PRIMORSKI DNEVNIK
SSSS.SffSi,?"*4 Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 33 (6926)
TRST, četrtek, 8. februarja 1968
OFENZIVA V VIETNAMU SE NADALJUJE Z NEZMANJŠANO SILO
Osvobodilne sile so med ofenzivo vrgle iz boja 50.000 sovražnih vojakov, od katerih 10.000 Američanov
Oholi 200.000 južnovietnamskih vojakov se je razpršilo - Ostri boji v bližini Ke Sana in v Hue ter v predmestjih Sajgona - General Ki zopet prevzema vodstvo v svoje roke
ški dopisniki poročajo, da je mesto, ki je med najlepšimi v Južnem Vietnamu, popolnoma razdejano zaradi bombardiranja ameriških letal. Praktično ni niti ene nepoškodovane hiše. Poročajo tudi, da so južnovietnamski vojaki začeli pleniti po trgovinah in zapu ščenih stanovanjah. Letališče bii zu Hue pa je kup razvalin. Nje govo jekleno vzletišče je napol raz dejano in pokrito z razbitimi le tali in helikopterji.
V ameriškem oporišču Danang velja že drugi dan zaporedoma stanje pripravljenosti. Enajst kilometrov od oporišča so se Američani spopadli s partizani; spopad je trajal osem ur.
Sevemovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da so osvobodilne sile v prvih šestih dneh ofenzive vrgle iz boja nad 50.000 sovražnih vojakov, med katerimi 10.000 Američanov; povzročile so razpršitev 200.000 južnovietnamskih vojakov, uničile 1500 letal in 4000 vojaških vozil. Zajele ali uničile so milijone ton bomb, streliva in drugega vojaškega materiala ter zaplenile 10 tisoč kosov orožja, v 169 krajih pa so južnovietnamski vojaki dezertirali in prešli na stran osvobodilne vojske.
Kamboška vlada je poslala ameriški in južnovietnamski vladi oster protest, ker so 2. februarja južnovietnamski topovi obstreljevali neko kamboško vas, pri čemer je bila ena oseba mrtva, 5 pa jih je bilo ranjenih.
SAJGON, 7. — Ameriško poveljstvo je javilo, da so preteklo noč osvobodilne sile napadle oporišče posebnih ameriških sil Lang Vei, ki je prednja postojanka oporišča Ke San. Lang Vei je 9 km zahodno od Ke Sana blizu laoške meje in obvladuje strateške doline, ki se razprostirajo proti Južnemu Vietnamu. Napad se je začel z bombardiranjem topništva in hiinometov in kmalu zatem so osvobodilne sile začele močan napad.
V obrambo so nastopila ameriška 'stala, ki so ob bengaličnih ognjih obstreljevala osvobodilne sile. Tudi topništvo v Ke Sanu je odprlo ogenj ha osvobodilne sile. ki so kljub te-Jhu napredovale Boji so se nadaljevali pri vsakem utrjenem gnezdu posebej, tako da je moralo ameriško topništvo utihniti, da ne bi obstreljevalo lastnih sil.
Osvobodilne sile so uporabljale tudi tanke. Napadalci so vdrli v oporišče Lang Vei ob 3.45 po krajevnem času. Ob 16. uri po kra-Jeniem času so bili še v teku hudi boji. Računajo, da brani to oporišče okoli 500 ameriških vojakov.
Pred polnočjo po krajevnem času so osvobodilne sile izvedle nov Ukpad tudi na enega od vrhov oko-u Ke Sana. Poleg tega so osvobo-rulne sile obstreljevale ponoči z minometi to oporišče. Poškodovanih je bilo več stez na letališču.
Pozneje so javili, da so se osvobodilne sila, ki so bile zasedle oporišče Lang Vei, umaknile, ker So .jih Američani močno obstreljevali s topovi iz oporišča Ke San.
.Sevemovietnamska tiskovna agenda je zvečer javila, da je Lang Vei padel v roke osvobodilnih sii skupno z drugima dvema ameriškima položajema dva kilometra bolj južno. Agencija je tudi javila, oa so osvobodilne sile ujele mnn-8° ameriških vojakov in da so saplenhe vse orožje v oporišču.
Tudi v Saj gonu so se danes obnovili boji v predmestju Go Vap 5 kilometrov od središča prestolni-oe in 2 kilometra vzhodno od letališča Tam Son Nut. Po prvih Poročilih, ki so prispeli predpoldne Po krajevnem času, so partizan; napadli tudi tamkajšnji policijski komisariat. Saj gon in Ke San sta najbolj kritični točki za ameriško Poveljstvo. Američani uporabljajo veliko bombnike «B 52» predvsem bkoli teh dveh krajev. Ponoči so bombardirali objekte 11 kilometrov zahodno od kraja Ben Kat Izvemo od Sajgona in okoli Ke bana.
V Sajgonu samem so osvobodilne sile preteklo noč prvikrat napadle vladno skladišče s 40.000 togami riža in so ga skušale zažgati- Skladišče je bilo do polovice uničeno. Okoli 20. ure po krajevnem času je bil v predmestju Dia fmh in v nekaterih drugih sektorjih prekinjen električni tok. V u-radnih krogih pravijo, da je med ofenzivo zgubilo življenje okoli 6000 Civilistov, število beguncev pa računajo na 300.000.
, ,v Sajgonu je policija pridržala bivšega predsednika Fan Kac Sua.
** je bil poražen na zadnjih predsedniških volitvah kot opozicijski "Undidat. Sedaj je na sedežu poli-djskega poveljstva. Trdijo, da so ?a pridržali, zato da ga zavaruje-Jb> češ da so se pred njegovim stanovanjem zbirali partizani. Nje-k°va žena pa je Izjavila, da m naprosil za zaščito policije, vendar Pa je v stiku z njim.
Med opazovalci ugotavljajo, da J® med sedanjo ofenzivo, znova Prišla v ospredje vloga podpredsednika generala Kija, dočim Je Predsednik Tieu popolnoma neaktiven. General Ki je dejansko izvrtal posle predsednika že od vseka začetka ofenzive in je sprejemal razne ukrepe. Med drugim je P°dpisal, tudi odlok o policijski “h ter vodi obrambne operacije v Prestolnici.
V Hue se nadaljuje bitka v sa-mestu, v katerem so osvobodilne sile močno zabarikadirane m jih niti ameriško bombardiranj6 ne more omajati. Boji se na-
plovbe po Akabskem zalivu. V Tel Avivu zelo dobro vedo poleg tega, da so se Arabci obvezali tudi razpravljati v naslednjem razdobju o plovbi po Sueškem prekopu, če bi to šlo z vzporedno obveznostjo Izraela, da reši vprašanje arabskih beguncev. Toda glavni krivec za sedanji zastoj je Amerika, ki je vedno velika protagonistka na po zornici tako na Daljnem kakor na Srednjem vzhodu. Glede Azije je Tito izjavil, da je povsod, toda predvsem v Kambodži ugotovil veliko zaskrbljenost zaradi politike sile ZDA in hkrati splošno veliko razočaranje zaradi ameriškega ravnanja. Na koncu je izjavil, da bi morali dobro pripraviti novo konferenco nevezanih držav na širši podlagi, kakor sta bili konferenci leta 1961 v Beogradu in leta 1964 v Kairu.
«Enterprise» se je umaknila
PANMUNJOM, 7. — Američani in severni Korejci so se danes po: novno sestali v Panmunjomu in nadaljevali pogajanja v zvezi z ladjo «Pueblo». To je bil prvi neta-
jen sestanek odkar so se začela pogajanja. Navzoč je bil namreč tudi predstavni« Južne Koreje. Se stanek pa je trajal samo 30 minut in ni pripeljal do nobenega rezultata. Severni Korejci so obtožili Američane, da pošiljajo oborožene skupine na severnokorejsko ozemlje, da streljajo na njihove položaje ter da skrivaj pošiljajo orožje na demilitarizirano področje.
Na današnjem sestanku so severni Korejci sporočili prve podatke o usodi posadke ameriške ladje. Medtem pa je ameriška letalonosilka «Enterpri.se>, zapustila vodovje ob severnokorejski obali, verjetno da bi s tem vplivala na ugodnejši potek pogajanj.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da sporočilo prvih točnih informacij o uso di mornarjev lahko pomeni začetek, konstruktivnega poteka pogajanj. Kakor rečeno, je drugi znak popustitve napetosti tudi odhod ladje «Enterprise». V pooblaščenih krogih pravijo, da šo se za odhod ladje odločili po nasvetu madžarske delegacije v Združenih narodih, ki je izrekla osebno mnenje, da bi od hod ladje lahko olajšal pogajanja v Panmunjomu. Druge ameriške vojne ladje pa so ostale blizu severnokorejske obale.
Brandtove izjave v Bundestagu
SVEČANA PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD V LJUBLJANI
Med nagrajenci sta Jožko Lukeš in primorski rojak Danilo Švara
Prejela sta nagrado Prešernovega sklada - Prešernovo nagrado so prejeli Janko Glazer, Janko Ravnik in inž. arh. Bojan Stupica
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 7. — Nocoj je bila v dvorani Slovenske filharmonije svečana počastitev slovenskega kulturnega praznika. Proslave se je udeležilo veliko število uglednih predstavnikov političnega in kulturnega življenja.
Predsednik upravnega odbora
BONN, 7. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt je danes ponovil v Bundestagu sporne dele svojega govora v Ravensburgu, ki so izzvali diplomatski incident med Bonnom in Parizom. Brandt je izjavil, da je vztrajanje agencije DPA na zgrešeni verziji govora in njen umik šele dva dni pozneje, pravi škandal. Minister je dodal, da razburjanje, ki je nastalo v Franciji, je zanj razlog za obžalovanje. Dejal je, da je upal, da tudi brez pojasnil vedo, kaj dejansko misli o francosko-nemških odnosih in da ss ne bi zdelo mogoče, da bi mu kot zunanjemu ministru in tudi prej moglo priti na misel, da. bi osebno žalil francoskega predsednika.
Minister je nato izjavil-, da težko razume mnoge stvari, ki so se dogodile v zvezi s to zadevo. Tako na primer ne razume, kako je moglo še trajati razburjanje tudi po objavi pravilnega teksta njegovega govora.
s
Jožko Lukeš
'v vlogi Baranca v Pirandellovi komediji «Sa,j ni zares»
Tito zaključil obisk v Kairu
KAIRO, 7. — Danes so se v Kairu zaključili razgovori med Titom in Naserjem. Tito se bo jutri vrnil v Beograd.
Na tiskovni konferenci je maršal Tito izjavil danes, da po njegovem mnenju ni bil Izrael nikoli v tako ugodnem položaju, da bi ga Arabci priznali in da bi se utrdil v mejah ozemlja, ki mu ne priznavajo Združeni narodi. Naj torej stori prvi korak z umikom ali vsaj z napovedjo, da namerava umakniti svoje sile, in mir bo zajamčen. Tito je dejal, da se bo vsaka nadaljnja zemeljska osvojitev lahko nekega dne tragično končala za Izrael.
Po Titovem mnenju je ključ za politično rešitev krize na Srednjem vzhodu v rokah ZDA. ZDA se upirajo tako v Aziji kakor na
Nekoliko hitrejše obravnavanje deželnega volilnega zakona
Ministrski svet pooblastil Mora da zahteva zaupnico med razpravo v senatu
V poslanski zbornici na dnevnem redu reforma bolnišnic in univerz Stavka univerzitetnih asistentov - Prekinjena stavka uslužbencev telefona - Tristranska konferenca o zaposlitvi
RIM, 7. — Ministrski svet je danes obravnaval potek razprave v senatu o deželnem volilnem zakonu, pri katerem izvaja desnica ostro obstrukcijo. Po seji je zakladni minister Colombo izjavil novinarjem, da je vlada pooblastila predsednika Mora, da zahteva zaupnico glede 15. člena zakonskega predloga kot tudi glede ostalih čle-
nov, kolikor bi to zahteval potek razprave. Colombo je tudi povedal, da se bo vlada ta teden zelo verjetno ponovno sestala.
Na tak način je večina dobila še eno orožje, da se pospeši obravnava v senatu, ki je bila danes nekoliko mirnejša, tako da so zjutraj dokaj
se upiraju taitu v aziji itaitur uti	^
Srednjem vzhodu volji narodov, hitro odobrili 12. člen, nato brez ki je bila izrečena po veliki večini I večje razprave še 13. in so zvečer
je
v OZN. «Ne verjamem, je dodal Tito, da Izrael ne bo ubogal, če ga Amerika prepriča, da sprejme britansko resolucijo.«
Tito je zatem ugotovil dosedanji neuspeh Jarringovega poslanstva in izjavil, da bi se moral varnostni svet znova sestati, da postavi Izrael pred odgovornost. Izjavil, da sta o zadevi dolgo in temeljito govorila z Naserjem, toda proučevanje sta omejila na možnost poli; tične rešitve, ki jo ZAR zelo zeli In je zanjo vneto delala ter je zavzela zelo elastično stališče, kar kaže dobra volja, da deblokira ladje iz Sueškega prekopa.
Tito je nato izjavil, da bo čez deset ali dvajset let Arabcev 120 ali 130 milijonov in tedaj bodo v mnogo boljšem položaju. Izrael bi moral postati pametnejši. Dobro ve, da so Arabci pripravljeni proti umik unjegovih čet z zasedenega ozemlja, napraviti konec vojnemu
pričeli obravnavati 14. člen.
Po odobritvi 14. člena je notranji minister Taviani sporočil, da bo vlada zahtevala zaupnico o 15. členu, ker je važen in bistven ter je treba ta člen odobriti brez sprememb. Člen določa pristojnosti osrednjih volilnih komisij in je zelo zapleten ter sestoji iz petnajstih odstavkov.
Z glasovanjem o zaupnici avtomatično odpadejo vsi popravki, s čimer seznatno poenostavi celotni postopek, vendar pa gre istočasno za kaj nedemokratičen način, ki predstavlja nevaren pre-cedens.
To je tudi prišlo do izraza z ogorčenim protestom senatorja Terracinija, ki je poleg tega tudi protestiral, ker je predsedujoči Lanzini po izjavah ministra razpravo takoj prekinil do jutri ob 9.30. Prišlo je do kričanja, vendar že več ne v zbornici temveč po hodnikih. Takoj se je sestala
*ljujejo“od WšTdo ££ Amer!- stanju * in da razglasijo svobodo | komunistična skupina, ki je skle-.....................................................■>"'*
lA OSTRITE V SPORA OKOLI UNIVERZE V LEUVENU
Ostavka belgijske vlade ker je bil sporazum nemogoč
Ostavko so izzvali flamski ministri, ki podpirajo zahtevo za premestitev francoske sekcije univerze čez jezikovno mejo
poslov. Vlada je bila sestavljena 19. marca 1966. V njej je bilo 13 krščanskosocialnih ministrov (od katerih 7 Flamcev) in 6 liberalcev ter štirje državni tajniki. V poslanski zbornici je imela večino 125 glasov od skupno 212. V senatu je bila večina 116 glasov od 178. Kralj je že začel posvetovanje in je sprejel predsednika poslanske zbornice in senata.
BRUSELJ 7. — Danes popoldne je predsednik belgijske y_lade Vanden’ Boeynants sporočil v poslanski zbornici ostav-vlade. Istočasno je to sporočil v senatu predsednik senata. Tt*oj nato je predsednik vlade odšel v kraljevo palačo, kjer te sporočil kralju ostavko, ki jo je kralj sprejel.
te zaključek napetosti, ki je v “jala več čns» in se ie zaostrila
Ja več časa in se je zaostrila ua Petek, ko je belgijski primas Jbiinal Suenens izročil predsed-vlade spomenico o stanju v ^euvenu zaradi sporov med Flam-.* 'h Valonci glede premestitve
7**UlC~ ’	... .	»—
‘Jcoske sekcije tamkajšnje ka-
un*verze’ ^ J° za^teva^°
*
v?cl-
Sfa®e,raj popoldne Je flamski kr-
»nskosocialni poslanec Verroken anteval od vlade, naj se izreče dveh
n.	točkah:
, evzeti odgovornost glede odlo-nij o prenosu francoske sekcije •T1„ne. V nasprotnem primeru naj ali bo ta sekcija preme-na valonsko ozemlje. To brašanje je <jalo jasno razumeti, odločitev spada v pristojnost u^de in ne v pristojnost škofov, ll4tlmajo nalogo upravljati kato-v~*° univerzo v Leuvenu. Razpra-4 I* se m končala z nobeno od-
namerava
ločitvijo in je bila odložena na danes.
Številni poznejši sestanki flamskih krščanskosocialnih in liberalnih poslancev v zadnjih 24 urah pa so pokazali, da je usoda vlade zapečatena.
Danes so flamski krščanskosocialni poslanci imeli več sestankov, po katerih je poslanec Verroken Izjavil, da so vladni predlogi nezadovoljivi. Flamski krščan-skococialni ministri so sklenili podpreti prenos francoske sekcije univerze čez jezikovno mejo. Predsednik vlade je v poslanski zbornici izjavil, da so številni ministri zahtevali, naj jih razreši njihovih nalog.
Kralj Je sprejel ostavko vlade in poveril ministrskemu predsedniku nalogo opravljanja tekočih
Predsednik vlade je na tiskovni konferenci poudaril, da bo vlada še dalje izvrševala najnujnejše posle. Sporočil je tudi, da se bo jutri zjutraj sestal ministrski odbor za gospodarsko in socialno koordinacijo in odločal o nujnih gospodarskih zadevah. Poudaril je nato zapletenost jezikovnega spora in je dodal, da vsakikrat, ko se nakazujejo rešitve, jih nasprotna stran noče upoštevati. Pripomnil je, da se s tem zanemarjajo važnejša vprašanja, ker se jezikovnemu vprašanju pripisuje večja važnost kakor jo dejansko ima. Na koncu je tudi izjavil, da ni mogel obrazložiti v zbornicah stališča vlade, ker je odpadla strnjenost v vladi.
nila, da ne bo glasovala za zaupnico, ničesar pa niso odločili o zadržanju glede ostalih členov in o nadaljnjem poteku razprave.
Poslanska zbornica je danes obravnavala popravke k členu 6 in 7 zakona o reformi univerz, pri čemer je prišlo do dokaj ostre bitke, ker je levica zahtevala, da se uvedejo naprednejša načela glede univerzitetnih institutov.
Razpravo so kasneje prekinili in je poslanska zbornica zaključila obravnavo zadnjih popravkov zakona o reformi bolnišnic, čemur so sledile volilne izjave. Komunist Scar-pa je izjavil, da bodo glasovali proti, ker je bil zakonski predlog bistveno poslabšan, pa čeprav bi bilo treba osnutek, ki ga je sestavil minister Mariotti, Izboljšati, Tako so prodrli v senatu nekateri popravki, ki so očitno v korist verskih zdravstvenih ustanov.
Socialist Beompard pa je ugotovil, da zakon kot celota predstavlja potrdilo načela, da ima vsak državljan pravico do zdravstvene zaščite. Gre za reformo, ki najbo lje označuje levi center in pri kateri je bistveno prispeval minister Mariotti. Glasovanje o zakonu bo sledilo na jutrišnjem zasedanju, ko bo najprej govora o podaljšanju olajšav za koncentracijo trgovskih družb.
Minister za sodstvo Reale je predložil v poslanski zbornici zakonski predlog, ki se nanaša na spremembe kazenskega zakonika. Poročilo pravi, da so spremembe postale potrebne, da se uskladi kazenski zakonik z obnovljeno pravno zavestjo in z načeli ustave. Gre za vrsto sprememb, ki pa na prvi pogled ne posegajo v histvo kazenskega zakonika, ki je bil sprejet v fašističnih časih.
Izvršni odbor PSU se bo sestal šele jutri in je bila danes samo seja tajništva. Na dnevnem redu bo predvsem organizacijska konferenca stranke, ki jo bodo sklicali pred volitvami.
Asistenti univerz so proglasili stavko na vseh univerzah, ki bo 13. In 14. februarja. Izvršni odbor njih sindikalne organizacije pravi v poročilu, da se v parlamentu izredno počasi obravnava zakon o reformi univerz, tako da obstaja nevarnost, da ne bo sprejet v tej zakonodajni dobi na veliko škodo univerz, ki bodo paralizirane. Poročilo ugodno ocenjuje sedanji zakonski osnutek in zahteva «odgo-vomi prispevek večine in opozicije« pri čemer očitno tudi polemizira s komunisti, ki zahtevajo med razpravo več popravkov. V poročilu je rečeno, da zakon vključuje osnovne zahteve, ki so jih izrazile napredne sile na univerzah. Iz raznih univerz prihajajo vesti, da so se stavki priključili tudi nekateri poverjeni in stalni profesorji.
Ob polnoči je bila prekinjena stavka uslužbencev državnega telefonskega podjetja, ker se bodo v petek pričela pogajanja z ministrom za PTT. V sporočilu sindikalnih organizacij je rečeno s precejšnjo nezaupljivostjo, da mora biti kategorija pripravljena na nadaljnjo stavko, če bi iz razgovorov ne prišle do izraza objektivne obveznosti Izvajanja sporazuma od 20. novembra.
Danes se je pričela tristranska konferenca o zaposlitvi, pri kateri
sodelujejo predstavniki vlade in sindikalnih organizacij delavcev ter delodajalcev.
Uvodno poročilo je imel minister za proračun in programiranje Pie-raccini, ki je orisal razvoj zaposlitve v zadnjih letih in to v razdobju slabe gospodarske konjunkture, kot delno izboljšanje, ki je bilo doseženo lani. Minister je podčrtal, da gre za dva cilja; večjo produktivnost in polno zaposlitev, ki si med seboj nista v nasprotju ob pogojih visokega povpraševanja in ki se ju lahko doseže z močno in razvejano industrijsko proizvodnjo. Zato industrializacijo juga ne moremo ocenjevati, kot enostavno razširitev industrije temveč kot priliko za okrepitev struktur.
Tajnik CISL Storti je v razpravi izjavil, da se sindikati strinjajo z načeli vladnega zakonskega osnutka o zaposlitvi, ker je rezultat zaključkov prve tristranske konference. Deljena pa so mnenja o načinih, ker je treba aktivno delovati na tržišče dela z bolj funkcionalnim izkoriščanjem oblike strokovne vzgoje, zaščito brezposelnih in nameščanjem.
Lama za CGIL pa je ocenil osnutek kot nezadosten in je zahteval večje soodločanje sindikatov pri namestitvah. Izrazil je pridržke glede socialnega skrbstva, pri čemer so bili že zaključili strlstranske kon-
ference pomanjkljivi.
Predsednik ACLI Labor je izrazil solidarnost s predlogi .sindikalnih organizacij, pr; čemer je podčrtal, da je dolžnost vlade, da se ne prepusti toku konjunkture, temveč da ukrepa pri koreninah gospodarskega sistema.
Za Confindustrio je spregovoril podpredsednik Zacchi. ki je kritiziral vladne namere, da bi vplivali na industrijski razvoj preko državnih podjetij, češ da morajo biti ta podjetja konkurenčno sposobna in veljajo za njih enaka pravila kot za zasebna. Kritiziral je tudi poudarek na industrializaciji juga, češ da niso utemeljene pripombe o prenasičenosti severa.
Vsedržavna tajništva CGIL, UIL In CISL so izdelala enotno stališče o nekaterih osnovnih sindikalnih vprašanjih. Gre za stališča o odnosih med sindikati in organizmi načrtovanja, o politiki zaposlenosti, o socialnem skrbstvu in o načinu vodenja zavarovalnih ustanov.
LONDON, 7. — Predsednik britanske vlade Wilson je popoldne odpotoval v Washington na sestanek z Johnsonom. Obiskal bo tudi New York in zatem Ottawo, kjer se bo sestal s predsednikom kanadske vlade Pearsonom. V London se bo vrnil v ponedeljek zjutraj.
iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiJiiitimiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii
NA KONFERENCI UNCTAD II. V INDIJI
Delegat SZ o posledicah napada ZDA v Vietnamu
Tri jasne zahteve predstavnika ZAR
NOVI DELHI, 7. — Sovjetski delegat, minister za zunanjo trgovino Patoličev je na današnjem zasedanju UNCTAD govoril o vietnamski vojni in njenih posledicah, ki so zelo hude tudi za gospodarstvo. Patoličev je ugotovil, da se ameriški napad v Vietnamu nadaljuje in (togroža ne samo mir na svetu, temveč tudi gospodarski napredek številnih držav in zavira normalni razvoj trgovine in mednarodne izmenjave dobrin.«
Patoličev Je zavrnil stališče ameriškega delegata, da politična vprašanja ne bi smela biti predmet obravnave konference, ker «nihče ne more zanikati dejstva, da je tesna zveza med vojno v Vietnamu in gospodarskimi odnosi med azijskimi državami«. Sovjetski mi nister je omenil govor ameriškega delegata Rostova od 5. februarja, ko je priznal, da brez miru ne more biti napredka v nobeni državi. Sovjetski delegat je tudi obžaloval, da konferenca ni v ce-'i loti univerzalna, pri čemer pa ni izrecno omenil Kitajske, zahteval pa je, da bi morala biti prisotna tudi Zahodna Nemčija, saj gre za «eno prvih desetih industrijsko raz. vitih držav na svetu«.
Predlagal je sklicanje svetovne konference, ki naj preuči sedanje
svetovne denarne težave. Okvirno se je strinjal s predlogi držav tretjega sveta in je ugotovil, da omejitve v nekaterih razvitih državah predstavljajo nove ovire za mednarodno izmenjavo za revne države, katerim Kennedyjeva runda ni prinesla pomembnih rezultatov. Obdolžil je odkrito diskriminacijsko politiko držav evropske gospodarske skupnosti do socialističnih držav in zahteval ukinitev vseh carinskih ovir za surovine.
V imenu ((tretjega sveta« je spregovoril delegat ZAR Abdul Moneim Kaissuni, ki je zastavil konferenci tri konkretne naloge: 1. Treba je določiti datume sprejema sporazumov za nekatere osnovne surovine. 2. Odstraniti je treba različna stališča med industrijskimi državami in različne preferenčne sisteme pri uvozu surovin. 3. Treba je ustvariti nadzorstveni mehanizem, da se doseže cilj pomoči v višini 1 odstotka narodnega dohodka bogatih v korist revnih, in to pren prihodnjo konferenco.
Do novega incidenta je prišlo na konferenci, ko so arabske, sociali stične in nekatere afriške države protestirale med izvajanji izraelske ga ministra za trgovino Sarefa.
Prešernovega sklada prof. Boris Ziherl je spregovoril o pomenu Prešernovega dne in je nato podelil nagrade letošnjim Prešernovim nagrajencem.
Prešernove nagrade so prejeli: Janko Glazer za pesniško esejistično in literarno - zgodovinsko delo; Janko Ravnik za skladateljsko pianistično in pedagoško delo; inž. arh. Bojan Stupica za gledališko režijsko delo.
Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Milka Badjurak za u-stvarjalno delo pri montaži slovenskih filmov, Jože Ciuha za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji leta 1967, sopranistka ljubljanske Opere Hilda Holzl za vlogo Turandot, Marjan Kolar za roman cisti poldan«, inž. arh. Gregor Košak za ustvarjalno delo na področju grafične opreme, Mirč Kragelj za radijske in televizijske režije v letu 1967, inž. arh. Branko Kraševec za delo na področju oblikovanja v industrijski estetiki, Jožko Lukeš za vlogo Baranca v Pirandellovi komediji «Saj ni zares«, inž. arh. Milan Mihelič za razstavne paviljone na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in Modne hiše ter Prehrane v Osijeku, Dušan Moiavec za knjigo «Pri-čevanja o včerajšnjem gledališču«, Ive Šubic za slikarska dela razstavljena leta 1967 v Škofji Loki, Danilo Švara za suito iz baleta «Nina», Drago Tršar za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji leta 1967 in Iva Zupančič za vlogo Ruth v Pintarjevi drami »Vrnitev«.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije je pod taktirko Boga Leskovica izvajal njegovo uglasbitev nekaterih Prešernovih sonetov in Igorja Stravinskega »Posvetitev pomladi«. Po akademiji je predsednik ljudske skupščine LRS Sergej Kraigher priredil sprejem.
JANKO GLAZER: Po samosvoji še ne obrabljeni pokrajinski tematiki, ki s tenko občutenimi podobami razgrinja preb nami trpko, tiho in zamišljeno lepoto pohorskih gozdov in trat, po enostavni jasnosti življenjskih meditacij, ki razodevajo nepodkupljivo modrost v sebi iztehtane, obvladane osebnosti, in po realistično skopi, ne-izumetničeni obliki, ki se tesno in skladno prilega ideji in vsebini, zavzemajo Glazerjeve pesmi posebno mesto v slovenski poeziji. Ker je bil že od vsega začetka tako do zadnjega vlakna povezan in prepojen z domačo zemljo, ki ji je — osamljen — daleč od hrupa literarni novotarij, ostal zvest, je v svoji težnji po ubranosti zbral moči za premagovanje notranjih napetosti, ki jim je dal nazoren, zaokrožen izraz.
Ko ga je nasilje odtrgalo od doma, je za svojo in svojega naroda bolečino našel besedo, ki se po zadržani, nepatetični preprostosti dviga v monumentalnost. Poleg pesniškega dela šteje bibliografija Janka Glazerja vrsto kulturno in literarno zgodovinskih esejev, razprav in zapiskov in kritik, ki so pomemben prispevek slovenski kulturni in literarni zgodovini ter estetski teoriji, še posebno dragocena pa so Glazerjeva pojasnila k liriki Otona Zupančiča. Kot pesnik, kulturni in literarni zgodovinar, estet, kritik, prevajalec in urednik je Janko Glazar s svojim tihim, toda vztrajnim in temeljitim delom ostvaril v slovenski kulturi trajne duhovne vrednote.
JANKO RAVNIK. Skladateljsko delo Janka Ravnika je pomemben mejnik med slogom, ki je imel svoje temelje v 19. stoletju ter med novimi vzori, ki jih je Ravnik s svojimi skladbami utemeljil in potrdil. Že s prvimi skladbami, ki jih je priobčil v Novih akordih, je prerasel Večine skladateljev istega kroga. V zborih in samospevih je dosegel veliko mojstrovino v odlični gradnji, v bogati izbiri harmonskih zvez, kakršnih dotlej v našem glasbenem ustvarjanju še ni čilo, ter v natančno in prizadeto interpretirani vsebini besedila. V klavirskih skladbah je bil prvi, ki je to zvrst dvignil na slogovno in vsebinsko upoštevanja vredno raven. Njegov opus je dognan in docela uravnovešen. Pomembno je, da je ostalo Ravniko-vo skladateljsko delovanje vseskozi aktualno, saj se je z nekaterimi skladbami zadnjih let močno približal sodobnemu izražanju. Kot klavirski interpret je dosegel v komorni igri visoko raven, kar dokazujejo njegovi nastopi posebno v zvezi s slovitim kvartetom Zika, s katerimi je Ravnik nekajkrat vzorno koncertiral. Njegova odtehtana in do velikih tančin razvita interpretacija je bil vzor za mlajše pianistične rodove. Kot klavirski pedagog deluje že več kot štirideset let in je pionir naše klavirske reproduktivne umetnosti. Številni pianisti, ki danes javno
delujejo kot koncertanti ali pedagogi, so izšli iz njegove šole, medtem ko je še večje število tistih, ki so posredno vezani na njegov vpliv. Ravnik je postavljal temelje klavirske umetnosti v domala začetniškem okolju in je z nepopustljivo umetniško disciplino odprl pot pravi koncertni igri. Njegov življenjski opus je vsestranski in je na omenjenih področjih več kot petdeset let odločilno vplival na oblikovanje slovenskega glasbenega življenja.
Inž. arh. BOJAN STUPICA. Njegov umetniški opus sodi po svoji izjemni sklenjenosti in doslednem uresničevanju izvirnega gledališkega koncepta v vrh jugoslovanskega gledališkega ustvarjanja. V skoraj štiridesetih letih gledališkega dela je Bojan Stupica postal iz drznega in zanešenjaškega eksperimentatorja zrel gledališki oblikovalec, ki ,e dosledno utemeljeval in uresničeval svojo vizijo gledališča. V dolgi vrsti tekstov, ki jih je Stupica režiral, se je že zgodaj razkril njegov izredno poglobljeni odnos od ruske dramatike: in tako je tudi uprizoritev Ivanova A. P. Čehova odkrila Stupi-čevo intimno nagnjenje do teh gle-
Ob podelitvi visokega priznanja igralcu
Jožku Lukešu
bo Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo komedijo L. Pirandello
«SAJ NI ZARES»
v petek, 16. februarja ob 20.30.
daliških besedil. V predstavi Ivanova je Stupica dognano in z izredno umetniško domišljehostjo ponazoril in prenesel v gledališke dimenzije vso zapleteno družbeno in psihološko problematiko drame, po njegovi zas egi jo ta gledališka stvaritev zaživela intenzivno in s polnostjo, ki razkriva režiserja kot pravega gledališčnika. V domišljen igralsko stilni okvir, ki se odmika daleč od standardnih uprizoritev Čehovi in mu daje moderno izrazni podobo, so se po zaslugi Stupiči vega pristnega tea-trskega čuta ujele tudi igralske kreacije, tako da je Ivanov v režiji Bojana Stupice postal ena najbolj studiozmn uprizoritev ljubljanske Dram- v zadnjih letih.
To so trije Prešernovi nagrajenci.
Utemeljitev za nagrado JOŽKA LUKEŠA je naslednja: Lik gospoda Barance, ki ga je izoblikoval Jožko Lukeš v Pirandelloiri komediji «Saj ni zares« v izvedbi tržaškega Slovenskega gledališča, je zrela umetniška stvaritev Uvršča se v nenehno se vzdigajoči lok Lukeševe igralske umetnosti, ki je zlasti opazen in vse močneje pristopen v slovenskem igralstvu zlasti v zadnjih vetih letih.
Jožko Lukeš je gospoda Bnran-co izoblikoval v opaznem ustvarjalnem procesu v katerem je najprej zastavil temeljne telesne karakteristike lika. Z izrednim čutom za mero jim je odtehtal komičnost, nato pa je Barancov lik dograjeval <. izrazitim poudarkom na njegovem notranjem svetu. O-ba procesa je nato strnil v dognano odrsko kreacijo, polno žlahtne tragikomike. Z njo je bistvena prispeval, da je. bile celotna uprizoritev slogovno nenavadno dobro uglašena in gledališko prodorna, hkrati pa jz postavil eno najvidnejših slovenskih igralskih kreacij v minulem letu
R R.
limilllltlllllllllimilllllllllllllillMIIIKIIIIIliiitllllllll
Program dela izvršnega sveta SFRJ
BEOGRAD, 7	— Na današnji
sej.; pod predsedstvom Mika Spil j-ka je zvezni izvršni svet sprejel program dela za tekoče leto. V proučevanju programa so sodelovali tudi predsedniki lepubliških izvršnih svetov. Zvezni izvršni svet bo svoje delo v letošnjem letu usmeril predvsem v uresničenje določene politike odnosov in v nadaljevanje izvrševanja nalog na vseh področjih. V pripravah in proučevanju vseh pomembnih vprašanj bo zvezni izvršni svet sodeloval z republiškimi izvršnimi sveti, tako da se bodo določeni materiali in predlogi, o katerih odločajo oigani federacije, pripravljali ob sodelovanju z ustreznimi organi in službami republik, ali pa jih bodo tudi oni sami pripravljali. Priprava materialov in predlogov posebno dolgoročnega značaja se bo zaupala ustreznim znanstvenim in strokovnim ustanovam.
Jutri se bo v Beogradu v Domu sindikata pričel 8 kongres Zveze mladine Jugoslavije, katerega se bo udeležilo 872 delegatov iz vseh občin mladinskih družbenih organizacij in jugoslovanske 1 judske armade. Na kongres so povabljeni tudi zastopniki 120 mladinskih organizaciji iz drugih držav.
SESTANKI IZSELJENCEV V TERSKI DOLINI
Reševati vprašanja izseljevanja z enotnimi načrtnimi pobudami
Emigrantskih sestankov je bilo letos tudi v slovenskih krajih Beneške Slovenije več kot lani. Mimo vsakoletnega čisto slovenskega emigrantskega sestanka v Čedadu za vse izseljence Nadiških dolin pa »o bili razni sestanki po slovenskih krajih, ki so jih organizirale razne vsedržavne stranke. Najbolj se je seveda vrgla na organiziranje izseljenskih sestankov de-mokristjanska stranka. Bili so pa tudi socialistični in komunistični sestanki.
V Brdu so imeli kar tri take sestanke: prvi je bil takoj ob začetku januarja, in sicer z izrazitim socialističnim značajem, ki so se ga udeležili poslanec Loris Fortuna, deželni svetnik Carto Volpe in dr. Casatelli. Organiziral ga je kulturni krožek na pobudo in po prizadevanju šolsuega upravnika in učitelja Viljema Černa. Udeležilo se ga je nad 70 izseljencev. Praznovali so ga v prostorih konsumne zadruge. Tu so se vrstili razni govori in zdravice. Podpredsednik kulturnega krožka Viljem Černo se je obrnil na izseljence, sinove Terske doline, ki tako ljubijo svoje kraje in svoje slovensko narečje. Govorila sta emigrantom še poslanec Fortuna in deželni svetnik dr. Volpe, ki sta obravnavala ne samo izseljenske probleme, ampak sta tudi govorila, kaj bi bilo treba napraviti, da bi izseljevanje ugasilo, ker bi se morala doma u-stvariti delovna mesta. Da je proslava dobro uspela, so se potrudili tudi razni mlajši domači ljudje.
Nekaj dni po tej prvi izseljenski proslavi jo je napadel z lepaki neki anonimni «Odbor za ita-lijanstvo Terske doIine», ki ga pa nihče ne pozna. Drugo kritiko je sprožil s podpisom v listu «Gaz-zettino* dne 12. januarja Rinaldo-Cher, ki je kritiziral sestanek predvsem zato, ker niso šli izseljenci najprej v cerkev in šele nato na svoj sestanek in na slavnostni o-bed. Pripomnil je, da je bil sestanek slabo organiziran tudi zato, ker so nanj povabili šele v zadnjem trenutku župnika in župana. Drugi sestanek izseljencev, kot odgovor na prvega pa je bil na dan sv. Antona puščavnika dne 17. januarja. Sestanek sta organizirala občinska upra/a in župnišče. Ob 10. uri dopoldne je bila slovesna maša, ki jo je imel tipanski župnik don Mario Totis, ki je v pridigi proslavljal sv. Antona in pozval izseljence, naj s trdno vero premagujejo težave emigrantskega življenja. Pri maši je nastopal domači zbor pod vodstvom znanega mojstra Carla Noacca s posebno mašo. Orglal je zavriški župnik Savino Pojani. Po maš: je bilo emigrantsko zborovanje v občinski dvorani, kjer je najprej govoril brdski župan Sergio Sinicco, za njim pa dr. Alfeo Mizzau, deželni svetovalec, ki je poudarjal kaj se je že ukrenilo in kaj se namerava ukreniti, da bi zavrli izseljevanje. Navzočih je bilo nad sto izseljencev. Od oblasti sta bila navzoča župnika iz Brda Domenico Zannier in don Totis iz Tipane, dalje podžupan Vazaz, učitelj Ne-gro, ki je hkrati predsednik društva za turizem v Zavrhu, dalje izvedenec Rinaldo Cher, ki je kritiziral prvi izseljenski sestanek (češ da je bil preveč v vodah socialistične stranke) in razni drugi domačini. Popoldne so bile najprej večernice in slovesna procesija, ki so na njej nosili soho sv. Antona. Na koncu pa je bila še družinska zabava med emigranti, ki so prepevali znane ljudske pesmi. Govoril je izseljencem še učitelj Pic-cini.
Tretji sestanek v občini Brdo je bil še v Zavrhu, kjer je znamenita Završka jama. Te proslave se je dne 14. januarja udeležilo okoli 50 izseljencev. Najprej je bila ob pol enajstih slovesna maša, ki jo je imel tarčentski dekan. Domači zbor, ki je znan, je pel pri maši. V pridigi je dekan Francesco
Komplet iz volnenega krepa z zelo mladostnim pikčastim vzorcem. Belo krilo z modrimi pikami je rahlo nabrano; jopica enotne modre barve je kratka, nekoliko se prilegajoča, s pikčastimi zavihki. Tudi na klobuku se pike ponavljajo. Belo-modri čevlji Mannori. Bele najlonske nogavice z modrimi pikami. Model GUIDI. (Foto Ente Moda — Turin)
Frezza poveličeval napore in žrtve izseljencev in izrazil željo, da bi se kmalu ostvarile težnje dežele, da se zaustavi izseljevanje. Zvečer ob 19. uri sta govorila na posebnem sestanku izseljencev don Burelli, nekdanji završki župnik in pobudnik raznih iniciativ v korist Završke jame, n na koncu je spregovoril na kratko se profesor Bur-tulo, bivši predsednik videmske pokrajine in predvideni demokristjan-ski k- lidat na bodočih volitvah. Govorna sta še učitelj Negro iz Zavrha, ki dela tud: na prirodoslovnem področju in Ottavio Va-lerio, predsednik ustanove «Ente Friuli nel mondo*.
Vsi govorniki so govorili samo o furlanstvu in njegovih idealih in težnjah. Premalo pa so se spomnili vsi uradni in visoki govorniki slovenstva teh emigrantov v Zavrhu in sploh v občinah Brdo in Tipana, ki z ramo ob rami sodeluje s furlanskim ljudstvom, saj slovenski izseljenci tudi ljubijo svoj jezik in bi želeli, da ga cenijo in spominjajo tudi uradni furlanski govorniki, ko govorijo v slovenskih krajih in ko re zavzemajo za politično naklonjenost slovenskega prebivalstv
Vse tri eijenske prireditve v občini Brcs> sta priredili dve veliki politični stranki, socialistična in demokristjanska, ki sta zaveznici v vladi, deželi, občinah, pokrajini in drugod. Vsaka zase ima svoje sisteme v organiziranju izseljenskih prireditev. Zato je bilo seveda malce tekmovanja, kdo bo bolje organiziral in kdo si bo bolje znal pridobiti naše ljudi. Edino, kar moti v tem demokratičnem pluralizmu, je to, da so hoteli nekateri strašiti z nekim «Comitato per Tltalianita della Valle del Torre». V Terski dolini so vsi ljudje lojalni do države, ali hkrati ljubijo svoj slovenski jezik. Ni demokratično to ljubezen prenrostih slovenskih ljudi Tera nanadati in je sploh ne omeniti. Končno so tukaj socialisti in demokristjani Slovenci in to ne povsem politično prepričanje, amoak le objektivno ugotavljanje. Napadan slovenski materini iezik terske doline spominja na pretekle nedemokratične čase diktature. Poslanca Burtulo in Fortuna to vesta in se glede tega ravna tudi dežela. Čas bi bil, da bi tudi maniši krajevni politični organizatorji to doumeli in se po tem ravnali ter cenik in sooštovali slovenski materin jezik teh ljudi, ki je v večini primerov jezik mater vseh ljudi v Terski dolini. Vsi naj ga cenijo gojijo in spoštujejo na izseljenskih sestankih in tudi v cerkvah Terke doline po izrečnih določilih sv. liturgije zadnjega koncila.
Samo eno izseljensko svečanost so praznovali v sosednji oh<“ nj Ti-Dana. Udeležila sta se je prof. Lu-igi Burtulo, bivši ookrajinski predsednik in pokrajinski svetnik Be-orchia. Proslava se je začela z mašo, kasneie je na slavnostnem nbedu govoril in pozdravil navzoče župan Coos, nato pa je razvijal svoje ideje o izseljenskih in gospod-irskih problemih prof. Burtulo. P/uoldne je bil blagoslov in Te Deum. Sredi januarja je že odpotoval veliki del izseljencev. O-stali so tisti, ki delajo na zemeljskih delih na prostem, ki jih v zimskem času ni moč opravljati. Toda tudi ti bodo odootovali, kakor hitro se vreme ublaži in ko bo mogoče delati na prostem.
Kot po navadi bodo letos politične volitve v takem času, ko najbolj vrejo zahteve po delu izseljencev. Večinoma se jih ti ne morejo udeležiti, ker so predaleč od doma, a jih njihovi delodajalci v tujini ne puščajo radi vstran, ko delo najbolj pritiska. Verjetno bodo za tiste, ki delajo blizu v švicarskih krajih, organizirali posebne vlake za volitve. Izsei.ienci so sami doma videli, kakšne so razmere, slišali so dosti govorov o namenih deželnih strank, kako si posamezne italijanske stranke zamišljajo, da bi se zavrla emigracija in kako bi se našlo za izseljence delo doma. Po svoji lastni presoji bodo odločili, kdo najbolj zasluži, da mu oddajo svoj glas. Vsekakor tistemu, ki si ■
najbolj prizadeva z delovnimi mesti doma zaustaviti izseljevanje.
A. R.
Vatikan ustanovil subotiško škofijo
RIM, 7. — Agencija «Relazioni Reiigioseo sporoča, da je papež Pavel VI. ustanovil pred dnevi novo jugoslovansko škofijo v Subotici. Gre za škofijo, ki jo je doslej upravljala apostolska administracija za jugoslovansko Bačko s sedežem v Subotici.
S tem ukrepom je Vatikan priznal, čeprav z veliko zamudo, mejo med Madžarsko in Jugoslavijo v smislu mirovnih pogodb po prvi in drugi svetovni vojni. Madžarski škofje, kot poroča agencija «Rela-zioni Religiose«, so se vedno upirali, da bj se priznala pristojnost jugoslovanskih škofov nad ozemlji, ki so prišla pred pol stoletjem pod jugoslovansko suverenostjo.
Brigjtte Bardot se vadi v streljanju s puško: uči pa jo sloviti Sean Connery, seveda
«Shalako», ki ga snemajo v Španiji
le v filmu
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VZPON V ZASNEŽENI TRIGLAVSKI STENI
Kunaver, Sazonov in Belak so premagali Čopov steber
Pogumna trojica se je borila z goro sedem dni - Nastopilo je 70 gorskih reševalcev, ki so prišli na Velo polje iz treh smeri
LJUBLJANA, 7. — Enotedenska i Malim Triglavom do Velega polja, venski alpinisti opravili vzpon brez tal za njune uspehe ter jima želel, strahotna dogodivščina treh sloven-1 kjer se je srečala z reševalci. j tuje pomoči: nihče jih ni oskrbo- da bi jih žela še več v bodočnosti.
Preživeti teden dni na severni val s hrano in električnimi pripo- ”	*	'
vpadni steni Triglava, ko sneži in i močki za gretje, kot se je na pridivjajo strašni zimski viharji ter j mer zgodilo pred leti s tremi nem-temperatura pada nevzdržno na- i škimi alpinisti, ki so plezali v Ci-vzdol, je podvig, ki ga zmorejo le nah.
skih alpinistov. Aleša Kunaverja, Toneta Sazonova in Staneta Belaka se je danes srečno zaključila. Ne samo srečno, temveč s popolno zmago, saj je pogumna trojica preplezala v zimskih pogojih sloviti čopov steber v severni triglavski steni (kar se prej ni nikomur posrečilo), prišla do Triglavskega doma na Kredarici in se potem
srčni ljudje, ki so se že neštetokrat prekalili v borbi z goro. Tako kot Aleš Kunaver, ki se je že skušal s himalajskimi gorami. Tak podvig je še bolj občudovanja vre-
spustila po zasneženih strminah pod I den, če pomislimo, da so trije slo-
Južno pobočje Triglava nad Vodnikovo kočo na Velem polju: tu so se srečali reševalci in pogumna trojica, ki je premagala Čopov steber, dosegla Dom na Kredarici in se potem spustila navzdol
iiiiiiimiiiiiiiiininiimiiiiiinmmiimniiiiiiiiiiiinmiiiiiiliiim..................
DRUŽINSKA ŽALOIGRA V MILANU
Ubil je očeta in sestro ter potem napravil samomor
Hudo ranjena tudi neka druga sestra ■ Povod za tragedijo zahteva po denarju
MILAN, 7. — Danes okoli 13. ure je 46-letni Gianluigi Pastorl ubil s kladivom svojega 80-letnega očeta. Takoj nato je šel domov, kjer je streljaj na svoji dve sestri dvojčki, ubil eno ter hudo ranil drugo. Takoj nato si je s strelom iz revolverja vzel življenje.
Pokojni, Lorenzo Pastor! je bdi lastnik neke zlatarne v Ulici San Pietro ali'Or to, stanoval pa je s sinom Gianluigi jem in hčerkama Mario in Anno v Ulici Sismondi 27, in sicer v poslopju, čigar lastnik je bil on sam. V hiši je stanovala tudi neka tretja njegova hčerka, kd pa je poročena.
Kljub visoki starosti, se je Lorenzo Pastor! še vedno ukvarjal s trgovino in zlatarskimi ter urar-ndškimi posli. Nikoli pa se mu ni posrečilo, da bi prepričal sina Gian-luigija, da bi se tudi on resno lotil kakega dela. Gianluigi Je sicer občasno pomagal očetu, toda pri tem se m preveč zavzemal. Zdi se, da
je prav to njegovo duševno razpoloženje povzročilo to strahovito tragedijo.
Včeraj nekaj pred 13. uro je Gianluigi šel v očetovo zlatarno, da bd ga baje prosil, naj mu da denar. V majhni sobici zadaj za poslovnim prostorom je prišlo do prepira. Gianluigi je zgrabil za kladivo ter udriha! z njim po očetovi glavi, dokler ga ni ubil. Nato se je menda polastil 50.000 lir in takoj nato odšel na dom, kjer je prišlo do .ponovnega prepira s sestrama. Nenadoma je brezumnež potegnil Iz žepa revolver ter oddal nekaj strelov na ženski. Maria je bila mrtva pri priči, Anno pa so nekoliko pozneje prepeljali v bolnišnico, kjer so jo operirali. Njeno stanje }e zelo hudo. Morilec si je potem vzel življenje.
Takoj, ko je policija zvedela za zločin, je obvestila o zadevi tretjo Lorenzovo hčerko. Ta je telefonirala očetu v zlatarno, toda nihče se
ni oglasil. Zato je ženska poiskala očetovega družabnika, ki Je kmalu nato našel mrtvega Lorenza v trgovini. ----------
Začasen zastoj prometa na progi Reka-Ljubljana
REKA, 7. — Na železniški progi pri Matuljah je vlak naletel na kamenje, ki se je sesulo na progo. Zaradi nenadne ovire se J e iztiril en vagon, vsled česar je bil promet prekinjen na progi Reka-Ljubljana Promet na progi ni popolnoma prekinjen, toda potniki morajo prestopiti.
Na jadranski magistrali med Plo-čami in Splitom pri kraju Bačlne, 7 km od Ploč, je prišlo danes do trčenja dveh avtobusov, in sicer avtobusa, ki vozi na progi Dubrov-nlk-Split In avtobusa iz Metkovi-ča. Pri trčenju je poškodovanih 22 oseb,
Nato jima je Pavel VI. podaril medalji o svojem ustoličenju, ženama pa dva rožna venca. Tudi glasbenika sta darovala papežu svoji sliki z lastnoročnim podpisom. Hampton je podaril papežu tudi ploščo z neko svojo pesmijo.
Louis Armstrong se je kmalu nato odpeljal na letališče «Leonardo da Vinci», kjer se je vkrcal na letalo, s katerim se je odpeljal v ZDA. Armstrong je izjavil, da je zelo zadovoljen s sprejemom, ki ga je doživel v Italiji.
f *1
t M	*
glahbu ^
Fran Levstik Bratko Kreft:
TUGOMER
F ran Levstik ni bil le glavni pobudnik za ustanovitev Dramatičnega društva, katerega stoletnico smo obhajali v l. 1907, temveč je bil tudi njega poglavitni idejni utemeljitelj ter usmerjalec. Zato se je tudi sam lotil pisanja drame, ki naj bi do tedaj skromno in nebogljeno slovensko dramatiko dvignila na višjo, evropsko raven. Prvi, ki se je sicer lotil te naloge in posegel po staroslovanski tematiki, je bil po Levstikovih napotilih Jurčič. Vendar pa je Fran Levstik Jurčičevo romantično žaloigro bistveno predal in dopolnil, da je nastala nova realistična alegorija, polna slovenske sodobne resničnosti in prava zakladnica narodnovzgojnih izrekov z znamenito Tugomerjevo o-poroko: <s.Trd bodi, neizprosen mož jeklen . . .» Bratko Kreft je zapisal, da je Levstik s Tugomer-jem izpričal, kako si zamišlja to, kar je teoretično in idejno utemeljeval. Zato je Tugomer največja umetniška in narodna manifestacija, ki se je rodila iz programa in poslanstva Dramatičnega društva, kakršno bi moralo biti po Levstikovi zamisli. Tugomerjeve besede pa so po Črtomirovih besedah tudi nov nacionalno-revolu-cionarni poziv v naši literarni in politični zgodovini.
Ze prva uprizoritev Tugomerja pa je dokazal 2 da njegova klasicistična tehnika in miselna zasnova ne moreta zadovoljiti sodobnega gledališča. Zato se je dela lotil dramatik in izkušen režiser, odrski strokovnjak Bratko Kreft. Iskal je dramatične dopolnitve v novih pesniških in teatraličnih prijemih, vendar tako, da pri tem ni trpela Levstikova osrednja dramatična zasnova. Iz Levstikove drame same je izgrebel nove dogodke, premaknil red po- j sameznih prizorov, krajšal nepo i membno raztegnjena mesta in ta- | ko našel novih poudarkov in o- ' strejših dramatičnih srečanj. S i tem je dobila Levstikova toga, J dramatično okrnela in enostroka tragedija večjo širino in odrsko razgibanost. S to preureditvijo je
POMEMBNA TEHNIČNA RAZSTAVA
Aleš Kunaver in njegova tovariša so se zagrizli v severno steno že prejšnjo sredo. Do petka so jim prijatelji sledili iz doline, potem pa jih je zagrnila megla. In z meglo sneg in vihar.
Ker ni bilo o plezalcih več ne duha ne sluha, je v ponedeljek zjutraj odšla iz Ljubljane prva skupina gorskih reševalcev. Tej so se potem pridružili reševalci z Jesenic, Mojstrane in od drugod. Predvčerajšnjim je prva skupina po tri-najstumi hoji v snegu prišla do Vodnikove koče na Velem polju.
Nameravano reševanje pa ni potekalo samo iz te smeri. Neka druga skupina si je izbrala pot po dolini Krme, a neka tretja po Dolini triglavskih jezer iz smeri Komna.
Vsega skupaj se je akcije udeležilo okoli 70 gorskih reševalcev.
Tudi tehnična organizacija nameravanega reševanja je bila odlična. Razstavljajo stroje za zemeljska dela, delovišča in gradbeništvo
Milica je dala na razpolago rese-
V Veroni 5. salon industrijskih strojev
valcem 7 radijskih oddajnikov (voditelj ljubljanskih reševalcev je bil v stalni radijski zvezi z vsemi skupinami) ter jim obljubila celo helikopter, ki pa žal ni mogel vzleteti zaradi izredno slabega vremena. Na pomoč so noklicali tudi avstrijsko gorsko reševalno službo iz Celovca. Avstrijci so poslali danes helikopter, ki je pristal na letališču v Brniku Na Velem polju so reševalci že pripravljali teren za pristanek. Na srečo tako reševanje ni bilo potrebno, ker so trije pogumni gorniki prišli z lastnimi močmi, zdravi in čili, do Velega polja.
Noklova nagrajenca odbila špansko odlikovanje
PARIZ, 7. — Dva znamenita francoska učenjaka, ki sta svoj čas dobila Nobelovo nagrado za zdravstvo, sta odbila častni naslov doktorja, ki jima ga je podelila madridska univerza,
V svoji izjavi tisku je prof. An-drš Lwoff dejal, da se je v marcu lani srečal z znanstvenim atašejem francoskega poslaništva v Španiji, ki mu je sporočil, da ga namerava madridska univerza proglasiti za častnega doktorja.
Midva cgre za Lwoffa in Jacque-sa Monda) — je izjavil učenjak — sva menila, da M bilo treba zadevo dobro proučiti. Prepričana sva, da je madridska univerza avtonomno in neodvisno telo. Ugotavljava pa, da Je zavzel spor med špansko vlado in madridsko univerzo akutne oblike, saj profesorji in študenti nadaljujejo borbo za osnovne svoboščine brez katerih je nemogoče vsakršno delovanje na univerzi. Vlada odstavlja profesorje, ali pa so ti prisiljeni, da podajo ostavko, študente pa aretirajo in zapirajo. Univerza Je pod nadzorstvom policije. Povedano z drugimi besedami, univerza sploh ne obstaja več. Zato sva 2. februarja še enkrat proučila položaj ter sklenila, da v teh pogojih ne moreva sprejeti častnega doktorata.«
Lwoff In Mondo sta dobila Nobelovo nagrado pred tremi leti.
Armstrong pri papežu
VATIKAN, 7. — Louis Armstrong in Lionel Hampton, znana ameriška glasbenika, sta bila davi v Vatikanu, kjer ju Je sprejel, skupaj z njunima ženama, papež Pavel VI.
Avdienca z glasbenikoma je trajala 10 minut. Papež jima je čeeti-
VERONA, 7. — Danes so slovesno odprli 5. mednarodni salon strojev za zemeljska dela, delovišča in gradbeništvo («Samoter»). Razstavo je priredila ustanova veronskega velesejma na svojem lastnem razstavnem prostoru.
Letos nastopa na razstavi 70 raz-stavljalcev iz 16 držav: Avstrija, Belgija, čSSR, Danska, Francija. Zahodna Nemčija, Japonska, Velika Britanija Holandska, Poljska, Španija, švedska, Švica, ZDA, Sovjetska zveza in Italija. Spričo te množične udeležbe bo veronska razstava mogla prikazati vse najnovejše pridobitve na omenjenem področju. Največ razstavljavcev je iz Zahodne Nemčije, ZDA, Velike Britanije, švedske in Francije, toda prisotnost Japonske, Sovjetske zveze in Švice je še posebno pomembna zaradi visoke tehnične ravni teh dežel.
V primerjavi z lansko razstavo «Samoter» je treba letos zabeležiti porast za 40 odst., medtem ko je površina, ki je namenjena razstavi proizvodov in preizkušanju strojev dosegla 130.000 kvadratnih metrov.
Zelo pomembni bodo tehnični sestanki, ki jih bodo priredili v prostorih salona od danes do 12. februarja. Ta srečanja bodo važne tudi zato, ker se jih bodo udeležile naj višje tehnične in gospodarske organizacije prizadetih sektorjev.
S tehničnega stališča je treba zabeležiti, da bodo razstavili v Veroni številne novosti in da bode nastopile številne nove italijanske in tuje industrije. Precejšnje zanimanje vzbuja že sedaj skupna razstava posebnih vozil za prevoz, kJ jo prireja ANFIA. Prav tako Je zelc zanimiva tudi razstava strojev, kJ delujejo z zgoščenim zrakom in it jo prireja združenje italijanskih ir tujih proizvajalcev aparatov, ki delujejo na tej osnovi (AFISAC).
Na srečanjih bodo priredili tudi zborovanja združenja kamnosekov in podjetij za gradnjo cest, ki sc združeni v ANCE,
Trije mrtvi pri gradnji i.iše
AfrfiaV^iio ^
— tako piše France Koblar v spremni besedi — Levstikovo delo po mnogih letih doživelo svoje gledališko prerojenje.
Levstikovega Tugomerja v predelavi Bratka Krefta je zdaj v knjigi, v zbirki Klasje, izdala Državna založba Slovenije in s to izdajo počastila stoletnico Dramatičnega društva. Knjiga ima najprej odlomek in razprave Filipa Kalana, ki poudarja pomembnost Kreftove predelave, saj je z njo nastala «reprezentativna, i-dejno uravnovešena, monumentalno oblikovana tragedija o herojski preteklosti slovenskih prednikov». Sledi Bratka Krefta zanosno napisana uvodna beseda o pomenu Jurčič Levstikovega Tugomerja in še posebej o Levstiku kot idejnem poborniku novega slovenskega gledališča. Po dramskem tekstu samem pa je dodana še spremna beseda Franceta Koblarja, ki podrobno analizira Tugomerjc v prvotni obliki ter v Kreftovi predelavi.
Sl. Ru.
Jaroslav Frey
umrl v Reggio Emilii
REGGIO EMILIA, 7. — Tehnični ravnatelj praške opere Jaroslav Frey, star 51 let, je umrl danes v bolnišnici Santa Maria nuova, kamor so ga prepeljali že pred enim tednom. Frey je izdihnil v izolacijskem oddelku zaradi neke oblike virusnega možganskega in živčnega vnetja. Gre za zelo redko, toda ne nalezljivo bolezen. Frey je obolel, ko je prišel v Italijo skupaj s svojim ansamblom.
Danes zvečer je praški ansambel uprizoril v občinskem gledališču v Reggio Emilia opero «Labodje jezero». Izkupiček predstave je namenjen sicilijanskemu prebivalstvu, ki ga je prizadel potres. Ansambel je počastil spomin svojega tehničnega vodja z enominutnim molkom.
Rekorden izvoz
jugoslovanskih filmov
BEOGRAD, 7. — Leto 1967 ie bilo zelo hvaležno za jugoslovansko proizvodnjo filmov. Beograjsko filmsko podjetje «Jugoslavija film» je namreč sporočilo, da je jugoslovanski izvoz filmov dosegel lani rekordno raven. V 115 državah je Jugoslavija prodala 429 izvodov filmov, a v 111 pa 1623 izvodov kratkometražnih filmov. Vrednost tega izvoza znaša 20 milijonov N din. Bulajičev film «Kozara» je bil prodan v 96 državah, a neki drug film celo v 100 deželah.
Največ filmov je Jugoslavija prodala Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji, ZAR, Zahodni Nemčiji in Italiji.
Daljši weekendi za Newyorčane
NEW YORK, 7. — Newyoršk! državljani bodo odslej deležni daljših weekendov, ki bodo zajamčeni z zakonom, Newyorška državna zbornica je namreč sklenila, da bodo praznovali v tej državi vse državne praznike, ki padejo sredi tedna, že v ponedeljek. Na ta način bo weekend trajal tri dneve, namesto dva. Z zakonom so zadovoljni tako sindikati, kakor tudi podjetja.
RIM, 7. — Na obali pri kraju Cerveteri se je davi porušila hiša, ki Je bila v gradnji. Po prvih vesteh so izgubili življenje trije delavci, in sicer Antonio Baslli, Angelo Bllotti in Michele Colone. Nekatere druge delavce so prepeljali v bolnišnico.
Televizija v visoki zbornici
LONDON, 7. - V Angliji so prvič snemali v zgodovini visoke zbornice potek seje. Angleški lordi so sklenili, da se opravi ta poskus, da bi ugotovili, če je mogoče oddajati njihove seje po televizijski mre-1 ži. Poskusno snemanje ni bilo namenjeno občinstvu.
Kot je znano. Je spodnja zbornica že odbila predlog, da bi se njene seje oddajale po televiziji.
Smola tatov
FORLl, 7. — breča n. bila mila nekim tatovom iz Forlija. k> so ukradli iz furgona, ki je bil parkiran v neki mestni ulici, pet kovčkov, kjer Je bilo spravljenih 130 čevljev, ki so bili vsi za desno nogo, Ko so tatovi opazili pomoto, so odvrgli plen v jarek. Lastnik čevljev je trgovec Guido Varsari, star 62 let, ki je prijavil zadevo karabinjerjem. Na postaji pa so mu takoj izročili vseh 5 kovčkov.
Rasni neredi v Južni Karolini
ORANUEBURU (Južna Karolina), 7. — Sinoči Je prišlo v sred šču mesta do hudih rasnih spopadov. Policija je aretirala deseterico oseb, a en policijski agent je bil ranjen.
Neredi so nastali zaradi trmastega ravnanja lastnika nekega lokala, ki je odbil v lokal črnskim študentom, trdeč da gre za zasebni klub. rimski študentje so nato manifestirali po mestnih ulicah in kmalu nato Je prišlo do spopada s policijo.
Sloviti španski bikoborec El Cordobe* (Manuel Benitez) na bikovih rogovih v Ciudad del Panama. Čeprav ranjen, je Španec ubil bika
| ČETRTKOVA ČRTICA
Uhani s pravimi briljanti
Komisar Dupont je zadnji stopil v oddelek vagona.
»Samo to nam je bilo še potrebno« je rekel, dal roko inšpektorju pi'agoliju in se lahno priklonil privlačni ženski v elegantni obleki.
«lmam presenečenje za vas,« je fejal Pragoli. ((Začudili se boste. Hkrati sem namreč na poročnem Potovanju.«
«Sam?»
"Pameia, ali tl lahko predstavim komisarja Duponta od Interpola?« ~~ je vprašal Fragoli lepo žensko.
»Mnogo sem že slišala o vas,» ** je nasmehnila gospa Pragoli ln dala komisarju roko.
«Me veseli, gospa, da ste mojega kolega spravili v zakonski zapor,« Je odvrnil Dupont in se obrnil k Prijatelju. «Koliko časa ste že za-konecc«
«Točno štiriindvajset ur,» je vzdihnil Fragold. «Lahko si mislite, kako sem se počutil, ko ste sinoči Poklicali v centralo! Lov za zavojem heroina v vlaku Pariz-Basel, v istem vlaku, za katerega je moja kena rezervirala karte.«
«Tudj jaz sem pričakoval za Veliko noč kaj lepšega,« je vzdihnil Dupont. «Sploh ne vemo, pri kom je ta zavoj. Pri moškem, ženski, otroku? Zadnje vesti kažejo Ea®o to, da je to neka dama, ki 150 na obmejni postaji predala •hamilo nekemu tretjemu. Paziti moramo, kdo bo v Baslu zapustil vlak ali stopil vanj pred mejo m s kom se bo začel pogovarjati.
ima kovček, ga bodo gotovo v nekom zamenjali. Tudi drugi triki pridejo še v poštev. Menim, da ®ma smisla, da bd že zdaj pre-kedovali vagone.«
Dupont se je obrnil k Pameli. »Se že dolgo poznata?«
»Točno tri tedne.«
»Hitro sta se poročila.« je deial Dupont Fragoliju. «In takoj ste že-n° odpeljali na službeno potovanje.«
»Sicer sva hotela malo v Švico.« Je odgovoril Fragoli. «To ie bila 0e’a moje žene.«
»K’e sta se spoznala?« je dalje vpraševal komisar.
»Na terasi neke kavarne v Bou-°niskem gozdu. Veste, žena le švi-^rka, zato je hotela v Švico.« »Niste imeli težav z dokumenti?« »Pamela jih je že imela.« »Čestitam.« se je nasmehnil Du-Ppnt (n nagovoril mlado ženo: «Ve-e. to se redko dogaja. Imate dru-z:r® v Švici?«
»°a, v Asconl«
Vrata oddelka so se odprla. Prl-a Je čistilka. Imela je na sebi ‘vo delovno obleko in ruto, zavejmo kot turban. Izpraznila je pe-j^lhlk in s krpo obrisala mizico 1)0(1 oknom.
»Napravite mi uslugo, Dupont,« dejal Fragoli, ko je čistilka od-a- «Ne povejte v Parizu, da sem Potoval z ženo. Stari tega np M m°eei razumeti.«
»Molčal bom kot grob. Vrhu tega ar*i bo morda prav vaša žena Pomagala ujeti tihotapca.«
»Morda,« je odgovorila Pamela Posmehljivo in pozorno pogledala
Duponta.
"Prepričan sem. Sest oči več vi-■ kot štiri, čeprav so vaše zssen-v^he z ljubeznijo !n srečo. Ali , m je že kdo rekel, da ste zelo n<m? Veste, nas policalev z majh-_ mt plačami s| ženske ne žele za oze Mi se poročimo s povpreč-i ženskaml Kadar nam reče * a ženska, da nas ljubi, mora biti Peka) posebnega «
»Morda sem Imela poseben raz-a''' se je nasmehnila Pamela (,'^'Očen sem.« Je delal Dupont. ^ o gre v restavrac'Irki vagon?« vsj gg vs|.a]j parneja je vzela v°° torbico B'la Je nenavadno p| ‘ka. Pole? tega ni ustrezala obleki, čevljem in klo-ku Tega pa ni opazil nihče ra-2, Duponta.
?Tudi tihotapci postanelo lačni.
sta
noiioaia oozorno opazo-
vala goste. Toda kako naj spoznata človeka, ki ga iščeta? Vedela sta samo, da Je iz Pariza nekam odšla velika količina heroina. Prijeli so enega od članov tolpe in povedal je, kar je vedel. Vedel pa je samo to, da morajo heroin spraviti čez mejo v Švico.
čistilka je spet prišla. Prav pod mizo policajev in Pamele se je sklonila in dvignila s tal umazan prtiček in ga dala v košaro, šef restavracije ji je jezno dejal, naj ne hodi več v vagon, dokler so gostje pri obedu, pa se sploh ni zmenila za to.
Vlak se je približeval meji. Komisar Dupont in išpektor Fragoli sta dvakrat šla skozi kompozicijo in pozorno gledala obraze potnikov. Dupont je prehodil zadnji, Fragoli pa sprednji del vlaka. Ničesar sumljivega nista mogla odkriti.
«Mislil sem, da se je Fragoli že vrnil,« je dejal Dupont, ko je zopet prišel v oddelek. ((Veste, gospa, da je Fragoli eden od mojih najboljših prijateljev? Zato boste razumeli, da sem včasih v skrbeh zanj. Mlad je in čeden. Nekoč sem imel prijatelja, ki je zaradi lepe ženske padel v tako neumno situacijo, da Je izgubil službo. Tej ženski je bil samo za alibi.«
((Mislite, da sem prava žena za vašega prijatelja?« je vprašala Pamela.
«Na to vam bom lahko odgovoril šele v Baslu. To pa bo odgovor od srca.«
Tedaj je stopil v oddelek. Fragoli. Vlak je vozil v postajo Basel. Potniki so zgrabili kovčke in se napotili po hodniku proti izhodu. Dupont je šel za Pamelo, za njim pa Fragoli. Izhodna vrata je zapirala čistilka in z velikim zavitkom časnikov marljivo brisala šipo na vratih. Ni nehala delati, čeprav se je vlak že skoraj ustavil,
Ko je vlak slednjič stal, Je čistilka prva skočila ven. Vrgla je zmečkane časnike v koš za odpadke na peronu.
Dupont se je ustavil zraven Pamele. Ni Je Izpustil iz oči. Nenadoma je opazil, kako daje Pamela nekomu skoraj neopazen znak z glavo In očmi. Sledil je njenemu pogledu.
Za Fragolijem se je košu za odpadke približeval postajni delavec v sivi obleki in s čepico na glavi. Pred sabo je porival voziček. Zapeljal je h košu za odpadke in stresel njegovo vsebino v voziček. Nato se Je hitro oddaljil.
Dupont je pohitel za njim. Preden je prišel do njega, se je pred delavcem pojavil Fragoli in ga prijel za roko.
«Pr6šift) Vaš', pojdite z menoj! Aretirani ste zaradi trgovine z mamili. Brez obotavljanja!«
Zvečer je Parne,a pripovedovala:
((Gospod Dupont! Ves čas ste me sumili. Mislili ste, da sem se poročila z vašim prijateljem samo zato, da bi pod varstvom policije prinesla mamila čez mejo. Bili ste slepi za vse drugo okoli sebe. Niste opazili čistilke, ki je imela, ko se Je drugič pojavila v restavraciji, v ušesih uhane, ki so vredni celo premoženje. Ko sem na postali videla, kako pridno čisti okno na vratih, ml Je bilo vse jasno Pa's'a je znak sodelavcu in mu kabala v kateri koš za odDadke bo d»1a tihotansko blago. To sem po šepnila možu.«
sem, da šest oči več vidi kot št>:.« se le k'sio nesmehnil komisar Dupont» Odkod p? na’ b’ bil vedel, da so uhani z briljant'? Da niso ponarejeni?«
«Vi niste vedeli niti tega, da moja ljubezen ni ponarejena, spoštovani komisar!« •
«K vragu!« je de'al kom’sar Dupont. ki se ni mogel zdržati, «Ka.| ste nosil' v t'sti odvratni torbici?«
«Kon1ak. dragi komisar!« se le nasmehnila Pamela ((Stari francoski konjak za očfca!»
JOIIANS KOSTER
ČRNA BORZA V SAJGONU
Ofenziva osvobodilnih sil v Sajgonu je povzročila pravo zmedo pri razdeljevanju živil. Črni borzijanci so to izkoristili in močno dvignili cene. Cena riža je narasla od 20 na 60 piaster za kilogram, cena
zelenjave pa se je podvojila
modni količek

Tokrat izključno o moških konkretno o njihovi obvezni kravati
Mnenja o tej moški pritiklini so deljena: eni so za, drugi proti Sicer pa bi ne bilo nič posebnega, če bi se nekoliko «obnoviii»
Kravata da, kravata ne — to je problem, ki trenutno sicer še ne muči širokih moških množic, a predstavlja za ustvarjalce visoke mode (tudi moške) prav sedaj velik problem.
Saj smo lahko same ugotovile, da nekaj ni v redu z moško modo, če smo le malo sledili raznim televizijskim oddajam, kjer je bilo mogoče med nastopajočimi zvezdniki, pa tudi med občinstvom opaziti številne moške (mlajše, pa tudi starejše), ki so nosili namesto tradicionalnih belih srajc in temnih kravat, ali metuljčkov, svilene bele majice z visokim belim ovratnikom. Da ne gre samo za muho italijanskih modnih ustvarjalcev. je znamenje to, da so se s takšnimi majicami, ki so sicer do sedaj veljale kot izključno športno oblačilo, pojavili na ekranu tudi pevci, oziroma umetniki iz drugih držav in celo drugih celin. To pomeni, da gre za revolucijo v moški modi, ki bo utegnila imeti še velike posledice (predvsem seveda za proizvajalce kravat).
V Italiji se je glede te modne novosti, ki postavlja vso tradicijo
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllUlllHIlllllllllimillllllMIllillllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHliiiiliiil
FILMSKA KOPRODUKCIJA MED ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO
Film «Rdeči šot or» bo prikazal ponesrečeno Nobilejevo odpravo
Gre za koprodukcijo, ki bo stala 6 milijard in pol - Za sedaj še niso znana imena igralcev - Snemanje se bo začelo že čez dobrih deset dni
RIM, 7. — Doslej se je že več tujih kinematografij spustilo v koprodukcija s sovjetsko filmsko industrijo. Italija pa je v tem ostala izven tega zbliževanja med vzhodom in zahodom, če izvzamemo primer filma (dtaliano buo-no», pri katerem so sodelovali z ljudmi in tehnično opremo nekateri sovjetski filmski studii. Sedaj pa imamo pred seboj prvo veliko in pravo'filmsko koprodukcijo. V Moskvi so se dogovorili za snemanje kaproducijskega filma o Nobilejeii&odpravi na Severni tečaj. Film bo nosil naslov «Rdečl šotor« in bo prikazal drugo italijansko odpravo na Severni tečaj.
Priprave za snemanje tega filma so se zaključile in 19. t.m. se bo v Talinu v Estoniji začelo snemanje. Film bo režiral covjet-slq režiser Mhail Kalatazov. Gre, kot kaze, za velik film, saj računajo, da bo stal okoli 6 milijard lir in pol. Samo ob sebi se razume, da ni lahko lotiti se takšnega filma brez sodelovanja več družb, kajti tolikšnih stroškov ne prevzame rad le en producent. Pri filmu «Rdečl šotor« bosta sodeloval: družbi ((Fides Cinemato-grafica« in «Italnoleggio clnema-tograflco« Poslednja sl je zagotovila tudi distribucijo filma »Sodelovanja družbe «Italnoleg-gio« — kot je rekel predsednik državne kinematografske družbe Mario Gallo - ne smemo razumeti le kot posledico objektivne pomembnosti tega napora, pač pa tudj kot nalogo družbe, da sodeluje pri kvalificiranih pobudah na kulturnem področju.«
Čeprav smo rekli, da bodo sne-
manje tega velikega filma začeli že čez dobrih 10 dni, še ni znano, kateri umetniki bodo poosebili generala Umberta Nobi-leja in druge protagoniste te znane zgodbe. Kar zadeva tehnično in organizacijsko plat bodo poleg sovjetskih filmskih ljudi sodelovali Se Oscar Brazzi za splošno organizacijo, Vittorio Musy Glori kot: produkcijski direktor, Gian Carlo Barinllni Sallimbeni ' pa Pri scenografiji...............; „.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|niii>iiiiiiiiii|iiiiiiiiiuim»
V	3 .
Človeštvo si koplje
grob?
I,,ii>iiiiiiiiuii,IIIMilm,m„,i„,mn,mi,,,,,,,,,umili,, m,mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiirrHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA SEDAJ ŠELE DOMNEVA, KI PRIHAJA IZ ZDA
Svetlobna brzina ni naj večja?
NfiW Y0RK 7. - Kaže, da bi ala z nadaljnjim spoznavanjem
-jc. . *	•	■—	---
hica>.
<5veta» (.(.(poveJnti tudi kaka «res-
bit8*’ ^ smo k *me*' za neizPotl' n°. v konkritnem primeru sicer
tov'?6 ®re za ne^-' d0*1000110 u8°' stv V' znar,st,'eno dokazano dej-' °. pač pa za sedaj še za do-dok0' ^oda ce bo l0 domneva Sh« aria' se -KJ marsikateri pojem emeni] Prot Gerald Feinberg I kolumbijskega vseučilišča zatrta .’ da po veselju krožijo »delci*, še večjo brzino kot jo ima Ig °ba. Ce bo ta domneva obdržatiCe .lx) Prm Feinbergu uspelo v« . af*’ k° propadla Einsteinovi trditev iz 1905. leta, po kateri bil-tnozna nikakršna brzina, ki bi (7 večja oi svetlobne brzine. f'. jem problemu je prof. Gerald ."“»it napisal daljši članek za Ht vi >° amer’i'k'b fizikov «Physical
iifPGlci'
du 6
ki)Vai šabloni«, s. ne obnašajo ta-tv« ■	se obnašajo delci ostalih
,a.lln' Pravzaprav velja za nje Ustaru tc’ Je v nasprotju c zakonom tlel • 1 Pelcev večjo naglico ti Vaci dobi jo, bo j se zmanjša njiho-sta|y'lergija. Toda za razliko od o-l„,jjlo »delcev« »tahioni* ponovno |0°bij° izgubljeno maso, kolikor svmi	ojlhove brzina približuje
u°bni brzini. Cc bi brzirv« teh
o katerih je govor in ki prof. Gerald Feinberg ime-
delcev padla na svetlobno brzino, bi masa postala neskončna. Toda po mnenju p rol Feinberga morejo ti delci obstajati le tedaj, če se njihova naglic« ne zniža do svetlobne brzine
Če bi Feinbe: gova domneva obveljala, bi propadlo fizikalno načelo, po katerem ni možno prenesti energije z enega kraja v drugega z naglico, ki bi bila večja od svetlobne brzine. To pa bi moglo imeti izredne posledice tudi v astronavtiki. Predpostavimo npr., da bi nekoč v bodočnosti, ko bosta tehnika in astronavlik še bolj razviti kot sta danes, hotel’ prispeti na neko zvezdo, ki bi bila 100.000 svetlobnih let daleč od Zemlje. Neka namišljena «vesoljska ladja«, ali bolj konkretno neko radijsko sporočilo, ki oi ga hoteli poslati v tej smeri, v smer- tega nebesnega telesa, bi nt potrebovalo več sto let, da bi prispelo tja, kot bi potrebovalo danes. Cc se torej dopušča možnost brzine, ki bi bila večja od svetlounc brzine, se možnost dosege dmočenega nebesnega telesa, seveda kai zadeva čas, poveča.
Da bi dokazali obstoj «tahionov», so nekateri znanstveniki z univerze v Princetonu skušah ugotoviti ta ko imenovane ^radiacije Čeren-kov», ki jih oddaja neki delec, ki «potuje» v »mediumu* z brzino,
ki je večja kot je svetlobna brzina v istem «mediumu». Računali so, da bi «tal: ione* mogli proizvajati kot nekakšne »elektronske pare« s pomočjo energetskih svetlobnih valov ter enega atomskega jedra. Skupina znanstvenikov z že omenjene univerze pa v teh svojih poskusih ni prišla do zaželenega cilja.
Po mnenju prof Feinberga je možno, da »tanioni« nimajo električnega napona Toda tudi v tem primeru bi bilo možno najti način, da bi jih »ugotovili*, če bi na primer opazoval5 fotografske plošče, ki bi jih osvetlili v samem trenutku razbitja atoma.
c.jveštvo si sam koplje grob. Taico bi rtekaKj mogli reci. ce bi vzeli povsem iai^‘ neKatcm ugotovitve, do katerih so prišli znanstveniki na Antarktiki in tudi drugod po svet!,, kje< se ukoarjajo z raznimi bol] ali manj zanimivimi prir tanin • pojavi.
Kako to, da s človek sam koplje grob? Že velikokrat smo omenjali moznoil ua bi se mogle vode monj icrepku dvignili, ce vi skopneti vsi ledeniki lam lea na Arktiki in Antarktiki. Sedaj pa prihaja neki vmerlsiCt zHausi..c...tK na dan z novico, da se toplota na Zemlji vse oi let- 1912 neprestano dviga. Imamu sicer kako zimo, ki je bolj hladna, vendar se je splošna temperatura na Zemlji v ten 55 telil dvignila za cele štiri stopinje Celziju Zakaj? Zaradi ogljikovega dioksida, ki se vedno bolj gosti v ozračju, ki obdaja Zemljo. Sicer so tu opazili tudi drugi strokovnjaki, ki pa so na ta pojav gledal, z druge plati, ker da si človek s tem zastruplja zrak, k, mu je življenjsko potreben. Omenjeni amerišm znanstvenik pa pravi, da je ogljikov dioksid nevaren tudi drugače: če se bo tn procer nadaljeval, in kdo bi o tem dvomil, saj je na Zemlji vedno ver izpušnih cevi m tovarniških ter drugih dimnikov ki neprestano bruhajo v zrak ogljikov dioksia, se bo ozračje v sto letih tako segrelo, da bo skopnel na primer ves led Antarktike, kar ga je nc zahodni strani rsed-me celine». Že v tem primeru bi se raven ocenaov dvignila za 7 do 8 m, kar bi privedlo do tega, da bi bil poplavljene velike in po navadi plodne ter dobro obdelane površine v nižinskih predelih številnih dežel
V nadaljnjem pa bi mogel skopneti led na drugi strani Antarktike ter drugou pu svetu in tedaj bi se raven morij dvignila za 70 m, vendar bi bilu za kaj takega treba čakati vec, celo veliko stoletij, seveda če bi na Zemlji ne prišlo do kakih večjih sprememb v načinu življenja in našega vsakdanjega pošiljanja v zrak vedno večjih količin ogljikovega dioksida.
Snemanje bo zelo dolgo. Ce bo šlo vse v redu, ga bodo končali šele čez 33 tednov, to se pravi čez 8 mesecev. Snemanje se bo začelo v Talinu, nato se bo vsa skupina tehnikov in umetnikov preselila v Moskvo, v moskovske 6tudie za snemanje internih del, nato bodo vsi skupaj odpotovali protj Arktiki ,v kraj Bajkal, kjer bodo posneli vse scene, ki so povezane ..s šotorom. Prvi del snemanja pa se-bo- končal v Rimu, in sicer v študiih De Laurentiis, to pa le- proti koncu junija.
V poletnih mesecih bodo film-ski tehniki Izvedli dokumentarna snemanja arktičnih področij, tokrat brez umetnikov. Ti se bodo vrnili «na delo« v Moskvo v prvih dneh prihodnjega oktobra in bodo tu ostali do novembra. Notranja snemanja bodo izvedli v Moskvi in sicer v studiih podjetja ((Mosfllm«.
Film »Rdeči šotor« bo ((obnovil« potovanje generala Umberta Nobheja z balonom «Italia» fs leta 1928, ko je Umberto Nobile s skupino pogumnih ljudi odpotoval na tedaj težko dostopna področja Severne Groenlandije in na povsem nedostopna področja Severnega tečaja, dokler ni prišlo do dramatičnega zaključka te ponesrečene odprave, katere del so, kot je znano, rešili sovjetski ljudje.
Producent Franco Cristaldi pravi, da je ta zadeva postala sedaj aktualna, kajti do tega ponesrečenega podviga, ki je terjal tudi več človeških žrtev, je prišlo pred točno 40 leti, poleg tega pa si je .italijanska javnost prav v zadnjem času obudila spomin na ta dogodek, ko je mogla slediti spominom samega glavnega protagonista te zgodbe, ki so bili objavljeni v nadaljevanjih v delu italijanskega tiska.
Iz Moskve je odpotoval proti Talinu vlak, na katerem Je v 10 vagonih cela gora tehničnih naprav in priborov, poleg tega nastaja ob Talinu že pravo mestece. Tu, v predmestju Talina, gradijo ((palače«, skladišča ln vse, kar bo primemo ln potrebno za snemanje.
Za snemanje tega filma so ponovno napravili tudi balon, ki je v celoti enak balonu «Italia». Ni le enak po svoji zunanjosti, pač pa je tudi uporaben. Povsem enake so tudi njegove mere, saj so novi balon obnovili po načrtih, ki jih Je dal sam general Umberto Nobile. Obnovili so celo posamezne navigacijske Inštrument«
Največji ledolomilec, kar Jih je na svetu, neka sovjetska ladja za
plovbo po arktičnih področjih, bo ((mobilizirana« za to snemanje. Ta ladja bo pač igrala ((vlogo« slovitega sovjetskega ledolomilca «Krasina»,
Kakih 10.000 ljudi bo sodelovalo pri prizoru, ko ledolomilec ((Krasim) zapušča leningrajsko pristanišče, da bi pohitel na pomoč ostankom italijanske odprave. To sceno bodo seveda snemali v samem Leningradu in bo povsem ustrezala dejanskemu dogodku, kajti v dneh, ko je Nobile s svojimi sodelavci klical na pomoč in ko je sovjetska mornarica odgovorila na ta apel, se je v leningrajskem pristanišču zbrala velika množica, da bi voščila posadki «Krasina», naj pravočasno pride na kraj nesreče.
Rekli smo, da bo film stal šest milijard in pol lir. Po podatkih, ki se že sedaj objavljajo, bodo posamezne scene snemali z letal in helikopterjev, arktični de! pa bodo minirali na površini 10 kvadratnih kilometrov, da M s tem ustvarili »pogoje« za tiste strahotne trenutke, ko se je na ledeniku, na katerem je bil Nobile s svojim šotorom ln s svojimi sodelavci, začela odjuga, ki je grozila ponesrečencem, da jih ledov-je stre ln uniči. Obleke in ostalo osebno opremo so izdelali po slikah iz tedanje dobe.
moške mode na glavo, že vnela polemika med tistimi, ki zagovarjajo stališče, da moški brez kravate sploh ne more biti in med tistimi, ki se ogrevajo za različne majice in srajce, ki tega že obveznega artikla moške garderobe sploh ne potrebujejo in mu celo zanikajo vsako vrednost.
Kaj pa beatniki in razni drugi ekstravagantneži, boste rekli? To je problem zase. Ti so moško modo tako zrevolucioniraU in postavili vsa njena načela na glavo, da je za enkrat še nemogoče pomisliti, da bi jim vsi moški na svetu sledili. Zato predstavljajo, kljub številu pristašev, ki jih imajo predvsem med mladino v Angliji, pa tudi v drugih državah, izjemo, ki pa ne potrjuje pravila. Saj je
Pravijo, da v modi ni več zakonov, da je moderno, kar nekomu pristaja. Kreator Francesio je za zahteven večer pripravil gornji model, ki ima za vzorec makov cvet na organzi
nemogoče niti pomisliti na to, da bi se lahko znašli kar čez noč v svetu moških, oblečenih v rožnata oblačila, s šopki cvetja v laseh, s poslikanimi obrazi, s srajcami iz čipk, z oblekam’ iz brokata, damaska itd. To bi bila res preveč huda sprememba, do katere v kratkem ne more priti, ker je, kljub velikemu tempu življenja, ki danes zavrže to, kar je še včeraj poveličevalo, treba pomisliti, da se okus človeštva ne da obrniti kar tako čez noč
Pa vrnimo se k vprašanju kravat. Ta modna novost, ki ukinja za vse svečanejše priložnosti kravato, je namreč take vrste, da zna uspeti ii, prav zaradi tega je sedaj bolj aktualm od vseh ostalih novosti r moški modi, ki jih v zadnjem času sire/ ne manjka. Se bodo moški opredelili za to novost?
Poslušali smo reportažo, ki so jo v Italiji izvedli modni eksperti med znanimi ustva: ju M italijanske visoke mode iv pa med čisto navadnimi državljani. Mišljenja so bila
različna in deljena tako na eni, kot na drugi strani. Nekateri so za kravato, ker pravijo, da sploh ni mogoče govor .i o moški eleganci brez tega sestavnega dela dosedanje moške garderobe, drugi so pa seveda mnenja, da se je kravata preživela in da je že čas, da se tudi moški opredelijo za bolj praktično modo, ki kravate ne more upoštevati. To svojo trditev u-temeljujejo z dejstvom, da je kravata iz poletne moške garderobe tako rekoč že izginila in bi bilo zato nesmiselno, da bi jo motali moški še uporabljali v jeseni in zimi in seveda ob svečanejših priložnostih.
Tisti, ki so trdili da je moda področje samo za ženske in da so moški preveč tresnh, da bi se s takšnimi meumnostmh ukvarjali, so tako postavljeni na laž. Če se ženske že borijo za svoje pravice na vseh področjih javnega življenja, si hočejo tudi moški dokončno priboriti pravico, da bodo tudi o zadevah mode pravtako muhasti in nestalni, kot so ženske. In če se spomnimo oblačil, ki so jih pred stoletji, pa tudi ne tako daleč nazaj, nosili moški, potem moramo u-gotoviti, d sploh ne gre za nobeno novost, temveč celo za nekak povratek v preteklost.
Pisalni stroji za slepce
NEW YORK, 7. — V teh dneh je ameriška družba «IBM», ki se ukvarja z izdelovanjem elektronskih naprav, prikazala prvi električni pisalni stroj, ki uporablja «Braillove» znake. Kakor je znano, so Braillovi znaki tisti znaki, s katerimi so pisane knjige za slepce. Ta električni pisalni stroj pa ni namenjen izključno slepcem, pač pa more nanj pisati kdorkoli, ker je razvrstitev tipk enak razvrstitvi na vseh drugih pisalnih strojih. Teda če je razvrstitev tipk enaka, niso enaka tako imenovana «kladivca», to se pravi tisti delci, ki ob udarcu vtisnejo na papir črko oziroma znak. Samo ob sebi se razume, da so «kladivca» na tem pisalnem stroju prilagojena Braillovi pisavi in udarjajo na papir znake, ki jih more slepec «brati» z dotikom. Novi pisalni stroj £odo dali v prodajo letos jumja m njegova cena bo približno enaka drugim, normalnim električnim pisalnim strojem.
Eksplozije zvezd in Zemlja
NEW YORK, 7. - Izredno močna žarčenja, ki jih je povzročila eksplozija nebesnih teles razmeroma blizu Zemlje, so po vsej verjetnosti povzročila izumrtje vseh zvrst prazgodovinskih živali na Zemlji pred kakimi 600 milijoni let.
To zatrjujeta v zadnji številki revije »Scienze Magazine* ameriška strokovnjar?. genetik dr. Kel-land D. Errv z univerze v Kansasu in astrofizik T. Wallace Tucker.
Ameriška znanstvenika sta izračunala, da je bila Zemlja od pre-kambrijske dobe do danes že 182 krat pod vplivom žarčenj, kakršna nastanejo ob eksplozijah zvezd, ki jim pravijo »supernovae*.
iHiiiiiimiiHiiiiiiiiHiliiififiiiiiiiiiiiliiiiillllillitliiiliiiHtiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniii
OVEN tod 21.3.	do 20.4.) Kako
težavo boste uneli pri delu ali v
službi. Razgibal dan v družbi. Morda tudi doma.
BIK tod 21.4 do 20.5.) Nervozni boste, ker ste na nekaj važnega pozabili. Priložnost za ureditev neke zadeve čustvenega značaja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Novi problemi, ki se jih boste morali lotiti z vso resnostjo. Drobceni, pa vendar Koraki naprej.
RAK (od 21.5 do 22.7) S svojo intuicijo boste pririnili precej blizu cilja, vendar obstali. Razčlščeva nje v družini
LEV (od 23 i d(. 22.8.) Uspelo bo vam izvesti nacri, pri katerem so
HOROSKOP
drugi odpovedali. Pokažite, da zaslužite pozornost, ki se vam daje.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Vsi naši načrti in upi bodo uspeli. Izkoristite priložnost, da se z nekom spoznate
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Previdni bodite, da se ne bi kaj preveč zapletlo. Dokažite, da znate včasih tudi pozabiti
ŠKORPIJON (o. 24.10 do 22.11.) Ne spuščajte se danes v pogaja-
nja, ki jih odložite na mirnejši čas. Ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V odnosih do sodelavcev in poslovnih tovarišev bodite primerno odločni. Vsak korak dooro premislite.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Poklicali vas bodo na posvet. Bodite kar se da objektivni. Mir v družini in prijetno razpoloženje.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Nič posebnega se ne bo zgodilo in vendar ne boste zadovoljni. Možnost prijetnega srečanja RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne potegujte se za prvo mesto, ko veste, da mu niste kos. Kako uro posvetite sebi in svojcem
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.la, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih
-	12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj ■ 13.30 Glasba po željah
-	17.00 Ansamnel »Teen Agers* -17.20 Zgodovina ital. slovstva -17.30 Zaploskajmo Mantovaniju -
18.00	Stari tržaški motivi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 G. F. Ghedim: Invenzioni - 18.55 Barrosovi motivi - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli -
20.00	šport - 20.35 F. Prešeren. »Krst pri Savici* - 21.15 Samospeve poje sopranistk: D. Ivanchich
-	21.35 Jazzov kotiček - 22.00 Motivi dveh Amerik - 22.30 Skladbe davnih dob - 22.45 Romantične melodije.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran • 14.15 Juke box - 13.35 Simf. koncert - 14.45 Orkester Slavko Osterc.
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA 1968
Preizkušajo se diletanti - 14.40 Pesmi Sanrema - 15.00 Olimpijska tekmovanja v Grenoblu 15.15 Ital. popevke 18.10 Veliki variete - 19 12 Roman 20.15 Operetni program 21.60 Mezzosopranistka S Ludwig in basist W. Berry -
22.30	Ital. folklora.
II. program
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.00 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 10.35 Glasbeni spored - 10.45 Plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah - 15.30 Koncert lahke glasbe - 16.30 Radijski oder - 16.55 Današnji gostje - 17.40 Plesna glasba - 18,00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Pianista Ferrente in Teicher - 22.10 Jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.06 Rossini, Dvorak, Cesena itd. -10.05 sola - 10.35 Ura glasbe -11.30 Glasbena antologija - 12.00 Olimpijske igre v Grenoblu - 13.20
7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -
10.15	Jazz U.44 Pesmi - 13.00 Vaš prijatelj Albertazzi - 14.00 Juke box • 14.45 Nove plošče -
15.15	Mezzosopranistka F. Bar-bieri in ten. rist G Di Stefano -
16.00	Z mikrofonom v Chietiju -16.35 Pesmi iz Sanrema - 17.35 Eenotm razred - 18.00 Poljudna enciklopedija 19.00 Zbori z vsega sveta 20.10 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Angleške plošče.
III. program
10.00	Schubert in Liszt - 10.55 Debussyjev kvartet za godala -
13.00	Ar,tolog'ja interpretov - 14.30 Brahmsova glasba - 15.10 Haend-lo/ oratorij za solo. zbor in orkester 17.20 Francoščina - 17.45 Glazunov končen opus 109 Lahka glasba - 18 4b Kulturne aktualnosti 19.15 Mozartov Hidomenej - 22.40 Revij revij
Slovenija
7.00, 8.(H„	10,00,	13.00, 15.00,
19.30	Poroči'a 6 30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola -9.25 Makedonske narodne pesmi -9.40 M. Tomc: Sonček je postal lenušček 10.15 Pri vas doma -
11.00	Turistični napotki 11.15 Revija jug. pevcev 12.00 Na da našnji dan 12 10 Iz Švarove opere »Slovo od mladosti« 12.30 Kmetijski nas> eti - 12.40 Domači
pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam ...	14.05 Izbrali	smo
vam 14.45 Enajst3 šola - 15.40 Violončelist Jerbic 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simfonični koncert - 18	Aktualnosti	18.15
Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19. lo »Olimpijske igre Gre-noble 1968»	20.03 Domače	pes-
mi - 21.00 Literarni večer Kako bit’ hočeš poet . .	22.10 Novej-
ša francoska glasba 23.05 Iz kubanske liriKe.
Ital. televizija
10.30	Šola 12 3u Človek in družba • 13.00 Raj na dnu morja Dnevnik 14.00 Olimpijska tekmovanja v Grenoblu 17.00 Program za najmlajs-* • 17.30 Dnevnik - 17.45 Rr igran za mladino -
18.45	Kmetijska oddaja 19.15 Roboti so med nami 19.45 Šport in ital. kroniki - 20.30 Dnevnik -
21.00	»Una se’a con Caragiale -22.10 Politična tribuna - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli n. prepozno - 19.00
Francoščina	19 30 Olimpijska
tekmovanja v Grenoblu 21.00 Dnevnik 21.15 Glasbena igra
22.15	Kronike - 23.00 Olimpijska tekmovanja « Grenoblu.
Jug. televizija
15.40, 20 00 in 23.40 Poročila •
15.45	Smuk za moške z olim
pijskih iger	17 15 Prijatelj s
strehe 17 30 Oddaja za otroke -
18.00	Obzornik 18.20 Narodna
glasba 18.45 Reportaža - 19.05 Pravdarji humor oddaja - 20.20 Grenoble; filmski pregled 20.40 Rezerviran čas 21.40 Karaulac: Sezona poljub )	22.40	Tekmova-
nja v dvosedežnem bobu - z olimpijskih iger.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 8,2, ob 19. uri 9,5 stopinje, vlaga 90 odst., zračni tlak 1010,6 raste, veter 4 km severovzhodnik, nebo 5/10 pooblačeno, padavine 12,1 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje.
Tržaški dnevnik
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA POSVEČENA FELSZEGIJU
Sedaj so potrebni napori vseh strank da bo nova družba obnovila obratovanje
V razpravo so posegli predstavniki vseh skupin, razen indipendentistov • Resolucija KPI
Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila posvečena skoraj v celoti vprašanju miljske ladjedelnice Felszegi. Predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen in-dipendentistov, so poslali predsedniku vprašanja v zvezi z žalostno usodo te ladjedelnice, ki je bila pretekla dva tedna predmet razprav sindikatov in vseh političnih strank.
Na vsa vprašanja je v odsotnosti bolnega predsednika odgovoril podpredsednik prof. Apih. Ta je najprej omenil številna posredovanja pokrajinske uprave za pozitivno rešitev krize v tej ladjedelnici. Pripomnil je, da je podjetje zašlo v velike nerešljive dolgove, ter poudaril, da je bilo nemogoče, da bi takoj posegli z javnim denarjem za rešitev podjetja. V teh mejah, je dejal prof. Apih, je bilo šele možno posredovati za rešitev vprašanja. Zato je treba sedanjo rešitev tolmačiti za pozitivno, ker zagotavlja zaposlenost delavcem in ohranja pokrajini gospodarsko imovino. Podpredsednik je nato dejal, da ni bil s tem storjen korak nazaj, marveč je to samo prehodno obdobje preureditve podjetja.
Zatem je prof. Apih sporočil svetovalcem, da je stopil v stik z ravnateljstvom INPS v Trstu, ki mu je zagotovilo, da je pripravljeno izkoristiti vsa pooblastila, ki jih ima v krajevnem merilu, da se odobrijo podjetjem, ki so bila v delovnem razmerju s Felszegi, če napravijo prošnjo, vse predvidene u-godnosti glede plačevanja zavarovalnih prispevkov. To bo storjeno potem ko bo INPS ugotovila značaj kredita Felszegija, hkrati pa bo pokrajinsko ravnateljstvo zaprosilo osrednje vodstvo v Rimu za morebitno pooblastilo, da lahko reši tudi vprašanja, ki niso v pristojno -•ti krajevnega ravnateljstva.
Prof. Apih je nadaljeval, da se popolnoma zaveda velikih težav, ki jih imajo sedaj mala podjetja pri iskanju kreditov za nadaljevanje o-bratovanja. Izrazil je mnenje, da bi lahko pristojne ustanove ustanovile skupni jamstveni sklad za prizadeta mala podjetja. Ta sklad bi lahko ustanovile banke in velika podjetja, ki so zainteresirana za nadaljevanje obratovanja ladjedelnice Felszegi. Podpredsednik je zaključil, da je to samo zamisel pokrajinske uprave, ki pa je pripravljena takoj pomagati za njeno u-resničitev, če bodo prizadeti dali to pobudo.
Nato je prvi spregovoril svetovalec Donadel (KPI), ki je najprej dejal, da so bile Milje že hudo prizadete z zaporo ladjedelnice Sv. Roka, v kateri je bilo zaposlenih 600 delavcev. Ko so te delavce potem zaposlili v ladjedelnici Sv. Marka in v Tržaškem arzenalu, ie bilo rešeno samo vprašanje njihove zaposlitve. Toda krajevno go spodarstvo je vendar izgubilo 600 delovnih mest, ker omenjeni dve podjetji nista vzeli v službo drugih delavcev.
Toda zapora ladjedelnice Felszegi, je poudaril Donadel, je prišla dejansko nepričakovano. Po njegovem mnenju je treba krizo tega ladjedelskega podjetja tesno povezati s sklepi CIPE. Svetovalec je izjavil, da bi lahko preprečili stečaj podjetja Felszegi in z javnim kapitalom ohranili obratovanje ladjedelnice, ki je imela zadosti naročil. Potem ko je dejal, da je prišla zapora miljske ladjedelnice kot nalašč za stranke leve sredine, in jim je zato naprtil krivdo za nastali položaj, je zavrnil trditve, da so komunisti zagovarjali upravo prejšnje družbe. Nadalje je dejal, da bo treba sedaj, ko je bila ustanovljena nova družba, poskrbeti za čimprejšnjo zaposlitev delavcev, ter je zaključil s predložitvijo resolucije, v kateri svetovalci KPI ugotavljajo, da je kriza ladjedelnice Felszegi prizadela skupno 1200 družin, da je treba stečaj te ladjedelnice pridružiti zapori ladjedelnice Sv. Roka, postopnemu uničevanju Sv. Marka ter kritičnemu stanju nekaterih drugih manjših podjetij, kar je povzročilo v lanskem letu zmanjšanje števila zaposlenih v industriji za 3635 delavcev.
Zato resolucija predlaga, naj pokrajinska uprava zahteva takojšen poseg državnega in deželnega kapitala, da se prepreči polna propast tržaškega gospodarstva; obvezuje pokrajinski odbor, naj zahteva preklic načrtov CIPE, preureditev deželnega razvojnega načrta, ki ne ustreza razvoju tržaškega gospodarstva in da naj da pobudo za skupen nastop pri vladi in parlamentu v korist Trsta.
Za PSU je govoril svetovalec odv. Miani, ki je dejal, da je stečaj ladjedelnice Felszegi velik u-darec za Milje in za vse pokrajinsko gospodarstvo. Zavrnil je obtožbe desnice in levice, da nosi PSU največjo krivdo za posledice tega položaja, ki jih trpijo delavci, obrobne dejavnosti in gospodarstvo celotne pokrajine. Poudaril je, da PSU ne more biti solidarna z upravo ladjedelnice, ki je odgovorna za nastali položaj. Zato je zavrnil vse obtožbe proti vladi in strankam, ki jo podpirajo, da so odgovorne za stečaj podjetja.
Odv. Miani je dejal, da je bil sodni postopek o stečaju edina pot za rešitev položaja, čeprav je deželna uprava poskusila preprečiti stečaj, ki zahteva začasno prekinitev obratovanja ladjedelnice.
Socialistični predstavnik je poudaril, da je deželna uprava, potem ko Je proučila vse plati vprašanja ladjedelnice Felszegi, našla edino pot za njegovo rešitev v poseg finančne družbe Friulla pri podjetju, ki že deluje na tem področju, da se čimprej začne z obratovanjem in da se ponovno sprejmejo v službo brezposelni delavci. Poleg tega je dejal, da so se socialisti zanimali, da bodo delavci dobili odpravnino in da jih bodo ponovno sprejeli v službo novega podjetja. Potem ko je govoril o že napovedanem postopku sprejema v službo sedaj odpuščenih delavcev, je poudaril, da so za socialiste pozitivni napori deželne ustanove in oblasti za rešitev tega vprašanja.
Demokristjan Coslovich je najprej poudaril, da je prepričan, da bo pokrajinska uprava izrazila svo. jo solidarnost z delavci, ki so ob tej priložnosti pokazali tako visok čut odgovornosti in zrelosti.
Tudi Coslovich je ugotovil, da dosedanja uprava ni dajala več jamstva tistim, ki bi lahko pomagali ladjedelnici in da je bil postopek o stečaju edino sredstvo za rešitev ladjedelnice in za zagotovitev zaposlitve delavcev.
Sedaj so našli novo družbo, je dejal Coslovich, ki ima jamstvo deželne finančne družbe ter obstajajo možnosti za čimprejšnji začetek obratovanja. Poleg tega pa je že zagotovljeno naročilo Ital-cantieri. Zato mora biti prva obveznost vseh, da bo ladjedelnica v najkrajšem času začela obratovati.
Tudi predstavnika PLI in MSI sta omenila veliko škodo, ki so jo utrpele Milje in izrazila željo, da bi nova družba kmalu postavila na noge ladjedelnico in zaposlila vse odpuščene delavce.
Ob koncu razprave je podpredsednik prof. Apih spregovoril nekaj pomirjevalnih besed in pozval vse stranke, naj pomagajo, da bo to vprašanje rešeno v korist vseh prizadetih delavcev.
• Včeraj je na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice umrla 84-letna Maria Žaro. Starka je 29. januarja padla na svojem domu ter si zlomila desno stegnenico, zaradi česar so jo naslednji dan sprejeli v bolnišnico. Tu pa je včeraj, kot smo že reikli, podlegla poškodbam.
Razgovori deželno delegacije v Izraelu
Deželna delegacija, ki jo vodi odbornik Marpillero, je imela tudi včeraj v Izraelu vrsto razgovorov s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Po razgovorih o tehničnih vprašanjih pomorskih zvez in pristaniških operacij se je včeraj delegacija sestala s predstavniki trgovinske zbornice in zavoda za izvoz v Tel Avivu. Med drugim so razpravljali o možnosti ustanovitve trgovskih zastopstev v naši deželi in v Izraelu za usklajevanje izmenjav med raznimi podjetji. Pred svojim odhodom iz Tel Aviva je bila delegacija pri italijanskem poslaniku Aldu Pierantoniju.
V Jeruzalemu so se razgovori nadaljevali na raznih ministrstvih. Med drugim so se razgovarjali s podtajnikom za finance Avijem Din-steinom. Na ministrstvu za industrijo in trgovino se je delegacija razgovarjala z glavnim ravnateljem Davidom Golanom in s podravna-teljem Adinom Talbarom. Pred svo. jim povratkom v Italijo v petek bodo imeli člani delegacije še vrsto sestankov v Tel Avivu ter se bodo udeležili tudi okrogle mize na trgovinski zbornici. Pri tem se bodo pomenili o prvih rezultatih obiska v Izraelu.
uiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiMiiMuiiiiiiiiiiiiiiiinniiHMiiiiiuiiiiiiniintnumiiiiiiiiiiinmiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii*
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobrena zakonska osnutka o prispevkih v zdravstvene
deželnih
namene
Zvišali se bodo prispevki za zaščito pred socialnimi boleznimi in za ustanove, ki skrbe za otroke in mladino s telesnimi in duševnimi motnjami
V	deželnem svetu so včeraj odobrili dva zakonska osnutka, ki sta bila dejansko dodatka k dvema prejšnjima zakonoma. Gre za zakonski osnutek, s katerim se zvišajo prispevki za oskrbo in vzgojo duševno in telesno zaostalih otrok in mladostnikov za 100 milijonov lir, ter zakonski osnutek, ki dodaja nadaljnjih 100 milijonov izdatka za zaščito prebivalstva pred raznimi socialnimi boleznimi. Za prvi zakonski osnutek so glasovali soglasno, za drugega pa vsi razen komunistov, ki so se vzdržali. O obeh osnutkih je poročal demokristjan Zanin.
Na podlagi zakonskega osnutka v korist otrok in mladostnikov s telesnimi in duševnimi motnjami, bo vsota, ki bo vsako leto na razpolago, znašala 300 milijonov lir. Prispevke bo dajala dežela pokrajinskim upravam. V sporočilu o tem zakonu pravi svetovalec Zanin, da gre za enega izmed redkih zakonov, ki so bili sprejeti na pobudo deželnega sveta in za katerega so glasovale vse skupine. Zakonski osnutek je zelo koristen in v_ razpravi v pristojni komisi :,i je prišlo do zahteve, naj bi dežela poskrbela za u-stanovitev novih specializiranih zavodov za usposabljanje in rehabilitacijo telesno in duševno motenih otrok in mladostnikov. Sedaj namreč ni dovolj takšnih zavodov in se morajo pokrajine obračati na zavode izven dežele
Dolžnost dežele ni le, da usposobi prizadete 7d določene poklice, da se lahko vključijo v družbeno proizvajalno dejavnost, marveč da jih tudi vzgoji tako, da bodo imeli zaupanje vase in pogum, da ne bo zanje življenje le neprijetna teža. Seveda ta naloga ni lahka, saj zahteva poleg drugega tudi ogromna sredstva.
V	razpravo o zakonskem osnutku je posegel samo komunist Bosari, kateremu sta odgovorila poročeva-
jeli duševno in telesno motene. Zatem sta podala glasovalni izjavi liberalec Trauner in komunist Bosari. Sledilo je glasovanje z omenjenim rezultatom.
Z drugim zakonskim osnutkom se je zvišal deželni izdatek za zaščito prebivalstva pred socialnimi boleznimi od 100 na 200 milijonov lir na leto. Dežela bo lahko dajala prispevke in podpore bolnišnicam, pokrajinskim protituberkuloznlm konzorcijem, pokrajinam, občinam in njihovim konzorcijem ter drugim ustanovam. Na ti način bodo lahko bolje delovali razni centri za socialno medicino, ki imajo več izdatkov. Poleg tega pa nastajajo na torišču preventivne medicine nove potrebe in zahteve. Ti izdatki pa so konec koncev vedno produktivni, je poudaril v svojem poročilu svetovalec Zanin.
O tem zakonskem osnutku so spregovorili Bosari (KPI), Moro (PSU) in Trauner (PLI). Med drugim je vprašal Trauner za pojasnilo. v zvezi s prispevki tržaškemu pokrajinskemu protituberkuloz-nemu konzorciju. Poročevalec Zanin mu je odgovoril, da je treba res upoštevati stvarni položaj, hkrati pa je treba tudi videti, kakšne so potrebe in kje so te potrebe večje. Odbornik Nardini pa je dejal, da so zvišali prispevek od 100 na 200 milijonov ravno zato, da bodo lahko krili vse potrebe in pri tem bodo upoštevali tudi tržaški protituberkuloznl konzorcij.
V začetku seje je odbornik Stop-per odgovoril na vprašanji socialistov Pittonija in Dulcija ter liberalca Traunerja o ukinitvi ravnateljstva državnih monopolov v Trstu. Stopper je dejal, da to ne spada v deželno pristojnost, kljub temu pa je intervenirala pri ministrstvu za finance in ga opozorila na neugodne posledice, ki bi jih imela v deželi ukinitev tega ravnateljstva. Deželni odbor se bo še nadalje potegoval za to, da ne pride do te ukinitve.
Isti odbornik Je odgovoril tudi na interpelacijo liberalca Trauner-
- ..	, -..	... ja glede zakonskega osnutka za
lec Zanin in odbornik dr. Nardini, ovrednotenje premoženja, ki so ga Ta je med drugim dejal, da se zapustili istrski begunci v Jugosla-bo to vprašanje bolje rešilo šele te- vlji. Rekel Je, da bi bil ta zakan-daj, ko bode lahko ustanovili po- skl osnutek odobren v sedanji zaseben center, v katerega bodo spre- konodajni dobi, a da bo najbrž
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii<M
PO PODATKIH POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV
propadel, ker je sedaj desničarska opozicija zahtevala, da morajo priti vsi osnutki pred parlament in da jih ne smejo odobriti le njegove komisije. Odbornik Stopper je končno odgovoril na vprašanje svetovalca Del Gobba (KD), ki se je pritožil, ker v Vidmu prepočasi dostavljajo na dom poštne zavoje in obsežne pošiljke periodičnega tiska. Odbornik je rekel, da so na stvar opozorili videmsko poštno ravnateljstvo.
Stališči KPI in PSU
do gospodarskega položaja
Različni oceni načrta CIPE in rešitve krize v Felszegiju
Deželni odbor komunistične stranke je na svoji zadnji seji vzel v pretres težaven položaj, v katerem je gospodarstvo Trsta in njegove pokrajine. V poročilu, ki ga je izdalo po seji, trdi tajništvo stranke, da je tržaško gospodarstvo zdrknilo na tako nizko raven zaradi večletne brezbrižnosti vlade in zaradi izvajanja sklepov Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE v zvezi s tukajšnjim ladjedelstvom. Zaradi zgrešene pomorske politike, ki jo vodi država, je namreč na našem področju zašlo v hudo gospodarsko stisko več desetin industrijskih obrtniških podjetij, pravi nadalje poročilo, ladjedelnica Felsze-gy pa je zašla celo v stečaj. Tek-ko odgovornost je s tem prevzela nase levo-sredinska večina v deželi, nadaljuje poročilo, ker so demokristjani, združeni socialisti in republikanci v občinskem svetu sprejeli sklepe Medministrskega odbora in same vlade, medtem ko so se delavci in meščani borili proti tem sklepom. V zvezi z najnovejšimi dogodki okoli ladjedelnice Felszegy so predstavniki leve STedine usmerili finančni poseg de. žele v smislu rešitve, ki niti ne jamči takojšnjega nadaljevanja dela v tem obratu, niti ne jamči ohranitve sedanje zaposlenosti v Felszegyju. V bistvu so stranke leve sredine s svojim posegom izročile ladjedelnico, javna finančna sredstva in bodoča posojila Istitu-to Mobiliare Italiano nekemu zasebniku, zaključuje poročilo, &• čimer se ponovno odpira vprašanje, kako bo ladjedelnica vnaprej lahko uspešno delovala, oziroma ali se ne bo ponovila stiska, ki jo je privedla v nedavni stečaj. Stranka poziva delavstvo iz vse dežele, naj se zoperstavi politiki splošnega popuščanja, ki da je v veliki meri krivo, da smo v zadnjih štirih letih v tržaški pokrajini zgubili 10.000, v tržaški industriji pa samo v zadnjem letu 4.000 delovnih mest.
Tržaška federacija združene socialistične stranke PSI-PSDI pa v poročilu o nedavnem zasedanju miljske sekcije stranke, ki se ga je udeležilo tudi večje število delavcev iz ladjedelnice Felszegy, na-glaša, da je pokrajinski sotajnik
A. Pittoni izrazil pričakovanje, da se bo legalna procedura v zvezi s stečajem ladjedelnice Felszegy v doglednem času zaključila in da se bo obrat lahko kmalu ponovno posvetil svojemu delu v okviru nove uprave Navalgiuliano-Deželna finančna družba. V polemiki s komunisti in desničarji poudarja poročilo, da nima smisla valiti na stranke leve sredine krivdo za stečaj nekega zasebnega podjetja. Prav tako, pravi poročilo, da je demagoško spravljati v zvezo sklepe Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in vprašanje miljske ladjedelnice, kajti v teh primerih gre za dva povsem drugačna pojava, ki nimata nič skupnega. To pa še ne pomeni, je naglasil A. Pittoni na miljskem zasedanju, da se krajevno gospodarstvo res ne nahaja v težkem položaju in da so marsikje neskladnosti, zamude in resni pojavi brezposelnosti; s temi problemi pa se socialistična stranka stalno bavi in skuša zanje dobiti čimprejšnje in primerne rešitve.
V nedeljo ob 16. uri
Prešernova proslava na Opčinah
Openski prosvetni delavci se vneto pripravljajo na Prešernovo proslavo, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 11. tm., ob 16. uri. To bo prva prireditev, ki jo organizira združeno prosvetno društvo Tabor.
Spored prireditve je bil skrbno izbran. V prvem delu bo domača mladina recitirala Prešernove poezije, govoril pa bo prof. Josip Tavčar; v drugem delu sporeda pa bodo nastopili pevski zbori iz oko-liškin vasi.
Iz priprav na to prireditev, ki so v polnem teku, je moč sklepati, da hočejo Openci ohraniti stare tradicije. Zato skroe, da bo nedeljska prireditev vsestransko kvalitetna. Prav gotovo bo ta prireditev privabila številno občinstvo tudi iz okoliških vasi.
M. K.
ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiililillHllliiiiiiiiiiiiiiiiiilIllirnitiilliliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiilliii
OB 15 LETNICI USTANOVITVE SKAL-KLUBA
Predavanje podpredsednika Giacomettija o deželnih naporih za razvoj turizma
Deželni svet je odobril številne zakone v prid turističnemu prometu - Seduj je v deželi no rozpologo 98.531 postelj
V okviru proslav ob 15. obletnici ustanovitve Skal-'kluba Furlanije -Julijske krajine je imel včeraj podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem dr. Giacometti v novinarskem krožku predavanje o temi: «Delovanje deželne ustanove Furlanije - Julijske krajine v turizmu«.
Predavanja so se udeležili člani Skal, turistični delavci in predstavniki oblasti, med katerimi predsednik deželnega sveta de Rinaldinl in vladni komisar dr. Cappellini. Uvodne besede je spregovoril predsednik časnikarskega krožka inž. Bartoli, nato pa je pozdravil predavatelja predsednik kluba dr. Bertah.
Dr. Giacometti se je najprej zahvalil predsedniku dr. Bertoliju za povabilo za predavanje. Rekel je, da pridobiva turizem vedno bolj na svojem gospodarskem, socialnem in kulturnem pomenu ter izraža spremembe v kolektivni zavesti skupnosti. Deželna uprava je
V januarju ponovna podražitev osnovnih življenjskih potrebščin
Zvišale so se predvsem cene masla, svežih rib in povrtnine
Poveljstvo mestnih redarjev ugotavlja v svojem mesečnem poročilu, da je treba gibanje oen v januarju tolmačiti kot poslabšanje stanja na trgu, zlasti zaradi precejšnjega povišanja cen rib in povrtnine, se pravi blaga, ki predstavlja osnovo potrošnje. Znižanje cen jajc, semenskega olja, sira parmezana in perutnine pa ni niti delno nadomestilo omenjene podražitve.
Cene govedine se niso spremenile v primerjavi z decembrom. V prvih desetih dneh v mesecu so v Trstu zabeležili večjo prodajo govejega mesa zaradi slabega vremena, ki je odsvetovalo mnogim Tržačanom, da bi šli nakupovat onstran meje.
V januarju se je nadaljeval uvoz goveda iz Madžarske, Romunije in Bolgarije, ki pa je bdi za 35 odst. manjši kot v prejšnjem mesecu zaradi podpisa novih pogodb in povišanja davka na odkup, ki je bil šele 22. januarja znižan za 50 odst. Ta davek pa bodo v prihodnjih dneh ponovno zvišali zaradi spremembe cene pri odkupu. Uvoz goveda Iz Jugoslavije se je v januarju podeseteril v primerjavi z decembrom. podvojil pa se je uvoz zaklane živine. Cena teletine je v glavnem ostala na ravni decembra.
Prodaja piščancev Je v prvi polovici meseca zašla v pravo krizo. Manjše povpraševanje in večja ponudba sta povzročili velik padec cene pri rejcih, ki na žalost prihajajo na trg neorganizirani. To je povzročilo rejcem velike zgube, toda to stanje ni skoraj nič vpli-I valo na cene v prodaji na drobno,
ki so se sukale v glavnem na ravni povprečnih sezonskih cen. Le nekatere mesnice so prodajale piščance druge vrste po 450—480 lir za kg. Neorganiziranost kokošje-rejcev, ki nastopajo na trgu ločeno, brez nobene j>opreJšnje proučitve tržišča, kar je povzročilo omenjeno krizo, je nekatere prizadete vendar zbudila in je bil 17. februarja na pobudo konzorcija zadrug kokošjerejcev sklican v Vidmu sestanek, na katerem so naslovili na vse prizadete poziv, naj se končno organizirajo, da bodo lahko složno delali in zalagali trg z dobrim blagom po pravični ceni.
Drugo vprašanje, ki se že več mesecev zavlačuje, je cena olivnega olja, ki bi se morala po sporazumu članic Evropske gospodarske skupnosti že zdavnaj precej znižati, v resnici pa Je tudi v januarju ostala na ravni prejšnjih mesecev. Nekoliko se je znižala cena neka-terih vrst semenskega olja. Olje «Topazio» so v januarju ponujali po 380 lir liter, kar je za 20 lir ceneje kot v decembru in za 80 Ur ceneje kot v lanskem januarju. V veleblagovnici Standa pa so navadno vrsto semenskega olja prodajali po 250 lir liter.
Cena masla je v preteklem mesecu ponovno poskočila v prodaji na drobno, čeprav se cena na debelo ni spremenila. Tudi veleblagovnica Standa Je podražila maslo od 40 do 100 za kg. Jajca so se v januarju prodajala za tri lire ceneje kot v decembru zaradi večje sezonske ponudbe. Ugotovili pa so, da domača jajca ne gredo več toliko v prodajo, ker imajo umazano lupino.
Mestni redarji pravijo, da so o-stale cene testenin na decembrski ravni, čeprav bi se morale že pred dvema mesecema znižati. Trgovci na drobno še vedno trdijo, da imajo večje režijske stroške in da ne morejo prilagoditi cen na drob. no nižjim cenam na debelo, nekatere vrste pa so se na zahtevo tovarnarjev prodajale po nekoliko znižani ceni.
Mestni redarji so tudi ugotovili, da skoraj vse kavarne in bari prodajajo skodelico kave po 60 lir, razen nekaterih obratov (Torrefa-zioni) — v središču mesta, ki se še vedno držijo stare cene.
Na ribjem trgu se je položaj v prejšnjem mesecu znatno poslabšal. Zaradi slabega ulova so se vse vrste svežih rib podražile. Zaradi tega so šle bolj v prodajo zmrznjene In visoko zmrznjene ribe, po katerih potrošniki vedno bolj sežejo. 17., 18. in 19. januarja so v zalivu ulovih mnogo ciplov, ki so jih v tistih dneh prodajah po ugodnih cenah. Višek ulova so ribiči prodali v druge italijanske pokrajine.
Zelenjadna tržnica je bila v Januarju precej dobro založena, Na tržnico so pripeljali skupno 65.185 stotov povrtnine in sadja, ali 2000 stotov več kot v decembru. Kljub temu pa so bile cene na drobno znatno višje. Zeleni radič so prodajah po 3000 lir za kg; «salatino» po 2000 Ur; česen po 1800 Ur; motovilec po 1600 Ur; rdečo peso po 1400 lir; špinačo po 1000 lir. Medtem ko je južno sadje ohranilo decembrske cene, so se jabolka in banana pocenile.
že ob svoji ustanovitvi naletela na številna vprašanja turizma, saj je naša dežela nekako na prepihu, čez deželo namreč vodijo številne turistične poti. Po drugi strani pa je bilo treba tudi povečati turistične možnosti, ki niso ustrezale velikemu prometu. Dežela je takoj posegla vmes in začela spodbujati zlasti podjetnost turističnih delavcev in gostinskih obratov. Njen namen Je bil, da se okrepijo in izboljšajo turistične naprave ter izdajo primerni zakoni Zatem je dejal, da je bilo 1965. leta skupno 7499 gostinskih obratov in drugih obratov, ki so razpolagah skupno s 89.453 posteljami. V 1025 hotelih in gostiščih je bila 29.101 postelja, v 6474 obratih izven hotelov pa 60.352 postelj, še preden je posegla dežela na to področje, je bilo leto dni kasneje za 4,37 odstotka obratov več In 10,1 odstotka več postelj. Leta 1966 je bilo v naši deželi 7 milijonov nočnin, od katerih Je odpadlo 3 milijone na hotele, 4 milijone pa na zasebnike, kampinge itd. V to ni vštet prehodni turizem, t.J. ko so se turisti zadržali v naših krajih manj kot 24 ur.
Dr. Giacometti je nato poudaril štiri značilnosti našega turizma. Predvsem je omenil velik odstotek nočnin v zasebnih obratih, kar velja zlasti za Kamijo in za furlansko obalo, medtem ko spijo v večjem številu v hotelih turisti, ki se ustavijo tu le kratek čas. Druga značilnost Je, da odpade od vsega turističnega prometa kar 41,9 odstotka na nočnine tujih turistov, predvsem Avstrijcev ln Nemcev, ki se ustavljajo najraje v furlanskih obmorskih krajih in v Trstu. Povprečno se turisti zadržijo samo po 4,2 dneva v hotelih in 14,4 dneva pri zasebnikih. Značilno je tudi, da je navzočnost turistov močno rastla med leti 1958 in 1966, tako da je znašal porast povprečno po 9 odstotkov letno. Prav tako Je naraščalo število postelj za 9,7 odst. letno. Največji porast so dosegli v obmorskih krajih.
Za našo deželo pa je značilno, da odpade 6koraj ves turistični promet le na poletje, to je na 75 dni, kar pomeni, da niso turistične sposobnosti dovolj izrabljene. Gospodarnost zahteva, da bi imeli hoteli in ■penzioni goste vsaj pol leta, kar bi ■pomenilo 50 odstotkov glede na čas. Za razvoj turizma bi morah torej storiti vse, da bi bila navzočnost turistov časovno bolje porazdeljena.
Zatem je dr. Giacometti naštel razne deželne zakonske ukrepe v korist turizmu, ki so več ali manj znani. Na podlagi samo enega je prispevala in bo prispevala dežela več milijard lir. S tem denarjem se lahko izboljšajo turistične naprave, poslopja, žičnice, planinske koče, kraške Jame itd. Drug zakon je poskrbel za ureditev 125 turističnih cest v dolžini 720 km. Dežela je prispevala tudi 600 milijonov za izboljšanje letališča v Ronkah. Z deželnim prispevkom so doslej lahko opravili za nad 12 milijard lir del. Dežela pa je dajala tudi prispevke turističnim ustanovam.
Sedaj je v vsej deželi na razpolago 98.531 postelj, od katerih odpade skoraj tretjina na hotele in gostišča in nad 2 tretjini na zasebnike itd. Zatem je odbornik omenil perspektive za razvoj turizma v prihodnjih letih. Dr. Giacometti je nato nakazal področja, ki jih bo
treba čimbolj razviti, pri čemer se bo treba ozirati tudi na urbanistične načrte, na okrepitev socialnega turizma ter na potrebe turistične propagande. Seveda je treba tudi uskladiti naš turizem s turizmom po vsej državi. Dr. Giacometti je zaključil svoje predavanje z ugotovitvijo, da je dežela mnogo prispevala za razvoj turizma ter da bo treba storiti še mnogo, da se med prebivalstvom čimbolj razširi takšna turistična miselnost, ki bo podprla napore javnih ustanov.
za Vietnam
V petek, 9. februarja, ob 20. uri bo v dvorani «Di Vittorio* v Ulici Pondares 8 javna manifestacija, ki jo prireja Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama, v zvezi z zadnjimi dogodki v Vietnamu, ki so povzročili veliko zanimanje in diskusijo do vsem svetu.
O temi «Ve’ika partizanska in ljudska ofenziva proti ameriškemu napadalcu v Južnem Vietnamu«, bo govoril bivši partizanski komandant Arturo Calabria Vstop prost.
• 64-letni upokojenec Giovanni Furlan iz Ul. del Bosco 9, katerega so še pred 20 dnevi sprejeli na kirurški oddelek splošne bolnišnice zaradi zastrupitve z gorilnim plinom, je včeraj umrl. Furlan se je zastrupil, ko je 18. februarja ponoči po nesreči ugasnila pečka na plin, ki jo je imel v spalnici.
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 6. februarja 1968 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo Je 19 oseb.
UMRLI SO: 53-letnl Bruno Oblak, 85-letni Ernesto Gentilli, 80-letna Clu. sepplna Rustia por. Lonzarich, 95-letna Aliče Taddio vd. Ganzoni, 76-letna Edvige Costre vd. Cttter, 83-letna Carolina Krmec, 71-letna Maria Dose, 76-letni Antonio Corso, 59-letni Silvio Zanon, 70-letna Anna Zucca por. Bislanl, 78-letna Francesca Vouch vd. Dean, 56-letnl NicolO Vidah, 67-letnl Giovanni Di Giosafatto, 69-letni Giuseppe Braldottt, en dan stari Ste-fano Galo, 75-letni Giuseppe Gerll, 73-letna Ermenegilda Mlchelich por. Slavez, 71-letnt Andrea Locatello, 81-letna Giovanna Daris vd. Malissich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.3« do 19.3«)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 (tel. 38-937). Dr. Rossetti, Ul. Combi 19 (tel. 94-654). Dr. Slgnorl, Trg pri glavni bolnišnici 8 (tel. 93-006). Tamaro et Nerl. Ul. Dante 7 (tel. 37-623), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.3«)
Godina, Trg pri Sv. Jakobu 1 (tel. 90-212). Grigolon, Trg V. Giotti 1 (tel. 761-952). Ai due Mori, Trg Unlti dT-talia 4 (tel. 35-478) ln Nlcoli, Ul. di Servola 80, Skedenj (tel. 816-296).
Darovi in prispevki
Slovensko gledališče v Trstu
v petek, 9. februarja v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu ob 20.30
Jaka Stoka
«ANARHIST»
(burka v dveh dejanjih)
El
KULTURNI DOM V TRSTU
V	soboto, 10. febr. ob 21. uri
V	nedeljo, 11. febr. ob 16. uri
STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU *
RUSI MOST
Recital
IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV
DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA
*
PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA
*
REŽIJA JOŽE BABIČ GLASBA
ALEKSANDER VODOPIVEC
*
Prodaja vstopnic za Studio vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
V počastitev spomina pok. Terezije Starc vd. Zupan daruje družina Habe 1000 lir za Dijaško matico.
III. predpustni ples
š. D. BREG
bo v soboto, 10. t. m. od 21. do 4. zjutraj na stadionu «1. maj«
Igra orkester
SINKOPI
iz Ljubljane
DELOVAL BO BIFE
Državna srednja šola »SIMON GREGORČIČ«
V DOLINI
priredi v soboto, 10. februarja ob 20. uri v kino dvorani v Dolini
PREŠERNOVO PROSLAVO
z naslednjim sporedom;
1.	Govor
2.	Dva prizora iz Prešernovega življenja
3.	Deklamacije
4.	Petje mladinskega pevskega zbora
Vljudno vabljeni.
Danes, ČETRTEK, *. februarja
JANEZ
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20 — Dolžina dneva 10.01. — L“' na vzide ob 11.27 in zatone ob 2.5». Jutri, PETEK, 9. februarja POLONA
Glasbena matica po televiziji
Opozarjamo naše bralce na ju?®" slovansko televizijsko oddajo, ki oo v petek, 9. t.m. ob 19. uri. V reportaži o Glasbeni matici bodo nastopni gojenci glasbene šole, orkester Glasbene matice, mali godalni orkester, mladinski pevski zbor vKraški slov-ček» in otroški zbor z Opčin.
Vsi, ki se zanimajo za glasbo, zlasti za glasbeno vzgojo naše rma-dine, naj ne zamudijo te prilike.
Izšla je prva knjiga iz dragocene ln sodobne poljudnoznanstvene zbirke
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
ŽIVALI
v slovenščini
Gre za izvrstno delo strokovnjaka I. T. Sande rsona
SESALO
s 330 fotografijami, od tega jih je 190 v barvah
Ostalih šest knjig bo obravnavalo druge živalske skupine — ptiče, ribe, plazilce, dvoživke, žuželke in nižje živali
toiaMca kajigatoia
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792
Giedaljšča
Verdi
Danes ob 20.30: Rossini: PepeiKa (La Cenerentola). Izvajalci isti kot pri premieri. Abonma: red B za vse vrste prostorov. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 23-988).
Petek ob 20.30: Beethoven: Fidelio. Premiera. Abonma: red A za vrste prostorov. Predstava je v originalnem jeziku.
Stalno gledališče	.
Danes ob 20.30:	H. Ibsen: MaU
Eyolf. Premiera. Abonma: red A.
Nazionale 16.00 «Assalto finale«. Todjt Armstrong, Max Baer, Glenn Foto, George Hamilton. Technicolor.
Excelsior 16.00 «La calda notte del-1’ispettore Tibbs«. Črni detektiv na vročem ameriškem jugu. Technicolor.
Fenice 16.00 «Violenza per una mo-naca». Rossana Schiaffino, John Richardson. Eastmancolor - VVide-scope.
Eden 16.00 «Le grandi vacanze«. Lui* de Funnes, Jean St. Clair. Eastmancolor Cinemascope.
Grattacielo 16.00 «Via dalla pazza folla«. Julie Christie, T. Stamp. Pa-navision Metrocolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Caroline Cherie«. France An-glade. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «Jamango». Film veli-kin strasti. Technicolor
Filodrammatico 16.00 «Pelle di don-na». Razburljivi film z M. J. Nat ln Claude Gensak. Prepovedan mlA dini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La bisbetica domata«. E. Taylor R. Burton. Technicolor Cinemascope.
Cristallo 16.30 «A piedi nudi nel Par‘ co». Robert Redford, Jane Fonda.
Garibaldi 16.00 «Come uccidere mi* moglie«. J. Lemmon, Virna Lisi. " Technicolor.
Capitol 16 ob «La Cina e vicina*. Film nagrajen na beneškem festivalu. Prepovedan mladini pod 18. Ie" tom.
Aurora 16.00 «11 quinto cavaliere C la paura«. Mojstrovina češke kinematografije. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Impero 16.00 «La calda preda«. J*”* Fonda, Prepovedano mladini pod Izletom.
Astra 16.00 «Africa addio«. Znani dokumentarni film, ki je izzval ogromno polemik. Barvni.
Vittorio Veneto 16.30 «Nel sole«. A* Bano, Romina Povver.
Ideale 16.00 «La grande fuga«. Štev* McQueen, James Garner. Technicolor.
Abbazia 16.30 «317 battaglione d’as-salto«. Jacques Perrier. Film o tujski legiji v Indokini.
Ljudska prosveta
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
C R ST
Vialc XX Settembre 16/111
Prosvetno društvo France PreSere*
v Boljuncu priredi v četrtek, 8. tm. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostoru domače osnovne Sole. Nastopih bodo domači višjesrednješolci in mešani pevski zbor društva Prešeren.
* • •
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« vabi vse člane m nečlane, k* mislijo tekmovati na II. zimsko-šport-nih igrah, naj se zglasijo na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 22. ure. • * *
Slovenski klub priredi v torek, U-februarja ob 20,30 Spacalov večer. Govoril bo akademik prof. Fran Stele, nakar bo sledil film «Barve spo-mina v režiji Jožeta Babiča. Prireditev bo v kinodvorani v Skednju zaradi vrtenja filma, ki zahteva kinoprojektor. Vabljeni vsi!
Razna obvestila
Prosvetno društvo (Ivan Cankar*
obvešča, da bo danes, 8. tm. 15.30 v društveni dvorani telovadb* za otroke.
Ob priliki II. zimskih športnih iger ln smučarskega tečaja v Črnem vrhu organizira SPD Trst izlet z avtobusom v nedaljo, II. t.m. Vpisovanje do 8. II. v Ul. Geppa 9/II. Odhod avtobusa ob 6.15 z Ul. Fabio Severo.
POPRAVEK
V torek, 6. t. m. je zaradi nelju-osmrtnic*
be tiskarske napake v pok. Stanislava Pertota ime brata Borisa.
izostalo
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z nami ko nas je za vedno zapustila naša drag* mati, babica in prababica
Marija Ota vd. Ota
Posebna zahvala pevcem pevskega zbora Valentin Vodnik, č. %■ župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili n» zadnji poti.
Družine Ota, Kocjan in drugi sorodniki
Dolina, 8. februarja 1968

Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga
GILDA SLAVEZ roj. MIHELIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 8, t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Ulici S. Cillno 93.
Žalujoči: soprog Ivan, sestra Marčela, brat Ivan (Čajo) ter nečaki in drugi sorodniki Sv. Ivan, 8. februarja 1968
PO ZASEDANJU STROKOVNJAKOV V MARIBORU
A vtocesta A vs tri ja-Slo veni ja-Italija ne bo šla skozi naše mesto
Od Šentilja do Gorice 253 km - Stroški bodo znašali 366 milijard dinarjev . Speljali jo bodo na Gorico, čeprav bodo stroški večji
V	Mariboru je bil pretekli četrtek in petek strokovni simpozij o avtocesti Šentilj — Maribor — Ljubljana — Gorica, ki ga je organizirala Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in ki se ga je udeležilo nad sto strokovnjakov, poslancev, ekonomistov, urbanistov in inženirjev. Na simpoziju s° prebrali več temeljitih poročil 0 tem problemu, sledila pa je živahna razprava, v katero so posegli predstavniki najrazličnejših krogov iz sosedne republike.
V	svojih poročilih so strokovnjaki poudarili pomen nove avtocestne zveze za Jugoslavijo na splošno j_n še posebej za Slovenijo, zlasti kar zadeva nadaljnji razvoj turističnega prometa, ki se že danes čeloma ogiba Slovenije ter se čedalje v večji meri odloča za modernejše ceste v Italiji in Avstriji. Strokovnjaki so , postregli s števil-nimi podatki o domačem in tujem turizmu in njegovih razvojnih tokovih, posebno zanimanje pa so vzbudili podatki o stroških za spe-bavo avtoceste. E 93 — tako naj ni se namreč imenovala nova prometna žila — bo stala po sedanjih cenitvah okoli 366 milijard starih dinarjev. Z delom na njeni trasi naj bi pričeli nekako pred koncem prihodnjega leta. Cesto naj bi za-celi graditi v etapah’ prva dva odjeka na vrsti naj bi bila odsek Slivnica — Levec in odsek Vrhni-
ka — Postojna Gradnja slednjega odseka, ki bo dolg 32 km, naj bi stala 46 milijard starih dinarjev. Celotna dolžin, trase od Šentilja do Gorice naj bi merila 253 km. To pomeni, da bi stala gradnja ceste na celotni dolžini povprečno po 471 milijonov starih dinarjev na kilometer. Po mnenju strokovnjakov, ki so se v bistvu vsi strinjali s tem, da je treoa to cesto speljati čim prej, da r,e. bi »Slovenija postala nekakšen nacionalni park», se bo Slovenija lahko rešila gospodarske in turistične izolacije v Evropi, hkrati s tem pa bo cesta občutno doprinesla k razvoju domačega gospodarskega življenja, saj bo nanjo gravitiralo kar 80 odst. vse družbene proizvodnje Slovenije in skoraj prav tolikšen del tudi njenega prebivalstva Avtocesta
starih dinarjev. Na koncu dvodnevnega simpozija so strokovnjaki prevzeli tudi nekaj sklepov, ki jih bodo predložili višjim oblastem in ki se v bistvu dajo skrčiti v en sam imperativ: s cesto ne odlašajmo več! Kar se tiče tega, ali bo avtocesta Avstrija — Slovenija — Italija dosegla italijansko mejo pri Trstu ali pri Gorici, o čemer smo svoj čas že obširneje pisali v našem listu, pa kaže, da je zdaj vsak dvom in vsaka polemika odveč. Zdaj pa res že vse kaže, da pojde cesta na Gorico. Tudi v deželnem petletnem načrtu za razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine se navaja priključek te ceste neposredno na avtocesto Villesse —- Gorica, za povezavo s Trstom pa so predvidene drugačne rešitve. Kot dopolnilo k temu pa naj navedemo
Šentilj — Gorica bo dejansko po- deJ izjave, ki jo je nedavno tega menila važno «odprtje vrat» sloven-jdal uredniku slovenske revije _«Av-ske republike na vzhod in na za- k0* . c‘an . republiškega izvršnega hod, to pa je predpogoj za nadalj- sv?“a Lori.s Vadnjal: «... K temu
nje vključevanje republike v tokove mednarodne trgovine in mednarodnega turizma.
Strokovnjaki so v svojih elaboratih šli še dlje in prikazali tudi vrsto del, ki naj bi bila potrebna kot dopolnilo k avtocesti. Tako so pripravili poročila o potrebnih motelih, signalnih napravah, črpal-	-	.
kah in počivališčih vzdolž nove ar- ao Pa Je tudi nam v korist, saj bi terije, za kar računajo nadaljnji!se Prfko Goric? najhitreje povezali strošek v višini 70 do 100 milijard s sistemom avtomobilskih cest v
velja dodati še drug praktičen razlog. (Za odločitev ali v Trst, ali v Gorico, prip. ur.), če bi namreč v Italiji pokazali tolikšno zanimanje, da bi sodelovali pri finansiranju gradnje te ceste, potlej bi morali seveda upoštevati tudi njihove želje in koristi. Te pa so v čim hitrejši povezavi Italije z vzhodom.
PREDAVANJE ARHITEKTINJE LUISE CODELLIA
Določila zakona št. 765 so uvod v resnejšo urbanistično politiko
V tem letu morajo tudi manjše občinske uprave sestaviti gradbene pravilnike ter gradbene programe ■ Sovodnje so izvzete, ker sestavljajo urbanistični načrt v skladu z goriškim
V dvorani trgovinske zbornice je na pobudo centra Stella Matutina predavala o urbanističnih vprašanjih naše dežele arhitektinja Luisa Codellia, ki je po rodu Goričanka ter je zaposlena v Trevisu. Občinstvu je predavateljico predstavil dr. Gregorig. Osnovna naloga, ki si jo je predavateljica zadala, je opis zakona št. 765, ki ga imenujejo tudi «zakon most*, ker predstavlja reke vrste povezavo med urbanističnim zakonom iz leta 1942 s predvideno zakonske ureditvijo urbanističnega razvoja naših mest in dežel, ki naj bi jo sprejeli v prihodnji zakonodajni dobi Zakon «pon-te» je bil sprejet lansko leto ter predstavlja nadaljnji poseg v urbanizacijo naselij, da bi se preprečile špekulacije, ki jih poznamo iz raznih mest, ali pa gradnje nesorazmernih hiš, med katere sodijo — za primer — stolpnice v našem mestu. Primerov urbanistične nesmo-
Mi»iiihi,iiii„|„„, n,,,,,,!,,	i,umnim lliliin lliimi, imuni, iiillllllliiiimiuiii
ZAČELI SO RAZDELJEVATI TELEFONSKE IMENIKE
Nekatere spremembe številk v Trstu, dolinski in miljski občini
Sezname po ulicah bodo razdelili poleti
Te dni so začeli razdeljevati po trstu in tržaški pokrajini nove telefonske imenike. Računajo, da se Jo razdeljevanje lahko zaključilo “o konca tega meseca, seznam naročnikov po ulicah pa bodo pričeli razdeljevati šele junija meseca. V kratkem pa bodo tudi zamenjali «ekaj številk v Trstu in v dveh okoliških občinah. Tako bodo spre-“tenUi številke nekaterim naročnikom v ui. sv. Frančiška, Coroneo, “altisti, Marconi, F. Severo in Can-"u- Spremembe so bile potrebne, k®r bodo ti naročniki odslej pove-7Jni s telefonsko centralo v Ul. S. jaaurizio in ne več na centralo, ki “a nahaja na glavni pošti. V ime-Vjkih, ki jih pravkar razdeljujejo, r° navedene že popravljene številka. Podobne spremembe bodo vnesli ' rtiS med naročnike v miljski' in “punski občini. Kar se tiče samega trsta pa bodo po novem še dodali 'Sem tistim številkam, ki- se prir rrPJajo s štev. 4. spredaj še eno •admico. Stare številke brez sedmi-ve bodo namreč potrebovali za nove ^ročnike, ki jih bodo povezali na t^ntralo na Greti. Tehnično h^dje SIP bo izvršilo vse omen jeli® spremembe v noči zadnje dni tebruarja.
V Miljah, kjer imajo zdaj petšte-nena telefonska števila, bodo do-rhj nova števila po šest številk. S se bo število naročnikov v tem kraju lahko povečalo na deset tisoč. Sfnanjim številkam bodo namreč »oo 1 za Prvima dvema številkama J*8* enico, v Dolini pa bodo spre-jnanili telefonska števila tako, da ® ne bodo več pričenjala s številkami 978 kakor doslej, temveč s ktaviikami 2281
ka mednarodne telefonske pozi-® bo odslej za tržaško pokrajino poslovala telefonska številka 15. To irr v 0 do namreč treba zavrteti, 5“. bomo želel i vzpostavi ti medna-Jkmo zvezo ali pojasnila v zvezi z /'®dnarodnim telefonskim omrež-bJm' Tako do številka 14, ki je do-‘eJ služila tudi za mednarodne odslej služila le za medkra-h-171? telefonske pozive. Kdor bo da ga telefon zbudi ob dolo-, =ni url, bo moral zavrteti števil-N4, za morebitna popravila na Db v,atern ^ratu ali na omrežju r* oo treba po novem zavrteti šte-uko 182 za normalne aparate, (to s® za navadne ali dupleks aparate ]L2a javne aparate), ali številko za posebne aparate, t.j. za anjse centrale ali drugačne apa-ham 56 uPoradlJ&J° v posebne
severni Italiji, s tem pa bi odprli itrne gradnje pri nas na Goriškem pot ne le turistom in blagu iz teh | na splošno nismo imeli, ker nismo
predelov, temveč tudi iz bavarske ga dela ZS Nemčije, kjer je zlasti veliko zanimanje za naš Jadran. Torej ima tudi povezava z Gorico svoje prednosti, četudi je razdalja
doživeli tolikšnega gospodarskega razmaha kot v nekaterih drugih italijanskih pokrajinah.
Ko se je predavateljica vprašala, kakšne rezultate pričakujemo od
Predlog
oj> za večje prispevke iz krožnega sklada
. Tiskovni urad Krščanske d.emo-- racije sporoča, da je komisija za Pance In zaklad pri poslanski „7°rPlci v bistvu odobrila zakonski , anutek, ki ga je predložila vlada, vzporedni predlog parlamentar-®v Belcija in Bologne, s katerim j® Predvideva povečanje finančne azpaložljivoatl krožnega sklada za f“sPodarske pobude na Tržaškem 1" Goriškem, za 20 milijard. Da “stane popolnoma pravomočen, se ®a. zakon zdaj izglasovati še na •fJnik volitvah v pristojni komisiji, t ° glasovanje Je potrebno zaradi *a> ker je relator zakonskega
osnutka Salvi na pobudo tržaških krogov predlagal popravek v zakonskem besedilu. Po tem popravku naj bi krožni sklad odslej ne dovoljeval finančnih posegov le do 50 odst. novih pobud kakor doslej, temveč naj bi jih lahko finansiral do maksimalne meje 70 odst. Tako bo sklad lahko uspešneje pomagal zlasti novim industrijskim pobudam na obeh področjih. Po sprejetju popravka, sta potrebna za uveljavitev zakona le še formalen pristanek komisije za proračun in pristanek komisije za finance in zaklad. Kot poročajo iz Rima, bosta oba pristanka verjetno izglasovana v prihodnjih nekaj tednih.
Sija mladinske konzulte
-Mladinska kohžufta: se bo" 'sestala na redni seii v dvorani občinskega svete “ v ponedeljek 12. februarja ob 19.30. Na dnevnem redu je imenovanje izvršnega odbora in članov študijskih komisij.
Žalosten konec
mladega istrskega fanta
Nesrečen konec Je napravil včeraj 22-letni Benjamin Cah, ki je stanoval v Istrski ulici 14. Neka ženska ga je včeraj zjutraj našla obešenega v ljudskem vrtu v Ul. Rivalto. Cah je visel mrtev z enega od dreves vrta, pod njegovimi nogami pa je bil prevrnjen stol, ki si ga je nesrečnik verjetno prinesel z doma. Policija, ki je pritekla na kraj nesreče, je v žepu njegovega suknjiča našla pismo, v katerem je Cah napisal, da raje napravi samomor, kot da bi moral umreti od lakote.
Cah je bil doma iz Pridvora pri Kopru, kjer stanuje njegova mati. Skoraj dve leti je bil zaposlen pri podjetju Tomos v Kopru, približno pred enim letom pa je zapustil službo in se preselil v Trst, kjer si je najel sobico v Istrski ulici. Bil je zelo redkobeseden in vase zaprt. Njegovi sostanovalci ga sploh niso poznali, čeprav je tam stanoval že več časa, ker ni govoril z nikomer, celo pozdravljal ni, če je koga srečal na stopnicah. Zelo verjetno je bil tudi živčno bolan, kar ga je, poleg gmotnih težav, pripravilo do tega, da sl je Izbral tako strašno smrt. V teku je preiskava, ki jo vodijo karabinjerji.
Vinjen je trčil z avtom
v policijski avto
Veliko smolo je imel v ponedeljek zvečer 59-letni Enrico Forghie-ri, stanujoč v Ul. Galleria 10. Potem ko je prebredel nekaj gostiln in se ga pošteno nalezel, je okrog 20.30 stopil v svoj fiat 1100 in se odpeljal proti domu. Toda ravno pred vhodom kvesture v Ul. Tea-tro Romano, je zaradi vinjenosti izgubil kontrolo nad avtom in trčil v avto «giulia» Letečega oddelka, ki je bila tam parkirana. Iz kvesture so seveda takoj pritekli a-genti, ki so kaj kmalu ugotovili, da je bil Forghieri popolnoma pijan. Zato so ga aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in šofiranja v vinjenem stanju.
na naši stran: daljša in bi bili za-j urbanističnih načrtov, je odgovorite tudi stroški večji. Vse to je po- jai da se hoče z njihovo izdelavo temtakem odvisno od aranžmajev! racionaln0 izkoristiti ves javni pro-’ 'tahJanškimi partnerji.*	stor za potrebe šolskih in stan0.
vanjskih gradenj, za potrebe kmetijske proizvodnje itd. Hoče se skratka ustvariti ravnotežje med posameznimi masami in površinami ter napraviti življenje v teh naseljih čimbolj prijetno.
Novi zakon predvideva, da morajo v tem letu vse občinske uprave izdelati splošni regulacijski načrt ali pa morajo izdelati gradbeni pravilnik skupno z gradbenim programom. Splošni regulacijski načrt zadeva samo tri velike občine v naši pokrajini, in sicer Gorico, Tržič in Gradež, ki ga že imajo.
Sovodnje moremo prav tako prišteti med občine, ki že imajo urbanistični načn. saj je v tesni zvezi z Gorico zavoljo skupnih urbanističnih vprašanj, ki zadevajo industrijsko cono. Tako ostaja na Go-rišketn samo 17 manjših občin, ki bodo morale izdelati gradbeni” pra-
Obračuu 8-mesečn«ga delovanja službe za hitro cestno pomoč
V osmih mesecih je bilo v Fur-laniji-Julijski krajini 1.500 posegov in v samem januarju letos 200 posegov: to je znatni obračun službe hitre cestne pomoči, ki so jo ustanovili na pobudo odbornika za zdravstvo dr. Nardinija na podlagi zakona št. 19 od 10. avgusta 1966. Seveda je žalostno, da tako narašča število cestnil nesreč, po drugi strani pa je razveseljivo, da hitro deluje služba cestne pomoči. Takojšnja pomoč je gotovo rešila precej življenj in preprečila razne stalne pohabe.
Te podatka, je pavedel v govoru, ki ga je imel včeraj na konferenci v Vidmu odbornik Nardini, ki je zlasti poudaril uspešno sodelovanje bolnišnic. J4ar se samih nesreč tiče, je bila Italija leta 1965 na šestem mestu, leta 1961 pa na tretjem. Zaradi nesreč na cestah umre več ljudi kot zaradi raznih bolezni.
Na cestah v aezeli so postavili 1.200 tabel z označbo raznih reševalnih postaj, in njihovih telefonskih številk toda mnogo ljudi še ne ve, kaj te table pomenijo. Zaradi tega bo potrebna posebna kampanja v ta namen in odborni-štvo je že poskrbelo za razdelitev propagandnega materiala. V kratkem bodo opremili rešilne vozove tudi z radiotelefonom, po katerem bodo lahko prosili bolničarji zdravnike v bolnišnicah za navodila v raznih primerih, zdravniki pa jim ta navodila dajali. Dr. Nardini je obravnaval v svojem govoru še razna vprašanja ter na koncu dejal, da hi morali ustanoviti v naši deželi tudi travmatološki center
Sindikalno zborovanj« v Miljah
vilnik in gradbeni program. Te občine bodo morale narediti zemljevide v razmerju 1:5000, s katerih bo mogel vsak zemljiški lastnik razbrati, kakšnemu namenu bo služilo njegovo zemljišče.
Predavateljica je posvetila precejšnjo pozomos1 ohranitvi zgodovinskih poslopij ali naselij, ki imajo skupno karakteristiko. Tako so na primer zaščitena poslopja, ki imajo kakšne značilnosti, morda tudi samo vrata in okna, če so bila zgrajena pred letom 1860. Zanje je potrebno izdelati poseben podroben načrt. V naši pokrajini sodi samo Gradiška s svojim obzidjem in nekaterimi zgradbami znotraj obzidja v okvir zakonskih predpisov o ohranjanju zgodovinsko pomembnih zgradb.
Predavateljica arhitektinja Luisa Codellia je ob koncu obsežno govorila o »urbanističnih standardih*, ki jih vsebuje ministrski dekret, katerega objava je predvidena za konec tega meseca. Ti standardi govorijo o razmerju med gradbenimi volumni in zelenimi površinami, o cestnem omrežju, javnih zgradbah in rezidenčnih središčih, parkiriščih in podobno. S takšno ureditvijo izgradnje novih naselij se hoče preprečiti širjenje naselij v obliki šahovnice, pri katerem se’ ne upoštevajo potrebe po širših glavnih poteh in ožjih dohodih k stanovanjskim hišam ampak so vse ulice enako široke
Ob koncu se je razvila dokaj živahna diskusija, v kateri so prisotni poudarili pravilnost orientacije tako imenovanega zakona «ponte», da bi prisilili krajevne u-prave sestaviti v roku enega leta urbanistične načrte ali gradbene pravilnike z gradbenimi programi, vendar pa so poudarili težave, ki jih bodo krajevne uprave imele pri izvajanju zakona, ker nimajo na voljo dovoli denarnih sredstev.
Desklah proti odbojkarjem iz Kanala, bo danes nastopila tudi v Novi Gorici proti domači odbojkarski ekipi. Tekma bo v telovadnici v Novi Gorici z začetkom oh 19. uri.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 11. februarja ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
Program:
1.	S’avnostni govor podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina;
2.	Nastop pevskih zborov z Goriškega: «Kras» — Dol-Poljane, »Oton Župančič* — štandrež, »Jezero* — Doberdob, »Srečko Kosovel* — Ronke;
3.	Nastop članov Glasbene matice iz Trsta;
4.	Nastop članov Slovenskega gledališča iz Trsta
Vstopnina: sedeži 300 lir, za dijake 200 lir; stojišča za dijake 100 Ur.
Sedeži se lahko rezervirajo na sedežu SPZ, tel. 24-95. tel 24-95.
AVTOBUSNI PREVOZ NA PREŠERNOVO PROSLAVO
Na Prešernovo proslavo oosta iz Laškega ter s Krasa peljala v Gorico dva avtobusa, da bi se ju poslužiU nastopajoči in udeleženci proslave. Prvi avtobus bo odpeljal Iz Ronk (gostilna AUa Rocca) ob 14.30 ter se bo ustavil na trgu v Doberdobu, pri Bonetih in na Palkišču. Drugi avtobus bo ob 14.30 odpeljal z Vrha ter se bo ustavil na Poljanah in pri Devetakih. Pevci prevoza ne bodo plačaU, udeleženci proslave iz Ronk pa bodo plačaU za prevoz in vstopnico po 500 Ur, iz ostaUh krajev pa po 400 Ur.
Po predstavi bosta avtobusa odpeljala potnike na njihove domove.
Prešernov večer jutri v Novi Gorici
Jutri zvečer ob 7.30 bo Zveza kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica priredila Prešernov večer, ki bo posvečen poeziji. Svoje pesmi bodo brali Zlobec in Košuta ter dva domača pesnika. Nastopil bo tudi Goriški oktet. Prireditev bo v klubskih prostorih v sodni palači.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiimiimiiMiiiiiiinniuiiimmiiiuiiiiiiiiiinuuimuiiHniiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiniiiiiiimiiiitiiiiiiiMiiiiin
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Na posvetu županov o šolstvu so pozabili da je za uspeh potreben pouk v materinščini
Tudi na tem področju manjši obmejni promet V Grmeku potrebujejo deželni prispevek za ceste
Češki odbojkarji danes v Novi Gorici
Odbojtaržka ekipa Slovan iz Bratislave, ki je sinoči nastopila v
!iiiiiimiiiMiimtiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii|iiji|uj!iiiH|tmiiii|||||||imiimil|m,ll|ll,,|,,|,,
VESTI IZ SOVODENJ
Občinski svet je odobril 100 tisoč lir za potresence
V soboto nastopi službo novi občinski tajnik
Nova delavska zbornica v Miljah prireja drevi ob 19.30 v dvorani G.
Verdi javno zborovanje o sindikalnem položaju ter o sindikalnem gi- ____________ ^________________________
banju v .dnosu na gospodarski po-1 bolniške stroške, ki so jih imeU ob lozaj, na dramatično skrčenje za- bolezni v bolnišnici; občinskega u-poshtve ter na stečaj ladjedelnice radnika Danila Žigona pa so po-
staviU v stalen a izreden stalež
Občinski svet sovodenjske občine je imel preteklo soboto sejo, na kateri so svetovalci odobrili vse predloge in točke, ki so biU na dnevnem redu. Poleg tega so odo-briU tudi pomoč potresencem na SiciUji, čeprav ta točka ni bila vključena v dnevni red. Ker so že pri prejšnji povodnji določiU pomoč ponesrečencem v znesku 100 tisoč lir, so enako vsoto odobriU sedaj na predlog župana tudi za potrošnike.
Kar se drugih točk tiče naj povemo, da so odobriU pooblastilo županu za podpis dokumentov o oprostitvi obvez vojaških služnosti; nekaterim prosilcem so odpisali
Felszegy
Govorila bosta glavni tajnik No-
občinskih uradnikov. Na seji so se
ve DZ-CGIL Arturo Calabria in taj-1 pogovorili tudi o nekaterih drugih
trgovina čevljev
ALTA MODA
TRST, UL. G. GALLINA i - TEL. 31822
IMA TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV -OB TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI
~ ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK - NOVEJŠI MODELI
li IN« «1 KIS* F BON Eli
Predvaja danes, 8. t. m., Technicol
chnlcolor film:
s pričetkom ob 19.30 pustolovski
ROSE ROSSE PER ANGELICA
Igrajo-	(Rdeče vrtnice za Angeliko)
jACQUES PERRIN, RAFFAELA CARRA' in CARLES ESTRADA
nik FIOM-CGIL Giuseppe Burlo.
V deželnem svetu bodo danes predložili petletni program
Na današnji seji deželnega sveta bo deželni odbor uradno predložil svetu osnutek programa gospodarskega in socialnega razvoja v Fur-laniji-Julijski krajini za petletje 1966-1970. Dokument bo orisal odbornik Stopper, deželni svet pa bo o njem razpravljal in ga odobril. Gre za zadnjo fazo dolgega postopka pri pripravljanju programa, ki bo po odobritvi osnovni dokument za politiko razvoja v naši deželi. Deželni odbor je s predlo žitvijo tega programa izpolni tudi eno izmed glavnih točk svojega po-Utičnega programa. Njegov bistveni namen je izločiti neravnovesja v dežeU sami ter približati povprečni dohodek in zaposUtev v naši dežeU dohodku in zaposlitvi v drugih gospodarsko bolj razvitih
deželah. ------------
NALEZLJIVE BOLEZNI
Sanitarna služba tržaške občine javlja, da so v razdobju od 29. januarja do 4. februarja letos zabeležili 11 primerov škrlatinke, en primer tifoidne mrzlice, 4 primere ošpic, 18 primerov noric, 3 primere epidemične priušesne slinavke 1 primer rdečk. 2 primera garij 1 primer akutnega sklepnega revmatizma in 3 primere gripe.
Državni živinozdravnik na pro-seški postaji je zavrnil pošiljko 11.600 kg zmrznjenega govejega mesa jugoslovanskega izvora in tovornjak zmrznjenih jajčnih rumenjakov bolgarskega izvora. V obeh primerih je funkcionar menda zasledil nekaj nepravilnosti v sprem ni dokumentaciji.
občinskih zadevah, ki niso bile na dnevnem redu.
Omenimo naj še, da je bila to zadnja seja občinskega sveta z dosedanjim tajnikom dr. Oresto. V soboto bo namreč nastopil službo novi tajnik dr. Stefan Bukovec, ki je bil imenovan za tajnika v So-vodnjah in Števerjanu prejšnji teden s prefektumim odlokom.
Sinoči je imel sejo tudi občinski odbor, ki je proučil nekaj zadev upravnega značaja.
Podjetje Matiroli, ki mu je bila poverjena ureditev in asfaltiranje ceste iz Rubij na Vrh, je po daljšem presledku končno za silo uredilo tudi začetek ceste na odcepu iz Rubij; vendar tega kosa ceste še niso asfaltirali in Vrhovci upajo, da se bo to v kratkem zgodilo Sedaj bo treba misliti še na razširitev ceste, da se bosta lahko povsod srečali dve vozili, kar sedaj ni mogoče. Tudi za to delo ima menda občinska uprava že žago tovljena sredstva.
kulteta za gospodarske vede po navodilih občinske uprave. Tržaški znanstveniki so zbrali vse podatke, ki zadevajo gospodarski razvoj Tržiča in njegove okolice, obdelali so dejavnost najrazličnejših sektorjev, preučili razne vplive ter na osnovi zbranih podatkov sestavili poseben dokument, ki naj nakaže razvojne poti v okviru deželnega in vsedržavnega programiranja. Na današnji pripravljalni sestanek gospodarske konference so povabili okoli 80 oseb, med katerimi so občinski svetovalci, zastopniki Tržiča v pokrajinskih in deželnih organih, gospodarski operaterji, voditelji podjetij, zastopniki strank, sindikatov konzorcijev, šol itd.
Pred dnevi so se na županstvu v št, Lenartu sestali župani šestih občin iz Nadiških dolbi in župan občine Praprotno z deželnim odbornikom za šolstvo dr. Giustom. Prisotna sta bila tudi deželni svetovalec Giacomo Romano in pokrajinski svetovalec Romano Specco-gna.
Na sestanku so obravnavali položaj osnovnega in srednjega šolstva v teh občinah in ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti na tem področju, v okviru petletnega deželnega načrta. Med drugim so go vorili o umetnosti, da bi se v teh občinah združili otroški vrtci, o-snovne in srednje šole v nekak" šolske centre; da bi tako odpomo-gli pomanjkanju učencev, ki ga je opaziti po nekaterih šolah. Tako so predlagali, naj bi uredili taka šolska središča po tistih krajih, kjer imajo sedež občine, ter naj bi izboljšali prevozno službo za otroke iz drugih vasi in zaselkov, ki bi se vozili v tak center v šolo. Poskrbeti bi bilo treba tudi za brezplačno razdelitev knjig in za primerne prisDevke za prevoz.
Med diskusijo so tudi ugotovili, da naj bi višjo srednjo šolo ln strokovno šolo združili v istem poslopju. S primernimi prispevki naj bi izboljšali že obstoječo tako šolo v špetru. Deželni odbornik Giust je obljubil, da bodo upoštevali stavljene predloge pri novi deželni zakonodaji za šolstvo.
Iz tega, kar smo napisali o debati na tem sestanku, je razvidno, da so za šolstvo v Beneški Sloveniji pozabili na tisto, kar bi bilo za učne uspehe najvažnejše. ((Pozabili« so namreč na dejstvo, da je tu še vedno onemogočen pouk otrok v njihovem materinem, se pravi slovenskem jeziku, saj so vsi priznani pedagogi edini v tem, da mora biti primerni pouk v jeziku otroka in njegovih staršev, če nočemo doseči najboljši uspeh in ustvariti pravo podlago pri otroku za življenje ali za nadaljnji študil
Priprave v Tržiču na gospodarsko konferenco
Danes popoldne se bo univerzitetni profesor Ercole Calcaterra s svojimi sodelavci sestal v Palazzet-to Veneto s predstavniki družbenega in gospodarskega življenja v Tržiču, da se pogovori o pripravah za gospodarsko konferenco, ki bo predvidoma v polovici meseca marca. Današnji sestanek v občinski sejni dvorani, ki bo ob 18 uri, bo univerzitetnemu profe-
INTERPELACIJA PREDSEDNIKU POKRAJINE
Povišek v vrtcih ONATRC neupravičen in neutemeljen
Pokrajinska svetovalca KPI Maria Tomadin in Enzo Menichino sta poslala včeraj predsedniku pokrajinske uprave Chientarolliju pis-. mo v zadevi poviška šolnine odnosno vzdrževalnice po otroških vrtcih ONAIRC na Goriškem.
V	pismu najprej ugotavljata da je vodstvo te ustanove že lani povišalo mesečni prispevek, ki ga morajo plačati starši za svoje o-troke, ki jih imajo v njenih vrtcih, od 2000 na 3000 lir, letos pa so ponovno povišali ta prispevek na 3500 lir mesečno.
Ugotovljeno je, da je ta prispe vek različen ne samo od pokrajine do pokrajine, ampak celo od občine do občine, čeprav gre povsod za isto ustanovo. Dejansko morajo po nekaterih občinah videmske pokrajine starši plačevati tudi do 5000 lir mesečno, po drugi strani na je na Tržaškem še vedno v velja vi predlanska kvota, se pravi po 2000 lir mesečno. V nekaterih občinah na Tržaškem, kot v Miljah, Dolini in Repentabru pa po izjavah samega vodstva ONAIRC sploh nikoli po vojni niso starši nič prispevali za stroške.
Ker so otroški vrtci osnovne socialne važnosti v moderni človeški družbi, bi morali biti brezplačni in odprti za vse otroke.
V	pismu se poudarja nadalje, da ONAIRC prejema precejšnji
sorju na tržaškem vseučilišču Cal- j državni prispevek, poleg tega pa caterri služil zato, da prikaže ob-1 še prispevke dežele in občin. Zato sežno delo, ki ga je opravila fa- kadar zahteva še nove poviške in
žrtve od staršev, bi moral prej vsaj predložiti obračun, kam m kako so potrošili prejet denar. O-troške vrtnarice, ki so še vedno zelo slabo plačane, so morale celo stavkati, da so prejele neznaten povišek, pa tudi drugo osebje se pritožuje, da ima zelo nizke plače in je poleg tega preobremenjeno z delom.
Ker je velika večina prebivalstva na Goriškem zaradi gospodar ske krize v težkem položaju, je za marsikoga tako breme preveliko m zato naj bi pokrajina odvzela potrebne korake pri ustanovi ONAIRC da odstopi od svoje namere za ponovni povišek.
Zadeva zanima tudi številne slovenske starše, katerih otroci obi skujejo vrtce te ustanove v Pod-gori, Pevmi, Standrežu ter po vrt cih sovodenjske in doberdobske občine.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna D'UDINE, Trg S Francesco 5, tel. 21-24.
TR2IC
Danes ves dan m ponoči je od prta lekarna ((Centrale« — dr. Fitz in Enneri« - Trg republike 23 -Tel 72341.
RONKE
Ves dan ln ponoči je odprta le j kama «AU'Angelo» dr Olivetti, Ul Roma 23 - tel. 72-393.
Toda na to uho prizadeti krogi ne slišijo ln bo treba še vpiti preden bodo tudi oni čuli.
Obmejni promet s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji je tudi na čedadskem mejnem področju nekaj padel v preteklem januarju. Po podatkih obmejne policije v Čedadu je šlo v tem mesecu na drugo stran 32.697 ljudi; od tega je bilo 21.599 italijanskih držav ljanov s prepustnicami ln 10.960 Jugoslovanov. Z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 58 italijanskih in 80 jugoslovanskih državlja nov.
Največ ljudi je prešlo mejo na prehodu pri Stupici in sicer 30902; po drugih prehodih je bil promet naslednji: Učeja 598, Prosnid 405, Mišček 265rCepletišče 488, in 39 v Solarjih pri Dreki.
Župan občine Grmek Zufferli je bil na sedežu deželne uprave v Trstu, kjer je imel razgovor z
odbornikom za javna dela Ma-suttom. Ob tej priliki je odborniku predočil njuno potrebo deželnega prispevka za ureditev nekaterih občinskih cest. Med drugimi bi morali čimprej popraviti in urediti cesto na Kum, cesto proti Zabrdu in ono ki pelje iz Klodiča v Zelin.
Globe mestnih stražnikov v mesecu januarju
Mestni stražniki v Gorici so v preteklem januarju odredili 216 glob za razne prekrške. Največ jih je bilo za prekrške cestnega pravilnika, in sicer 207; štiri globe so bile za prekrške mestnega pravilnika, 4 za gradbene in 1 za prekrške reklamnega pravilnika.
Mestni konjederec je v istem mesecu polovil 21 psov, ki so se klatili okrog brez nadzorstva
lliluiiiiiitiumimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiMiiimiitiiiimiiiiiMimiM
V NEDELJO SPLAVITEV V ITALCANTIERI
Modernizacija obratov bo zaključena spomladi
Posojilo 6 milijard lir za nadaljnjo okrepitev ladjedelnice
Minister za trgovinsko mornarico Lorenzo Natali bo v nedeljo do. poldne zastopal vlado pri splavitvi 102.000-tonske ladje «Rivalta», ki jo gradijo v Italcantieri v Tržiču. Ob tej priliki si bo v družbi predsednika Italcantieri dr. Gaetana Cortesija ogledal ladjedelniške obrate, med temi zlasti novi dok, ki ga bodo verjetno zgradili do spomladi, v katerem bo moč spla viti ladje z nosilnostjo 300.000 ton. Ogledal si bo tudi delavnico, ki jo gradijo v neposredni bližini doka, v kateri bodo gradili velike sestavljene ladijske dele ter jih montirali na plovni objekt. Z modernizacijo obratov in proizvodnega postopka bo mogoče izredno pospešiti gradnjo ladij velikank. Postopek za modernizacijo tovarne bo pospešil najem posojila 6.250.000 milijonov lir pri Evropski investicijski banki. Vest o sklenitvi sporazuma za najem novega posojila je včeraj objavilo vodstvo Italcantieri.
»Rivalta« bo služila za prevoz suhih tovorov in petroleja Naročila jo Je družba Italnavi iz Genove. Ladja je dolga 260 m, široka 38,93, na mostu pa visoka 20,70 Pri polnem tovoru jo bo fiatov motor poganjal z brzino 17 vozlov na uro.
Bolničarji zahtevajo podpis delovne pogodbe
Dne 3. t.m m moral Diti v Rimu sestanek predstavnikov sindi kalnih organizacij z ministri za zdravstvo in delo. da bi ob tej priliki podpisali novo delovno pogodbo. Sestanek Je bil v zadnjem trenutku preklican, ker menda namerava minister za delo postavni še nove pogoje, ki bi postahsat. položaj uslužbencev po bolnišnicah Zato so sindikalne organizacije poslale predsedniku vlade Moru protestno brzojavko in izražajo svojo pripravljenost, da bodo za Ceni ponovno s stavkovnim gibanjem, če do 11. februarja spora zum ne bo podpisan
diiašl« ~
Smučarske tekme ENAL v Kanalski dolini
Smučarski klub Enal iz Gorioe bo organiziral za nedeljo 18 t.m. smučarske tekme v Kanalski dolini. Udeležijo se Jih lahko mladinci in mladinke letnikov 1953 do 1956
Prvi iz moške in ženske kategorije se bodo lahko brezplačno udeležili zaključnih vsedržavnih tekem, ki bodo od 1. do 3 marca v Rocca-raso.	'
Tekmovanje bo v Ovčji vasi, vpi-sovanje do 16. februarja je brezplačno na sedežu Enal v Gonci, Korzo Verdi 115 Ob tej priliki organizira Enal tudi avtobusni izlet v Ovčjo vas in Trbiž Vožnja stane po 1000 lir.
(•ur Iva
CORSO. 17.15—22:	«1 giorm del-
l’ira», L van Klel m G Gemma. Italijanski kinemaskope v barvah, mladini pod 14 letom pre povedan.
MODERNJSSIMO. 16 45 —22.	«11
massacro del giorno di San Valentino«, Jason Robarcls m j«an Hale, ameriški barvni k:nema-skopski film, prepovedan mladini pod 14 letom
CENTRALE. 17-2)30 .(Hitimo oa-zooka tuona« J Pavne m M. Freeman Ameriški film
V1TTOHIA 17.30—21 «i)ottoi 2i-vago.i. Omar Sharit m Geraidi-ne Chaplin Ameriški kinema skope v barvah
/ rzic
AZZIKKO. 17.30-22: .(Sinloma per due spie«. D Palmer m B Less, v barvan
E\CELS10K. 16—22. ((Thompson i890», G. Mitcheli. Barvni film
PRINCIPE 17 30-22 .(1'uomo or-goglio e la vendetta«, Tina Au-mont, kinemaskopski barvni film.
Hun k<
RJO. 19—21.30: «Gli spietati«, Ga-ry Cooper in Richard VVidmark. v kinemaskopu in barvah.
Letošnja prva olimpijska kolajna Franco Nones
PRVI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
Presenečenje na 30 km v Autransu: zlata kolajna za Italijana Franca Nonesa
Norvežan Odd Martinsen na 2., bivši olimpijski prvak Finec Maentyranla na 3. mestu
AUTRANS, 7. — Franco Nones je danes prinesel Italiji najbolj prenesetljivo zmago vseh časov: v teku na 30 km je osvojil v ostri borbi s predstavniki severnih dežel, zlato kolajno. Italijan, član finančne straže, kjer služi kot vicebrigadir, je tako v svojem 27. letu kronal vse dosedanje tiho delo in priprave ter dosegel za atlete najdražje odličje.
Nones se je zavedel možnosti zmage že pri petem km, ko je z neverjetno lahkoto dohitel in prehitel ter pustil za seboj dva atle-
.............................
VERMELJAN - S0V0DNJE 4:1
Zopet katastrofa
Zelo pristranski sodnik ■ Edi Devetak, novi trener enajsterice
SOVODNJE:	Stanzani, Kuzmin,
Devetak R„ Čeme, Petejan J., Fer-folja B., Gulin, Dužman, Ferfolja A., Marinič in Cijak.
Polni volje in željni zmage so Sovodenjci stekli na igrišče. 2e od prvih trenutkov je kazalo, da bodo tokrat vrnili nasprotniku poraz, ki so jim ga zadali v prvem srečanju. In res so v začetku 17’ p. p. Sovodenjci povedli s Ferfo-ljo A., ki je zaključil lepo akcijo. Vendar smo že prej opazili prve znake pristranskega sojenja. Zato lahko rečemo, da je sodnik večkrat ustavil napade Sovodenjcev, ki so bili povsem pravilni; kar naprej je piskal off-side Ferfolji, Mariniču ter Gulinu. V prvem polčasu sta si bili ekipi sorazmerno enaki, lahko rečemo, da so bili gostje nekoliko živčni in zato nekoliko grobi, medtem ko so se Sovodenjci lepo borili v obrambi, kajti v napad jim je sodnik večinoma branil: Ferfolji je prisodil -kar 12 off-side, od katerih le 3 po 1 pravici.
V drugem polčasu so Sovodenjci spet lepo mimo zaigrali, gostje pa so napeli vse sile. Že v 10’ so pogodili stativo. V 17’ d. p. je vratar Stanzani lepo ubranil. Ko je hotel vreči žogo nazaj v polje, mu je napadalec branil, vendar mu je uspelo. Tokrat pa sodnik prisodil, kazen čeprav niso potekle niti 3 sekunde od 4 predpisanih. Gostje izenačijo:	večinoma
igralcev Sovodenj je na beli črti vrat; vratar se požene na žogo, ta najde prostor nad njim, saj razdalje je bilo le borih 4 m do vrat. Kar se tiče off-sidov se tokrat sodnik popolnoma spreobrne. Dva igralca Vermeljana pričakuje- j ta žogo dobrih 5 m v off-sidu; i žogo dobita in nemoteno realizi- | rata. Sodnik prizna gol. Ni bilo kaj protestirati, saj sodniku se ne pride doživega. Po tem golu je Sovodenjcem popolnoma padla morala. Da omenimo še tretji gol. Na levi prodre levo krilo, ki poda v sredino pred vrata, popolna zmešnjava, od tu igralcu Vermeljana, ki je v off-sidu, ki strelja in realizira. Sovodenjci se vdajo v usodo. Gostje v vodstvu ter v popolni podpori sodnika dosežejo še četrti gol. Stanje ob koncu tekme 4:1 za goste.
Spet sodniK zapravi tekmo, točke ter precej morale Sovodenjcem. Gotovi smo, da bi Sovodenjci v drugem polčasu še bolje zaigrali ter visoko zmagali, kajti igro so začeli z dobro voljo in športno.
Vendar kljub vsem krivicam, ki so zagrenile igralcem ter simpatizerjem dušo, je dospela vesela novica. Vodstvo je poskrbelo ekipi novega trenerja, ki je nekoč že igrai v Sovodnjah, sedaj stanuje v Novi Gorici ter trenira tamkajšnje moštvo. Trener Edi Devetak je v nedeljo prisostvoval tekmi in po tej izrazil svoje mnenje: «Borili ste se kot levi« — je dejal igralcem — »včasih pa tudi kot levi brez glave. Vendar pokazali ste dovolj srčnosti ter volje!« Na vprašanje o tekmi in kaj misli o
ekipi, je rekel, da sta si ekipi v tekmi bili enaki, lahko Sovodenjci nekoliko boljši. Vendar je lepo tekmo zapravil sodnik z zelo pristranskim sojenjem. O ekipi je re. kel, da je boljša, kot so mu jo orisali. Zelo graja vse očitke, ki jih imajo igralci med seboj, ter tiste, ki jih nekateri od vodstva imajo do igralcev. Želi od igralcev najboljšega sožitja. Hoče resnost ter borbenost bodisi na treningu kot na tekmi. Rekel je tudi, da vsem igralcem primanjkuje kondicije, brez katere ne morejo doseči popolne uporabe svoje tehnike. Trening bo dvakrat na teden in sicer ob sredah in petkih ob 18. uri.
K. B.
ta, ki sta spadala med favorite, in sicer Šveda Larssona in Norvežana Eggena. Od tedaj naprej je Nones mimo, a z neverjetno elastičnimi koraki nadaljeval pot, ki jo je zmagoslavno zaključil na cilju na vrhu razpredelnice.
Italijan je vodil že pri prvem krogu, ko je imel za seboj 10 km. Njegov najnevarnejši tekmec Ma-entyranta je imel tedaj 29” zamude, a med 10 in 20 km je Finec ostreje potegnil in silovito napadel Italijana. Ta se ni predal malodušnosti, temveč je vztrajal v svoji akciji in čeprav mu je Ma-entyranta odščipnil nekaj dragocenih sekund in se mu približal na 4”10/100, je Nones vendarle zmagal. Finec pa je svoj napor drago plačal, ker je Norvežan Odd Martinsen osvojil srebrno in prepustil zmagovalcu zadnje olimpiade le bronasto nagrado.
Sploh se lahko reče, da so Italijani danes praznovali izredno zmago: predvsem se je prvič zgodilo, da je Srednjeevropejec premagal tekmece s severa, drugič pa je tudi Gialio De Florian presenetil z izrednim petim mestom. Boljše uvrstitve si Italijani sploh niso mogii nadejati, saj je bilo znano, da takega uspeha ni pričakoval niti največji opcin;'st. Po silovitem začetku Nonesa so izvedenci dvomih, da bo Italijan kos I svojemu strnnovilemu tempu. Bolj I ko se je bližal cilju, bolj je bila
Danes govorimo o...
• Pred več leti smo bili priča dolgim debatam v zvezi s proseškim Primorjem: federacija, sodniki, druge ekipe:	vsi
so postrani gledali na moštvo, ki je povzelo ime po društvu, ki je bilo nekoč «nacionalistično» in še marsikaj drugega. Po velikih naporih so proseški nogometaši premostili vse težave in že nekaj let nastopajo brez incidentov. — Seveda, to so bila povojna leta, ko so bili duhovi razgreti. Sedaj se take stvari ne dogajajo več, — bi rekel kdo. Vendar bi se pri taki trditvi lahko zmotil.
FISI ALI NE FISI?
«FISI ali ne FISI, to je sedaj vprašanje«, bi se lahko temu reklo s Shakespearovimi besedami. Pa začnimo od začetka:
Pred več leti je Slovensko planinsko društvo iz Trsta začelo z organizacijo smučarskih tekem. Ta šport pa se je zelo naglo razvijal in so voditelji tega društva začeli proučevati možnost, da bi se včlanili v smučarsko federacijo FISI (Federazione Italiana Šport Invernali). S tem bi si SPDT priborilo pravico do nastopa na uradnih tekmovanjih, poleg tega pa bi imeli člani pravico do popusta na smučarskih napravah (na primer vlečnice, žičnice itd.).
Oktobra 1966 je Planinsko društvo vložilo prošnjo na deželni odbor FISI v Vidmu. Povemo naj, da je bil društveni odbor pripravljen na kompromis in je poleg slovenskega imena v statutu navedel tudi italijansko ime: Associazione alpina Slo-vena di Trieste. Prošnja je potem tavala iz Vidma v Trst na sedež odseka CAI XXX OTTOBRE — (morda v odobritev?) — kjer so ga nekateri nam nenaklonjeni krogi zadrževali celo leto (omenimo naj, da je nekdo od tistih gospodov resno predlagal, naj se SPDT vpiše raje v jugoslovansko zvezo!). Pozno jeseni leta 1967 je bila prošnja ponovno dostavljena odboru v Vidmu, ki jo je sprejel in poslal v Milan na sedež FISI, da bi jo tam potrdili. Prejšnji teden pa je prišlo iz Milana sporočilo, da se SPDT ne sprejme v FISI, vendar niso navedli nobenih razlogov.
To so torej dejstva. Ni jih treba komentirati. Lahko samo pristavimo, da še niso šli v pozabo nekateri sistemi, ki so jih nenaklonjene oblasti uveljavljale pri ravnanju z našo manjšino pred mnogimi leti.
Bralce obveščamo, da zapade v soboto rok za oddajo glasovnic za najboljšega športnika in najboljšo ekipo meseca.
jasna njegova premoč. To so mu priznali ob zaključku napornega teka na 30 km poraženci ir, še posebno Maentyranta, ki so ga dvignili na ramena in dopustili fotografom, da sc ga ovekovečili v tem zmagoslavnem poiozaju.
Po zmagi je Nones izjavil, da bo takoj odšel na pregled antidoping, ker ima pač čisto vest. Edine e-nergetske snovi, ki jih je Nones zaužil ob 5.30 zjutraj, ko je vstal, so bile dvoje mehko kuhanih jajc, kruh, maslo, marmelada in skodelica čaja. Zanimivo je, da je Nones dobil prav od severnjakov največ izrazov simpatije. Je bolj znan na severu kot v Italiji?
IZID TEKA NA 30 KM
1.	FRANCO NONES (It.)	1.35’38”2
2.	Odd Martinsen (Nor.)	1.36’28”9
3.	E. Maentyranta (Fin.)	1.36’55 ”9
4.	V. Voronkov (SZ)	1.37’10”8
5.	G. De Florian (It.)	1.37T2 ”9
6.	K. Laurila (Fin.)	1.37’29”8
7.	K. Oikarainen (Fin.)	1.37’34”4
8.	G. Larsson (Šved.)	1.37’48”1
9.	W. Demel (Nem.)	1.37’49 ”2
10.	A. Akentjev (SZ)	I.37’52”4
11.	Skjemstad (Norv.)	1.37’53”4
12.	Halvarsson (Šved.)	1.38’23”2
13.	Groenningen (Norv.)	1.38’26”7
14.	Vedenin (SZ)	1’38’36”1
15.	Grimmer (V. Nem.)	1.38’46”0
16.	Tiainen (Fin.)	1.38’51”1
17.	Tarakanov (SZ)	1.39’25”0
18.	Stefl (ČSSR)	1.39’25”7
19.	Klause (V. Nem.)	1.39’30”5
20.	Aavik (Šved.)	1.39’38’T
21.	Sandstroem (Šved.)	1.39’47”5
22.	Fajstavr (ČSSR)	1.40’05’T
23.	G. Stella (It.)	1.40’42”0
24.	Perina (ČSSR)	1.40’58”0
25.	F. Manfroi (It.)	1.41’11”8
GRENOBLE, 7. — Jugoslavija je v B skupini premagala v prvi tek-I mi turnirja v hokeju na ledu Ja-I ponsko s 5:1 (2:0, 0:0, 3:1). Tekma l je bila na malem zimskem stadio-| nu pred okrog 1000 gledalci. Gole I so dali Felc v 1’, Hiti v 7’, R. Smo-j lej v 44’, 48’ in 50’ za Jugoslavijo in Ito v 42’ za Japonsko. Jugoslovansko moštvo je nastopilo v po-! stavi Gale, Knez, Razinger, Rataj, Ravnik, Jug, Mlakar, Klinar, Franc Smolej, Tišler, Felc, Gojanovič, Boguljan, Roman Smolej in Be-ravs. Prihodnji nasprotnik jugoslovanske reprezentance je Avstrija. Z njo se bo Jugoslavija srečala 9. februarja ob 20.30.
Ostale tekme:
A skupina
Švedska . ZDA 4:3 (0:0, 4:2, 0:1) SZ - V.Nemči.ia 9:0 (4:0, 2:0, 3:0) B skupina
Romunija - Avstrija 3:2 (2:1, 1:1, 0:0)
UMETNO DRSANJE
| GRENOBLE, 7. — Po dveh obveznih likih v ženskem umetni-i škem drsanju je stanje naslednje:
! 1. Peggy Fleming (ZDA) 373,4 2. Gabrielle Seyfert (V.Nem.) 343 ! 3. Beatrix Schuba (Av.)	340,7
j 4. Albert Noyes (ZDA) 332,5 i 5. Hana Maškova (ČSSR) 329,4 j 6, Sally Staplefort (VB) 317,3 i 7. Zsussa Almassy (Madž.) 315,6 | 8. Patricia Dodo (VB)	315
9. Karen Magnussen (Kan.) 314 10. Kumiko Ohka (Jap.) 311,5
DANES, 8. FEBRUARJA
Grenoble — ob 7.30 — umetnostno drsanje (obvezni liki za ženske)
Villard de Lans — ob 8. uri sankanje (prva in druga vožnja moških in žensk) Chamrousse — ob 12. uri — smuk moški
Alpe d’Huez — ob 18.30 — dvosedežni bob (prva in druga vožnja)
Grenoble — hokej na ledu — ob 17.30 ČSSR . Z. Nemčija (A skupina)
ob 21. uri Kanada . Finska (A)
ob 20.30 Norveška - Francija (B)
TV prenosi
ITALIJANSKA
Prvi kanal — ob 14. uri smuk moški
Drugi kanal — ob 19.30 — dvosedežni bob (prva in druga vožnja), ob 23. uri filmski pregled)
JUGOSLOVANSKA Ob 14.45 — smuk moški, ob 20.20 — filmski pregled, ob 23. uri — dvosedežni bob.
JUTRI, 9. FEBRUARJA
Autrans — ob 9. uri — tek na 10 km ženske
Grenoble — ob 10. uri — hitrostno drsanje 500 m ženske Chamrousse — ob 12. uri — smuk ženske (non-stop) Grenoble — hokej na ledu — ob 17. uri ČSSR - Nemci-ja (A)
ob 20.30 Norveška - Francija (B)
ob 21. uri Kanada . Finska (A)
TV prenosi
ITALIJANSKA
Drugi kanal — ob 23. uri — filmski pregled
JUGOSLOVANSKA Ob 15.30 — hitrostno drsanje; ob 16.30 hokej SZ - ZDA; ob 20.20 filmski pregled
imiiiiiimiiiiiiiii
11. in 18. februarja v Črnem vrhu
II. zimskošportne igre zamejskih Slovencev
SPD Trst organizira v črnem vrhu nad Idrijo 11. in 18. februarja 1968 II. zimsko športne igre za društva in posameznik* slovenske skupnosti v zamejstvu.
SPORED T E K H M
11. februarja	18.	februarja
Slalom člani-ce	veleslalom	člani-ce
veleslalom začetniki-ce	veleslalom	naraščaj
tek na 2 km	štafeta 3x1 km
sankanje
VPISOVANJE
Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v treh disciplinah in štafeti.
Vpisovanje danes in jutri od 19. do 21. ure v Slovenskem klu* ku, Ulica Geppa 9/1.
Vpisnina 100 lir na udeleženca.
TEKMOVALNE KATEGORIJE
člani: pri članih lahko nastopa vsakdo.
Začetniki: v tej kategoriji lahko nastopa vsak rojen leta 1958, ali starejši.
Ne morejo tekmovati med začetniki:
a)	tekmovalci med člani na I. ZŠI
b)	prvi trije uvrščeni med začetniki na I. ZŠI Naraščajniki:
a)	rojeni od vključno 1954. leta do vključno leta 1956
b)	rojeni od vključno 1957. leta do vključno 1959. leta
c)	rojeni 1960. leta ali kasneje
Tekmovalci v vseh kategorijah so ločeni na ženske in moške. če na startu ne bodo vsaj trije tekmovalci v vsaki kategoriji ali dve ekipi za štafetni tek, organizator njihovih rezultatov ne bo vključil v ekipno, ne v lestvico za določitev najboljšega športnika in najboljše športnice.
* * *
SPD Trst si pridržuje pravico menjave teh pravil.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiniiiiiiumHiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiMiHuiiHniiiniHinNUUNuuNimnuniUHiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii«*«*
CHAMROUSSE, 7. — Jutri ho najbolj pričakovana panoga alpskega smučanja na zimski olimpia. di, to je moški smuk. Danes so vsi tekmeci preizkusili progo, ki je bila po mnenju Francozov »počasna«, po mnenju Avstrijcev pa dovolj hitra in nevarna. Kdor bo nepazljiv, ali ne bo v pravem trenutku zarobil, bo prav gotovo zletel na zidu, kjer se tekmovalci znajdejo v derapažu, s proge. To je danes doletelo Američana Billa Kidda, ki so ga prepeljali v Grenoble na zdravniški pregled. Poškodba na nogi ni huda, vendar dovolj, da ga jutri ne ho na startu. Jutri se bo torej videlo, če bo Killy še smučarski kralj, če bo Nenningu uspelo zmagati, ali če se bo na zmagovalnem odru predstavil nekdo, ki ni bil med favoriti.
ALPE D’HUEZ, 7. — Zaradi slabega vremena so prvi dve manche v dvosedežnem bobu odložili na jutri.
Italijanska državna prvenstva
Bor čvrsto na 3. mestu
Jutri štiri tekme ženskega juniorskega prvenstva
Borova šesterka si utrjuje vedno bolj solidno tretje mesto, ki ga trenutno zaseda na lestvici. V soboto so plavi v telovadnici Zandonai dokazali, da to uvrstitev tudi zaslužijo. Njihova igra v prvih dveh setih, ki so jih prepustiti nasprotniku, je bila zelo klavrna, zato je ■bil nastop v ostalih treh setih tembolj navdušujoč in tehnično vreden. Prišla je do izraza homogenost ekipe, dobra tehnika in predvsem premišljeno igranje, tako da je bila uspešno izkoriščena skoro vsaka žoga.
OBVESTILA
ŠD BREG
javlja, da bo danes ob 18. uri na stadionu «Prvi maj« odbojkarski
trening za mladince in člane.
* * *
SD SOKOL iz Nabrežine vabi vse člane, navijače in prijatelje, da se udeležijo sprejema, ki bo v soboto, 10. t.m. ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini, ob priliki nagrajevanja tekmovalcev, ki so se udeležili SŠI v Trstu in Memoriala «Mirko Filej« v Gorici.
lliiliiiiiiiiliiiiiilliiiniiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiii*,'l,inn*ii|iiiii,|i,*,ooiiilliiiiiimiiiiiliiiimiiiiiiii»*iiii*iiii*ii»
ZAKAJ PREMALO TEKEM Nfl NABREŽINSKEM IGRIŠČU
V	zadnjem trenutku preklitano dovoljenje
Spoštovani g. urednik	napovedal (ir, celo stavil steklenico
V	zvezi s člankom, ki ga je Vaš vina), da tekme ne bo. In res je ni list objavil 4. t.m. pod naslovom bilo. Telefonsko me je o tem obve-rOdgovor župana D. Legiše», bi ho- stila ob 13.30 uradnica nabrežinske-tel, že ker me je nabrežinski ob- ga tehničnega urada, to je ista o-činski upravite j v njem imenoval, seba, ki je prošnjo sprejela.
tudi jaz nekaj' pripomniti.	, Ne bi rad sprožil polemike, ki
Predvsem bi rad opozoril na dej- prav gotovo ne bi pripomogla k stvo, da se mora društvo, še pred- razčiščenju položaja. Imam pa še no začne pogajanja za tekme, po- precej pripomb, ki jih pa danes ne zanimati za igrišče. Ker se mi po-; bi iznesel v javnost, če bi bil na-služujemo nabrežinskega (in tudi bi brežinski župan Drago Legiša pri-hotel podčrtati da smo hvaležni ob- j pravljen, bi mu obrazložil (in z medinski upravi) sem osebno uredil ( noj bi lahko prišli tudi predstavni-
vse formalnosti tako za prijateljsko tekmo z Vesnkot za mednarodno s Taborom. Ne bi hotel se spuščati v podrobnosti, vendar bi rad dodal, da je bilo moji prošnji ugodeno, plačal sem določeno pristojbino in v prepričanju, da ni drugih zaprek, smo pri društvu uredili vse potrebno za učinkovito propagando (lepake, obvestilo v tisku. itd.). Naj pripomnim še, da je treba za mednarodne tekme poslati prošnjo v Rim in to najmanj 10 dni prej.
V soboto pred prijateljskim srečanjem s kriškim moštvom, me je | presenetila govorica, da je nekdo
ki Vesne) ustno. Zaradi boljšega
medsebojnega razumevanja, smo ___________ __________
pripravljeni porazgovoriti se z njim. j Bovoli — ‘Pagnin
Poleg zmage so slovenski atleti po dolgem času našli spet svoje zvesto občinstvo, ki jih je bodrilo skozi celotno tekmo in jim tako ključno pomagalo v zelo kočljivih trenutkih te napete in razburljive tekme.
Med borovci smo zapazili v prvih dveh setih nekako apatičnost, iz katere so se zaradi požrtvovalnosti rešili le nekateri. V nadaljevanju pa je plava šesterka dobesedno eksplodirala. Vodopivec, Jurkič in ostali so pregazili nasprotnike in jim v tretjem setu pustili le dve točki ■po vodenju do 13:0. Najbolj napet pa je bil zadnji set. Bor je stalno vodil, pri deveti točki pa je CRDA reagiral in izenačil. Prišlo je do večkratnega menjavanja servisa v veliki napetosti, kajti vsi so se zavedali, da so to odločilne točke za končno zmago. Borovci so se po dolgotrajnem boju končno «odlepiii» in zasluženo zmagali.
CRDA je po tem porazu zdrknil v lestvici navzdol. Družbo pa mu dela druga tržaška ekipa Libertas, ki je prepustila točki Roburju, ki ni nikaka sila tega prvenstva.
Tržaški gasilci so tokrat osvojili obe točki brez borbe, ker se ekipa Artigiam ni predstavila na igrišče.
Izidi enajstega kola:
‘Robur — Libertas •Ravalico — Artigiani Čelana — ‘Intrepida Bor — »CRDA
lana - Ravalico, Bovoli - Intrepid*. Libertas - Artigiani.
* * *
V A ligi moške konkurence Sie vse po starem. Novost odbojkarske nedelje je bilo srečanje za evropski naslov med italijanskim prvakom Virtus in Deportivom iz Barcelone. Zmagali so gladko italijanski prvaki in to s 3:0 (15:6, 15:4’ 15:3).
Izidi devetega kola moške A lige-Ruini — »Esercito	3:<J
Salvarani — ‘Termoshell 3:1 »Olimpia — Pagiieri	3:0
Itatia Nav. — CSI Milano 3:2 •Casadio — Ciam	3:1
Kraj in kdaj pa naj odloči župan, j kateremu se tudi oproščam, da sem Bovoli občini poslal prošnjo v italijanšči-! Ravalico ni. Vzroke pa bom ustno nave- j Bor del bolj jasno, kot bi jih v čašo- j Pagnin pišu. Tu bi samo pripomnil, da i Čelana pri nogometni zvezi ne poznajo ne cmertas Nabrežine ne Velikega Repna, tem-več le CS Aurisina in US Rupin R.,bur grande. Toliki zaradi resnice. ■ • -Predsednik NK Primorje SREČKO SEDMAK Prosek, 8. februarja
LESTVICA
3:2
3:0
3:1
3:2
3:2
LESTVICA					18
Ruini	9	9	0	27	5	
Virtus	8 8	0	24	5	16
Salvarani	9 7	2	25	11	14
B. Brummel	8 6	2	20	10	12
Olimpia	9	6	3	21	15	12 8 8 c
Casadio	9 4	5	18	18	
Italia Nav.	9	4	5	14	18	
CSI Milano	9 3	6	17	22	0 c
Ciam	9 3	6	10	21	0
Termoshell	9 2	7	10	24	4 2
Esercito	9 1	8	9	26	
Pagiieri A.	9	0	9	4	27	0
Izidi devetega kola ženske A lige• *Max Mara — Panini	3:u Fini - »Confit	3.;» Virtus — ‘Sestese	3,u					
LESTVICA
ii	11	0	33	10	22
10	9	1	28	6	18
11	8	3	28	16	16
10	6	4	23	19	12
u	6	5	21	19	12
11	5	6	19	24	10
11	4	7	20 25		8
11	2	9	14	27	4
u	2	9	12	29	4
11	1	10	7	30	*0
Max Mara	8	8	0	24 4
Fini	9	8	1	26 8
Cabassi	8	6	2	21 12
Fari Palermo	5	4	1	13 6
Pal-1. Bergamo	8	4	4	16 14
Panini	9	4	5	14 21
Cogne	8	2	6	11 21
Confit	9	2	7	12 22
Virtus	8	2	6	10 20
Sestese	8	0	8	5 24
Artigiani
* 2 točki manj zaradi 2. forfaitov.
Prihodnje kolo (10. t.m.)
Bor - Pagnin, Robur - CRDA, Ce-
16
16
12
8
8
8
4
4
4
0
V petek se bo pričelo žensko ml®' dinsko odbojkarsko prvenstvo. tem prvenstvu nastopajo šesterk* Bora, Gaje, Zarje, Brega in F®r iz Trsta.
Spored prvega dne (jutri ob uri na stadionu «Prvi maj«) je n8‘ slednji:
Bor - Zarja, Fari - Breg, Gaj* ' Bor, Zarja - Breg.
f. v.
S	GRAHAM GREENE:	I
i
Tihi Američan
*
I
Poslovenil Miroslav Ravbar
mm	^
((zal mi je, da sem vas moral prositi, da pridete,« je rekel angleško.
«Oh, ta domača policija, ničesar ne razume.« Oči so mu bile uprte na strani Les Pensees, 10) kakor da bi bil še vedno zatopljen v to žalostno snov. »Želel sem vam zastaviti nekaj vprašanj — o Pylu.»
»Rajši jih zastavite njemu.«
Obrnil se je k Phuong in jo začel ostro zasliševati v francoščini. »Kako dolgo živite z gospodom Pylom?»
«Mesec dni, ne vem,« je rekla.
«Koliko vam je plačeval?«
»Nimate pravice, da jo to izprašujete,« sem rekel, «saj ni
naprodaj.«	„	_ , .	.
«Nekoč je živela z vami, kajne?« je vprašal iznenada.
«Dve leti.«	,
»Jaz sem le časnikar, ki poroča o vaši vojni, če mu dovolite. Na sprašujte me, da bi sodeloval tudi pri vaši kroniki škandalov.«
»Kaj veste o Pylu? Prosim, odgovarjajte na moja vprašanja, gospod Fovvler. Ni mi prijetno izpraševati. Toda stvar je resna Prosim, verjemite mi, da je zelo resna.«
«Nisem obveščevalec. Saj veste vse, kar vam lahko povem o Pylu. Star 32 let, zaposlen pri Misiji za ekonomsko pomoč, ameriški državljan.«
«Menim, da ste njegov prijatelj,« je rekel Vigot in mimo mene gledal na Phuong. Domači policaj je prinesel tri Skodelic^ črne kave.
»Ali bi rajši pili čaj?« je vprašal Vigot.
«Res sem mu prijatelj,« sem rekel. «Zakaj ne? Nekega dne se bom vrnil domov. S seboj je ne morem vzeti. Pri njem ji bo dobro. To je razumna rešitev. In pravi, da se bo oženil z njo. Saj veste, da je mogoče. Po svoje je dober dečko. Resen. Ne spada med tiste razgrajače v Continentalu. Miren Američan.« Tako natančno sem ga opredelil, kakor če bi rekel moder kuščar ali bel slon.
Vigot je rekel: «Da.» Zdelo se je, da po pisalni mizi išče besed, s katerimi bi izrazil svoje mnenje tako natančno kakor jaz. «Bil je zelo miren Američan.« Sedel je v majhni, vroči pisarni in čakal, da kdo od nas spregovori. Komar je z brenčanjem naznanjal napad in opazoval sem Phuong. Opij ti pomaga, da hitro in jasno misliš — morda samo zato, ker pomirja živce in blaži čustva. Nič, niti smrt se ne zdi posebno važna. Phuong po mojem mnenju ni dojela njegovega tona, ki je bil otožen in dokončen, tudi njena angleščina je bila zelo slaba. Dokler je sedela na trdem pisarniškem stolu, je še vedno potrpežljivo čakala na Pyla. Jaz sem ga medtem nehal čakati in opazil sem, da Vigotu nista ušli ti dve dejstvi.
«Kako ste se seznanili z njim?« me je vprašal Vigot.
Zakaj bi razlagal, da se je Pyle seznanil z menoj? Lanskega septembra sem ga videl, kako prihaja preko trga v bar hotela Continental: očividno mlad in še neizčrpan obraz je priletel med nas kot puščica. S svojimi dolgimi nogami, na krtačo ostriženimi lasmi in odkritimi očmi se je zdel čisto nedolžen. Večina miz ob cesti je bila zasedena. «Dovolite, prosim?« je vprašal z resno vljudnostjo. «Moje ime je Pyle. Novinec sem še.» Noge je ovijal okrog stola in si naročil pivo. Nato je naglo pogledal v bleščeče opoldansko nebo.
«Ali je bila to granata?« je vprašal z vznemirjenjem in upanjem.
«Najbolj verjetno izpuh avtomobila,« sem rekel in takoj mi je bilo žal, da sem ga razočaral. Človek tako hitro pozabi svojo mladost; nekoč je tudi mene zanimalo to, čemur pravimo zaradi pomanjkanja boljšega izraza poročila. Granate name niso več učinkovale, o njih se je pisalo na zadnji strani lokalnih listov — toliko sinoči v Saigonu, toliko v Solonu — nikdar niso prišle te vesti v evropski tisk. Po cesti so prihajale ljubke, drobne postave v belih svilenih hlačah, v dolgih, tesnih suknjičih z rožastimi in vijoličastimi vzorci, prerezanimi na stegnih. Opazoval sem jih z domotožjem, o katerem sem vedel, da ga bom občutil, ko bom za vedno zapustil te kraje. « Čudovite so, kajne?« sem rekel, ko sem pil pivo, in Pyle jim je naklonil le bežen pogled, ko so nadaljevale pot po Rue Catinat.
«Oh, seveda,« je rekel ravnodušno; bil je človek resne vrste. «Poslanik je zaradi teh granat zelo v skrbeh. Bilo bi zelo mučno, pravi, če bi se pripetila nezgoda — komu od naših, mislim.«
»Komu od vaših? Da, menim, da bi šlo zares. Kongresu ne bi bilo prav.« Zakaj tako radi dražimo nedolžna bitja? Najbrž se je še pred desetimi dnevi sprehajal po bostonskem parku in nosil s seboj kopico knjig, ki jih je bral, da se pripravi za Daljni vzhod in kitajska vprašanja. Sploh ni slišal, kaj sem rekel; prevzemala so ga razpotja demokracije in odgovornost zahoda; odločil se je — to sem zelo hitro spoznal — delati dobro, ne posamezniku, temveč državi, celini, svetu. No, sedaj je bil v svojem elementu in vesolje mu je bilo na razpolago, da ga izboljša.
«Ali je v mrtvašnici?« sem vprašal Vigota.
«Od kod veste, da je mrtev?« To je bilo bedasto vprašanje policista, nevredno moža, ki je bral Pascala, nevredno tudi moža, ki je tako čudno ljubil svojo ženo. Ne moreš ljubiti brez intuicije.
«Nisem kriv,« sem rekel. Prepričeval sem se, da je to res.
Ali ni Pyle zmerom hodil po svojih poteh? Iskal sem v se®1 kako čustvo, četudi celo nejevoljo zaradi policistove surnnje-toda našel nisem ničesar. Za to, kar se je zgodilo, je bil krjv samo Pyle. Ali ne bi bilo bolje za nas vse, če bi bili mrtvi, j® v meni razmišljal opij. Previdno sem gledal na Phuong, kajn zanjo je bilo hudo. Gotovo ga je ljubila po svoje: ali me m8r ni imela rada in me je zapustila zaradi Pyla? Priklenila se Je na mladost, upanje in resnost, a te so se ji sedaj bolj izb®" verile kot starost in obup. Sedaj je sedela tu in naju gledala >n pomislil sem, da še zmerom ne razume. Najbrž bi bilo dobro* če bi jo odvedel proč, preden se zave dejstva. Pripravljen selfl bil odgovarjati na vsa vprašanja, da bi se zaslišanje naglo dvoumno zaključilo, da bi ji pozneje povedal resnico na s8’ mem, daleč proč od policistovih oči, trdih pisarniških štolo* in nezasenčene svetilke, okrog katere so frfotale vešče.
Rekel sem Vigotu: «Kateri čas vas zanima?«
«Med šesto in deseto uro.«
«Ob šestih sem nekaj popil v Continentalu. Natakarji bodo spomnili. Ob šestih petinštirideset sem odšel na oba10 gledat, kako iztovarjajo ameriška letala. Na vratih Majesti®8 sem videl Wilkinsa od Associated News. Nato sem odšel v s0" sedni kino. Tam se me bodo verjetno spominjali, moral se®8 zamenjati večji bankovec. Iz kina sem se odpeljal z rikšo Vieux Moulin, zdi se mi, da sem prišel tja ob osmih tridese > in sem sam večerjal. Tam je bil Granger, lahko ga vprašat®’ Od tem sem se peljal z rikšo ob četrt na deset. Najbrž D mogli najti tega voznika. Ob desetih sem pričakoval Pyla> ni prišel.«.«
«Zakaj ste ga pričakovali?«	,
»Telefoniral mi je. Rekel mi Je, da mora govoriti z med°> o važni zadevi.«
«Ali si laliko mislite o čem?«
«Ne. Za Pyla je bilo vse važno.«
10) «Misli», delo francoskega misleca Pascala.
(Nadaljevanje sledi)
VO: TRST - UL MONTECCH1 6, u, TELEFON 93-M)8 toto “nedeljo lo Tara ”(50 starih dinarjev)^ mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštm tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -2 25Lof'	“L°a/i tMafon 224JOT tekoči račun pri SrrSa ban2 v SuDljanl - 501-3-2VU/1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško
T. DZS. Ljubljana, Stari	prt upravi -iz vseh druih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založnico	n,k« Trs._______________________________________^
UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHl 6, II četrtletna
SFRJ* AT)lT	___^	______w .
goriško pokrajino se naročajo pri upravi.
44.R3H - Pn«m nredal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^O 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnap^
uoo ru u fr®	__ ,____________________in ji. /* nnn	^inn.4nn\ lafnA mn rlin /m nnn cfoHk Hinoi>(an\ _ Prk6t.n1 tolrnAl	7.nln*n16ttm rr*n4lrpon Malrn T>«t 11.5374 "