleg drugih držav udeleži tudi Jugoslavija. Japonke so že v Pragi in dosega njihova atletinja Hitomi pri treningih naravnost neverjetne rezultate, ki po večini prekašajo obstoječe svetovne rekorde. Tudi Angležinje in Nemke so v izredni formi. Kanadčanka Cookova je izboljšala lastni svetovni rekord v teku na 100 m Od 12 sek. na 11.8’. Čehinje so imele v nedeljo zadnji preizkus in so dosegle prav lepe uspehe. Skok v višino: Ulrichova 1.40 m; skok v daljino Kužtjikova 4.85 m; 200 m 28.6; 100 m 13.2; krogla: Vodičkova 10.22 m; disk Blechova 34.68 m; kopje: Peškova 30.55; 800 m: Dušilova 2:36.8; 4X100 m 53 sek.
Jugoslavijo bodo predvidoma zastopale atletinje: Šantlova (ASK Primorje), Tratnikova (SK Ilirija), Bernikova (Atena, Ljubljana), Krajnovičev (Pančevo) in še 6 atletinj, ki bodo določene od JLAS.
U znamenju bajne čedščine
Kjer gre za milijone, tam se zmeša tudi najbolj zdravi naravni razum. Zato imajo bajke o milijonih in razni sleparji z dedščinami vedno znova uspehe, čeprav se pri tem poslužujejo vedno enakih sredstev. Celo najbolj pametni ljudje in najbolj previdni trgovci se dajo speljati na led in preslepiti od kakega sleparja, samo, če slišijo o milijonih.
To so dokazali že nešteti primeri In dokazuje zopet sledeči dogodek, ki so ga odkrili pred kratkim v Vratislavi v Nemčiji.
Dve sestri, ločena žena Ana Hartman in ločena učiteljica Jadviga Schneider, sta si izmislili fantastičen prigodek. Izjavili ste, da ste zakoniti potomki ladijskega kapitana, ki je 1. 1839 umrl nekje v nizozemski Indiji in zapustil 7 milijonov dinarjev, 3 ladje, več plantaž in 3 tone čistega zlata. Za glavnega dediča da je imenoval njuno staro mater, ki pa so jo potom velikega procesa nepošteno spravili ob ogromno dedščino. Obe sestri sta si izposlovali od nekaterih starih ljudi zapriseženo izjavo, da ste dejanski pred 50 leti nekaj slišali o velikanski zapuščini, ki je pripadla njihovi stari materi. S temi listinami, ki same na sebi prav nič ne pomenijo, s’te izvršili potem silne goljufije. Komur se je bajka o 7 milijonih dolarjev zdela sumljiva, pa so ga gotovo premotile 3 tone čistega zlata, ki jih je baje zapustil pravljični ladijski kapitan. In vsi so dali, kar ste sestri zahtevali. Od vseh strani so ponujali zvitima ženskama velike vsote denarja. Sestri ste kupili potem hišo za 600.000 mark, draguljev za 25.000 mark, dragoceno pohištvo, preproge in vse, kar je pože-
1	lelo srce, dokler ni prišla končno slepa-, rija na dan in je policija obe. sleparki 'aretirala ter ju iznčila sodišču.
Sfrau 1.
V	M a rlBB.r u, 'de '28. VTTT. T93ft
K. M, Capek - Ciiodt
Jindri
Roman. — b češčine prevet dr. Fran Bradač.
48
Čez nekaj hipov je glasno zaškripal drog pri vedru, Jindra je zajemal in Jifina je izlivala. Kumare potrebujejo trikrat toliko vode kot salata in za zgodnje jutranje zalivanje mora biti vodnjak poln do kraja; iz viteza Jindre je postal delaven paž, spočetka za šalo, potem pa že zares in kakor samo po sebi umevno.
Jifinina sestra se ni potem več oglasila.
— Hej, hej! si je pomislil Jindra, ko se je šele po dolgem času spomnil, kako robato se je Jifina v temi zadrla na svojo sestro, in še bolj nego njenemu neizbranemu izreku se je začudil temu, da je tudi njega nekoliko in šele dodatno zadel.
Seveda to ni bil prvi tak izrek, ki ga je slišal od nje, čeprav ni bil doslej nobeden tako — recimo
— tako robat, da bi bil res nemogoč pod cimetovim zavojem in v popelinovi obleki. Toda Jindra je marsikaj preslišal, odkar ni več zbežala, kadar je prišel, da se preobleče v gospodično, kar bi bilo fes nespametno.
Neumno pa bi bilo tudi, če bi bil nevoljen nad tem, da je v občevanju s svojimi rabila i slovar i naglas — braniški. In — in ako naj si prizna resnico, ima jo takole rajši, kajti to priča, da ni zlobna, če je taka, kakršna je. In v tem je tičala celo neka mikavnost: če sta prišla v svojih predvečernih pogovorih —- nemoteno — ker je bilo od daleč na nju videti
— do skrajne transcendence In je v tem hipu naglo videl, da je — bosa.
Eolski naglas njenega glasu se ni menjaval, naj je govorila akademično ali pa braniško.
Vedro je pridno opravljalo svoje delo, saj sta morala danes mnogo dotezati. Niti besede nista govorila in v obraz si nista videla, ko se je hipoma njena glava posvetila iz nočne teme.
To je bil odsvit dosti velikega ognja plavcev, ki so ga žgali na splavu, ki je počasi, samo zaradi svoje teže plul proti Pragi in ga je spremljal ogromen oblak blodečih vešč.
Jifina je dvignila glavo, kakor bi se je bil dotaknil žar oddaljenega ognja, ki gori v ‘brezvetenii noči. Čeprav je bil odsvit slaboten, je oživljal njen obraz le njegov mirni plamen, sicer pa je bila vsa topa kakor maska.
Naglo se mu je zjasnilo vse, kar mu je tale izraz na licih in ustnah na enkrat povedal.
V	tem izrazu je bila groza in tesnoba mučenice, ki se grudi pod bremenom in tiho prosi, da bi ji bilo breme, odvzeto, obenem pa za Boga roti, naj bi se to ne zgodilo. Ta izraz je pojasnjeval, zakaj je bila danes s težo lotosovih plodov vedno k njemu tako naklonjena, pojasnjeval je njeno utrujenost, da se je kar opotekala, ostri vonj njenega telesa, njenega naglo izsušenega diha, ki ji je bridko kremžil njene ustne...
Toda namesto pričakovanega stoka se je.ozvalo težko in tiho — in bojazljivo:
»Kaj?«
In takoj je povesila svoje žareče oči, kakor bi
bila s tem »kaj?«, pri čemur ni mogla usten niti zapreti, res izrecno povedala, kar je Jindra v resnici iz njega čul:
—	Prizanašaj mil... Toda poginem, če se boš dalj obotavljal.
Jindra ni niti zinil in enozložno vprašanje filo-zOike je ostalo brez odgovora.
Od tega trenutka ni niti eden niti drugi pokazal, da drug za drugega vesta.	,
»Dovolj!« je zaklicala njuna nadzorovateljica iz sredine vrta. »Teče že čez kraj!« Čeprav sta oba gorela z istim plamenom, je hotel Jindra oditi po običajni strmi poti k reki.
Predno je mogel reči »Zbogom!« — je krčevito zadrhtela njena roka in obležala na njegovem rokavu:
»Vrnite se čez eno uro — vse bo spalo — jaz moram danes čuvati do polnoči — moram vam še nekaj zelo važnega reči — še danes!«
Rekla je in skoro plakala; rekla je skoro nerazumljivo, kajti neodoljiva sila, ki je to iz nje izsilila, ji je stiskala grlo in davila.
Jindri se je zavrtelo v glavi.
»Pridem!« je zajecljal — druga roka demonova je zapirala grlo njemu.
Stisnil je tresoče Jifinine prste in splezal k čolnu in parkrat je zajel z vesli in bil v najgostejši temi.
»Torej z Bogom, na svidenje jutri v Korolinu pri promociji, zelo se veselim!« je pela v temo zj^iijim z vrta eolska harfa z visokim, čudovito rahlim tonom.
Razumel je; to je bilo zato, da bi prevarala svojo sestra ' \
Ko je Jirftira dospel na sredo reke, je predal čoln lenemu toku, kakor da ga je težka gorka noč utrudila.
Gorel je, razpel suknjič, sam sebi je ostro zadišal po potu. Bal se je svoje nedočakljivosti, toda samo zato, da se ne bi prehitro vrnil. Kri mu je šumela v ušesih in tudi njegova notranjost je bila oglušena; le uro je preklinjal, ki bo najdaljša v njegovem življenju, čeprav je preteklo šele pet minut.
Ko ga je reka odnesla kakih sto korakov, je zaveslal nazaj, vdrugič se je vračal že iz večje daljave, moral se je ogibati zadnjemu parniku in v tretjič.
Preden je do tega prišlo, se je prigodilo nekaj čudnega.
Hipoma je Jindra opazil, da ni na vodi sam, videl je to iz odseva onega drugega, ki mu Je gledal čez ramo v reko, pogledal je nazaj in nad sebe, bila je to novorojena polna luna, ki se je nenadoma pojavila izz-t grebena apnenčevega griča, mežikajoča sredi mavričnega kroga, s katerim jo je obdala sopara.
Na nebu se je držala jako resno, na reki pa sd drobni valčki spačili njen obraz, da se Je smejal, in hipoma je slišal Jindra, da je nekaj mlasknilo in pljusknilo ob čolnove stranice.
Z luninim vzhodom se je reka prebudila.
»Jindra!« je nekaj šepnilo prav pri njegovem ušesu z zmučenim šepetom njegove matere; saj njenega glasu ni nikoli poznal.
In Jindra, zbravši vse svoje misli, je ostrmel nad tem, kako je bilo mogoče, da je bil na enkrat drug človek, in je vzdihnil, nekoliko vstal, se presčdel in se uprl v vesla ter odveslal proti Pragi.
Bilo mu je kakor otroku, ki verjame v božja spo-
ročila.
Jutri, ko bo doktor, vpraša Jifino, ali hoče biti njegova žena in poroka z njo, po vojaško pospešena, bo njegova pokora za njegov današnji greh — P°* željenja.
V njegovem srcu se je razlegla neskončno sladka ljubezen do filozofke-vrtnarice.
V.
Jindrova promocija.
V teh dneh je bil Jindra mlajši s starejšim zopet več ali manj sprijaznjen.
To pot je začel proti vsi dosedanji navadi — s‘n’ saj je imel za to pretvezo, ki mu je bila prav za prav neodoljiva potreba in tudi — ako je hotel biti sam sebi odkritosrčen — precčj, da zelo važen povod.
Dr. Pavdk je namreč plačeval svojega sina Četrtletno, in sicer zelo točno, tudi takrat, kadar je bila med njima resna napetost, in ob takih prilikah je pošiljal po pošti, izvzemši samo enkrat, in to je bilo ravno ob tem četrtletju.
Bilo je že drugega, a oče še vedno nič —
Če je Jindra mislil, da pride oče to pot k svečam spravi, se je zelo zmotil, poteklo je štiriindvajset, oseminštirideset ur, in ker je bila nevarnost, da se zadeva še bolj zavleče, bo pač treba hočeš nočeš posnemati Mohameda in se sam napotiti h gori.
Drugekrati je bil varčen in očetova netočnost bi ga ne bila spravila v zadrego, a to pot je bil v zadregi do ušes: takse za rigoroz in drugi z njim zvezani izdatki so ga tako izčrpali, da vse kaže, da ne preostane nič drugega nego zlomiti svoj značaj in les" h križu.
Se nekaj drugega ga je sililo k' temu...
Poslal je bil namreč očetu pred tednom pova k promociji po pošti, kakor komurkoli drugemu. Stori! je to nalašč, toda popolnoma v stilu očeta, ki je v dalj časa trajajočem sporu s sinom, ki ga je od njesP ločila samo kuhinja, posebno rad gojil poštne zveze* kar je bilo običajno znak skorajšnjega sprijaznjenja*
Ce je storil zdaj sin tako, se je nadejal, da se tudi oče odzove, in kakor ga pozna, gotovo z nakaznico. Kakor hitro se to zgodi, pojde in povabi očeta osebno; v tem bo humor in takoj potem pojdeta skupaj na slavnosten manifestacijski izprehod obeh der po cesti in zopet nastane vrsta blaženih dni, v kakoršnih ni bilo srečnejšega sina in očeta v Pra* in sploh pod solncem...
Toda — glejmo! — oče ni razumel, ni prišel, m poslal... in ni več dvoma, da vidi oče stvar v dru‘ gačni luči, nego jo je mislil Jindra prižgati, da smatra njegovo povabilo za ošabnost, ki je segla predal®5 in previsoko, ki jo je torej treba popraviti in končno je Jindra po tolikerem premišljevanju potrkal na očetova vrata.
Oče je bil kakor raketa — odzgoraj vlažna. Skočil je sicer s stola, kakor bi hotel pasti sinu oko'1 vratu, toda v tem hipu je ugasnil, postal resen, a I*' pregovoril je po češko, ne po angleško.
»To je dosti,« je rekel in zalučil svinčnik v »Mof-je pravljic«, ki je poplavljalo mizo z množico korektur.
»— da prideš na oči... in da prideš pogledat.' svojega pogodenega očeta!« je dodal.
(Nadaljevanje sledi.)
,Grlffon‘ meterJII
»Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških In francoskih tovarn. Ugodna odplačila na obroke.
D. Z O. z. - MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14.
Prazno sobo oddam gospodu, gospodični ali gospej z lastnim pohištvom. Kuhati ne dovo-Hm. Stritarjeva ulica 5/1.	2370
-Dvosobno stanovanje
v Maistrovi ulici 18/11 oddam s 1. oktobrom. Osebni obisk se ne želi. Pismene ponudbe z navedbo poklica in število družine nasloviti na J. Zadravec, umetni paromlin, Središče ob _Drayl.	____	2383
Opremljeno sobo	“
za dve osebi takoj oddam, ulica 18, vrata 4.
Maistrova
2384
Gospe!	Hčerke!
V	pondeljek, dne 1. septembra 1930 otvori gospa Heleina Weyand, Diisseldorf, v hotelu »Pri zamorcu« svoj edini tridnevni
teiaj za fino DogrlnJanJe mize
v zvezi s predavanjem »Bon ton v modernem življenju — kako naj iemo?«
Med drugim se bodo štiri različne mize s sodelovanjem dam popolnoma pogrnile, pri čemer se bo uporabljal'samo najmodernejši porcelan, kristal in srebro.
Kako vabiš goste In kako prirejaš svečanosti? Nauk o oliki in obnašanju. Serviranje uslužbencev in gospodinj. Zlaganje sevjet vrstni red jedil itd.
Dnevni tečaj od 15. do 17, ure, večerni tečaj od 20. do 22. ure.
Honorar za tridnevni tečaj Din 75.—
Vstopnice dobite v trgovini muzikali! H d f e r, Ulica 10. oktobra 2.	2382
Zahtevajte povsod »Veternik"!
Oglejte ti veliko zdlogo novih
MODNIH LISTOV
za jesan in zimo
y Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13
Šolske kniige in potrebščine
kupite najboljše in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta itev. 1*
jPri skupnem naročilu primeren popjjjt-^
Izdaja Konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predi tavnjk izdajatelja ta »ratolto PRAN URO ZOV1C v Mariboru.
. * Mariboru,,
Tlaka Mariborska tlakama d. d, predstavnik STANKO DETELA