Glas zaveznikov
V
Leto II • Št. 418
oirmacijskii
n i k A. L S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 28. oktobra 1946
UREDNIŠTVO; Via S. Pelllco 8 - Telefon št. 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societš. per la PubbUcita in Italia, Trst. ul. Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Pravica veta sme biti
le skrajno sredstvo samoobrambe
SIDKI PAŠA
SE JE VRNIL V KAIRO
London, 28. oktobra Egiptovski ministrski predsednik Sidki paša se je v soboto s 13 člansko delegacijo vrnil z razgovorov z britansko vlado v Egipt. Osemdnevni razgovori so po mnenju dobro poučenih opazovalcev rodili boljše jllspshe, kot so pričakovali ob začetku razgovorov. Sidki paša je izjavil »Reuterjevemu« zastopniku: ((Prejšnji mesec sem izjavil, da bomo Sudan najbrže priključili k Egiptu; zdaj pravim, da smo dokončno sklenili izvršiti združenje Sudana z Egiptom pod egiptovsko krono.«
Glavni tajnik sudanske «Umna» Abdulla Bej Khaldl, ki se trenotno »nudi v Londonu, kjer je obrazloži »tališče svoje stranke po absolutni potrebi popolne neodvisnosti Sudana, je izjavil, da stremi Egipt Pa suverenosti nad Sudanom, da bi uresničil sanje o ustvaritvi imperija od Ugande do Sredozemlja.
TITO 0 TRSTU
Beograd, 28. oktobra sTanjug* poroča, da je imel Tito nagovor na delegacijo, ki je prišla is Trsta, Julijske krajine in Istre bodo izvrSili revizijo mej triaSkega zasedbeni oblasti. MarSal Tito je med drugim dejal: cCakamo odlo-borno naprej zanimali za usodo na-bodo izvrSili revizijo maj triaSkega svobodnega mesta. Med tem pa se bomo naprej zanimalo za usodo natega naroda, ki je ostal onkraj meja v Julijski krajini. Nadaljevali bomo z borbo za popravek pariSkih določil*.
VIŠINSKI PRI MASI
New Vork, 28. oktobra Med 200 delegati in uradnik! Zdsužcnih narodov, ki so se včeraj zjutraj udeležili slovesne pontifi-kalne maše v veličastni rimsko-ka. tolukj katedrali Sv. Patrika na Pe. ti Aveniji v New torku, je bila tudi petčlanska sovjetska delegacija pod vodstvom Višinskega. Mašo so opravili, «da bi priklicali božje vodstvo glede odločitev glavne skupščine«.
Višinski je s smehljajem na ustni-cah podal roko častitemu Francisu Mclntireju, pomožnemu new-Vorskemu škofu. Sovjeti so sedeli ha sedežih blizu oltarja naproti »meriskl delegaciji. Po končanem opravilu so predstavnike Združenih narodov predstavili trem škofom, ki so sodelovali pri maši.
KITAJSKE ČETE ZAVZELE ANTUNG
Šanghaj, 28. oktobra
Po poročilih, ki so prispela v Šanghaj, so kitajske vladne čete zavzele mandžursko pristani. Scene v bližini korejske' meje Antung.
Mesto sta brez strela zavzeli 6. in 52. armada pod povelj, stvom Tujuminga. Poročajo, da se komunistične sile umikajo Proti Konteasu. Po predhodnih Poročilih osrednje vlade so komunisti pojačili sile na severnem urcRn reke Sungari, kjer dozdevno pripravljajo novo ofenzivo.
Mali narodi za večjo skladnost med velesilami
Bevin odpotoval v Ameriko
FLUSHING MEADOWS, 28. oktobra — Sobotno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov je bilo še vedno v znamenju govorov o dveh vprašanjih, katerima je že skoraj od začetka posvečena glavna pozornost sedanjega zasedanja v Flushing Meadowsu. To sta vprašanje veta in Francovega režima. Najob-šimeje se je v soboto obeh vprašanj dotaknil norveški zastopnik Halvard Lange. Skupščino je pozval, naj stori potrebne korake proti Francovemu režimu, v pogledu spojnega vprašanja veta pa je dejal, da po mnenju Norveške zdaj še ni primeren čas za revizijo listine ZN. Pripomnil je, da nosijo stalni člani VS odgovornost, da storijo vse, da pride do sporazuma. Pravice veta bi se smeli poslužiti le kot skrajnega sredstva za samoobrambo.
Lange je izjavil, da bodo ZN lahko polno poslovali šele po izdelavi mirovnih pogodb; med tem. časom pa morajo izgraditi upravni organizem ter v praksi izvesti plemenite zamisli sestavljalcev listine ZN. če narodi očitno niso pokazali navdušenja, je to zaradi tega, ker VS ni mogel rešiti življenjsko važnih vprašanj, kot je odnos ZN do Francovega režima in vprašanje nadzorstva nad atomsko silo.
Glavna skupščina bi morala dati točna navodila, kakšno stališče naj organi in države članice ZN zavzamejo do Francovega režima. To vprašanje bo vsebovano v več točkah dnevnega reda; zaradi tega bi bilo primemo, če bi o tem vprašanju razpravljali kot o posebni točki dnevnega reda. Lange je izrazil misel, da bi bilo treba s skupno akcijo ZN najti poti in sredstva za pomoč demokratičnimi silam v Španiji, da si brez strahot In nove državljanske vojne spet pridobe svobodo in ustavno vlado, ki bi pomenila odstranitev fašistične trdnjave in stalnega vira mednarodnih sporov.
Porazni učinek
Po Langejevem mnenju so imela zasedanja VS na svetovno javno mnenje porazen učinek; zaradi tega Je prišlo do obširne razprave o ukinitvi pravice veta. ,ZN morajo okrepiti prijateljsko in intimno medsebojno sodelovanje, da bo v bodoče mogoče popolnoma odpraviti pravico veta. Pred konferenco v San Franciscu je Norveška menila, da je pri obstoječem mednarodnem položaju sprejem veta politična nujnost, čeprav se je zavedala, da so mogoči resni ugovori. Pravica veta je bila tehnični izraz dejstva, da je temelj delovanja ZN sporazumno sodelovanje stalnih članov VS. Lan-.ge Je stalne člane Varnostnega sveta opozoril na dolžnost, da store vse, da pride do medsebojnega sporazuma in da smejo veto uporabljati le tako, kt so si prvotno zamislili, t. J. kot skrajno sredstvo za samoobrambo. Pravica veta ne sme ovirati učinkovitega poslovanja VS. Lange je svetoval, naj skupščina zahteva, da Varnostni svet ponovno preuči svoje delovne metode in stori vse, pred glasovanji do sporazuma. Lange je dejal:
«Ce se bomo vedno zavedali, da je temelj ZN sporazum med stalnimi člani VS bo vprašanje veta samo izgubilo na svoji pomembnosti.
Zidovski socialisti
proti oporiščem Britaniji
JERUZALEM, 28. oktobra — Izvršni odbor židovske socialistične stranke v Palestini je na izrednem zasedanju zahteval takojšnjo razrešitev političnega predstavnika zionističnega gibanja dr. Nahuma Goldmana. To zahtevo so stavili zaradi njegovih izjav, ki jih je dal v sredo v Washingtonu, kjer je dejal, da bi bili Židje v vzameno za ustanovitev židovske države, ki bi obsegala 65% palestinskega ozemlja, pripravljeni odstopiti Veliki Britaniji oporišča v Palestini.
Socialistična stranka Izjavlja, da
stala na obnovo - «st ftifsa« v Palestini iz pred 29. junija, to je na tzpus-t voditeljev iz taborišča La-
te ta izjava v nasprotju z odobrenimi resolucijami zionističnega gibanja in škoduje židovski' stvari pri Združenih narodih.
Blagajnik Zidovske agencije Ka-blan, ki se je nedavno vrnil v Pa-' testino z anglo-židovsklh razgovorov 7 Londonu, je v govoru v Tel Avi-vu odločno obsodil delovanje židovske teroristične organizacije, izrazil je upanje, da bodo voditelje Zidovske agencije v kratkem izpustili iz taborišča Latrun. Izjavil je, da le visokemu komisarju za Palestino generalu srn Alanu Cunningha-»lu dejal, da «so Židje sposobni, da Ukrotijo nevarne elemente, ki so bled njimi.«
Kaplan je izjavil, da je britanska nekaj komunistov vrinilo med ose-vteda na londonskih razgovorih pri- bje posebnega sodišča za pobijanje
trun, toda pod pogojem, da ustavijo tajno židovsko priseljevanje v Palestino In da palestiski Židje aktivno sodelujejo.
Kaplan je tudi dejal, da so Židje odgovorili, da na te pogoje zaprti židovski voditelji ne bodo pristali, in da Židje zahtevajo status ne iz pred 29. junija, ampak iz pred izida «Bele knjige« leta 1939.
ARETACIJA KOMUNISTOV
V MADRIDU
London, 28, oktobra
Španska policija je skupaj s 15 drugimi komunisti aretirala dva pomembna člana komunistične stranke Španije. Poročilo pravi, da se je
komunizma.‘-Zdi se, d,i so ti ljudje uspeli ponarediti ukaze za izpust drugih komuhistov Iz ječe.
Nacistični napad je vse ponovno poučil o bistvenem pomeru štirih svoboščin. Dokler pa bodo ljudje brez hrane, obleke in strehe ter tako brez osnovnih pogojev človeškega obstanka, bodo Izjave o svobodi in miru le besede. To je preizkusni kamen. Norveška je tudi zdaj pripravljena prispevati svoj dolžni delež za nesrečne begunce in pregnance, za katere ne bi bilo mogoče preskrbeti^ na drugačem način. Upam, da bo čimprej ustanovljena mednarodna organizacija za begunce.«
Lange je nato govoril o nevarnosti prehitrega naraščanja posebnih ustanov ZN ter se izrekel za načrt vskladenja in jasne opredelitve odnosov med temi ustanovami in glavnimi organi ZN. Norveška se strinja s francoskim načrtom za rešitev tega vprašanja. Lange se je nato dotaknil Liejeve izjave o človečanskih pravicah. Izjavil je: ((Tisti člani ZN, ki so med vojno trpeli pod nacistično zasedbo in videli, kako so poteptali vse človečanske vrednote, globoko občutijo osnovno vrednost svobode in človečanskih pravic. Za te svoboščine morajo ZN delati in 3e neutrudljivo bjriti.« Langeju so k govoru navdušeno ploskali.
Pravico veta je nato napadel tudi turški zastopnik Husein Ragif Bajdun, ki je izjavil, da je politični in socialni obstoj človeštva vedno temeljil na volji večine. Ni razloga, zakaj bi morala tvoriti pravica veta pri tem pravilu izjemo. «Ce pa v prehodni dobi ne moremo najti možnosti za popolno odstranitev pravice veta, moramo vsaj preučiti sredstva, da omejimo njegovo uporabo«.
»Orožje in čete so sieer lahko mogočna sredstva, toda sila svetovnega javnega mnenja je mnogo močnejša. Lahko je izzivati nekaj časa, ni je pa mogoče za vedno prevariti. Turčija ni med pesimisti, ki dvomijo v bodočnost ZN. Ne smemo pustiti, da bi pravica predstavljala oviro za rešitev sporov.«
Nato je govoril liberijski zastopnik Adajomi Cassels, ki je v ne-nadavno preprostem govoru dejal, da bi morali biti ZN sposobni, da presodijo, kaj je v delovanju narodov prav in kaj napačno. Kar je krivo, je treba takoj ozdraviti In vzpostaviti pravico. Veliki narodi morajo bit; vzgled manjšim. Majhnim narodom je treba nuditi prisrčno pomoč, ne pa se vmešavati v njihove notranje zadeve, razen seveda, če so v popolnem nasprotju s pravičnostjo.
Za njim je govoril čilski zastop. nik nakar so zasedanje preložili danes popoldne. Predsednik Spaak je napovedal »obširen program govorov«.
Predhodno so na glavni skupščini govorili tudi še nekateri zastop-ni manjših narodov, ki so izrazili mnenje, da je za mir potrebna večja skladnost med velesilami. Zloraba pravice veta na strani stal. nih članov VS zmanjšuje učinkovitost ZN.
Belgijec Van Langenhove je izjavil, da VS ne bo mogel nadaljevati z delom, če bodo ostali sedanj odnošaji med njegovimi stalnimi elani nespremenjeni. Brazilski zastopnik dr. Velloso Je izjavil, da so velesile sprejele pravico veta, ker so manjši narodi menili, da ZN brez te pravice ne bi mogli delovati. Perujski zastopnik dr. Ulica je dejal, da so pravico veta pretiravali. Čeprav po njegovem mnenju ne bi bilo pametno, da bi skušali pravico veta spremeniti, bi bilo vendar dobro, če bi sedanjo prevlado štirih velesil, ki je izražena s pravico veta, postopoma nadomestili z načelom enakosti. Za njim je govoril še haitski zastopnik Charles, kj je dejal, da bi moral mir pomeniti odpravo vseh meja in utrdb.
V soboto je glavnemu tajniku
ZN'Trygve Lieju priseglo njegovih epem novih pomočnikov, in s,cer:
R. Sobolev (ZSSR), pomočnik za
KARDINAL GRIFFIN 0 KOMUNISTIČNI PROPAGANDI
Blackford, 28. oktobra
Katoliški primas Anglije in loestminstrski nadškof kardinal Griffin je imel na mladinskem katoliškem kongresu v Black-fordu govor, v katerem je med drugim dejal:
«7Avimo v zelo težkih lasih. Posledice se bodo pokazale v prihodnjih letih. Neomejena svoboda, ki jo je uživala mladina med vojno in ločitev tisočev mol od njihovih žena in otrok bo imelo porazne posledice.
Kardinal Griffin So je dotaknil tudi političnega popriiča in dejal: «Vsakdo izmed nas vidi,
kam je narode Evrope pripeljala zamisel o vsemogočni državni oblasti. Opozarjem vas, da ne nasedate pripovedovanju oseb, ki trdijo, da so bili komunisti med prvimi bojevniki proti fašizmu. Vprašam vas, ali je bil kje kakšen komunist, ki je kar koli storil proti nacističnemu preganjanju v Nemčiji?».
TURŠKI DEMANTI
MKAKEGA NAČRTA VOJAŠKE ZVEZE Z ARABSKIMI DRŽAVAMI
Ankara, 28. oktobra Turško zunanje ministrstvo je uradno demantiralo izjavo, ki so jo pripisovali turškemu zunanjemu ministru Hasanu Saki, po kateri naj bi imela Turčija v načrtu vojaško zvezo z arabskimi državami, ki so njene sosede na jugu. Demanti je v zvezi z izjavo, katero naj bi dal Saka sirijskemu dnevniku «E1 Jumhurive«, ki izhaja v Aleppu, da želi Turčija skleniti prijateljske pogodbo s Sirijo, Libanonom, Tran-jordanijo in Palestino.
Poročilo ministrstva pravi, da Saka ni niti najmanj nakazal vojaške zveze z arabskimi državami, marveč se je v glavnem dotaknil le razvoja odnošajev med Turčijo in njenimi južnimi sosedi, s čimer ni torej niti najmanj namignil na obstoj kakršne koli vrste zveze z Irakom, ^ katerim Je Turčija sklenila prijateljski sporazum in podpisala pogodbo s Sirijo, Libanonom, Trans-značaja.
Potreba po zvišanju
aneriikih zasedbeniti izdatkov
Dodatni fondi potrebni tudi za JulijsKo Krajino
WASHINGTON, 28. oktobra — Tajnik ameriškega vojnega ministrstva Howard C. Petereon je v Washingtonu izjavil, da bo vojno ministrstvo zahtevalo od kongresa nakazilo nadaljnjih 350,000.000 dolarjev za prekomorske zasedbene stroške.
Peterson se je nedavno vrnil iz
Evrope, kjer se je mudil z delegacijo, v kateri so Mii zastopniki zunanjega, trgovinskega in finančnega ministrstva ter korporacije za finančno obnovo. Na tiskovni konferenci je Izjavil, da so splošni stroški, stroški za dobave in stroški zaradi nepričakovanega porasta števila beguncev porasti!. Zaradi tega Je postal preračun 425,000.000 dolarjev premajhen.
Od zahtevanega nakazila bi dali glavnemu stanu zasedbenih sil v Nemčiji 100,000.000 dolarjev, Japonski bi izročili 120,000.000 dolarjev, Koreji pa 90.000.000 dolarjev. Pe-
Poplava protestov zaradi odvedb Nemcev
Berlinski časniki pod sovjetskim nadzorstvom jih označujejo kot »sovražno propagando“
HAMBURG, 28. oktobra — Britanska tiskovna služba v N emčiji poroča, da so predstavniki delavcev tovarn za optične izdelke Zeiss in Schott iz Jene poslali v imenu jenskih delavcev generalisimu Stalinu brzojavko, v kateri protestirajo proti odredbi sovjetskih zasedbenih oblasti o demontaži omenjenih tovarn. Delavci so poslali protest tudi zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Berlinu. Posvetovalni svet za hamburško področje, ki so ga ustanovili, da tolmači britanskim zasedbenim oblastem želje prebivalstva, je odobril resolucijo, s katero obstoja »sistem deportacij nemških delavcev in njihovih družin, da bi se njihovega dela posluževali v drugih državah.« Resolucija zahteva od britanskega člana zavezniške nadzorstvene komisije, da napravi potrebne korake za ukinitev tega sistema.
Po
vesteh posebnega dopisnika agencije «Reuter» je na britansko področje pribežal neki delavec iz tovarne za optične predmete Zeiss. Izjavil je, da je ušel deportaciji tehnikov in strokovnjakov v Sovjetsko zvezo. Omenil je, da so sovjetski vojaki «s puškinimi kopiti suvali« delavce, ki so se upirali. Po njegovi izjavi so bili mnogi sovjetfki vojakj pijani. Delavce so ponoči nalagali na tovorne avtomobile. Prišlo Je do vpitja žena in otrok, ko so deportirali okoli 300 družin.
Nemci govore o poplavi terorja, ki se razliva po vseh industrijskih krajih sovjetskega področja.
Skupni odbor, v katerem so zastopane vse štiri berlinske politične stanite, ima namen obiskati sovjetskega poveljnika v Berlinu generala Koti kova, od katerega bo zahteval pojasnilo o deportaciji. Sovjeti doslej niso dali še nikake uradne izjave, toda berlinski časniki pod ^ sovjetskim nadzorstvom, ki skušajo delavce pregovoriti k odhodu v Sovjetsko zvezo, označujejo poplavo protestov kot »sovražno propagando«.
Po dopisnikovem poročilu je po vesteh iz sovjetskega zasedbenega področja prva faza nvzhodne akcije# zadela predvsem tovarne reakcijskih izstrelkov in orožja «V 2», tovarne za protireakcijsko obrambo in raznovrstne laboratorije. Razstavljanje tovarn sc še vedno nadaljuje, in sicer v Meklentjur-ški, na Saškem in v Turingiji, e-nako pa tudi v goratem Harzu,
kjer je večje število podzemnih tovarn.
Sodijo, da je Število tehnikov in družin, ki jih je zadel sovjetski ukrep, narastlo na približno 50.000.
Neporočeni delavci smejo odpeljati s seboj svoje prijateljice. Na sovjetskem področju so organizirali večje število velikih prevoznih spremljav: osredotočili »o vlake In tovorne avtomobile, na katere bodo naložili ljudi, pohištvo in tovarniški material.
Sovjetska vojaška uprava je sporočila, da so osrednji nemški upravi na sovjetskem zasedbenem področju dodali nov urad za notranje zadeve. Berlinski politični krogi pravijo, da so ta politični urad — kateremu je dodeljena tudi tajna policija — ustanovili zaradi naraščajočega sovražnega razpoloženja prebivalstva proti Sovjetom, ki je v zvezi z evzhodno akcijov.
Britanske oblasti v Berlinu so objavile sporočilo predsednika nemške osrednje uprave na sovjefkem zasedbenem področju Leona Skrzy-pozynskega, ki demantira vesti, po katerih naj bi bil on in nekateri načelniki njegovega urada zaradi dejstva, da «Sovjeti deportirajo delavce in demontirajo industrijske naprave«, odstopili. Predsednik je izjavil, da noben član njegovega u-rada ni niti «zagrozil, da bo odstopil.*
Britanski predstavniki univerzitetnega mesta Gottingena na skraj-
terson je pripomnil, da bo v teh pokrajinah po 1. januarju vojska morala skrbeti za dobave in s tem nadomstiti ustanovo UNRRA.
Dodal je, da bodo potrebni dodatni fondi tudi za Italijo, za Julijsko krajino (n za otok Ryukyu. Petecscn je nadalje lmenil, da bo morala Nemčija v smislu potsdamskih sklepov kriti svoj uvoz v mirnem času s svojim izvozom. Zaradi tega imajo Združene države v načrtu, do bodo dale nemški industriji na ameriškem področju posojilo 6,000.000 dolarjev za nakup surovin. To bodo izvršili preko trgovinske korporacije Združenih držav, ki je podporni urad korporacije za finančno obnovo.
PODPIS SPORAZUMA
ZA USTAVITEV STAVKE POMORŠČAKOV
London, 28. oktobra
V New Vorku so sklenili sporazum za ureditev stavke pomorščakov v Združenih državah, ki traja že mesec dni. Ratificirati ga morajo še paroplovne družbe in sindikatih predstavniki. Ce bodo sprejeli pogoje sporazuma, upajo, da se bo danes obnovilo-(delo na 1200 ladjah, ki so blokirane v atlantskih lukah in Mehiškem zalivu.
Edgard Warren, ki je vodil pogajanja, upa, da bo po sklenitvi sporazuma položaj na zahodni bali hitro rešen.
STAVKA FRANCOSKIH ŽUPANOV
Pariz, 28. oktobra
Sto dvanajst županov depar-tementa Herault v južni Franciji je sklenilo, da bo 4. novembra pričelo s stavko, če v zvezi s politiko vlade o racioniranju ne da je v petek aretirala 40 letne, bodo zadovoljili vinogradnikov.
Na sestanku, Id so ga imeli župani v Beiiersu, so med drugim zahtevali tudi odstop ministra Fargea. Sklenili so, da bodo prepovedali volivno borbo v njihovih okrajih. Ce bodo župani na dan volitev 10. novembra stavkali, prebivalstvo 112 francoskih občin ne bo moglo voliti, ker župani'niso odklonili samo izvrševanje svojih funkcij, marveč bodo organizirali tudi oddelke, ki bodo odgnali vse tiste, ki bi hoteli voliti.
Pet tisoč županov in vinogradnikov v okrožjih Herault in Gard v južni Franciji je včeraj sklenilo proglasiti civilno in trgovinsko stavko kot odgovor na radijski poziv glede prehrane, ki ga je v soboto zvečer izdal francoski ministrski predsednik Bidault.
GOERING IMEL STROP
ŽE OD DNEVA ARETACIJE
Frankfurt, 28. oktobra
AmeriSka obveščevalna služba v Nemčiji je javila, da je preiskovalna komisija, ki je imela nalogo pojasniti samomor Hermanna Goe-ringa, sporočila, da je imel Goe-ring strup pri sebi ie od dneva aretacije.
ANDERS ODHAJA
Vatikan, 28. oktobra Papež je skupno z veleposlanikom Kazi mirom Papeejem in nekaterimi častniki spremstva sprejel generala Andersa, ki zapušča Italijo. General je bil na poslovilnem obisku tudi pri italijanskem ministrskem predsedniku De Ga-speriju.
vprašanja VS; Arthur David Kemp Owen (Britanija), pomočnik za go. spodarske zadeve; Henry Laugier (Francija), za socialne zadeve; Vic. tor Hoo (Kitajska), za zaupno upravo in dežele, ki nimajo samou. prave; Benjamin Cohen (Čile), za javna obvestila; Ivan Kern (CSR), za pravna vprašanja; Adrian Pelt (Nizozemska), za konference in splošno službo; John B. Hudson (USA), za upravne in finančne posle.
Včeraj je z ladjo «Aquitani-ja« odpotoval na zasedanje ZN tudi britanski zunanji minister Bevin; pred odhodom je izjavil svojim volivcem, da mora glavna skupščina ZN storiti vs«y da reši sedanja ideološka nesoglasja. Po njegovih besedah ima ZSSR svoje mnenje, Britanija m Francija spet svojega in končno imajo posebno mnenje tudi Združene države.
Ko je govoril o nalogah, ki čakajo Združene narode, je dejal: »Če bo dobra volja, bo naše delo uspešno, če pa je ne bo, bodo uspehi našega dela v božjih rokah«.
Glede svetovnega položaja je Bevin izjavil, da ni pesimist, čeprav vlada v svetu neugodje.
«Ni mogoče domnevati — je dejal — da lahko v kratkem času izbrišemo posledice svetovnega preokreta, ki je Imel odmev na vsem planetu«, .
Po poudarku, da bo na [Skupščini treba uporabiti
mero potrpežljivosti in strpnosti pri poizkusu za dosego medsebojnega sporazuma, je Bevin dejal: »Ni razoiarljivo dejstvo, da z deli ni šlo hitreje, kot je dejansko šlo. Ce bi delo končali prehitro in preden bi se pojavile težave, bi verjetno ustvarili slab mir. Samo s tem, da damo težavam časa, da se pojavijo in da se jih lotimo z jasnostjo in poštenostjo, je mogoče upati, da bo mir trajal za vedno ali vsaj za dolgo dobo. V tem pogledu nisem brez upanja«.
«Ni važna polemika z govorniških odrov — je dejal Bevin — am-pnk izidi konferenc in razpravljanj. To je v politiki ognjeni krst«.
Glede zasedanja Sveta zunanjih ministrov je Bevin izjavil: »Ce bi ta lahko rešil vprašanje mirovnih pogodb s Finsko, Madžarsko, Romunijo in Italijo, bi bil s tem urejen del sveta. Ostalo bi še vprašanje Nemčje in težavno avstrijsko vprašanje«.
Ko so ga vprašali, ge lahko pove, koliko časa bo treba za sklenitev mirovnih pogodb, je Bevin odkimal z glavo in dejal: «Nlkolj ne prerokujem. Človeštvo si želi miru ln vsak mora napraviti vse, da ga dosežemo«,
«Aqultania», ki ima na krovu tudi veliko število članov britanske delegacije, ki so namenjeni v Združene države, je sinoči pristala v Cherbourgu, kjer so »e vkrcali dlani I francoske, ameriške ln sovjetske glavni i delegacije. «Aqu,tanla» bo pristala veliko jv New Yorku 2, novembra.
ni jogovzhodni meji britanskega zasedbenega področja so sinoči izjavili, da so jih vesti, ki so izšle v berlinskem tisku pod sovjetskim nadzorstvom, po katerih naj bi v Gottingenu pridržali 200 nemških tehnikov, zelo presenetile. Gottin-gen leži samo 15 kilometrov od meje sovjetskega zasedbenega področja in je središče za vežbanje renske britanske armade.
Britanska poročevalska služba v Nemčiji poroča, da je nemška socialnodemokratska stranka izrazila v svojem organu «Berliner Tele-graph« globoko vznemirjenost, ki so jo povzročile deportacije.
List pravi, da se socialnodemokratska stranka čuti obvezano, da vpraša zavezniške vlade, če je odstranjevanje tovarn in deportacija človeških bitij v skladu s potsdamskimi določili in svetovnimi čustvi
do Nemčije.
«
«Reuterjev» dopisnik v Berlinu poroča, da s je začel sovjetski protinapad kot odgovor na odtožbe britanskega in ameriškega tiska o deportacijah tisočev Nemcev in tehniških strokovnjakov za izdelovanje orožja v Sovjetsko zvezo.
Časopisi pod sovjctlkim nadzorstvom napadajo »zlobne protisovje-te na zahodnem področju Berlinu, enako pa tudi tisk in ndio zaradi osovraženih protisovjetskih obrekovanj v zvezi z dejstvo®, ker je nekaj skupin nemških tehnikov odpotovalo v Sovjetsko zvezo«. Časopisi vprašujejo, zakaj vse to razburjanje.
Zafrt|e gibanja
disidentskih partizanov
Aretacije voditeljev
MILAN, 28. oktobra. — V soboto je milanska policija vdrla v sedež disidentskega partizanskega gibanja; aretirala je 16 voditeljev tega gibanja, ki se je nedavno odločilo od uradao priznane partizanske zveze, ki je — kot pravijo — pod komunističnim vplivom. Člani gibanja, ki so jih zbirali izmed bivših partizanov, dcmobilizirancev in brezposelnih, so se po poročilih začeli zbirati na področju okolikraja Curino pri industrijskem mestu Biella v severnem Piemontu, partizansko
Disidentsko partizansko gibanje je napadalo komunistično in druge vladne stranke. V nedavnih proglasili je te stranke obtožilo, da se med seboj lahkomiselno prepirajo zaradi podle politike, da bi si pridobili naklonjenost »bodisi zahodnih ali vzhodnih gospodarjev«.
Partizansko gibanje je o drugih strankah trdilo, da se ne zanimajo za obnovo, za dolžnost, da bi poskrbele bresposelnim delo in brezdomcem stanovanje ter da ne znajo zaščit ti delavcev in pomagati partizanom ter demobiliziranim vojakom.
Po vesteh Iz Bielle so se disidentski partizani na avtomobilih pripeljali v Curino s krampi jn lopatami, da bi začeli popravljati ceste in obnavljati porušene hiše.
Voditelj teh disidentskih skupin je bivši poveljnik partizanske di-
»Narodno izdajstvo" bolgarske opozicije
Obtožbe Dimitrova na predvečer volitev
SOFIJA, 28. oktobra — Predsednik bolgarske komunistične stranke in ustanovitelj Domovinske fronte Dimitrov je imel v soboto v Sofiji na predvečer volitev govor, v katerem je ostro napadal bolgarsko opozicijo in jo obtožil »narodnega izdajstva« ter poskusa, da bi izzvala neslogo med bolgarskim in sovjetskim ljudstvom. Izjavil je; »Naša vlada se izredno trudi, da bi uredila odnošaje med Bolgarijo ter 2Idruženih državami in Veliko Britanijo, toda voditelji opozicije se poslužujejo laži in obrekovanj, da bi našo državo in Domovinsko fronto v očeh Angležev in Američanov diskreditirali.«
D'mitrov je
dejal, da bo morala ustavodajna zbornica rešiti tri važne naloge: v prvi vrsti bo morala izdelati novo ustavo, dalje vskladitl gospodarsko, socialno In kulturno zakonodajo v državi z novo ustavo, nato pa sprejeti gospodarske \jjtrepe za razvoj narodnega gospodarstva.
Dimitrov je obtožil opozicijo, da potvarja komunistično stališč« o zasebni lastnini. Izjavil Je, da ustavni osnutek »jasno in nedvoumno potrjuje in jamči zasebno lastnino kmetov, obrtnikov delavcev ln inteligentov, kakor tudi pravico dedovanja zasebne lastnine«.
O vlogi komunistične stranke, ki jo je označil za glavno silo Domovinska fronto, j« Dimitrov dejal:
»Brez dvoma bo Domovinska fronta na volitvah zmagala; potem bomo okrepili sodelovanje med strankami Domovinske fronte.
Doslej prihajajo poročila o volitvah v Bolgariji skoraj izključno iz uradnega vira, to je od bolgarske brzojavne agencije. Splošni okvir kaže, da so volitve potekle v najpopolnejšem redu in miru. Trdijo, da so imele opozicijske stranke dovoljenje, imeti po enega zastopnika na. vsakem volivnem sedežu m da so imeli tuji dopisniki povsod prost dostop. Votivno pravico je Imelo okoli 4 milijone in pol osetb.
Zelo malo poročil je prišlo glede moči opozicijskih strank, ki so šle v volivni boj proti vladni koaliciji Domovinske fronte, kolero podpirajo komunisti.
vizje »Cesare Battlsti« Selva. V proglasu, ki so ga razširili v Čurinu in okoliških krajih, pravi Selva, da j« MRP (partizansko odporn.ško gibanje) zaradi popolnega poloma vlade pri obnovj države in zaradi popolnega pomanjkanja ukrepov za rešitev strašnih težav bližajoče se zime sklenilo, da bo povsod organiziralo stotin« partizanov, demobili-zirancev in brezposlenih, kar bo prvi korak k vojski dela.
V proglasu pravi, da samo ta vojska «lahko odstrani brezposle-moat, korupcijo in banditstvo ter narod moralno in materialno obnovi«.
Gibanje se po nekih izjavah vzdržuje s prostovoljnimi finančnimi prispevki, čeprav so ponekod ugotovili, da ga iz političnih razlogov podpirajo veliki lndustrijci v severni Italiji.
Zdi se, da prihajajo dnevno iz Milana jn emllijsklh središč tovorni avtomobili z živili in obleko za skupine MRP.
Vendar se je po sobotnih popoldanskih poročilih položaj v pokrajini Biella pomiril. Dopoldne je rimska varnostna policija prejela poročilo milanskega kvesto-rjs. ki trdi, da je uporniško gibanje prenehalo. Prvi oddelek milanske leteče policije, ki Je v petek ob 13. uri začel operacije, Je še lato popoldne obkolil partizane v nekem kraju 180 kilometrov od Milana. Partizani se se morali predati. Ni bilo nikakih incidentov. Številni drugi partizani, ki so bili razstre-senl na tem področju, so se spet vrnili domov. Vse tiste, ki so jih ujeli, so zaprli v zaporih Sv. Viktorja. Potrjujejo, da so aretirali Carla Andreonija, njegovo ljubico in poveljnika Selvo. Policija še vedno išče znanega partizana Vi-gorellija, ki se še vedno skriva. Operacije je iz Rima ,po telefonu osebno vodil upravnik policije dr. Ferrari.
AMERIŠKE DRUŽINE
NA PODROČJE 88. DIVIZIJE
Neapelj, 28. oktobra Ameriška transportna ladja »Thomas H Barrjr« je pripeljala v petek 18- oktobra v Neapelj žene in otroke 51 častnikov in vojakov 88. divizije. Večina družin se bo naselila na Lidu in v CortinL Prav tako sr> napravili načrte za šole, ki jih bodo v teh dveh krajih odprli za ameriške otroke.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
URADNI IZIDI
FRANCOSKEGA
REFERENDUMA
28. oktobra 1946
Pariz, 28- oktobra Uradni list objavlja uradne izide francoskega ustavodajnega referenduma, ki Je bil 13. oktobra. Izidi kažejo, da so ustavo četrte republike sprejeli z večino 1,119.525 glasov.
[ ZANIMIVOSTI
'pjOJzaflijma IcavmcLslce. petokcice.
Ostali podatki so naslednji: vpisanih volivcev 26,203.489; veljavnih glasov 17,407.307; glasov za ustavo 9,263.416; glasov proti ustavi 8,143.891.
Po uradnem listif pogrečajo še nekaj podatkov glede najbolj oddaljenih kolonij.
-TT 4
. 4.- ' * K
PROPAD POGAJANJ
ZA RAZŠIRITEV vlade
Atene, 28. oktobra Včeraj so naznanili, da so tro-duevna pogajanja za razširitev vladne osnove v Grčiji z vključitvijo voditeljev opozicije propadla. Po-leg kratkega poročila, ki pravi cda ni nikake možnosti za sodelovanje ro^d strankami*, niso dali nikake-fa drugega uradnega pojasnila.
Poročajo, da je grški ministrski predsednik Taaldaris odbil predlog voditeljev parlamentarne opozicije, da bt odstopil z mesta ministrskega predsednika. V vladnih krogih m*nlJo, da bo Tsaldarls kljub vsemu nadaljeval z obsežno preosnovo vlade.
8 tem je zaključena vrsta Tsal darisovih poskusov, da bi razširil osnovo monarhistične vlade.
»Tudi brez udeležbe opozicije — Js izjavil Tsaldarls na nekem včerajšnjem sestanku svoje Ljudske stranke — bo vlada izvedla program, ki so ga predložili voditelji parlamentarnih strank.*
Parlament so sklicali za torek. Predsednik opozicijske Liberalne stranke in bivši ministrski pred ••dnik Sophoulis, ki se je udeležil brezuspešnih pogajanj, Je izjavil, «da bo parlament v vsakem prime, ru Preučil različnost mnenja strank.*
argentinska petletki
London, 28. oktobra Argentiski predsednik general Peron Je predložil kongresu načrt petletke, na podlagi katerega prešla vsaka veja državnega živ-Ueaja pod neposredno nadzorstvo vlade. Na osnovi tega načrta bi bilo poveljstvo vseh oboroženih sil osredotočeno v rokah predsednika Poleg tega predvidevajo v načrtu ukrepe za volivno pravico žensk 24 zgradbo večjega števila šol in za socialno varnost. Načrt za preskrbo z vodo in produkcijo električne e-Perglje bo tluž.l za olajšanje industrializacije države. Naloge, katere namerava Peron uresničiti, so de. mobilizacija narodovega bogastva narodne revolucije z evolucijo. Člani opozicijskih strank so bojkotirali zasedanje kongresa, v katerem Je predsednik Juan Peron predložil 27 zakonskih predlogov, ki predstavijo glavne točke petletnega načrta.
MADŽARSKA VPRAŠANJA
London, 28. oktobra
V neki izjavi, ki jo je oddajala bud.mpeštanska radijska postaja, Je madžarski zunanji minister dr. Jano* Gyoengyoesy zanikal «tr-ditve, da hi sovjetsko-madzarska trgovinska pogodba vsebovala tajna določila*.
»Bila bi zmota, j« pojasnil, če bi mislil;, da madžarska gospodarska Politika sodeluje Izključno s Sovjetske zveze.*
Najvažnejše vprašanje za Mad-„r"°> J« dodal, so trije milijoni Madžarov, ki bivajo v tujini, to Je na Slovaškem, v Romuniji ln Jugoslaviji. Na zadovoljiv način ®° uredlH položaj tistih, ki žive v ugofilavijt, toda na Slovaškem 1,a *dina rešitev, da bi repato! lranim madžarskim državljanom razdelili zemljo vzdolž ma-dtarsko-slovaške meje.
JDGOSLAVIJA BO ZGRADILA
VEC MOČNIH RADIJSKIH POSTAJ
Beograd, 28. oktobra kt * konferenci radijskega odbora, b.la nedavno v Beogradu in r** udelMm načelniki vseh
v teku prihod-^iU več močnih ra-JJMž oddaja® P0staj in jakost že obstoječih.
SMRTNA OBSODBA 9 GRŠKIH VOJAKOV
. At*n«, 28. oktobra
„22“ 80 *mrtno cb*odb° nad 9 8ršk:mi vojaki, ki jih je obsodilo
na smrt naglo sodišče v Larisi za-
• ‘P0156«4 ln sodelovanja z oboroženimi tolpami.*
FROTINACISTICNI ukrepi
rSSfs
gan.zacijp.mi in mladinskimi giba-"j‘"a meniškem področju. Raz-
SHLE mlad:nsk0 8-Panje v S X, gU’ ki Je ttel° kakih 3.000 članov. Gibanje na Svabskem so razpustili po preiskavi, ki je po-anib, da j* gibanje ponovno krilo odloke vojaške uprave o prepoved: političnega delovanja. Ameri-*ki agenti so odkrili, da je organi-»cija skušala organizirati bivše člane Hitlerjugend.
lug^^ss*;
Gotovo se Se spominjate malih kanadskih petorHc. Ves svet se je vedno zanimal za njih zdravje in napredek; po vseh revijah in časopisih je bilo polno njihovih slik in poročil. Prvih Sest let so jih ob vsakem rojstnem dnevu slikali. Toda priSla je vojna in jlhove slike so Izginile.
Letos 28. maja je preteklo že dvanajst let, odkar je iena francosko-kanadskega farmarja Elvire Dlon-ne ob 4. uti zjutraj dala iivljenje petim deklicam- Niso bile njeni prvi otroci, kar je že bila mati Šestih otrok. Dr. Allan Dafoe, ki ji je pomagal pri rojstvu deklic, je vsaki izmed petorčlc, takoj ko se je rodila, kanil v usta po dve kapljici ruma, Ker so bile slabotne, so jih položili v zaprle zibelke, ki so jih stalno enakomerno ogrevali in tudi dovajali čisti zrak. Poleg tega fo zanje urediti posebno bolnišnico, da so jih stalno nadzorovali in skr-beli, da so ostale pri llvljenju.
Prvo leto po rojstvu je prireditveni odbor za svetovno razstavo v Chicagu sklenil z njihovimi varuhi pogodbo o njihovi razstavitvi. Vendar kanadska vlada ni dala dovoljenja za udeležbo in začel se je odškodninski proces za vsoto 200.000 funtov Sterlingov zaradi preloma pogodbe, ki pa so ga Se istega leta ustavili. V istem letu mdrca me-
seca so peiorčice uradno proglasili za eposebne kraljeve varovanke». j nadskemu Spitjire Z vseh strani sveta so dobivale da-\ funtov Sterlingov.
rila, tako da je bila v banki kmalu naloiena vsota 30.000 funtov Sterlingov. Na njihov prvi rejstni dan so radijske postaje po svetu prenašale njihovo grgranje na dan rojstva, ki so ga tedaj potnelt na plošče. Dr. Dafoe Je bil za svojo skrbno zdravniško delo odlikovan.
Leta 1936, ko so petorčice bile stare dve leti in so le govorile, je njihov oče prosil kralja, če bi jih vrnili njemu in materi, da bosta sama zanje skrbela in jih varovala. Imovina petorčlc se je večala in kmalu so imele v banki 100.V00 juntov Sterlingov.
Ker se je medlem družina Dion-ne povečala Se za dva člana, jim je tedanji dom postal premajhen. Zgradili so jim novega. Leta 1938 se je imovina zviSala le na 160.000 funtov Sterlingov,
Začela .se je vojna in poročila o petoriicah so bila vedno bolj red ka. Javili so samo, da so podpirale kanadsko vojno posojilo. Vabili so jih, da bi se udeležile svetovne razstave v New Yorku, a star H in vzgojitelji so vabilo odklonili.
Z devetim letom so jih začeli učiti angleščine, ker so do tedaj govorile santo v materinskem jeziku — jrancoSčinl
Zadnje poročilo iz vojnih let javlja, da so na Lake Superior krstile pet trgovskih ladij in darovale ka-skladu 1.250
Sotla, na poifAo. v ■ff.0My.UM0.du.
Znam filmski proitvajaleo Thomas Hitchcock, ki se je pred kratkim odtegnil filmskemu delu, je ustanovil lolo za bodoče filmske zvezde. Posebno pozornost polaga-fo v tej Soli filmskim poljubom, kajti poljubljanje pred filmsko kamero ni tako enostavno, kakor si marsikdo predstavlja.
Aparati za snemanje morajo biti postavljeni v pravilni razdalji in osebi morata biti tako osvetljeni, da pride svetlobni učinek tim bolj
do izraza. Naravno obiskujejo Solo mladeniči, katerih najvetja Sel ja je, slediti Valentinu. Nekdanji filmski strokovnjak Je predpisal, da morajo učenci te Sole vaditi poljubovanje najmanj H ur na teden. Do zdaj so pokazali učenci izredno vzdržljivost, mnogi pa so tako Zeljni tega pouka, da nadaljujejo s svojimi Študijami tudi Izven Sole. Vetji del učencev so samouki, ki pa bodo v bližnji bodočnosti postali pravi ^strokovnjoki* v poljub'jan ju.
Kljub redkim vestem pa kanadskih petorčic le niso pozabili. Na letošnji rojstni dan so jih slikali na domači jarmi v Corbeilu v po. krajini Ontario, kjer se pridno seznanjajo s farmarsklmi deli. Kakor kaže slika, so vsaki dali za zabavo majhnega volivca. V ravnanju ž njimi jih uči njihov 18 letni brat Ernest, ki studiva poljedelstvo.
KMETIJSTVO
D:1oč1jo gle le krniš
Glasba, ki mu je ugajala
Med prvo svetovno vojno je obiskal belgijskega kralja Alberta eden izmed največjih poglavarjev črncev v Kongu. Med slavnostno večerjo je igral velik orkester. iRCcite mi*, se je obrnil kralj k svojemu gostu, «če vam katera skladba posebno ugaja.*
Ko so godbeniki po polurnem odmoru začeli uglaževati svoja glasbila, se je obraz črnega gosta razjasnil. «To je glasba, ki mi ugaja*, je izjavil. Kralj Albert je poslal slugo h kapelniku — in do zaključka večerje so glasbeniki neprenehoma samo uglaševali svoja glasbila.
Hitler - slab slikar
PanSki časopis tLe Parisien Iv-beri* je po naključju dobil eno Izmed originalnih Hitlerjevih slik. Slika predstavlja pokrajino s tirolskimi kmečkimi Miami.
Ne da bi uredništvo povedalo ime slikarja, je sliko predložilo nekaterim osebnostim v oceno. Pesnik Paul Sluard jo je označil kot slabo sliko — delo enedeljskega slikarja*. Posebno Je bil nezadovoljen s hribi in nebom. Napisal je tudi, da bt njej Picasso rekel: -vedno je stegnil glavo, ko je Perkins s hitrim gibom odgrnil svetlo rjuho ter se je prikazalo nepre-
— Po lcaj pa ste prišli sem? — mično truplo nesrečne tajnice.
je končno vpruinl,
Fielderja Je čudni način govora
i .cl.lUo je nekaj sekund, preden
se je Flelder zavedel položaja, Ta-
toda ne v odgovor na uradnikovo stavljeno vprašanje.
Perklns ga je pustil nekaj časa, da si je opomogel od prve groze, nato pa ga je spet vprašal:
— Ali ste dobro poznali gospodično Reidcvo, ali če hočemo biti točnejšl, ali ste vedeli, da je iskala zaposlenj, kjer je bila možnost zaslužka... izredna? Meni je na primer znano, da je v treh primerih skušala izsiljevati svoje predstojnike, toda zaradi raznih okoliščin je vedno doživela neuspeh. Je pa včasi kje dosegla uspeh ln svoje smotre; bila je zelo prebrisana v izberi svojih virov... Pri vas je b’la več knt š^nt mesecev: česa je i..’ ulj i . k j j i ji; ?
Možak si Je že nekoliko opomo-
gel ln rahlo je bobnal po desnem kolenu.
— Dobro sem poznal preteklost gospodične Reidove — je priznal brez nadaljnjega. — Dejal bi še več: prav zaradi tega sem jo vzel v službo. Saj morate vedeti, da sem se posvetil pomoči ljudem — nesrečnežem, ki so zgrešili svojo pot, da jim nudim možnost k vrnitvi v pošteno življenje.
— Da, res J« — je potrdil Perkins porogljivo. — Spomnil sem se, da ste se posvetili spreminjanju volkov v pohlevne ovce.
Videti je bllb, da ta sarkazem n: deloval na gospoda Fielderja, ker Js nemoteno z največjim mirom nadaljeval:
— Moram pa vas Opozoriti, da su nisem nikoli kesal, da sem se zanesel na gospodično Reidovo. Bila je na vsak način aktivna sodelavka, pridna, poštena; in kar se da razumna.
— Krasno — j« pripomnil višji nadzornik Se vedno v ironičnem tonu. — Zdaj pa bi želel vedeti, kaj je ona prav za prav iskala pri vas... ali vsaj, kakšen namen jo imela pri tem, da M J« aaaMrala v vaši agenciji.
Flelder je zmigal * rameni.
— Tega vam res ne bi vedel povedati. Toda na moji agenciji reo ni nič takega, kar bi moglo nuditi priložnost za slične,., poskuse... Pošten trgovec s starimi umetninami sem, imam lepe zvez« v Angliji 'n na kontinentu in sloves o meni...
— Do pred dvemi leti ste trgovali s starim železom — ga je pr®-kinll Perklns. — Imeli ste skladišče tam doli... pri Commerclš* Dock.
Flelder je ošabno dvignil glavo in pogledal višjega nadzornika.
— Mislim, da v tem ni nič takega, česar naj bi se sramoval -" je dejal. — Ce tl uspe, da si začrtaš svojo pot in da se nekolik« dvigneš.,.
— Preveč dvigniti s«, j« tvegano — je dejal nepoboljšljivi Perkih ln si s kazalcem popravil ovratnik-Nato pa Je spet pričel spraševati moža,
— prisiljeni bomo tudi nekoliko-da preiščemo vzroke vašega dv\e*’ ker je pač vsaka podrobnost vai tudi taka, ki se nam zdi mogoč« čisto nepomembna. A propo, ro ml, da «(• tudi Charie*
Larresa?
(Nadaljevanj« prihodnjič)