KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino LETNIK 41 ŠT.2 LETO 1993 UDK UDC 949.712(-2)(05) ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XLI 1993 IZDAJA IN ZALAGA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zom, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlic, Marija Semo- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Katja Žvanut - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narod- ni muzej, Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218886) - Uprava: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgo- dovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinansirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS štev. 415-4/92 z dne 5.3.1992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 % po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). KAZALO CONTENTS ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND TREATISES Ernest Faninger: Naravoslovje in heraldika ...............................................................5 Natural Science and Heraldry Nina Zupančič: Kamniški krznarski ceh v drugi polovici 18. stoletja.................................10 The Furriers' Guild in Kamnik in the second half of the 18 th Century Tita Ovsenar: Meksikajnarji.................................................................................14 The Soldiers fighting in Mexico Dragica Ukmar: Začetki gradnje Nove Gorice .........................................................18 The Beginnings of the building of Nova Gorica ZAPISKI IN GRADIVO NOTES AND MATERIALS Vida Stare: Pečnice z Otoka pri Dobravi, freisinškega trga Gutenwerth..............................38 The Wall-tiles from Otok by Dobrava, the Freising Borough Gutenwerth NOVE PUBLIKACIJE NEW PUBLICATIONS Acta ecclesiastica Slveniae 14. Miscellanea, Ljubljana 1992 {Bogdan Kolar) .....................45 Acta Histriae, Koper - Milje, Capodistria - Muggia 1993 {Branko Šuštar) ........................45 Albert Pucer, Giuseppe Tartini 1654-1951, Inventar zbirke - inventario della collezione, Koper 1993 {Boris Rozman).................................................................................46 ČLANKI IN RAZPRAVE NARAVOSLOVJE IN HERALDIKA ERNEST FANINGER Heraldika je nauk o grbih. Grb je barvni znak, ki predstavlja osebo, rodbino ali korporacijo. Po- poln grb sestavljajo ščit, šlem, šlemno pregrinja- lo in šlemni okras. Najvažnejši del grba je ščit z grbovo podobo. Podobe na grbih so bile že od začetka ali čisto heraldične, to je v kombinaci- ji raznih barv, ali figuralne, ko ponazarjajo različne živali, rastline, orodje, orožje in drugo. Grbovne barve so bile rdeča, modra, zelena, čr- na ter dve kovinski, zlata oziroma rumena in sre- brna oziroma bela. Grb ima desno oziroma sprednjo in levo, oziroma zadnjo stran, gledano s stališča tistega, ki ga nosi. Praviloma naj bi fi- guralne podobe gledale vedno naprej, to je v he- raldično desno stran. Grbi so nastali v srednjem veku za vojaško označevanje. Bili so dedni in so tako predstavljali posamezne plemiške rodbine. Ko so v šestnajstem stoletju vitezi prenehali poslikavati svoje ščite z grbi, so služili le še za okras. Tudi meščani so imeli grbe. Značilne za meščanske grbe so bile figuralne podobe, ki predstavljajo različna obrtniška orodja in izde- lke, ki dajo sklepati na poklic lastnika (Otorepec, 1989). V našem članku se bomo posvetili nekaterim primerkom grbov, ki jih predvsem karakterizi- rajo figuralne podobe naravoslovne vsebine. Pri tem bomo natančno opisali grbe rodovine Zois, ki je tako visoko zapisana na straneh kulturne zgodovine Slovencev, povsod po svetu pa jo dobro poznajo naravoslovci, saj so baronu Žigi Zoisu (1747-1819) na čast imenovali mineral zoisit, na njegovega brata Karla (1756-1799) pa spominjata cvedici Zoisova zvončnica in Zoiso- va vijolica. Obravnavajmo najprej grbe rodovi- ne Zois, za katere so značilni dragi kamni ozi- roma dragulji, kot jim še pravimo. Predniki barona Žige Zoisa, ki ga pri nas obravnavamo predvsem kot osrednjo osebnost slovenskega prosvetljenstva, so živeli na Bergam- skem oziroma Bergamaškem, kot deželi okoli mesta Bergama še pravimo, ki je stoletja pripa- dala beneški republiki. Kdaj natančno je prišel v Cacodelliju pri Berbennu na Bergamskem ro- jeni Michelangelo Zois ( 1694-1777) preko vme- snega postanka v Trstu v Ljubljano, ne moremo povedati, vsekakor pa je to moralo biti v zgod- njem osemnajstem stoletju. Službo je dobil v že- lezarski trgovini rojaka Petra Antona Codellija pl. Fahnenfelda, hitro napredoval in leta 1735 že postal lastnik trgovine. Ukvarjal seje izključno s preprodajo. Imel je rudnike in fužine na Go- renjskem, da, celo fužine v Mislinji na Štajerskem so bile njegova last. V Ljubljani si je kupil več hiš in jih nekaj združil v enotno palačo, danes Breg 22. Tudi v Trstu je imel nepremičnine. Bil je gospodar nekaterim fevdalnim gospostvom na Kranjskem. Najlepše med njimi je bil grad Br- do pri Kranju, od leta 1773 naprej fidejkomis ro- dovine Zois. Michelangelo Zois se je potegoval tudi za plemstvo. V priznanje za pospeševanje trgovi- ne gaje leta 1739 cesar Karel VL povzdignil v viteški stan s plemiškim pridevkom »von Edel- stein«, kar v prevodu pomeni dragi kamen. Mic- helangelovo plemiško diplomo z grbom vred hranijo danes v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju in sicer na oddelku Allgemeines Verwal- tungsarchiv. Zanimivo je, da pri pisanju takrat ni- so bili zelo natančni. V navedenem aktu je Mic- Plemiški grb Michelangela Zoisa iz leta 1739. österreichisches Staatsarhiv / Allgemeines Verwatun- gsarchiv, Dunaj 5 helangelov plemiški pridevek zabeležen kar na tri načine: Edlstein, Edelstain in Edelstein, med- tem ko je njegov priimek napisan kot Zoyß ali pa kot Zoys. Sam se je Michelangelo v prošnji za dodelitev plemstva podpisal kot Zoys, vendar je na nekem protokolu iz leta 1728, ki ga hrani- jo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, omenjen kot Zois. Tako so se pisali tudi Michelangelov! sorodniki na Bergamskem. Danes bi na podla- gi diplome iz leta 1739 Michelangela titulirali kot Michael Angelo Zois von Edelstein, čeprav se je on sam, pa tudi še njegov sin Žiga, podpi- soval s plemiškim pridevkom von Edlstein. Slo- vensko bi ga seveda nagovorili kot Michelange- lo Zois pl. Edelstein oziroma M. Zois Edel- steinski, saj se je plemiški pridevek praviloma nanašal na izvor ali pa na neko posest dotične- ga, ki mu je bilo podeljeno plemstvo (Oswald, 1984). Seveda se bomo vprašali, zakaj sije Michelan- gelo Zois izbral plemiški pridevek »von Edlstein« oziroma »von Edelstein«, kot ga sedaj pišemo. Verjetno je vedel za pomen svojega priimka. V furlanščini beseda zoia pomeni dragi kamen, a zois je množina od zoia (Müllner, 1898, p. 47). Po Kidriču (1939, p. 32-33) je Zois ladinski priimek, zoia pomeni biser, a zois je množina k zoia, kar naj bi Michelangelo gladko prevedel v nemški Edlstein. Nadalje trdi Kidrič, da je be- seda Zoia izpričana kot priimek, v lombardskih provincah Como in Sondrio, torej v bližini Ber- gama, tudi kot krajevno ime. Oglejmo si še Michelangelov grb iz leta 1739. Glavni del grba, ščit, je razdeljen na štiri polja. Na dveh diametralno nasproti ležečih poljih vi- dimo po eno polovico orla, na preostalih dveh pa leva, ki drži skodelo dragih kamnov v šapah. Tudi v šlemnem okrasu se pojavlja lev s skode- lo draguljev v šapah. Očitno so dragulji na Zoiso- vem grbu povezani s plemiškim naslovom von Edelstein. Leta 1760 je cesarica Marija Terezija poviša- la Michelangela Zoisa pl. Edlsteina v barona, s čimer je bila povezana tudi »izboljšava« grba. Odslej se je glasil njegov po takratnih pravilih pravilno napisani naslov Michael Angelo Freiherr Zois von Edelstein, slovensko Michelangelo ba- ron Zois Edelsteinski. Seveda danes enostavno pišemo baron Michelangelo Zois in primemo naslavljamo tudi njegove potomce. Tudi za baronski grb Michelangela Zoisa je značilen štiridelen ščit, ki pa ima v sredini še ma- njši, tako imenovani srčni ščit. Na njem je glav- ni motiv s starejšega grba, to je lev s skodelo polno dragih kamnov v šapah. Na dveh diametralno nasproti ležečih poljih velikega šči- ta zopet vidimo po eno polovico orla, na preosta- lih dveh pa ovalen ščit, nad katerim sta prekri- žana meč in sulica. Potem je za grb baronov Zoisov še značilno geslo LABORE, kar pome- ni z delom. Baronsko diplomo Michelangela Baronski grb Michelangela Zoisa iz leta 1760. Narod- ni muzej, Ljubljana Zoisa z naslikanim grbom vred hranijo danes v Narodnem muzeju v Ljubljani, ostalo dokumen- tacijo pa v že omenjenem arhivu na Dunaju. Michelangelo Zois in z njim seveda tudi nje- govi potomci so si pridobili plemstvo šele na Kra- njskem, izhajajo pa iz rodovine, ki seje na Ber- gamskem v glavnem ukvarjala s kmetijstvom. Kar nas preseneča, je, da so tudi nekateri člani rodovine Zois na Bergamskem imeli svoj grb. V biblioteki A. Mai v Bergamu hranijo pod ozna- ko Camozzi-Vertova zbirko grbov. Izdelana je bi- la v črno beli tehniki proti koncu osemnajstega stoletja. Pod številko 3090 zasledimo v njej grb, nad katerim je napis Tomba in Alzano Mag. nella chiesa dei Frati, poleg grba pa je napis Zois. Po podatkih Maria de Grazie, ravnatelja Držav- nega arhiva v Bergamu (osebno sporočilo), so grb posneli na nekem grobu v minoritski cerkvi S. Annuntiata v kraju Alzano Maggiore.' Kasneje so samostan ukinili, cerkev pa v letih 1818-1820 restavrirali. Sedaj se imenuje S. Maria Stella in pripada bolnišnici Pesenti-Fenaroli v Alzanu Lombardo, 6 km severno od Bergama. V cerkvi ne vidimo več grbov. Verjetno so jih med res- tavracijo odstranili. Znanstveni opis bergamskega grba, temu pra- vimo blazoniranje, je opravil dr. Heinrich Pur- 6 Bergamski grb Zoisov. Biblioteka A. Mai, Bergamo Grb trga Šoštanja iz leta 1757. (Kobel, L & Pirchegger, H. 1954) khartshofer iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu (osebno sporočilo).^ Na zgornjem polju, ki ga loči od spodnjega ozko bruno, vidimo med dvema osemžarčnima fasetiranima zvezdama dragotino, ki jo sestavlja ovalen kamen, obdan z dvajsetimi listi in tremi visečimi biseri. Na spodnjem polju je osemžarčna fasetirana zvezda. Na žalost ni na kopiji šrafur, da bi lahko ugoto- vili barve. V tej zvezi še povejmo, da kamen v draguljarstvu pomeni skrajšano obliko za dragi kamen. Dragi kamni oziroma dragulji so mine- rali različne kemične sestave, ki imajo veliko trdoto, lepo barvo in sijaj, so prozorni in se da- jo polirati ter lepo oblikovati. Draguljarji šteje- jo med drage kamne tudi bisere in jantar, čeprav v tem primeru nimamo opravka z minerali, ampak z zmesmi razhčnih spojin. Ker bergam- ski grb ni prikazan v barvah, ne moremo niti slu- titi, katera vrsta dragega kamna naj bi bila v sre- dini dragotine. Le njegova ovalna oblika doka- zuje, daje brušen kot cabachon. Sicer se oba grba Michelangela Zoisa po vi- dezu zelo razlikujeta od bergamskega grba Zoisov, toda preseneča nas dejstvo, da so na vseh naslikani dragi kamni. Razliko vidimo le v tem, da na Michelangelovih grbih dragi kam- ni zapolnjujejo skodelo, na bergamskem grbu pa se pojavljajo kot sestavina dragotine. Seveda se sedaj lahko vprašamo, ali morda ni bergamski grb inspiriral Michelangela Zoisa, da sije 1739. ob podelitvi plemstva izbral plemiški pridevek Edlstein in so tako prišli dragi kamni tudi v nje- gov grb. O izvoru bergamskega grba zaenkrat ne mo- remo ničesar povedati. Potrebne bodo še ge- nealoške preiskave Zoisov na Bergamskem, po potrebi tudi še v deželi, od koder so Zoisi pred stoletji prišli na Bergamsko. O tem pa so na voljo različno podatki. Po družinskem izročilu, ki ga je zapisal Žiga Zois, naj bi se na Bergamskem nasehl neki Millebois, po poklicu vojak, po ro- du Švicar ali pa naj bi vsaj prišel iz Švice, in pri tem spremenil svoj priimek v Zois. Drugačne- ga mnenja je Arthur Zois iz St. Gallena v Švi- ci, daljni potomec Michelangela Zoisa, ki me- ni, da so Zoisi grškega porekla. V štirinajstem stoletju naj bi jih zavlekli v Španijo, od koder naj bi prišli v Lombardijo in se naselili v mestu Bergamo. Več o svojih daljnih prednikih nava- ja Michelangelo Zois v pismu cesarici Mariji Te- reziji v zvezi z baronatom. Po njegovih naved- bah je kraj izvora rodovine Zois holandsko mesto Ammersfort v provinci Utrecht. Tam so se pisa- li Zoesius oziroma Zoes. V šestnajstem stoletju naj bi v Ammersfortu živel slavni Heinrich Zoesius, »Nobilus Patritius« tega mesta. Ko so na Holandskem zmagali protestanti, so se iz verskih razlogov Zoisi preselili na Bergamsko in tam svoj priimek spremenili v Zois (Faninger, 1984, 1985 in 1987). V zvezi z Michelangelo- vimi navedbami naj še povemo, da so patriciji v srednjeveških mestih sestavljali mestne svete. 7 Grb rodbine Stainach. Steiermärkisches Wappen-Buch 1587 Grb mesta Ljubljane na listini, ki jo je izdal ljubljanski magistrat leta 1893. Hranijo jo v Zgodovinskem arhi- vu Ljubljana Izbirali so jih med najbogatejšimi in uglednimi meščani. Mnogi izmed njih so dobili plemstvo in s tem prišli tudi do lastnih grbov (Oswald, 1984). O najstarejši zgodovini rodovine Zois torej raz- polagamo kar s tremi različnimi verzijami! To- da nekaj zbuja pri tem pozornost. Kar dvakrat je govora o spreminjanju priimka na Bergamsko prispelih Zoisov^ Potem, ako naj bi prišli Zoisi iz Grčije preko Španije v Bergamo, bi njihova pot navsezadnje lahko vodila preko Holandije, ki je v šestnajstem stoletju bila pod špansko oblastjo, najbližja povezava med Holandijo in Bergamsko pa poteka ravno preko Švice! Ko smo tako natančno obravnavali grbe z dra- gimi kamni kot figuralnimi podobami, se bomo vprašali, ali so tudi kamnine upoštevali v heral- diki. Čudno vprašanje, pa je vendar tako! Kam- nine predstavljajo dele zemeljske skorje z bolj ali manj konstantno mineralno sestavo, kos kam- nine pa imenujemo kamen. S tem v zvezi ome- nimo šoštanjsici grb iz leta 1756, ki ima na he- raldični desni strani orla, na levi pa hrib s tremi v obliki src oblikovanimi kamni. Nemško seje Šoštanju reklo Schönstein, kar pomeni lep ka- men. Šoštanjski grb torej »govori« o imenu kra- ja. V tej zvezi omenimo še rodbino Stainach na zgornjem Štajerskem, ki je imela na svojem gr- bu tristopenjsko kamnito piramido. Na mnogih grbih blestijo zvezde. Zapazili smo jih že na bergamskem grbu Zoisov. Tri šes- tokrake zlate zvezde na modri podlagi so imeli gospodje Sternbergi (Strmec na Koroškem), od iijih Vovbržani, po njihovem izumrtju 1321 pa Zovneški, kasneje Celjski, tri zvezde pa so kra- sile tudi grb mesta Celja (Otoropec, 1988). Najbolj pogosta živalska figuralna podoba je lev. Z njim smo se že seznanili na obeh grbih Michelangela Zoisa. Tudi podob panterja ne manjka na grbih: grb dežele Štajerske na primer ima srebrnega panterja na zelenem polju. Poleg leva predstavlja orel najbolj pogosto ži- valsko figuralno podobo. Tako kot leva smo ga že videli na obeh grbih Michelangela Zoisa, pa tudi na šoštanjskem grbu. Od ptičev omenimo le še goloba, ki krasi grb mesta Maribor. Za ljubljanski in celovški grb je značilen zmaj. Na ljubljanskem sedi na stolpu, na celovškem pa leti mimo njega oziroma lebdi pred njim. Zmaj predstavlja neko bajeslovno bitje. Slikajo ga s kri- li in enim ali dvema paroma nog, pa tudi brez kril. Na tej osnovi natančneje ločijo zmaja od lindver- na, vendar razlikovanje ni enotno. Podobo zma- ja na grbu mesta Ljubljane lahko povežemo z ljubljanskim barjem (Otorepec, 1988), gotovo pa je zmaj v celovškem grbu povezan z neprehod- nim močvirjem, ki se je nekoč razprostiralo južno od mesta. Prisluhnimo pripovedki, ki go- vori o celovškem zmaju in nastanku grba glav- nega mesta Koroške. Da bi se znebili zmaja, je koroški vojvoda zbral nekaj pogumnih mož in jim zgradil na ro- 8 Grb rodbine Mindorff. Steiermärkisches Wappen-Buch 1587. bu močvirja stolp, od koder so prežali na zma- ja, dokler ga niso uničili. Potem je vojvoda na mestu stolpa dal zgraditi grad, okoli katerega so se naselili ljudje in močvirje spremenili v rodo- vitno polje. Tako je nastalo mesto Celovec, v njem pa danes na novem trgu spominja na nek- danjo pošast iz enega samega kamnitega bloka izklesani zmaj. Proti koncu šestnajstega stoletja ga je oblikoval Ulrich Vogelsang, dokončal pa njegov brat Andreas. V zvezi s tem kipom pa bi bilo zanimivo še nekaj dodati. V srednjem ve- ku so v okolici Celovca našli fosilno lobanjo. Dolgo so mislili, da gre za zmajevo lobanjo. Še- le v prejšnjem stoletju so paleontologi dokaza- li, da pripada izumrlemu dlakavemu nosorogu,^ kije v ledeni dobi živel na tem področju. Vrh te- ga so sedaj še ugotovili, daje omenjena lobanja služila umetniku za podlogo, ko je oblikoval glavo celovškemu zmaju. Danes vidimo lobanjo razstavljeno v Deželnem muzeju za Koroško v Celovcu (Ucik, 1990). Tudi rastline, predvsem vrtnice in lilije, so cesto zastopane med figuralnimi podobami na gr- bih. Tako vidimo na štiridelnem ščitu grba rod- bine Mindorff, ki je imela posestva na vzhodnem pa tudi na južnem Štajerskem, na dveh naspro- ti ležečih poljih po en list detelje, na preostalih dveh poljih pa po en par puščic. OPOMBE 1. Kraj se danes imenuje Alzano Lombardo. - 2. Do- besedno se opis glasi: "Durch einem schmalen Balken geteilt, im oberen Feld zwischen zwei achtstrahlingen, facettierten Sternen ein Kleinod aus ovalen Stein, umbe- ben von zwölf Blättern und drei abhängenden Perlen, im unteren Feld ein achtstrahliger facettierter Stern. Leider zeigt die Kopie keine Schraffuren, sodaß die Far- ben nicht angegeben werden können. - 3. Coelodonta antiquitatis. UPORABLJENA LITERATURA Bartch Zacharias, Steiermärkisches Wappen-Buch 1567 Fascimile Ausgabe mit historischen ud heraldischen Anmerkungen von Josef von Zahn und Alfred Ritter Anthony von Siegenfeld, Graz 1893 Faninger, F. 1984, Sigmund Freiherr Zois von Edelstein / Ziga baron Zois pl. Edelstein. Geologija, 27. knjiga, str. 2-25, Ljubljana Faninger, E. 1985, Rodovina Zois. Proteus 47/6, str. 213-217, Ljubljana Faninger, E. 1987, Izvor rodovine Zois in njeni najpo- membnejši predstavniki na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Zvezek 9, str. 89-107, Ljubljana Kobel, L. & Pirchegger, H. 1954, Steirische Ortswappen einschließlich jener der ehemaligen Untersteiermark. Graz 1954 Oswald, G. 1984, Lexikon der Heraldik. VFB Bibhographisches Institut Leipzig, 1985 Otorepec, B. 1988, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Slovenska matica Ljubljana, 1988 Otorepec, B. 1989, Grb. Enciklopedija Slovenije, 3, str. 377-378, Ljubljana 1989 Ucik, F. H. 1990, Wollhaamashorh und Lindwurm. Carinthia II, 180./100. Jahrgang, str. 295-306, Kla- genfurt 1990 9 KAMNIŠKI KRZNARSKI CEH V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA NINA ZUPANČIČ Cehi, združenja obrtnikov iste stroke z mono- polno pravico do opravljanja poklica znotraj ali v bližini mestne naselbine, so bili značilni za čas od 14. do srede 19. stoletja.' Poglavitni vzrok za združevanje je bila težnja, da se zavarujejo pred nezaželenimi tekmeci, bo- disi meščani ali pa podeželskimi obrtniki. Pogoj za izvajanje obrti je bilo članstvo v cehovski orga- nizaciji. Navadno je ceh združeval le določeno vrsto obrtnikov enega samega mesta. V nekaterih pri- merih pa so se pripadniki iste obrti v različnih mestih združili v skupni ceh. Tako so kranjski kleparji in kotlarji pristopili h graškemu cehu, medičarji in svečarji k celovškemu, barvarji k ljubljanskemu.^ Klobučarji iz Kamnika, Višnje gore, Radovljice in Ljubljane so bili združeni v ljubljanski klobučarski ceh."* Podobno je bilo tu- di s kamniškimi krznarji, ki so bili vključeni v ljubljanski krznarski ceh."* Število kamniških krznarskih mojstrov je v 18. stoletju zelo hitro naraščalo. Iz seznama obrt- nikov z dne 26. septembra 1726, ki so ga sodniki in svetniki mesta Kamnik poslali kranjskemu vicedomu, je razvidno, da so bili v letu 1726 v Kamniku štirje krznarji.^ Leta 1782 se omenja v Kamniku dvanajst krznarjev in leta 1786 trinajst (štirje od teh so delali kot krznarski pomočniki). Tako lahko v dobrih petdesetih letih evidenti- ramo več kot dvakraten porast števila krznarskih mojstrov. Povečanje števila krznarjev je imelo dvojni učinek. Začeli so se čutiti zadosti močne za ustanovitev lastnega ceha, razen tega pa so se hoteli zavarovati pred novimi mojstri, ki so ho- teli vstopiti v ceh, ali pa nelegalno opravljati obrt. Težnja po ustanovitvi samostojnega ceha seje med kamniškimi krznarji začela kazati najkas- neje v drugi polovici 18. stoletja. Željo po samos- tojnem cehu so utemeljevali s tem, da so privi- legiji ljubljanskega krznarskega ceha obsegali območje ene milje okoli Ljubljane, Kamnik pa je bil oddaljen dve milji in pol. Kamniški krz- narji od premoženja ljubljanskega krznarskega ceha niso imeli nobene koristi, prav tako tudi ni- so sodelovali pri letnih obračunih.'' Priložnost za odcepitev seje pokazala leta 1781. Takrat je kra- njski deželni glavar Franc Anton grof Lamberg sodniku in mestnemu svetu v Kamniku sporo- čil, daje treba dati potrditi vse cehovske svoboš- čine v roku enega leta. Torej je bilo omogoče- no, da se mojstri krznarji iz Kamnika obrnejo na cesarja s prošnjo za potrditev privilegijev, s či- mer bi postali neodvisen ceh.^ Dekret z dne 27. januarja 1781 je namreč določal, da morajo cehi svoja pravila predložiti deželnemu knezu.^ Večina cehov seje temu pozivu odzvala. Za po- novno potrditev so tako zaprosili ljubljanski čevljarji, ključavničarji, krojači, vendar njihove prošnje niso bile rešene.^ Kamniški krznarji so navodila za pisanje prošnje dobili od advokata Cordina. Svetoval jim je, naj najprej preverijo, ali obstajajo kakšni privilegiji, ki so jih podeli- li že prejšnji vladarji.'° Pri urejanju teh zadev je bil pripravljen sodelovati c.kr. dvomi agent Fer- dinand Muller." Kljub dejstvu, da so v tem času številni cehi zaprosili za potrditev pravil in jim prošnje niso bile ugodene, bi lahko sklepali, daje bil kamniški krznarski ceh med izjemami. V dopisih od leta 1782 naprej se namreč vedno omenja pod nazi- vom kamniški krznarski ceh.'^ V odgovoru krz- narskega ceha na vprašanja mestnega urada v Kamniku, ali je krznarski ceh v Kamniku pose- ben ceh in če je njegov privilegij potrjen s stra- ni cesarja, je položaj ceha bolj jasen. Ceh je na zgornje vprašanje dne 17. oktobra 1786 odgo- voril, da postaja samostojen ceh, privilegiji krz- narskega ceha so na Dunaju in jih cesar, enako kot privilegije ostalih cehov, še ni potrdil.'^ Glavna poteza, ki se zrcali iz cehovskih pra- vil, je težnja po obrtnem monopolu v mestu in njegovem področju. Cehovska pravila so pred- pisovala način proizvodnje, delovni čas, kako- vost in ceno izdelkov, število vajencev. Podrobno so določala, koliko časa mora posameznik de- lati kot vajenec ali pomočnik in pogoje za moj- strski izpit. V 17. stoletju so začeli izvajati ta- koimenovano cehovsko zaporo, ki je točno do- ločala število mojstrov za posamezne kraje in stroke in tako onemogočala pomočnikom, da bi se osamosvojili. Zaradi podeželske obrti, tujih obrtnih izdelkov in zgodnjekapitalističnih oblik proizvodnje, so postajali cehi v 18. stoletju še bolj zaprti. Z obrtnim redom iz leta 1732 so bile do- ločene enotne smernice za nadaljevanje obrtnih pravic. Leta 1784 je začela veljati odločba o prenehanju protekcije glede na izvor in sorodstvo pri sprejemanju v ceh, vključevanju fušarjev v cehe in določanju števila cehovskih mojstrov s strani mestnih oblasti glede na lokalne razme- re.'^ Mojstri so poskušali na vsak način ohraniti svoj položaj. Novincem in mojstrskim kandidatom so z bolj ali manj neupravičenimi zahtevami dela- li težave pri vstopu v ceh. Prav v primerih, ko je šlo za prošnje novih kandidatov za sprejem v ceh, so bile zelo pogoste pritožbe. Tako so npr. leta 1782 v pritožbi kamniškega ceha, naslove- Ijeni na sodnike in svetnike deželnega knežjega mesta Kamnik, krznarji prosili, naj jih zaščitijo 10 pred dvanajstim novim krznarjem Homanom, ki »..niti ni kamniški meščan, jim pa odjeda kruh in jih bo vse skupaj spravil na beraško pali- co...«'^ Pritožba krznarjev je bila uspešna, saj je sodni upravitelj mesta Kamnik z Vrhnike prišle- mu krznarju Johanu Homanu prepovedal vzpo- stavitev lastne obrti. Dovoljeno mu je bilo le, da se zaposli kot krznarski pomočnik pri kakem krz- narskem mojstru v Kamniku.'^ Podoben primer zasledimo leta 1784, ko je kamniško mestno sodišče zavrnilo prošnjo Johanna Haidla, krznar- skega pomočnika, ki je želel, da bi ga sprejeli v kamniško meščanstvo in krznarski ceh. Sodišče je razsodilo v prid ceha, kije protestiral proti no- vemu članu. Kot razlog za svoje nestrinjanje so člani ceha navedli, da jih je dvanajst in da so ubo- gi, saj morajo svojo obrt v veliki meri izvajati tu- di na deželi. Poleg tega je prosilec svojo krznar- sko pravico, ki jo je kupi! od pokojnega Scha- ntela prodal enemu izmed tedanjih mojstrov Se- bastijanu Pogačniku. Haidlova prošnja je bila za- to zavrnjena. Prepovedali so mu opravljanje obrti z grožnjo zaplembe izdelkov. 4. septembra 1786 je Gregor Gerčar, ta čas krz- narski pomočnik, zaprosil za sprejem med kam- niške krznarske mojstre. Omenjeni, ki je proš- njo za sprejem med mojstre vložil že dvakrat, pa so mu odgovorili, naj potrpi, seje sedaj pritožil na mestno sodišče. Prva ugotovitev sodišča je bi- la, daje v tem majhnem mestu trinajst mojstrov, od teh delajo štirje kot krznarski pomočniki. Pri tem številu mojstrov bi bilo neupravičeno zavr- niti prosilčevo prošnjo, če je ta »mesta Kamnik meščanski otrok«. Tudi ostalim mojstrom bi ko- ristil nov član, če bi se prostovoljno obvezal, da nosi vse meščanske in cehovske dajatve tako kot ostali mojstri.'^ Krznarski ceh je v prošnji z dne 17. oktobra 1786, naslovljeni na mestni svet, pro- sil, naj se število mojstrov nikakor ne dovoli zvi- šati čez osem. V prošnji so navedli, da »...je v mestu trinajst mojstrov, vendar vsi ne delajo kot mojstri. Znano je, da osem krznarjev v Kam- niku težko in revno živi. Ko bi bilo število krz- narjev v Kamniku enkrat za vselej omejeno na osem, bi izginili mogi prepiri in stroški in mest- no sodišče ne bi bilo obremenjeno s tožba- mi...«'^ Gerčar seje obrti izučil v Kamniku. V uk je bil sprejet pri ljubljanskem cehu, kjer je bil tudi izprašan, saj je bil takrat kamniški ceh še vk- ljučen v ljubljanskega.^*^ Zadeva seje končala v prid nosilca. Mestno sodišče je dosodilo, da se kandidat brez pridržkov sprejme v ceh, glede na to, da je v mestu bilo osem krznarjev, izven mesta pa dva in bi s sprejemom Gerčarja števi- lo mojstrov bilo zelo malo prekoračeno. Pogoj je bil, da ima omenjeni dovolj sredstev za naba- vo orodja in preskrbo z materialom.^' Johann Schaffer, mestni sodni upravitelj, je v odločbi z dne 31. decembra 1786 krznarskemu cehu v Kamniku določil, da Gregorja Gerčarja sprejmejo za cehovskega mojstra proti plačilu običajne takse za mojstrsko pravico.^^ Kljub te- žavam, ki jih je imel Gerčar pri sprejemu v ceh, pa je kasneje napredoval in se povzpel do polo- žaja nižjega cehovskega predstojnika.^-' Tudi sprejem med cehovske pomočnike je bil povezan s težavami. Izstavitev učnih pisem seje visoko zaračunavala. Pomočniki so se zato po- gosto pritoževali in zahtevali nižjo ceno. Krznar- ska pomočnika Franz Homauer in Andreas Sa- lacher s Ptuja, ki sta zaprosila Sebastijana Pogač- nika, krznarskega mojstra v Kamniku, pri kate- rem sta bila vajenca, za učni pismi, tudi nista bi- la zadovoljna s ceno. Bila sta mnenja, daje pre- visoka. V pismu z dne 22. februarja 1805 sta na- vajala, daje stalo v Ptuju tiskano učno pismo z vsemi dajatvami in pečatom 2 gld 45 kr., v de- želnem glavnem mestu Graz pa 3 gld 30 kr. Zaprosila sta za znižanje, oziroma, da jima izsta- vijo učni pismi vsaj po graški ceni.^"^ Mojstrsko mesto seje lahko ob plačilu cehov- ske pristojbine in ob spoštovanju vseh obve- znosti tudi kupilo. Tako se je leta 1800 krznar- ski pomočnik Johann Nep. Alič obvezal, da bo ob naslednjem prostem mestu cehovskega mojstra v priviligiranem krznarskem cehu de- želno knježjega mesta Kamnik, ki bo nastalo ob smrti kakega mojstra, slednje prevzel.^^ Kasne- je je Alič prosil mestno sodišče, naj izterja de- nar (9 gld), ki gaje vplačal za mojstrsko pravi- co. Slednje zaradi vstopa v vojsko ni nikoli izkoristil. ^ Ceh, ki seje izplačilu sprva ogibal, je moral denar vendarle vrniti.^^ Ker je moč cehov kot gospodarskega faktorja proti koncu 18. stoletja pešala, so ti ostro nas- topali proti vsaki necehovski konkurenci, zlasti proti fušarjem. Takoimenovani fušarji so na- vadno prodajali svoje izdelke po dosti nižjih ce- nah kot krznarski mojstri. Krznarski ceh je v do- pisu z dne 21. marca 1800 prosil kamniško so- dišče, naj zavrne vlogo fušarja Lorenza Bet- nerja za dovoljenje za opravljanje obrti in mu onemogoči delovanje nasploh. Pritožbo so podkrepili z naslednjimi dejstvi: Lorenz Betner je bil vedno znan kot »motilec« ceha in ni bil ni- koli vključen v tukajšnji delovni ceh, niti ni imel katerekoli druge pravice za opravljanje obrti in je ropal kruh izpred nosa kamniškim krz- narjem. Z izdelovanjem krznarskih izdelkov po tako nizkih cenah je škodoval cehu in njegovim mojstrom. Ceh mu ni dovolil včlanitve, ker ni uvidel nobenega razloga za to - ni bil niti meš- čanski otrok, niti okoličan in bi se ga moralo tu- di sicer obravnavati kot tujca in kot fušarja, ki zasluži kazen...^^ Ceh je posegal tudi v Betnerjevo privatno živ- ljenje. V dopisu z dne 5. junija 1800 je ceh sez- nanil mestno sodišče, daje bil Betner zaradi svo- jega malopridnega življenja že kaznovan. Zara- di malomamosti je bil vržen iz službe. Prav ta- ko je bil vdan pijači. Doma je imel za delo spo- sobni hčerki, ki bi si prav lahko sami služili 11 kruh. Če bi ga sprejeli medse, bi si s tem nako- pali sramoto in sodne procese. Zaradi vsega te- ga je krznarski ceh prosil mestno sodišče, naj se Lorenza Betnerja odvrne od krznarskih del in na- poti na dnevna dela.^^ Poleg mestnih krznarjev so v Kamniku proda- jali svoje izdelke, navadno po znatno nižjih ce- nah, tudi podeželski obrtniki. Krznar Johan Nepomuk Traun se je pri mest- nem svetu v Kamniku pritožil, ker je krznarski ceh dovolil, da trije kmečki krznarji na štantih na tedenskih sejmih prodajajo pokrivala. V pri- tožbi z dne 17. decembra 1802 je navedel, da za- radi omenjene prodaje trpi škodo. Omenjeni kmetje niso bili meščani, niso plačevali mestnih pristojbin, od prodaje njihovih izdelkov mesto ni dobilo nič, sam pa je moral prodajati izdelke za majhen denar. Obtoženi ceh je potrdil, daje proti odškodnini trem deželnim mojstrom res do- volil prodajo čepic. Eden od razlogov za izdajo dovoljenja je bil tudi ta, da noben od tedanjih mojstrov ni izdeloval čepic in seje bilo treba rav- nati po volji strank.-^" Končna razsodba kresije v tem sporu je bila, da "...zato, ker seje neki član krznarskega ceha naselil v mestecu Kamnik, še ni nastal razlog, da bi morali biti vsi zavezani h kupovanju njegovih izdelkov, ki so morda slabše kakovosti in dražji kot ostali. Cehovske člane je treba ščititi v kolikor je kvaliteta njihovih izde- lkov resnično boljša in se s tem tudi ostalo kon- kurenco prisili v boljšo kakovost. V kolikor v slu- čaju Trauna ne gre za tak primer, se mu pravica do edine (ekskluzivne) prodaje na tedenskih sej- mih ne podeli in dosedanje prodaje ni treba ustaviti. Pri zagotavljanju javnega miru in discipline je državna uprava posegala po raznih opozorilih. Okrožnica z dne 12. julija 1786 je tako predvi- dela denarne in zaporne kazni za vse tiste obrt- nike in pomočnike, ki ne bi hoteli opravljati svojih del na odpravljene praznike ali pa bi le- te proslavljali.Ker praznovanja očitno niso prenehala, je bil kamniški krznarski ceh kasne- je še posebej obveščen, da bo kaznovan vsak, ki bo protizakonito praznoval odpravljene prazni- ke'" oziroma na odpravljene praznike prirejal ce- hovska zborovaiTJa, nabiral vajence in izpraše- val pomočnike. Ob koncu leta so morali krznaiji predložiti sod- nemu upravitelju zaključni račun.-' Cehi so večji del dohodkov dobili iz pristojbin, letnih prispev- kov in glob. Račun o poslovanju kamniškega ce- ha med 1. januarja 1788 in 31. decembra 1788 kaže, daje ceh od celotne vsote prejemkov v tem letu, 66 gld 15 kr, dobil kar 42 gld 30 kr od moj- strskih pravic. Med izdatki so našteli stroške za maše 1 gld 40 kr, za potrebe farne cerkve 1 gld, za mežnarja 40 kr, za plačilo cehovskega komi- sarja 1 gld ter za plačilo obrtniškega davka za le- to 1787 9 gld, kar je vse skupaj zneslo 13 gld 20 kr. Tako je vsota premoženja kamniškega kanar- skega ceha v letu 1788 znesla 52 gld 55 kr.'^ Pla- čevati so morali tudi letni prispevek šolskemu uči- telju Jakobu Zupanu, za nadzor nad rednim pla- čevanjem pa je skrbelo mestno sodišče.-'^ Zgoraj navedeni drobci iz življenja kamni- ških krznarjev kažejo na cehovske razmere, zna- čilne za drugo polovico 18. stoletja, ko je gos- podarska moč cehov slabela. V času bližajoče se svobodne obrti in trgovine, nastajanja manu- faktur in prvih industrijskih obratov, so člani ce- hov poskušali ohraniti svoj priviligirani položaj. Tudi kamniški krznarji niso bili izjema. V po- skusih ohranitve obstoječega stanja, so za Kam- nik značilne številne pritožbe krznarskih mojstrov oblastnim organom proti navideznim in namiš- ljenim krivicam. Nastopali so zlasti proti neza- želeni konkurenci, fušarjem in kmečkim obrt- nikom ter proti podeljevanju dovoljenj za oprav- ljanje obrti. Francoska uprava je leta 1809 odpravila cehov- ski sistem in uvedla gospodarsko svobodo. S po- novno vzpostavitvijo avstrijske oblasti so neka- ter veje cehe obnovile. Formalni konec cehov pri nas pomeni leto 1859, ko je bila z obrtnim re- dom razglašena svobodna obrt in trgovina. OPOMBE 1. Darja Mihelič, Vladimir Simič, Ceh. Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana 1988. - 2. Pavle Blaznik, O ce- hih na Slovenskem, založilo Muzejsko društvo v Ško- fji Loki, Ljubljana 1940, str. 5. - 3. Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja. Publikacije Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, Razprave zvezek 4, Ljub- ljana 1977, str. II. -4. Kamniški krznarski ceh, a.e.l. Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL). - 5. Cehi v Kamniku, a.e.4, 26.9.1726, ZAL. - 6. Kam- n. krz. ceh, a.e. l/l, ZAL. -7. Kamnišku krznarski ceh, a.e.1/2, 19.5.1781 Ljubljana, ZAL. - 8. Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja. Publi- kacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razprave zve- zek 4, Ljubljana 1977, str. 14. - 9. Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja. Publikacije Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, Razprave zvezek 4, Ljub- ljana 1977, str. 10-12. - 10. Kamniški krznarski ceh, a.e.1/5, 2.6.1781, ZAL. - 11. Kamniški krznarski ceh, a.e.1/3,14.5.1782, ZAL. - 12. Kamniški krznarski ceh, a.e.2, ZAL. - 13. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/4, 17.10.1786, ZAL. - 14. Kamniški krznarski ceh, a.e.4, 10.5.1784, ZAL. - 15. Kamniški krznarski ceh, a.e.2/2, 15.2.1782, ZAL. - 16. Kamniški krznarski ceh, a.e.2/3, 26.3.1782, ZAL. - 17. Kamniški krznarski ceh, a.e.3, 20.8.1784, ZAL. - 18. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/1, 4.9.1786, ZAL. - 19. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/5, 17.10.1786, ZAL. -20. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/10, 30.11.1786, ZAL. -21. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/12, 7.12.1786, ZAL. -22. Kamniški krznarski ceh, a.e.6/12, 31.12.1786, ZAL. -23. Kamniški krznarski ceh, a.e.10/1, 8.12.1799, ZAL. - 24. Kamniški krznarski ceh, a.e. 13, 22.2.1805, ZAL. -25. Kamniški krznarski ceh, a.e.l I/1, 10.6.1800, ZAL. - 26. Kamniški krznarski ceh, a.e.l 1/2, 2.7.1806, ZAL. - 27. Kamniški krznarski ceh, a.e. 11/3, 1.2.1807, ZAL. - 28. Kamniški krznarski ceh, a.e. 10/2, 21.3.1800, ZAL. -29. Kamniški krznarski ceh, a.e. 10/4, 5.6.1800, ZAL. - 30. Kamniški krznarski ceh, a.e. 12, 17.12 1802, ZAL. -31. Kamniški krznarski ceh, a.e. 12/2, 12 24.12.1803, ZAL. - 32. Kamniški krznarski ceh, a.e.4, 12.7.1786, ZAL. - 33. Kamniški krznarski ceh, a.e.7, 17.10.1786, ZAL. -34. Kamniški krznarski ceh, a.e.4, 3.2.1787, ZAL. - 35. Kamniški krznarski ceh, a.e.4, 16.8.1787, ZAL. - 36. Kamniški krznarski ceh, a.e.9, 1788, ZAL. - 37. Kamniški krznarski ceh, a.e.4, 10.3.1788, ZAL. 13 MEKSIKAJNARJI TITA OVSENAR < ReUeerinneritn^efi ait.s Krain oon ur. H. Posta Mexicaniscke Caserne .(vorhin Zuckerrattinerie ia Laibach). Uvod V 19. stoletju so se države tako imenovane Ibe- ro-Amerike osvobajale španskega kolonialnega jarma in začenjale neodvisno življenje s prebi- valstvom, ki je nastalo z več stoletnim križanjem ras. Med burnimi dogodki, ki so tedaj pretresali tu- di Mehiko, je slovensko javnost precej vznemi- ril »podvig« Maksimilijana Ferdinanda Hab- sburškega (1832-1867), mlajšega brata cesarja Franca Jožefa, v letih od 1864 do 1867. Mehiške politične intrige Napoleona III. so počasi a vztrajno pehale avstrijsko cesarsko družino v osebno nesrečo, ker je Maksimilijan po števil- nih razočaranjih (kot drugorojenec ni imel pra- vice do avstrijskega prestola, izguba guverner- skega mesta v osvobojeni Lombardiji) le odpo- toval v Mehiko, da bi tam zrušil mlado republi- ko Benita Juareza in ponovno vzpostavil monar- hijo. Maksimilijan ni imel nobenih političnih spo- sobnosti, niti pametnega načrta, kako pomiriti ne- mirno Mehiko. Vodil je polovičarsko, neodločno politiko prepričevanja in mehke roke, po drugi strani pa so bili med njegovimi zamislimi tudi razni odloki, kot npr. tisti, izdan 3. oktobra 1865, ki je narekoval hladnokrvno pobijanje vseh re- publikancev kot navadnih pocestnih razbojnikov. Mehiške domoljube je kratkomalo postavil izven zakona. Njegova moč je slonela na francoskih, belgijskih in avstrijskih prostovoljcih. Kontrare- volucija ni uspela. Mehiški republikanci so Mak- similijana po zmagi ujeli in ustrelili, kar je bilo za tiste čase pogumno politično dejanje, saj je za njegovo pomilostitev agitiralo mnogo držav. Zanimanje naše javnosti za te dogodke je bi- lo, kot že rečeno, precejšnje, saj je bilo med me- hiškimi prostovoljci iz Habsburške monarhije tu- di mnogo Slovencev. Bleiweisove Novice so o njih redno poročale. Poleg kratkih novic o cesarju in dogodkih v Mehiki, so bila tu na voljo obši- rna poročila o poteku novačenja prostovoljcev in njihovem odhodu v Trst. Zelo dragocena so bi- la objavljena mehiška pisma slovenskega ude- leženca ekspedicije, podstotnika Franceta Kas- telca, ki je v njih opisoval deželo, njene prebi- valce, življenje in boje v Mehiki ter omenjal zlasti tiste slovenske prostovoljce, ki so se še posebej odlikovali v praskah z mehiškimi vojaki. V časopisu Življenje in svet iz leta 1930 sem zasledila Meksikajnarjev dnevnik. Objavil ga je dr. Alojz Turk po pričevanju enega izmed preprostih meksikajnarjev, Ivana Zapotnika. Meksikajnarjev dnevnik je v originalu napisan 14 v nemščini. Obsega šest pol in pol in gaje leta 1930 hranil gospod Jaške, trgovec in sodavičar iz Železnikov. Alojz Turk je ta spis prevedel in mu dodal svoje opombe. Nekaj gradiva (predvsem seznam slovenskih meksikajnarjev, od kod so bili doma., Maksimi- lijanove odredbe, časopisi iz Mehike) hrani tu- di Arhiv Republike Slovenije: pisano je predvsem v nemškem, francoskem oziroma španskem je- ziku. Motiv meksikajnarjev je uporabljen tudi v na- ši umetni književnosti. Josip Jurčič je v humo- ristični povesti Božidar Tirtelj, objavljeni prvič v Slovenskem glasniku leta 1867 in ponatisnje- ni v Prijateljevi izdaji Jurčičevih zbranih spisov (IV. zvezek), prikazal trdoglavega mestnega štu- denta, ki se tako zagleda v kmečko lepotico, da v svoji zaljubljenosti zapravi dediščino, name- njeno nakupu kmetije. Ker se mu poskus ženitve ponesreči, se vpiše med meksikajnarje in se odpravi v Mehiko iskat srečo. Dr. Ivan Tavčar pa nam je v noveli Soror Pia (Zvon 1879, Zbrani spisi, II. zvezek) predstavil ubožnega častnika Ivana M., ki stopi v Maksi- milijanovo vojsko, da bi si v bogati Ameriki pri- dobil bogastva. Ko se po dolgem jetništvu nena- doma vrne v domovino, najde svojo zaročenko Ano K. kot nuno. V veri, da ji je zaročenca v Me- hiki pobrala smrt, se je bila odpovedala svetu ter stopila v samostan. Ž meksikajnarji je novela v zvezi tudi tako, daje pisatelj z nuno Pio imel v mislih nezakonsko hčer Maksimilijana in Trža- čanke Munitelove. Niti Jurčič, niti Tavčar pa ne pripovedujeta o prigodah svojih študiranih meksikajnarjev v Mehiki. V nadaljevanju bi rada predstavila zlasti poro- čila o novačenju meksikajnarjev v Ljubljani, objavljena v Novicah v letih 1864 do 1867. Prva nabera meksikajnarjev v letu 1864 Čeprav je bil ves načrt Maksimilijana in Na- poleona III. že v sami zasnovi nesmiseln, uto- pičen in krivičen, pa tudi francoska vojska no- vega mehiškega marionetnega vladarja ni mogla dovolj izdatno podpirati, je cesar Franc Jožef šte- vilnim prošnjam končno le popustil in za »vzdrževanje miru v Mehiki« svojemu bratu dovolil zbrati 6000 prostovoljcev iz avstrijske monarhije. Kranjski prostovoljci so se že od poletja 1864 začeli zbirati v Ljubljani. Slovenci so jih imeno- vali »meksikajnarji«. Bleiweisove Novice so prvič objavile poziv dunajske vlade 22. junija 1864 v Listu 25. Oklicali so nabero za 6000 ko- penskih vojakov in 300 mornarjev. Pogoji za rekrutacijo so bili naslednji: 1. odslužena leta v avstrijski armadi 2. želja oditi v Mehiko 3. samski stan, toda ne vdovec z otroki 4. starost do 40 let. Nabera je trajala do 15. februarja 1965. Obljubljena je bila tudi plača, in sicer za pros- taka (pehota) 15 kron dnevno. Služba bi trajala predvidoma 6 let, nakar bi bil vsak prostovoljec spet pripeljan v domovino do Trsta. V trdni ve- ri, da se bo cesarstvo obdržalo, je bila predvide- na tudi nagrada za vse tiste, ki bi želeli po šes- tih letih ostati v Mehiki. Ti bi dobili vsak po 28 oralov dobre zemlje. Zbirališče meksikajnarjev je bila nekdanja ljubljanska Cukrama. Ogromno poslopje na Po- ljanah je vladi v ta namen ponudil gospod Pongrac in »sprejela ga je, ker je popolnoma pripravno za to«.' Predvidoma je bilo to poslopje kasarna za prostovoljce od 15. julija 1864 do ja- nuarja 1865. »Ustreženo bode vladi mehikanski, pa tudi lastniku poslopja, ki, kakor smo slišali, prejme za ta čas 14.000 goldinarjev najemšči- ne«.^ Pred cukramo se je razprostiralo obsežno dvorišče, pa tudi voda (Ljub janica) je bila bli- zu. Cukrarno je primemo bahavo krasila rdeče- belo-zelena (italijanska bojna) zastava in napis Mexico, tako daje vsak mimoidoči že na da eč videl, da gre za zbirališče bodočih mehiških vo- jakov. Novice so nato vsak teden poročale o poteku nabere in številu prijavljenih. Tako seje s Kra- njskega med 15. in 20. julijem 1864 prijavilo 45 prostovoljcev iz različnih krajev, starih od 26 do 41 let. Do 27. julija jih je prišlo še 25, do 3. avgu- sta nadaljnih 15, do 14. avgusta 14 in tako da- lje, vse do 15. februarja 1865, ko jih je bilo na spisku 433.-' Največ meksikajnarjev je dala Ljub- ljana z okolico in sicer kar 118, sledijo ji Novo mesto s 30, Kamnik s 25, Kranj, Vrhnika in Idrija so prispevali vsak po 20 vojakov, iz osta- lih okolišev pa jih je bilo precej manj. Presenet- ljivo malo jih je bilo iz Bele krajine, kjer je takrat vladala huda revščina, Mehika pa je ve- ljala za obljubljeno deželo. Od 433 ljudi, starih od 21 do 44 let, je bilo raz- merje v starosti takole: Povprečna starost prijavljenih je bila torej 32 let, ko so se vračali, so bili tri leta starejši. 15 Glede na priimke v seznamu prijavljenih, ki ga hranijo v Arhivu Slovenije,"^ lahko ugotovimo, daje bilo med njimi 57 % Slovencev, ostali so večinoma imeli nemške priimke (predvsem čast- niki), nekaj je bilo celo Čehov. Na zbirališču na Poljanah je bilo ves čas živah- no. Ko je 26. julija 1864 pogorela kovačija pod- kovske šole na Poljanah, »so se mehikanski vo- jaki jako vrio obnašali pri gašenju«.^ V ponedeljek, 8. avgusta zvečer ob pol dese- tih so se mehiški prostovoljci hoteli udariti z voj- sko domačega cesarsko-kraljevega polka zara- di nekega prepira. »Vendar je resna beseda na- ših in mehikanskih oficirjev ustavila nepokojne, da se ni nič hujšega zgodilo«.^ Novice so se celo hudovale nad tem, da si mehiški vojaki v Ljubljani ne privoščijo nobe- ne svoje bolnišnice. Menda so bili temu krivi pre- veliki stroški. Tako so si vojaki pomagali kar s cesarskimi vojaškimi bolnišnicami na več mes- tih poleg železnice.^Mehiške prostovoljce so novačili tudi na Dunaju. Skupaj z ljubljanskimi jih je bilo na koncu 6.000, med njimi tudi 140 avstrijskih oficirjev. Že avgusta 1864 je bilo napovedano, da bodo prvi meksikajnarji, nabrani za cesarsko mehiško armado, odrinili v Trst v mesecu oktobm, od tam pa 15. novembra v Ameriko. Sprva jih bo šlo 2.500, ostali kasneje. »Ljubljana ne bo tako ži- va več, kadar odrinejo, pa bo tudi manj denar- ja, pravijo, da 2000 goldinarjev dohaja deželi po Mehikancih vsak dan, spet drugi pa bodo vese- li, ker pravijo, da dragino delajo, tako ni nikoli vsem vse všeč«.^ Iz Mehike so ves čas prihajala pisma cesarje- vih spremljevalcev, ki so prinašala denar in ma- terinsko priporočala oficirjem, naj se oskrbijo s »škomjicami« in perilom. Te stvari so bile v Me- hiki izredno drage ali pa se jih sploh ni dobilo. Par škornjev je tam stal 40 goldinarjev, pranje 1 srajce goldinar. Oficirji bi najraje videli, če bi čev- ljarje in perice lahko vzeli kar s seboj. Oktobra 1864 je bilo pripravljenih že 4200 prostovo- ljcev z vseh koncev avstrijske monarhije, ki naj bi zapustili Trst v 3 mesecih po naslednjem raz- poredu: - 2000 do 2500 med 15. in 18. novembrom 1864 - 1000 do 1500 med 1. in 15. decembrom 1864 - 1000 do 1500 med 10. in 15. januarjem 1865 - ostali konec januarja 1865.^ Ves december 1864 so Novice poročale o fan- tih, ki so odhajali iz Ljubljane po železnici do Trsta. 1. decembra jih je odšlo 1200, 14. de- cembra 1000 in 21. decembra še 1000. Od vseh oddelkov se je v imenu mesta na kolodvoru poslovil župan Costa s tremi odborniki, vodja vsake skupine pa se mu je za dobre želje zahva- hl. »Meksikajnarji so bili radi v Ljubljani, od ka- tere so se prav tako težko ločili, kot Ljubljanča- ni od njih. Prav žal nam je po njih, ne samo za- to, da so veliko denarja pustili v deželi, temveč tudi zato, ker so veci del prav vrli, omikani mo- žaki«, so zapisale Novice 7. decembra 1864. Prav posebno se je izkazalo 44 kadetov, »prav omi- kanih ljudi«,'° ki so počastili Južnega Sokola s tem, da so telovadili v njihovi telovadnici. Tako so menili, da bo »Južni Sokol tudi v Mehiki v blagem spominu ostal«." Naberaje bila končana 16. febmarja 1865. Tu- kaj naj omenim še najstarejšo slovensko pesem, ki omenja Ameriko. To je vojaška Mi smo fajn ljudje, meksikajnarji. Nastala je med leti 1864 in 1866. Pesem je leta 1913/4 zapel Fran Berlec v Kandiji in se v celoti glasi takole:'^ Mi smo fajn ljudje meksikajnarji; hoc'mo se vojsk'vat tam v Meksiki. Cesar Maksimil'jan on edin'je 'zbran za cesarja v Meksiko poslan. Tam je čist' drug svet, hoče nas imet' - Bog daj dolgo nam na svet' živet' Po juliju 1865 so se mehiški vojaki zbirali v Pragi, kjer so bili bližje Hamburgu, od koder so odpluli v Mehiko. V Pragi so imeli kasarno ce- lo zastonj. Druga skupina meksikajnarjev iz leta 1866 Drugo leto cesarjevanja v Mehiki Maksimili- jan še vedno ni uspel vzpostaviti miru v deželi. Spet je pisal Francu Jožefu za vojaško pomoč. Na ponovno prošnjo svojega brata je avstrijski cesar leta 1866 zopet dovolil nabirati za Maksi- milijanovo armado. Vsak, ki se je tokrat prija- vil, je takoj dobil izplačanih 10 goldinarjev, ostalo aro (znesek, ki se plača vnaprej v dokaz, daje pogodba sklenjena) je prejel pred odhodom. Razen kruha in menaže so dobivali tudi dobro dnevno plačo, in sicer: - prostak (pehota) 15 krajcarjev - podkorporal (podkomandir desetine) 20 kraj- carjev - korporal (komandir desetine) 25 krajcarjev - rajdenik 30 krajcarjev - drugi naddesetnik 35 krajcarjev - prvi naddesetnik 50 krajcarjev... na dan.'' Novice so torej koncem marca 1866 oznani- le, da bo Ljubljana spet gostila meksikajnarje. »Pongračeva kasarna« na Poljanah je bila še vedno njihovo zbirališče. Prva spomladanska nabera naj bi štela 1000 mož, v jeseni pa so jih 16 nameravali vzeti še več. Ponovno so imeli naj- več možnosti mlajši od 40 let, samski in pa ta- ki, ki zaradi kakršnegakoli vzroka niso služili avstrijski armadi. Služba naj bi trajala 5 let. Novi meksikajnarji so se začeli zbirati v Ljub- ljani, od tod pa se jih je približno 1000 med 9. in 10. majem 1866 odpeljalo po železnici v Trst. V nedeljo, 6. maja 1866, je bil njim v čast v Ljub- ljani slavnostni obred. »Cesarski mehikanski polkovnik, gospod Laister, je povabil mnogo gostov, med katerimi tudi mestnega župana, gospoda Costo. Častnikartvo nemško je zasto- pal urednik Lelbach Zeitunga, gospod Dimic,« so pisale Novice 9. maja 1866. Toda teden kasneje, 16. maja, so Novice spo- ročale tole: »Meksikanski prostovoljci, ki so v petek ponoči iz Ljubljane odrinili v Trst, da bi na ladji, zanje že pripravljeni, potovali v Mehi- ko, so se morali ustaviti v Nabrežini, ker ame- rikanska vlada ne trpi tega, da bi vojaki iz naše- ga cesarstva se udinjevali mehikanskemu ce- sarju, kterega amerikanska vlada še ne spozna- va za postavnega vladarja v Mehiki, ktera ji je država ljudovladna (republika). Sliši se, da v tej zadregi se bojo nabrani prostovoljci za zdaj raz- pustili na 'urlaub', kajti neresno bi bilo za Avstri- jo, ako bi se zdaj še Amerikance nakopala kot sovražnike na glavo«. V Mehiko namenjeni prostovoljci torej niso smeli iz Trsta na morje, ker je temu nasprotova- la sevemo-ameriška vlada. Pojavilo se je vpra- šanje, kam zdaj z več kot 1000 vojaki. 400 se jih je udinjalo v Trstu v avstrijsko armado, 700 pa so jih poslali nazaj v Ljubljano, od koder so se razočarani vrnili na svoje domove. Seznam te druge skupine prostovoljcev se ni ohranil. Medtem se ie »iz prijateljskega pisma iz 'Cuicatlana'« izvedelo, da se Maksimilijanov prestol močno maje. Avstrijski prostovoljci v Me- hiki so celo izgubili samostojnost in prišli pod francosko poveljstvo. Cesarske blagajne so bi- le namreč povsem prazne, tako da vojakov ni bi- lo več moč plačevati. Za Francoze je bilo denarja dovolj, milijon pesosov je potovalo v Francijo, avstrijski vojaki pa so dobivali le polovično pla- čo. Kolikor so pred majem 1866 dobili za 5 dni, so zdaj dobili za cehh 10. Avstrijski častniki so izgubljali voljo in so pisali cesarju za dovolje- nje, da se smejo vrniti v avstrijsko armado. Svo- je prošnje so podkrepili z dejstvom, da se ne izpolnjujejo pogoji, pod katerimi so stopili v me- hiško službo. Iz Novic, ki so jih brali tudi v Me- hiki, so izvedeli, da novih prostovoljcev ne bo in to je še pospešilo njihovo odločitev. Novice so dne 13. junija 1866 nadalje pisale takole: »Težave mehikanskega cesarstva potrju- je tudi pismo v 'Allgemeine Zeitung' iz Pariza, kjer se bere, da se je cesar Napoleon III. o me- hikanskih zadevah vse dmgače zasukal in se s sevemoamerikansko vlado dogovoril, kaj bode dalje početi, ako utegne cesar Maksimilijan za- pustiti Mehiko.« Zadnjič so o Mehiki v letu 1866 Novice po- ročale 28. novembra, in sicer, da seje Maksimi- lijan odločil priti domov. To seje zgodilo potem, ko je izvedel za neuspelo poslanstvo svoje žene v Evropi. Izmed avstrijskih meksikajnarjev se jih je do srede aprila 1867 vmilo domov 1151. »Al ko- košni so ti reveži«, seje zgrozil Bleiweis v No- vicah 17. aprila 1867. Iz Pueble so avstrijske vojake transportirali v Vera Cruz, od koder so na neki francoski jadr- nici 24. julija zapustili obljubljeno deželo. 2. oktobra 1867 so pristali na francoskih tleh. Devet dni so morali počakati v karanteni, potem jih je Napoleon III. na novo opremil. S poštnim parnikom so se nato odpeljali do Bordeauxa, od tam naprej pa z železnico v Pariz, Strassburg, na Würtenbersko, Bavarsko in Salzburško, vse do Dunaja. V avstrijski prestolnici so meksikajnarji dobi- li iz civilne privatne blagajne vsak po 3 forinte. Nato so se na erarične stroške odpeljali vsak na svoj dom. Novice so sklenile svoje poročanje o mehiški pustolovščini 3. julija 1867 z besedami: »...strašen konec mehikanskega cesarstva je to: cesar ustreljen, cesarica nora«. Iluzije in sanje Maksimilijana in meksikaj- narjev so se torej razblinile po treh letih. Kon- čale so se z ustrelitvijo cesarja Maksimilijana Habsburškega, blaznostjo njegove žene Charlotte ter razočaranimi in bolnimi zdesetkanimi mek- sikajnarji. OPOMBE: L Novice, 13. julij 1864, List 28. - 2. Novice, 13. julij 1864, List 28. - 3. Arhiv SRS, Fond Coll. I. fascikel 23 (vojaški arhivi): Avstrijski prostovoljni korpus v Me- hiki 1864/1867, seznam mehiških prostovoljcev iz Kra- njske 1964/67. - 4. Arhiv SRS, Fond Coll. I. fascikel 23 (vojaški arhivi): Avstrijski prostovoljni korpus v Mehiki 1864/1867, Seznam mehiških prostovoljcev iz Kranjske 1864/65.-5. Novice, 27. julij 1964, list 30. - 6. Novice, 10. avgust 1864, List 32. - 7. Novice, 12. okto- ber 1864, List 41.-8. Novice, 12. oktober 1864, List 41.-9. Novice, 26. oktober 1864, List 43. - 10. Novi- ce, 21. december 1864, List 51.-11. Novice, 21. de- cember 1864, List 51. - 12. Turk, Alojz, Meksikajnar- jev dnevnik, Življenje in svet, 1930, 8. knjiga, str. 284-285. - 13. Novice, 28. marec 1866, List 13.-14. Novice, 13. junij 1866, List 24. 17 ZAČETKI GRADNJE NOVE GORICE DRAGICA UKMAR Uvod Z osvoboditvijo Gorice 1. maja 1945 so poleg partizanske vojske prišla sem tudi politična in upravna vodstva predvsem srednjeprimorskega okrožja. Gorica je zopet postala pravi center Slovencev. Toda radost ob zmagi so kmalu ska- lile misli, da bo treba pridobljeno svobodo še močno braniti, da bo vojaškemu boju sledil še močan diplomatski boj za zahodne meje nove Ju- goslavije. Že 12. maja 1945 je bila odpravljena medvojna organizacija ljudske oblasti, namesto prejšnjih petih sta bili ustanovljeni dve novi okrožji, go- riško in tržaško. 5. junija 1945 je bil na novo izvo- ljen tudi najvišji upravni organ - Pokrajinski na- rodnoosvobodilni odbor Slovensko primorje (PNOO). Na pritisk Velike Britanije in Zdmže- nih držav Amerike je bilo ozemlje, ki so ga na Primorskem osvobodili partizani, s t.i. Morga- novo črto na podlagi beograjskega (9.6.1945) in devinskega (20.6.1945) sporazuma razdeljeno na coni A in B. Ozemlje današnje novogoriške občine je pri- padalo tako coni B, ki sojo upravljale enote ju- goslovanske armade, kot coni A, ki so jo oku- pirale angloameriške čete. 12. junija 1945 je zavezniška vojaška oblast prevzela upravo cone A in jugoslovanske čete so se morale umakniti od tod. S splošnim ukazom št. 11 z dne 11. avgusta 1945 je zavezniška vojaška uprava v co- ni A odpravila »ljudsko oblast« in zopet seje vr- nilo staro stanje.' Leti 1945 in 1946 stabili v znamenju boja za meje nove Jugoslavije. Borba se je odvijala v diplomatskih krogih, na diplomatsla ravni, pa tu- di na terenu. Jugoslovanska vlada je delovala pri svetu zunanjih ministrov velikih sil, ki je imel nalogo, da izdela načrt za mirovne pogodbe. Jugoslovanski diplomati so si prizadevali doka- zati pravico do narodnostnih meja s pomočjo argumentov. Zaradi tega je prišlo do odkritega spora z italijansko diplomacijo, kije spomladi 1946 pripeljal na sporna ozemlja medzavez- niško komisijo, ki je o ugotovitvah poročala Svetu zunanjih ministrov in predlagala novo razmejitveno črto. Pravzaprav so bili izdelani štirje predlogi raz- mejitvene črte. Sovjetski seje v glavnem ujemal z jugoslovanskim: vsa Julijska krajina s Trs- tom, Gorico, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino naj bi spadala k Jugoslaviji. Ameriški predlog je puščal Italiji Beneško Slovenijo, Ka- nalsko dolino. Gorico, Trst in polovico Istre z ra- škimi premogovniki.. Britanska inačica se loči od ameriške v tem, da prisodi raške premogov- nike Jugoslaviji. Francoska črta pa je bila nekaj vmesnega med angleškim in sovjetskim predlo- gom, vendar je puščala Italiji razen Beneške Slovenije in Kanalske doline tudi Trst in Gori- co, v Istri pa Koprski in Bujski okraj, tako da bi bila južna meja reka Mirna. Vsi ti predlogi so pri- sodili Gorico Italiji. Razprava na mirovni konferenci 21. držav v Pa- rizu (od 29. julija 1946 do 15. oktobra 1946) je potekala v napetem ozračju, saj so se nesoglasja med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami o takratnih temeljnih mednarodnih vprašanjih poglabljala. Ni bilo dosti upanja, da bi se glede jugoslovanskih zahtev kaj izboljšalo, razen morda vprašanja državne pripadnosti Gorice. Jugoslo- vanska delegacija je podala na konferenci svo- je argumente: podatke o štetju prebivalstva iz le- ta 1910. Takrat je goriška občina imela 24.403 Slovencev in 17.506 Italijanov. V samem mestu Gorica so bili Italijani le v neznatni večini. Jugoslavija je pristala na ustanovitev Svobod- nega tržaškega ozemlja (STO) s tem, da bi Go- rica pripadala njej. Kot navaja Edvard Kardelj v svojih spominih (izšli so leta 1980), je mogoče sklepati, da so bi- le zahodne velesile pripravljene prepustiti Go- rico Jugoslaviji, če bi na tem vztrajala Sovjetska zveza. Toda sovjetski zunanji minister Molotov ni vztrajal. Edvardu Kardelju je celo rekel, da Ju- goslavija ne bi smela zahtevati Gorice, češ da to ne bo všeč Stalinu. Tako je Gorica pripadla Ita- liji. Aleš Bebler, ki je na mirovni konferenci tudi utemeljeval naš predlog glede Gorice, pa nava- ja, da mu je kako leto pozneje član francoske de- legacije Maurice Couve de Murville dejal: »Ve- ste, nečesa nismo razumeli na tisti konferenci - zakaj je Molotov tako hitro soglašal s francosko črto tudi o vprašanju Gorice. Gorico smo tako 'izrezali' zato, da bi vam jo lahko dali zadnji tre- nutek ter da bi zanjo dobili soglasje Sovjetske zveze za internacionalizacijo Trsta.«^ Svet ministrov seje torej odločil za francoski predlog, ki gaje mirovna konferenca v noči od 9. na 10. oktober 1946 tudi sprejela. Mirovno po- godbo z Italijo je nato Jugoslavija podpisala v Parizu 10. februarja 1947. Dne 14. septembra 1947 so bile med Jugoslavijo in Italijo, prav ta- ko v Parizu, izmenjane ratifikacijske listine. Mi- rovna pogodba je stopila v veljavo in v noči od 15. na 16. september 1947 so jugoslovanske če- te zasedle novo zahodno državno mejo.' Nova meja je od mesta Gorice odtrgala sko- raj vse naravno zaledje: Soško in Vipavsko do- lino, del Goriškega krasa, Brda, Trnovski gozd in Banjščice. Četudi je Goriška doživljala stalne 18 spremembe svojih meja, je današnja razmejitev od vseh najmanj ugodna. Razmejila je fizično, geografsko, ekonomsko in upravno zaokroženo goriško regijo na dva dela.'* Nova razmejitev je pomenila za Goriško ravan pravo katastrofo. Državna meja je tekla sedaj po sredi čez ravnino od Šentmavra pri Solkanu do Mirna pod kraškim robom, tako da je puščala na italijanski strani mesto Gorico ter vse slovenske vasi zahodno od njCj a na jugoslovanski samo predmestji Solkan in Šempeter z železnico, ki teče skozi Solkan in Šempeter v spodnjo Vipavsko dolino ter čez Kras do Sežane. Novi kolodvor med Solkanom in staro Gorico je pripadel Jugoslaviji, toda že- leznica je šla tik ob meji po zahodnem vznožju Kostanjevice."" Tako je Severna Primorska ostala brez svoje- ga središča, brez dela industrije, trga za kmetij- ske pridelke, brez bolnišnice, šol. Pretrgane so bile pomembne prometne zveze. Ceste so se končale ob meji. Takoj po osvoboditvi je bilo za- to potrebno zgraditi vrsto zasilnih cest, da so se vzpostavile elementarne vezi Solkan-Pristava- -Šempeter, Solkan-Ajdovščina. Problem cest- nega omrežja je izstopal zlasti pri izdelavi mest- nega tločrta, čeprav so začeli graditi Novo Go- rico na praznem zemljišču. Nova situacija je terjala naglo rešitev. Odloči- ti se je bilo treba ali za premestitev središča Goriške v eno od že obstoječih mestec ali trgov ali za zidavo novega mesta.'' Razloga, ki sta pri- pomogla, da so se odločili za zidavo novega mesta v neposredni bližini stare Gorice, sta bi- la v prvi vrsti izredno ugodna prometna lega (križišče dveh starih prometnih poti, vipavske, ki je bila del prastare zveze med Italijo in Panon- sko kotlino in predilske, ki je vezala Alpe z morjem) in tradicija (izmenjava dobrin med ekonomsko različnimi regijami).^ Zamisel za novo središče Goriške seje rodila že kmalu potem., ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije. To je bi- la pomembna naloga za celotno jugoslovansko skupnost, toda odgovornost za uresničevanje sta prevzeli Slovenija in goriški okraj. »Reševanja teh problemov smo se lotili z ve- likim navdušenjem, toda brez pravih materialnih možnosti, kadra in izkušenj«, se spominjajo lju- dje, ki so tiste čase doživeli. Gradnja novega mestnega središča je bila na- loga, ki je vsa leta po priključitvi dajala ton in obeležje ravnanju predstavniških organov in drugih občanov, ter svojevrstno odsevala v gos- podarskih prizadevanjih in na drugih področjih družbenega življenja na tem območju. To je bi- la težavna naloga spričo tega, daje bila Primor- ska ob priključitvi k Jugoslaviji eno najbolj zaostalih območij v Sloveniji, od koder so se Iju- Gradnja Nove Gorice 19 črpanje vode, kjer se bo tlakoval potok Koren dje trumoma odseljevali zaradi velikega pre- sežka delovne sile in zaradi političnih razmer po nastopu fašizma v Italiji.^ Polemika o datumu začetka gradnje Glede datuma začetka gradnje Nove Gorice je bilo dosti razpravljanja. Ob 20-letnici obstoja No- ve Gorice (leta 1968) so se zopet spraševali, kdaj je bil sprejet sklep, da se bo gradila Nova Gorica in zlasti, kateri forum gaje sprejel. Do- kument, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje, ni znan. Dilemo glede tega vprašanja je skušal razre- šiti Ivan Kraigher (nekdanji referent za obnovo in gradnjo pri gospodarskem odseku goriškega okraja). Pojasnjuje, da se je 11. februarja 1947 udeležil zborovanja v Ajdovščini. To je bilo dan po podpisu mirovne pogodbe z Italijo v Parizu. Znano je že bilo, da Jugoslavija ne bo dobila Go- rice. Na tem zborovanju sta se združila okrajni NOO Grgar in Vipava v enoten okraj s sedežem v Ajdovščini in izvoljen je bil okrajni izvršni odbor, katerega predsednik je bil Milo Vižantin. V svojem govoru je M. Vižantin poudaril sklep o graditvi novega okrajnega središča Nove Go- rice. Od tedaj dalje so začele teči priprave za gradnjo novega mesta. Za vprašanja gradnje Nove Gorice je bil nato zadolžen poseben delov- ni odbor (ustanovljen 18. aprila 1948). Enako mnenje je izrazil tudi Ciril Zupane že leta 1967." Na njegove trditve se je oglasil Avguštin Okroglič (načelnik oddelka za gradnje, po marcu 1947 je odšel na ministrstvo za grad- nje LRS), ki ni izključil možnosti, da so se priprave za gradnjo Nove Gorice začele po več linijah.'^ Zavrača možnost, daje pričel gradnjo Okrajni izvršni ljudski odbor za Goriško s sede- žem v Ajdovščini. Opozarja, daje med ustano- vitvijo delovnega odbora (18. aprila 1947) in pr- vo sejo tega odbora (24. aprila 1947), kjer je ing.arh. Božidar Gvardiančič že predložil osnu- tek mesta Nove Gorice, samo šest dni. Meni, da je za tako delo premalo tudi šest mesecev. Pač pa je Načrtna komisija pri PPNOO za Sloven- sko primorje v Ajdovščini imela dne 26. no- vembra 1946 prvo sejo. Na dnevnem redu je bi- lo med dmgim tudi sprejetje načrta investicijskih del pokrajinskega značaja. Republiška investi- cija je predvidevala povezavo Soške doline z juž- nim Krasom, pokrajinska - gradnjo upravnega centra za goriško območje t.j. Novo Gorico in to- varno pohištva, okrajna pa regulacijo potoka Lijaka. Toda s tem polemika okrog začetka gradnje Nove Gorice še ni bila končana. Prizadeti Ciril Zupane seje osebno obrnil na B. Gvardiančiča, 20 da bi on pojasnil, kako je bilo s to rečjo. Ing.arh. B. Gvardiančič je začetke gradnje Nove Gorice pojasnil takole: »Od zgodnje pomladi do jeseni 1947 so tekle priprave okoli planiranje Nove Go- rice. Zbiralo seje analitsko gradivo, s katerim bi bilo mogoče ugotoviti gravitacijsko območje novega mesta. Izvedla seje anketa, ki naj bi po- kazala razpoloženje in gledanje lokalnih vpliv- nih in političnih osebnosti. Strokovno delo je padlo name. 13. septembra 1947 meje Minis- trstvo za gradnje poklicalo v Ljubljano v zvezi s pripravami projektiranja Nove Gorice. Stal sem na stališču, da je treba poleg solkanske ogledati na terenu in presoditi tudi vrtojbsko varianto. Prišel sem do prepričanja, da bi Nova Gorica ob južni strani stare (vrtojbska varianta) imela neprimerno ugodnejšo lego in lepe pogo- je za specifičen razvoj kot metropola 'sončne' Vipavske doline in Kraške planote, kakor pa ob Solkanu, kjer so klimatski pogoji občutno slabši in je dolina izpostavljena burji ves zimski čas. Takratni minister za gradnje Ivan Maček-Mati- ja je na to reagiral tako, da je sklical na teren ogromno komisijo, ki naj bi odločila, kje naj sto- ji Nova Gorica. Komisija je obhodila (obvozila) teren. Ministra I. Mačka je motila harfa tirnih naprav šempetrske železniške postaje, neposred- na navezava Šempetra na staro Gorico, izrazito kmetijsko prebivalstvo (nasproti sicer mešane- mu, vendar socialistično zavednejšemu življu v Solkanu) in pomanjkanje dejavnosti, ki bi jo bilo mogoče razviti v industrijo. Dmgi dan smo dobili trije arhitekti nalogo, da preko nedelje pripravimo vsak svoj predlog No- ve Gorice v Solkanu (arh. Ravnikar, arh. Zu- pančič in jaz). Minister nas je sprejel vsakega po- sebej. Menije očital, da oslanjam Novo Gorico preveč na staro, da ne puščam obmejnega pasu, ki mora biti najmanj 300 m širok in nezazidlji- vo področje, da nepravilno poudarjam Gabrielov drevored, ki vodi naravnost v staro Gorico, da ohranjam postajo v Solkanu in vezem soško do- lino z Vipavsko s cesto neposredno ob meji.«'^ Dodaja še, daje bil sprejet Ravnikarjev osnu- tek, kije upošteval zahteve ministra: širok zaščit- ni pas ob solkanski železniški progi, prenos že- lezniške proge od Solkana pod hrib sv. Katari- ne in izvedbo povezave doline Soče z Vipavsko dolino s predorom skozi Panovec in Markov hrib. B. Gvardiančič je kasneje sodeloval le še kot zastopnik Ministrstva za komunalne zadeve. Ivan Maček pa je na slavnostni seji 9. sep- tembra 1978 razsvetlil začetke gradnje zopet nekoliko drugače.''* Po konferenci v Parizu so se takoj začeli razgovori, daje treba graditi Novo Gorico. Pa nič več, niti kje, kako, s čim, kdaj, temveč samo: »Treba je začeti z gradnjo!« To je sprejel Politbiro CK KPJ v Beogradu. Njega Gradbeni stroji 21 (I. Mačka) so zadolžili za gradnjo Nove Gorice. To je bilo tudi vse, kar je dobil napotkov. Pove- dano mu je bilo samo to, daje treba mesto zgra- diti. Sam ni vedel, kako se gradi novo mesto. Do takrat so gradili le naselja, industrijske objekte. Niso pa še zgradili nobenega mesta. Zato mu ni bilo čisto jasno, kaj vse mora imeti novo mesto in podobno. Mnenje lokalnih faktorjev je bilo, naj bi bila Nova Gorica v Šempetm. Ko sije tudi sam ogle- dal teren, je ugotovil, da tam ne bo nikoli stala Nova Gorica. Edo Ravnikar (avtor urbanističnega načrta za Novo Gorico leta 1948) se po 35-letih spominja: »Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in ponos- nega, nekaj, kar bi sijalo prek meje.«'^ Te misli so se z navdušenjem oprijeli vsi, od kmeta do lju- di na najvišjih političnih mestih. Urbanizem je tako postal tudi orožje v nacionalnem in politič- nem boju. Nova Gorica ni nastala kot ostala mesta »mo- derne«, ni nastala kot mesto, ki bi razbremenje- valo urbano eksplozijo obstoječih, historičnih mest. Ni nastala kot posledica industrijske revo- lucije. Nastala je z rezom, z mejo. Nastala je kot nadomestek za nekaj izgubljenega. Umetno mes- to, vendar z isto funkcijo kot vsa ostala stara mesta - središče neke regije...'^ Pobuda za gradnjo Težkih nalog, povezanih z gradnjo novega mestnega središča na Goriškem, sta se prva za- vedla najvišji organ oblasti za Slovensko pri- morje - Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) in Poverjeništvo pokrajinskega narod- noosvobodilnega odbora (PPNOO), ki sta po vsej verjetnosti o tem razpravljala še pred pod- pisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947, saj je bilo že 3. julija 1946 skoraj docela jasno, da bo Gorica pripadla Italiji.'^ Kot se spominja Ivan Maček-Matija (minister za gradnjo pri vladi LRS), so torej o gradnji no- vega mesta razpravljali že na mirovni konferen- ci, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro CK KPJ. Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel Miha Marinko. Za gradnjo je zadolžil Ivana Mačka-Matijo.'^ Na slovesni prireditvi na Lijaku, 21. septembra 1947 je Mi- ta Marinko tudi javno potrdil zamisel o gradnji Nove Gorice. Po zatrjevanju Avguština Okrogli- ča, načelnika za gradnje pri PPNOO je o teh na- logah razpravljala planska komisija navedenega organa že 26. novembra 1946.'^ Določitev lokacije 26. novembra 1946 se je sestala planska ko- micija PPNOO za Slovensko primorje. Med za- beležkami Avguština Okrogliča zasledimo, da so sklenili, da je treba vključiti gradnjo novega mesta v petletni republiški plan, ki naj bi stopil v veljavo že 1. januarja 1947. Novo Gorico naj bi gradili v Ajševici ali Šempetru.^" Na sestanku referata za gradnje, dne 6. marca 1947 v Ajdovščini je poverjenik gospodarskega odseka Slavko Benevol poudaril, daje potrebno nemudoma pričeti z organizacijskim delom za vzpostavitev stanovanjskih zadrug v zvezi s predvidenimi deli za Novo Gorico. Da so bile pobude za gradnjo mesta res v ro- kah Okrajnega izvršnega odbora (010) (čeprav ni bil za to pristojen), nam dokazujejo tudi na- slednja prizadevanja. 010 za Goriško je dne 26. marca 1947 predla- gal predsedstvu vlade LRS, naj bi bila Nova Gorica izvzeta iz okraja Gorica. »Njen mestni ljudski odbor (MLO) naj bi imel kot organ drža- vne oblasti pristojnost krajevnega in okrajnega ljudskega odbora, da bo na ta način lahko vodil enotno in smotrno komunalno politiko in skrbel, da se bodo hitro in praktično reševala vsa vpra- šanja, ki se bodo pojavila v zvezi z izgradnjo, po- vezavo in ureditvijo tega novega središča, kakor tudi v zvezi z preskrbo njegovega prebivalstva, stanovanjskim vprašanjem in vprašanjem oskrbe in vzdrževanja vseh potrebnih mestnih naprav. Na področju MLO - Gorica naj bi bili trije če- trtni odbori in sicer Solkan, Šempeter in Rožna dolina. Prva dva naj bi ostala tostran francoske črte (okolica severnega kolodvora, Kostanjevi- ca, Rafut, predel okrog živinskega trga in Rde- če hiše ter Rožna dolina)... Tako bi imela Nova Gorica okoli 6000 prebivalcev. Če upoštevamo vse uslužbence mesta z družinami vred, bi ime- la Nova Gorica takoj od začetka okoli 9000 pre- bivalcev.«^' V arhivu ni odgovora na to vlogo. Ve pa se, da prošnja ni bila uslišana. Z zakonom o upravni raz- delitvi LRS, ki je pričel veljati 23. februarja 1948, je bil določen KLO Solkan, ki je obsegal naselja Solkan, Rafut, Gorico. Iz tega dopisa raz- beremo, da ni bilo več dileme, kje naj se gradi novo mesto (širša lokacija): »... 010 bo takoj po priključitvi prenesel svoj sedež na območje No- ve Gorice, ki naj bi zapopadlo ves preostali del mesta Gorice in predmestji Solkan ter Šempe- ter... «^^ 010 za Goriško je prav tako obvestil Načrtno komisijo pri predsedstvu vlade LRS, da se: »zad- nje čase opaža med ljudstvom precejšnje zani- manje, kako je z načrtom za gradnjo Gorice... Po- javljajo se raznovrstna mnenja, kje naj bi stalo mesto, kdo naj prične z eventuelnimi priprava- mi...« ^ Glede na to, da so pripravljalna dela po- tekala zelo počasi, je 010 za Goriško 18. apri- la 1947 ustanovil poseben delovni odbor v ses- tavi: dr. Franc Marušič - za zdravstvo, ing. Ma- jer - za kmetijstvo, J. Štrukelj - za industrijo in obrt, Komjanc - za trgovino in promet, D. Koče- 22 var - za prosveto in kulturo, J. Gorjan - za upra- vne zadeve, ing.arh. B. Gvardiančič - projektant. Na seji 18. aprila 1947 so ponovno ugotovili, da bi moralo stati novo mesto v bližini starega iz geografskih, gospodarskih in prometnih razlo- gov. Pregledali so tudi predprojekt ing.arh. Bo- židarja Gvardiančiča, ki gaje predložil gospo- darskemu odseku 010 dne 17. aprila 1947. V za- pisniku omenjene seje lahko preberemo: »Predložena študija odgovarja vsem zahtevam modeme urbanistike in je izvedljiva.Zaostri- lo pa se je pri vprašanju mikrolokacije novega mesta. Ing. arh. Gvardiančič je svoj projekt pred- videl na mestu med Šempetrom in Vrtojbo, ven- dar je že na seji (18. aprila 1947) poudaril, daje za izvršitev takega dela potrebno zbrati osnov- ne podatke iz vseh panog gospodarstva, industri- je in prosvete, ki naj bi tvorili osnovno podlago za izvšitev take zamisli. Te podatke naj bi zbral že prej omenjeni delovni odbor. Upoštevati je treba osnovne misli za študij programa Nove Gorice: »...Program mora biti ne le sestava potreb in zahtev po zgradbah, cestah, trgih, temveč realen, objektiven, dalekoviden predlog..., biti mora v soglasju s celotnim republi- škim in zveznim gospodarski planom.«^^ Brez podrobnega objektivnega in izvedljive- ga programa se arhitekt ne bi mogel lotiti naloge. Predprojekt (šempetrska varianta) je arh. B. Gvardiančič predložil tudi na prvi seji delovnega odbora za gradnjo 24. aprila 1947, na kateri pa je naletel na odklonilna stahšča, ki jih je najbolj odločno zagovarjal član odbora dr. Franc Maru- šič. On je namreč zagovarjal varianto med Sol- kanom in Gorico. Zasnova mesta med Šempetrom in Vrtojbo je verjetno pogojevala še živo upanje, da bo stara Gorica vrnjena. Zato je bilo mesto zasnovano bolj v duhu kasnejših sosesk, kot povsem samos- tojne celote. Še bolj očitno je to upanje vidno pri drugi Gvardiančičevi zasnovi na Solkanskem polju. Pri šempetrskem osnutku ni bila predvi- dena industrijska cona, pri solkanskem pa je bi- la zamišljena na ozkem pasu med regionalo cesto in železnico (ob meji).^^ Vprašanje mikrolokacije se je tako zaostrilo, da so odločili, dajo bodo določili po neposred- nem ogledu terena. Že takoj so izključili možnost gradnje v Rožni dolini zaradi pretesnega prostora. Za področje Šempetra in Vrtojbe so ustrezali le klimatski razlogi, vsi ostali pa so govorili za lokacijo v tri- kotniku: Blanče, Ledine in Grčna oziroma že- lezniška postaja Panovec-Sv. Gabrijel. Kot razlo- ge za tako odločitev so navedli: 1. Politični: samo naselje v omenjenem J:rikot- niku bo »Gorica«, povsod drugod bo ali Št. Pe- ter ali Vrtojba ali Solkan, vendar nikoli pa »Go- rica«. To pa zato, ker so Blanče in Grčna bile od nekdaj sestavni del mesta, medtem ko bi med Vr- tojbo in mestom bil zelo velik presledek. 2. Historični: ker je terjala že v zgodovini prometna in gospodarska nujnost, daje nastalo naselje ob izhodu Soške doline, je nastalo prvot- no naselje v sedanjem Solkanu, medtem ko je Gorica novejšega datuma, kakor so nedvomno tudi ostale okoliške vasi. 3. Geološki: zemljišče v omenjenem trikotniku je ilovnato in^manj produktivno, medtem ko bi zemljišča v Št. Petru-Vrtojbi bilo naravnost škoda zazidati, ker je izredno prikladno za po- ljedelstvo in zlasti za vrtnarstvo. Močvirja začno šele za Grčno proti Panovcu in se jih v potrebi da izsušiti. 4. Geografsko politični: naselje v omenjenem trikotniku zajame neposredno Soško dolino z vsem njenim področjem (Baško in Idrijsko do- lino, Banjško in Trnovsko planoto, Brda); zaja- me pa tudi neposredno Vipavsko dolino, katere naravni izhod je Ajševica-Kromberk in spodnji tok reke Vipave. Naselje na severnem (oziroma severovzhodnem) delu Gorice zajame 3/4 do 4/5 dežele, medtem ko bi Vrtojba zajela samo bivši Mirenski okraj in del Krasa, ki pa itak gravitira na Trst in deloma na Tržič. 5. Strateški: severni del je zavarovan po gri- čevju in tvori nekak žep, v katerega eventualni sovražnik ne bo silil, medtem ko je vrtojbensko polje popolnoma odprto. 6. Gospodarski: severni del mesta nudi razvo- ju industrije boljše pogoje (Soča, elektrarne, promet, industrijsko prebivalstvo). Mesto se bo razvilo tam, kjer je industrija. 7. Prometni: severni del mesta je prometno izhodišče za Soško dolino, Banjško in Tmovsko planoto in (po novi razmejitvi) tudi za Brda, je pa tudi prometno izhodišče Vipavske doline, ki bo zahtevala moderno cesto Ajševica-Solkan ne glede na to, ali se bo in kje se bo novo mesto gra- dilo. Naselje v Vrtojbi bo od glavnega prometa izključeno^ Prometno žarišče je v severnem de- lu mesta. Železnica je bila grajena po toku Vi- pave deloma ker je takrat obstajal samo južni ko- lodvor deloma v perspektivi nove železnice čez Kras. Naselje ob severovzhodnem delu mesta bi razpolagalo z obširnim kolodvorom, ki je že sam na sebi pred prvo svetovno vojno premak- nil center mesta precej proti severu. 8. Klimatski razlogi, ki govore v zimskem ča- su nedvomno za Št. Peter-Vrtojbo, kjer ni burje in je povprečna temperatura višja, govore pa iz istega razloga v poletnem času proti. Delovni odbor je 7. maja 1947 izvršil pregled terena, ki je prišel v poštev po tedanjih predlo- gih.Pregledali so sledeče kraje: Solkansko polje z Grčarij in Kostanjevice, Vrtojbensko polje pa s hriba Sv. Marka. Tudi po ogledu se ni- so mogli zediniti. Zato je ing. arh. B. Gvardiančič sestavil vpra- šalnik, ki naj bi služil kot smernice za odločitev glede terena. 23 Dokončne odločitve o mikrolokaciji v arhivu ne zasledimo. Iz pričevanja ing. arh. B. Gva- rdiančiča pa izvemo, da je bilo to vprašanje razrešeno z odločitvijo tedanjega ministra za gradnje LRS Ivana Mačka-Matije, ki je po ogle- du s Skalnice določil, da je treba mesto graditi na Solkanskem polju aH na Blančah. Zato je ing. arh. B. Gvardiančič predložil novo varianto (na seji delovnega odbora 24. julija 1947), po kate- ri naj bi se novo mesto gradilo tako, kot je do- ločil minister za gradnje. Nova varianta je pred- videvala mesto za 20.000 ljudi." Deset let kasneje je prof. Igor Vrišer potrdil pravilno izbiro terena. V svoji razpravi je tako- le utemeljil, zakaj sta bili odbiti ostali dve mož- nosti: »Šempeterska varianta je bila odbita za- radi slabe zveze s soško dolino, neroden potek meje, zaščititi je bilo treba vrhnje površine, neugoden položaj železniške postaje... Rožna do- lina je bila odbita zaradi neugodnih reliefnih prilik.«'^ Pomembna je bila tudi sestava tal. Meliorirati je bilo treba osemdeset hektarov zemlje in regulirati 9,5 km potoka Korena. Glede lokacije novega mesta na Solkanskem polju so upoštevali naslednje: zemljišče je pri- mernejše za zidavo in slabše za obdelovanje; kon- tinuiteta starega in novega mesta ne bi bila pre- kinjena; razgibanost terena ob primernem načr- tu omogoča bolj estetski videz mesta; burja, ki pa ni tako močna, je za večje naselje prej korist- na kot škodljiva, za stanovanjsko naselje je najprimernejši predel okrog Kromberka, ki je v zavetrju.'' Slabe strani te variante pa so bile: zaradi ome- jenosti terena manjše možnosti ekspanzije in razvoja mesta, izpostavljenost burji predvsem v spodnjem delu polja, ostrejša klima v primerja- vi z vrtojbensko stranjo, delno močvirnato zem- ljišče. Iz tega je razvidno, daje delovni odbor izpo- stavil kontinuiteto starega in novega mesta in da bi se ob priključitvi stare Gorice k Jugoslaviji (ni- so še odstopili od Gorice) novo mesto združilo s starim. Prav zaradi tega so bila že zgodaj za- vrnjena razmišljanja, da bi okrepili katero od dm- gih središč v zaledju (Ajdovščina, Vipava ali Tol- min). Na ozemlju Nove Gorice (v ožjem smislu) se je pred začetkom gradnje nahajalo »novo« go- riško pokopališče. Do njega je vodila cesta sv. Gabrijela (danes Erjavčev drevored) mimo ene izmed mnogih goriških opekam. Na mokrotnih travnikih ob Korenu je bilo le nekaj samotnih kmetij, ki so pripadale bližnjemu zaselku Grč- na, delu Kromberka. Na začetku Erjavčevega dre- voreda je bila stanovanjska naselbina za že- lezničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na tem praznem prostoru so začeli leta 1948 graditi Novo Gorico.''' V pričakovanju zdmžitve Slovenskega pri- morja z Jugoslavijo je o gradnji Nove Gorice po- ročalo tudi časopisje. Ljudska pravica je med dm- gim zapisala: »...Gorica je zares iztrgana iz go- riškega okoliša, ki mu pripada po naravi... Ka- kor nas okmjenost Slovenskega primorja boli, v obup nas ne žene, nasprotno, vedri nas in vzpo- dbuja. Pred nas postavlja novo nalogo, da zgra- dimo Novo Gorico, dajo postavimo ob staro v prostoru med Solkanom in Šempetrom. Potre- bujemo jo takoj v začetku, da nudimo okolici upravno središče in politično ter kultumo opo- rišče, a obenem tudi jedro nove gospodarsko- industrijske koncentracije...«'^ Zelo pomemben dogodek v zgodovini Slo- venskega primorja seje zgodil ponoči med 15. in 16. septembrom 1947, ko sta bila z Istro prik- ljučena k FLRJ. Padli so bloki, ki so ju ločeva- li od domovine Jugoslavije. Enote jugoslovan- ske armade so zasedle nove zahodne meje. Ljudstvo je proslavilo ta dogodek z mogočni- mi manifestacijami po vsej Primorski. Ena izmed njih seje vršila tudi v Šempetm pri Gorici, kjer je spregovoril tudi član IO OF, primorski rojak France Bevk. V zvezi s krivično razmejitvijo in še posebej o mestu Gorici je dejal: »Zgradili bo- mo novo Gorico, toda stari se kljub temu ne bo- mo odrekli.«'^ Velika slovesnost je bila nekaj dni kasneje, 21. septembra 1947, na Lijaku, kjer je navzoče pozdravil Miha Marinko. Pohvalil je delo mla- dinskih delovnih brigad na Lijaku. Postavil jih je za zgled vsemu primorskemu ljudstvu. Pouda- ril je tudi: »Kakor se primorsko ljudstvo ni ba- lo boja proti svojim zatiralcem, tako se ne bo ba- lo dela pri gradnji našega skupnega doma.«'^ Ime mesta in začetek gradnje Ime Nova Gorica se pojavi sorazmemo poz- no, kajti graditelji se še niso povsem zavedali, da bo to popolnoma samostojno mesto. To lahko razberemo tudi iz zapisnika delovnega odbora z dne 24. julija 1947, ki navaja: »Po priključitvi starega mesta ne bo obstajalo novo naselje loče- no zase, ampak bo vedno le naravni podaljšek starega mesta.« In čeprav je 8. novembra 1947 že izšel časnik z imenom Nova Gorica in so po šolah in delovnih brigadah prepevali Minattije- vo pesem Graditeljem Nove Gorice, se je urad- no pojavilo ime Nova Gorica šele 7. novembra 1949 z Ukazom prezidija skupščine LRS, št. 161, kije odločil, da KLO Solkan obsega naselja Nova Gorica, Rafut in Solkan. Nova Gorica pa se prvič pojavi v politični teritorialni razdelitvi kot mesto in občina šele 19. aprila 1952 z zako- nom o razdelitvi LRS na mesta in okraje.'^ Ne poznam dokumenta, s pomočjo katerega bi izvedeli, kdaj in kako se je gradnja začela. Ta- ko le ugibamo, kateri je rojstni dan Nove Gori- ce. Tudi v gradivu prvega petletnega plana ne zasledimo sredstev, namenjenih za gradnjo No- 24 ve Gorice, čeprav je ob njegovem sprejetju Mi- ha Marinko poudaril, da so v zveznem republi- škem planu predvidene tudi investicije za Primor- sko. Na slavju na Lijaku 21. septembra 1947 je Miha Marinko podal podatke republiškega pla- na za petletni plan, v katerem so namenili sko- raj eno milijardo din samo za Novo Gorico - to je za stanovanja za približno 10.000 prebivalcev, upravna poslopja, komunalne naprave, urbanis- tični načrt, vodovode...''^ O tem so že naslednji dan pisah vsi slovenski časopisi. Dostopni so nam podatki o Investicijskem planu Slovenskega primorja za leto 1947-1951, ki se je po podrobnejši študiji prvotnega plana povišal za 1026 milijona din in sicer za 465 mi- lijonov din pri delih iz plana LRS in 570 mili- jonov din za dela iz dodatnih sredstev.'*'^ V obrazložitvi plana je pojasnjeno, daje osrednja naloga plana izgradnja Nove Gorice na prosto- ru med Šempetrom in Solkanom. Ekonomsko jedro Nove Gorice naj bi tvorila naslednja industrijska podjetja: 1. Lesni kombinat z moderno švedsko žago, to- varno pohištva, zabojarno, parketarno, briketir- nico. Postavljen bo v Solkanu. 2. Tekstilna tovama s predilnico, tkalnico in su- kančamo. 3. Pivovarna in tovarna kvasa, slada in ledu. 4. Ojačitev obstoječe industrije gradbenega materiala, ki naj bi služila predvsem za potrebe gradnje Nove Gorice. 5. Pekarna in klavnica. 6. Tiskarna. 7. Vinska klet in moderno vrtnarsko podjetje. V vseh podjetjih naj bi bilo zaposlenih 2530 delavcev, ki naj bi že ob koncu petletke tvorili jedro Nove Gorice. Do leta 1951 naj bi zgradi- li še gimnazijo, učiteljišče, kmetijsko šolo, di- jaški dom, prosvetni dom, dve OŠ, centralno splošno bolnico, stanovanja za 10.000 prebival- cev, magistralo Sempeter-Solkan, zgradbe okraj- nega in mestnega ljudskega odbora, sodišča in javnega tožilstva, pošto, carinarnico, narodno banko. Zavod za socialno zavarovanje.'" Poglejmo, kaj od zgoraj naštetega je bilo izve- deno. Prvi je o gradbenih delih na gradbišču No- va Gorica poročal Slovenski poročevalec 6. no- vembra 1947.'*^ Objavil je vest o začetku grad- nje obhodne ceste Solkan-Šempeter: »Glavne prometne žile bodoče Nove Gorice, ki se bo za- čela graditi že to jesen.« Z gradbenimi deli je za- čelo Gradbeno podjetje za ceste LRS, vodil pa jih je ing. Ciril Pogačnik, ki je v Ljubljani gra- dil Tržaško cesto. Istočasno so začeli tudi z obnovitvenimi deli na železniški postaji v Go- rici. Sem je dospela z Jesenic že konec oktobra sekcija za vzdrževanje prog. Usposabljali so progo Prvačina-Repentabor. Težji problem pri tem je bila mobilizacija zadostnega števila de- lavcev, zlasti profesionalcev, zato je bil podan predlog centralnemu svetu LMJ, naj bi se v No- vi Gorici prihodnje leto organizirale akcije pros- tovoljnega dela zveznega merila.'*'* Glavni odbor LMS je na svoji šesti plenami se- ji 17. januarja 1948 sprejel sklep, da se pošlje na gradbišče Nove Gorice 5.000 mladincev in sicer 3.000 iz Slovenije, 2.000 pa iz preostalih delov Jugoslavije.'*'* Prve brigade mladih (skupaj 654 mladincev in mladink) so pričele z delom v No- vi Gorici 3. decembra 1947.0 njihovem deluje stalno poročalo slovensko časopisje, zlasti še no- vi časnik (glasilo OF za Goriški okraj). Nova Go- rica, kije začel izhajati 8. novembra 1947,. V pr- vi številki so zapisali: »Novo glasilo bo vzpodbu- jalo pri velikem delu (graditev Nove Gorice), be- ležilo uspehe na vseh področjih dela... Sproti bo nakazalo najvažnejše, posredne in neposredne na- loge v zvezi z gradnjo Nove Gorice...«'*^ Mladinske delovne brigade (MDB) na gradbišču v Novi Gorici''^ Že 6. decembra 1946 je Nova Gorica poroča- la, da so dospele za gradnjo nove ceste prve MDB: 1. MDB - Srbska, 2. MDB - Slovenska, 3. MDB - Hrvaška.'*^ Skupno je bilo 1200 sta- lnih delavcev in mladincev. Brigadirji so bili nastanjeni v stari Opekarni v Gorici. Taborišče so si sami uredili. Posebno pozornost so posvečali ureditvi prostorov, kjer so se zadrževali po opravljenem vsakodnevnem šesturnem delu. Poleg gradnje magistrale (zveze med Solkanom po Tovamiški ulici preko lesenega mostu na po- toku Korenu do Panovca, preko Rafuta v Rožno dolino in dalje do Šempetra) so MDB opravile veliko delo pri regulaciji goriškega Lijaka. 14. decembra 1947 je bila v Renčah velika prosla- va ob zaključku del pri regulaciji hudournika Li- jaka. 15. decembra je poteklo 6 mesecev od dneva, ko so se pričela dela na Lijaku v večjem obsegu. Takrat seje udeležilo prostovoljnega de- la okrog 3.500 prebivalcev okoliških vasi, s či- mer je bil postavljen temelj velikim regulacijskim delom v skupni dolžini 9.300 metrov, največje- mu projektu na Primorskem v prvem letu prve petletke. Dosegli so zaščito pred poplavami na 250 ha zemlje. K temu delu je prispevala mla- dina 65 Ob zaključku mladinskih del na Lijaku so MDB poslale pismo Titu, v katerem se zaobljub- Ijajo: »Svoje delovne izkušnje, ki smo jih prido- bili na regulaciji goriškega Lijaka, bomo prenesH na novo delovno obvezo v petletnem planu - izgraditev Nove Gorice. Pri tem delu hočemo so- delovati in ponovno dokazati vsemu svetu, daje ni sile, ki bi nas zaustavila na poti izgradnje no- ve močne socialistične Jugoslavije.«'*^ 22. decembra 1947 zvečer, na dan JLA, je bi- la proglašena 1. udarna mladinska brigada - 1. 25 Mladina na gradbišču srbska MDB, kije prekoračila normo za 100 %, ter imela najboljše rezultate tudi na prosvet- nem, športnem in politično-vzgojnem področju. Prehodne zastavice, ki so jih prejele najboljše če- te, so izdelale članice AFŽ iz Solkana. Na mi- tingu pa je govoril komandant MDB Ivan Kusar. Kakor je bil tekmovalni duh razvit v MDB, pa med delavci ni bilo tako. Pregled dela v letu 1947 je pokazal, da tekmovanja med delavci sploh ni bilo. Zato je bil sprejet sklep o uvedbi tekmovanja za vse vrste dela, vse od posameznih skupin in o uvedbi brigadnega sistema v vse panoge dela ter vsestranska racionalizacija dela.^'' Brigade prve izmene so gradbišče zapustile 30. januarja 1948. Na predvečer svojega odhoda so v taborišču priredili velik miting, katerega so se udeležili poleg mladincev tudi delavci z gradbiš- ča, predstavniki ljudske oblasti, OF in LMS. Ing. Ciril Pogačnik, šef gradbišča, seje mladincem ob tej priložnosti zahvalil za njihov napor.Dokon- čali so dovozno cesto Solkan-Šempeter, pričeli z gradnjo magistrale, ki naj bi bila dolga 2,5 km, po- ložili so precej poljskega tira za dovoz materiala, očistili nekaj pomšenih hiš... 1. MDB - Srbska je bila proglašena za trikrat udarno, 2. MDB - Hrvaška in 3. MDB - Sloven- ska pa za dvakrat udarno. 9. februarja 1948 so prvo izmeno MDB nado- mestile nove tri brigade: 4. Oton Župančič, 5. Ja- nez Hribar in 6. Jože Srebmič, sestavljene iz pri- morskih mladincev. Poleg teh treh je prispela še posebna brigada, kije na gradbišču teoretično in praktično vzgajala bodoče brigadne funkcionar- je, kulturnike, športnike (na primer nogometne inštruktorje), statističarje... Druga izmena MDB je štela 635 mladincev in mladink. Opravljali so dela na mestni ulici, pri regulaciji potoka Kore- na, pripravljali taborišča za nove delavce in MDB, ki naj bi dospele prve dni aprila. Pod vodstvom Leopolda Pavlina so urejali mestni park. Štab MDB je prek zvočnika vsakodnevno objavljal delovne uspehe. S tem so dosegli, da se je tekmovanje še okrepilo. Pohvaljeni so bi- li tudi posamezniki. Brigadno tekmovanje je pospešilo zlasti podeljevanje 10-dnevne sekcij- ske prehodne zastavice. Ob podelitvi zastavice so razdelili brigadam dekadni plan dela, briga- de pa so sprejele na svojih brigadnih konferen- cah ne samo plan, temveč tudi obveznost, da bo- do delo desetih dni opravile v osmih ali sedmih dneh. Brigada je razdelila plan na posamezne če- te, desetine ali trojke. V 4. brigadi so uvedli ce- lo dnevno prehodno zastavico, ki sojo podelje- vali najboljši trojki ali četvorki. Prav tako je vodila vsaka brigada grafikon o podeljevanju dnevne četne prehodne zastavice. Na stenčasih so pohvalili najboljše. V času od 10. februarja 26 do konca marca so izkopali 9.670 m^ zemlje 3. kategorije, 8.342 m' zemlje 2.kategorije in 50 m"* zemlje 1. kategorije. Ves material so prepeljali s samokolnicami 20 do 50 m daleč in z vagon- čki do 150 m daleč. Poleg tega so izkopali pre- cej dreves in panjev, razvozili lepo količino ka- menja in gramoza. Do 10. marca so splanirali 7.341 m- in dvakrat odmetali 324 m' zemlje. Izre- zali so preko 4.000 m" ruše in jo zložili v kopi- ce. Kljub slabemu fizičnemu sestavu brigad so opravili vse delo na glavni mestni cesti in regu- lacjji potoka Korena.''^ Čeprav se zdi, daje vse teklo gladko, so bile pri formiranju MDB tudi določene napake. Okrajna vodstva so posvečala premalo pozornosti brigadam, ki so delale na republiških akcijah. Ta- ko so poslale za gradnjo Nove Gorice poleg sposobnih mladincev in mladink tudi fizično slabotne in mladoletne (pod 15 let). Mladinci sploh niso bili (ali le površno) zdravniško pregle- dani, tako daje bilo v brigadah dosti takih, ki so jih morali že prve dni zaradi slabega zdravja poslati domov. Okrajna vodstva so tudi obljubi- la mladincem delovno obleko, vendar se tega ni- so držala. Zato so se uveljavili posebni predpi- si glede formiranja MDB: 1. V brigadah ne sme biti fizično slabotnih in mlajših od 15 let. 2. Vsaka brigada mora biti zdravniško pregle- dana in cepljena proti tifusu. Zdravstveno šibke mladince se zaposli pri delovnih akcijah njiho- vega okraja (gradnja zadružnih domov). 3. Okrajna vodstva morajo mlade opremiti z delovno obleko in obutvijo. 4. Pozorni morajo biti pri sestavi komandne- ga kadra. Sprejmejo naj mladince, ki so se izka- zali v prejšnjih delovnih akcijah. Vodstva brigad morajo znati pravilno razporediti brigadirje na delovnem prostoru. 5. Za uspeh dela je nujna dobra evidenca in de- lovna agitacija. Z objavo delovnih rezultatov vsakega dne na grafikonih, z delovnimi parola- mi, z objavo tekmovanj med četami ali brigada- mi, z napovedjo tekmovanj z drugimi gradbiš- či... 6. Brigadirji se morajo seznaniti že pred delov- no akcijo z normami, količino dela... 12. aprila 1948 so z goriškega kolodvora odpo- tovale MDB druge izmene. Pred odhodom so imele svečan miting na telovadnem igrišču. Ob- ljubili so, da bodo vse izkušnje, pridobljne na gradnji Nove Gorice, prenesli na kmečko in de- lavsko mladino. Pozdravil jih je Marjan Ber- toncelj, član glavnega odbora LMS. Že pred njihovim odhodom so na gradbišče prišle nove tri brigade tretje izmene: 7. MDB Hr- vaška iz Slavonskega Broda (imenovali sojo tu- Mladina odhaja na delo ] 27 di Hrvaška komsomolska brigada), 8. Bosansko- Hercegovska, 9. MDB 2. Slovenska - Franca Pe- rovška. V Novi Gorici pa se je formirala briga- da primorske mladine Miha Marinko, ki je odpo- tovala na gradnjo mladinske proge Nikšič-Ti- togradr''"' Pred njihovim odhodom seje na grad- bišču Nova Gorica zaključil politični tečaj, ki je bil organiziran z namenom, da se usposobi do- ber komandni kader za delovne brigade, ki bo- do odšle iz Slovenije na zvezne in republiške akcije. 1. maj, praznik dela, so na gradbišču prosla- vili delovno. SGP Primorje, kateremu je bila zaupana gradnja mesta, je posvetil 1. maju po- sebno pospešeno tridnevno tekmovanje. V tek- movanje je bilo vključenih 12 brigad z raznih gradbišč Slovenskega primorja. V popoldan- skih urah so se zbrali v okrašeni dvorani vsi mla- dinci, delavci in nameščenci gradbišča. Parole, kot npr.: »Za koga gradimo Novo Gorico? Za Ti- ta, za narod, za Partijo!« so bile še bolj glasne, kot ponavadi.^'' Efekt brigad je bil res velik, prekoračili so normo za 10-20 %. Toda mladina je pogrešala razvedrilo, kajti kultumo-prosvetno delo je slo- nelo še vedno preveč le na učenju.^^ Vsak prosti čas so brigadirji izrabili za sistematičen študij v krožkih in tečajih. Tečajnike so obiskovali kul- turni delavci in študentje iz Ljubljane in od dru- god. Obiskal jih je tudi glasbenik Karol Pahor. Nepismeni so se učili brati in pisati. Pravi vzor njihovega kultumo-prosvetnega dela so bili nji- hovi stenčasi. Stenčas je bil najpomembnejša agitacijska oblika v brigadi. Imeli so ga v vseh brigadah in četah.Članke na stenčasu so objavljali takoj, ko seje stvar dogodila. Njegovo likovno opremo so menjali vsaj enkrat na teden. Stenčas je bil »zr- calo čete«. MDB v Novi Gorici so začele izdajati tudi svoj časopis Brigadir. Izdajal gaje glavni štab MDB na gradnji Nove Gorice, tiskali so ga v Ljublja- ni v tiskarni Slovenskega poročevalca. Odgovomi urednik je bil Lojze Logar. Brigadirje objavljal prispevke brigadirjev, članke o pomembnih po- litičnih dogajanjih (npr. o 5. kongresu KPJ), sporočila glavnega štaba MDB na gradnji No- ve Gorice brigadirjem... Trikrat dnevno so imeli tudi »radijske« odda- je po zvočnikih. Sporočali so dnevne dosežke v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Grajali so napake in pomanjkljivosti. Poleg po- ročil pa so po radiu oddajali tudi lastne kul- turne oddaje, nastope harmonikašev in orkestra Kajuhove brigade, solospeve, recitacije, šaljive točke. Na kulturnem in umetniškem področju je bila najboljša Kajuhova brigada. Dnevno so predvajali filmske predstave. Razstava stenčasov 28 Lahko so brali knjige in revije na skupnih ve- čerih in posamezno.^ 9. slovenska brigada Fran Perovšek je pripravila kultumo-umetniški nas- top. Tečajniki so sami izvajali in vodili ves program. Pevski brigadni zbor je pel borbene in delovne pesmi, plesna skupina in recitatorji pa so tudi predstavili svoje točke. Člani režiserske- ga tečaja so zaigrali Hudalesovo Vrnitev.^^ Brigadirje je ob delu vedno spremljala pe- sem. Njih himna je bila Pesem graditeljev No- ve Gorice Toneta Javorja. 1. Kliče nas Primorska naša, zemlja trt in skal, kliče Nanos iz daljave, Soče modri val. Mi gremo odločni, čvrsti, v prsih nam je silen žar, narodu Gorico bomo dali v dar. 2. Kdor boji se žuljev, znoja, naj se skrije v kot! Svobodo kdor ljubi zlato, z nami brž na pot! Pesem dela bo zvenela, rasel nam bo lepši vrt, zrasla bo Gorica nova, sredi oljk in trt. Refren: Sonce sveti nam v očeh, naš korak je mlad, krepak, naša pot pelje od zmag do zmag, spremlja pesem nas in smeh. Podobne pesmi so nastajale tudi med brigadirji j samimi. Ena takih je pesem Branka Orbančiča. | 1. Ti mejnik si nam slovenski, tu ob meji tej krivični, kjer upravlja sebi ljudstvo, ki sodnik si je pravični. 2. Glej, kraljica ti Primorja, ta mladina, ki ustvarja. ki ni strah je niti smrti, niti dela ne viharja. 3. Lice tvoje bilo včeraj skrušeno je, razdejano, danes kramp mladine tvoje koplje zemljo poteptano. 4. Sem prišel ta rod je mladi, da zgradi te - lepo, srečno, in pokaže lačnim tujcem, da te ljubimo mi večno. 5. Iz dneva v dan postajaš lepša, svetla boš in vsa mogočna, hči Slovenskega primorja, ti Gorica naša sončna. „ Sredi junija so MDB tretje izmene zamenjale novo dospele brigade mladih. Četrto izmeno so sestavljale: 10. MDB Župska - Bratstvo in edi- nost, 11. MDB Karel Destovnik-Kajuh, 12. MDB Tone Tomšič, 13. MDB Poljčansko-Da- kijeva, 14. MDB Zasavska - Miha Marinko, 15. MDB Makedonsko - Strumiška - Boro -i Delo na bodoči magistralni cesti 29 Djani, 16. MDB Novomeška - Bogdan Osolnik, 17. MDB Trboveljska - Ivan Cankar, 18. MDB Prekmurska - Štefan Kovač, 19. MDB Maribor- ska - Janko Podežnik, 20. MDB Črnogorska - Tršo, 21. MDB Idrijska, 22. MDB Mariborska Vn, 23. MDB Prask - Fizkultuma, 24. MDB Srb- sko - Kulska, 25. MDB Hrvaško - Zagorska, 26. MDB Študentska z dijaki gradbenega tehniku- ma iz Ljubljane. V zadnji (četrti) izmeni brigad na gradnji No- ve Gorice je delalo tudi pet brigad, v katerih so bili mladinci in mladinke, ki so imeli po zak- ljučku šolskega leta popravne izpite. Za te bri- gadirje so organizirali učne tečaje, kjer naj bi po- novili učno snov iz predmetov, iz katerih so imeli popravne izpite. Na delovne akcije so prišli tudi nekateri profesorji, ki so pomagali učencem pri učenju. Tako brigadirji iz Nove Gorice niso pozabili na svojo osnovno dol- žnost - na učenje.^*' Poleg prej omenjenega tekmovanja ob 1. ma- ju, ki je omogočilo predčasno regulacijo poto- ka Korena, so graditelji Nove Gorice sprejeli predlog graditeljev Novega Beograda, da s tek- movanjem počastijo V. kongres KPJ, ki je bil 21. julija 1948. S tekmovanjem so začeli 31. maja 1948. Tekmovali so na vseh sektorjih dela: na gradbišču, v športu, prosveti in kulturi. Pri gradnji Nove Gorice je bilo takrat 11 bri- gad s preko 2400 brigadirji. Brigadirji so tudi poslali resolucijo CK KPJ glede obtožbe Infor- mbiroja. Na političnih predavanjih s pretresli obsodbe Informbiroja in jih zavrnili. Sklenili se, da bodo s podvojenim delom pokazali, da zaupajo v partijo.^' V resoluciji so podali tudi obračun predkongresnega tekmovanja in obve- ze za tekmovanje med kongresom. V pred- kongresnem tekmovanju je sodelovalo 2.321 brigadirjev, naredili so 91.105 delovnih ur. Na kulturno-prosvetnem polju in ideološko politič- nem prevzgajanju so imeli 106 političnih preda- vanj in 90 političnih informacij. Imeli so tudi 28 strokovnih predavanj, 131 bralnih skupin, 41 krožkov, 55 tečajev s približno 500 člani. Ime- li so svoj tiskani časopis in tekmovalni vestnik. Za medkongresno tekmovanje so se obveza- li, da bodo prekoračili normo pri fizičnem delu za 8 %, ter poglobili ideloško-politično raven. Vsakega brigadirja pa so seznanili z gradivom 5. kongresa. V medkongresnem tekmovanju so vse briga- de več ali manj prekoračile normo. Celo Kaju- hova brigada, katere glavno delo je bilo prirejanje prireditev, je dosegla svojo normo. Najboljša pa je bila Strumiška brigada Boro Djani. V čast V. Kongresu KPJ so bili vsi prostori le- po okrašeni. Mladinski festival ob začetku kongresa je prikazal delo MDB. Vsi pevski zbo- ri, recitacijske, folklorne in dramske skupine so naštudirali 51 kulturnih točk. Po vseh brigadah so se vršile brigadne konference. Na zadnji dan kongresnega tekmovanja so delovne brigade imele parado z mitingom, kjer so najboljše bri- gade proglasili za udarne.^" V počastitev kongresa si niso zadale delovnih obveznosti le delovne brigade, ampak tudi dru- gi delovni ljudje. Tako so člani OF vasi Krom- berk poslali resolucijo CK KPJ 11. junija 1948, v kateri so se zaobljubili, da bodo naredili 10.000 delovnih ur pri izgradnji Nove Gorice in s tem pokazali sovražnikom onkraj meje, da so spo- sobni ustvariti novo Gorico. Kako zelo so brigadirji takrat gojili tekmovalni duh, nam pokaže podatek, da so že sredi avgu- sta sprejeli novo tekmovanje. Tokrat so tekmo- vali z graditelji ceste Bratstva in enotnosti. To naj bi bila priprava na IX. kongres LMJ. Obvezali so se za podobne naloge kot v prejšnjih tekmo- vanjih. Zanimivo pa je, kaj so nameravali dose- či v pokongresnem tekmovanju: - odpravili naj bi nepismenost in polpismenost s pomočjo prosvetnih tečajev - izvedli politična predavanja 100 % in dvigni- li njih kvaliteto - 100 % izpolnili plan predvidenih političnih informacij - poglobili in našli nove oblike agitacij sko-pro- pagandnega dela - kvalitetno izboljšali stenčase in tisk delovnih brigad.^4 Razgibano je bilo delo interesnih krožkov po brigadah. Njih število je bilo veliko. Tako so de- lovali: čitalni, diskusijski, marksistični, dramski in risarski krožek. Kajuhova brigada sije uredi- la pravcati atelje. Veliko je bilo zanimanja za književnost. Prebirali so domačo in tujo litera- turo ter tudi sami kaj napisali. Izdali so ciklosti- ran literarni list Udarnik in eno številko literar- nega lista Klic brigad. Nekateri so se poskusili tudi v pisanju filmskih scenarijev. V Prekmur- ski brigadi so se zbrali v krožku mladi kemiki. Ustanovili pa so še radioamaterski krožek. Bi- le pa so tudi brigade, ki niso imele niti enega krožka. Kajuhova brigada je sodelovala tudi na gradbiščih zadružnih domov. Dva do trikrat te- densko so priredili prireditve v bližnjih in daljnih vaseh. Pripravljala pa se je tudi na kulturni fes- tival v Beogradu. 15. avgusta - na »dan fizkulture«, kot so takrat imenovali šport, so se zbrali na tekmovanju v Sol- kanu. Imeli so slavnostno povorko, v kateri so nosili parole, npr: Dober fizkultumik - dober gra- ditelj socializma. Sodelovali so lahkoatleti, bok- sarji, nogometaši, jadralci, drsalci, kolesarji. Kako so gledali strokovnjaki na delo MDB? Večina jih ni bila vajena dela z mladimi, zato so bili sprva skeptični. Po polletnem delu seje to spremenilo. Delovodje so govorili pohvalno o bri- gadah. Čeprav je bilo malo strokovnih delavcev, se ni delalo tako velikih napak, da bi jih mora- li popravljati. Mnogi so prinesli izkušnje že iz 30 dmgih delovnih akcij. Edina pomanjkljivost, ki sojo poudarjali, je bil odnos do ljudske imovine. 29. avgusta 1948 so se vse MDB zbrale na zak- ljučnem mitingu. V imenu glavnega odbora LMS jih je pozdravil predsednik Perovšek. Za njim je komandant Marjan Bertoncelj prikazal uspehe vseh delovnih brigad dmge skupine če- trte izmene. Najboljši brigadi v tej izmeni, Po- Ijčanski, je bila podarjena 14-dnevna prehodna zastavica in s tem je dobila naziv trikrat udarna brigada. Vse uspehe fizičnega, kultumo-prosvetnega, športnega dela, je prikazala lepo urejena razsta- va, na kateri je bilo videti razvoj dela od prve- ga dne brigadnega življenja dalje.^^ 30 MDB, ki so delovale na gradbišču Nova Go- rica, je postavljalo temelje in dajalo obrise no- vemu mestu. Najprej so gradili krožno cesto med Solkanom in Šempetrom, jo dogradili in usposobili za promet. Modernizirali so Tovar- niško (danes Prvomajsko) ulico, regulirali potok Koren in zgradili kanal, na Malem klancu so zgradili delavsko naselje (danes Ideal) in di- jaški dom, kopali so temelje za upravno poslopje in stanovanjske bloke ter tovarno pohištva, ure- jali so osrednjo mestno ulico »magistralo« (da- nes Kidričeva ulica), nad Solkanom so odprli kamnolom in v njem delaU, postavljali poljske tire na gradbišču, urejali mestni park, kopali jarke za kanalizacijo, uredili so športno igrišče.^^ Fizični obseg njihovega dela je bil naslednji: »Izkopali so 95.806 m"* materiala 3. kategorije, 164.303 m"* materiala 2. kategorije, prevoženo je bilo 20.192 m-' materiala raznih kategorij, premetano 686 m'' materiala, očiščeno 32.000 m terena, izravnano 6.071 panjev, nakopano 3.771 m^ humusa, humusirano 10.886 m^ pobočij stm- ge potoka Korena. Na potoku Korenu je bilo po- loženo 30.246 m"* travne ruše, splanirano 41.111 m^ terena, očiščeno 14.121 m dolžine potočnih jarkov, naloženo in razloženo 2.534 m" raznega materiala, pripravljeno 1.531 m^ gradbenega materiala, sezidano 556 m^ zidu, zbetonirano 3.453 m"* betona v temelje zgradb, tovarn in mostu, v nasip nabito 1.392 m'^materiala in po- leg tega je bilo opravljenih še 55.873 prostovo- ljnih delovnih ur pri raznih pomožnih delih.«^^ Visoke gradnje Zgodovinski dan primorskega ljudstva, ki je ostal vsem v spominu, je bil 13. junij 1948. Okrajni sekretariat OF za Goriško je na svoji se- ji 7. junija 1948 sprejel program začetka del na visokih gradnjah. Zapisali so: »To ne predstav- lja samo dogodek gospodarskega značaja, tem- več tudi političnega, ki mora zajeti slehernega čla- na OF in slehernega človeka... Dan 13. junij mora ostati v zgodovini našega Ijudstva.«^^ In res so se krajevni odbori OF pripravljali na ta dan. Tako je npr. krajevni odbor OF Rihemberg na- povedal tekmovanja ostalim krajevnim odbo- rom OF v tem, katera vas bo največ prispevala s prostovoljnim delom v teku leta pri gradnji No- ve Gorice. V dneh pred otvoritvjo del na visokih gradnjah seje še bolj govorilo o pomenu novega mesta. »Nova Gorica mora postati najzapadnejši sve- tilnik naše države, ki bo naše delovno ljudstvo opozarjal na nevarnosti reakcionamega zapada. Nova Gorica mora postati simbol delovnega ljudstva, in izraz enotnosti naših narodov! No- va Gorica bo cvetoči vrt novih poslopij, bo No- vi Beograd v malem... Ljudstvo Primorske! 13 junij nas poziva, da manifestiramo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov...«^^ V nedeljo, 13. junija 1948, seje na gradbišču zbralo ljudstvo iz vse Primorske (3.600 ljudi in še 300 ljudi iz Srbije). Sodelovalo je 79 delov- nih brigad. Vsaka brigada j e imela svojo številko in tudi označeno delovno mesto. V glavnem so delali pri kanalizaciji ob magistrali, na obhod- ni cesti Šempeter-Solkan, regulaciji potoka Ko- rena, pri kopanju temeljev za prve zgradbe mesta. Že v prvih urah dela so se brigade borile za pre- hodno zastavico. Vsi graditelji so prejeli spomin- sko značko. Po končanem delu je spregovoril predsednik OLO Jože Primožič, kije vzidal te- meljni kamen na vogalu hiše v Kidričevi ulici št. 29 in s tem uradno odprl zidarska dela na viso- kih gradnjah.^° Po nekaterih podatkih se 13. junij 1948 šteje kot datum začetka gradnje Nove Gorice. Tako imamo sedaj že tri datume, ki bi lahko bili da- tumi rojstnega dne Nove Gorice: 1. dan, ko je pristojni organ določil, da se začne graditi Nova Gorica (dokument o tem sklepu se še ni našel) 2. 3. december 1947 - prihod prvih MDB na gradbišče Nova Gorica 3. 13 junij 1948 - začetek visokih gradenj. V začetku leta 1948 je pričelo s pripravljalni- mi deli na gradbišču Nova Gorica tudi SGP Pri- morje. V teku je bila gradnja delavskega nase- lja. Postavili so dovozno pot in šest barak za improvizirana stanovanja, menzo in pisarno. Služile so le do zgraditve zidanih stanovanj in ostalih prostorov.^' Opravljali so tudi obnovit- vena dela na železniški postaji. Uvedh so brigad- ni sistem. Ministra za gradnje LRS Ivanu Mačku so v za- četku aprila 1948 sporočili, da za otvoritev grad- bišča v Novi Gorici situacija še ni dozorela. Manjkali so osnovni tehnični podatki, opera- tivne naloge, pogodbe, tudi delovna sila še ni bi- la pripravljena,ker je bila zaposlena pri gradnji naselja. Potrebna bi bila vzpostavitev štaba za koordinacijo.^^ (Prvi sestanek koordinacijskega štaba je bil 7. aprila 1948). SGP Primorje je spomladi nadaljevalo z deli na železniški postaji, pa tudi na objektu, ki so ga 31 preuredili v skladišče cementa. Maja 1948 so de- la na delavskem naselju prišla v tretjo fazo. Gra- dili so ambulanto, pisarne, delavnice, skladišča, pripravljali so teren za nove bloke. Težave pa so bile z delavci. Pritoževali so se nad delavci iz bivše cone A, ki so zaradi »negativnega« vpli- va angloameriških podjetij bili razvajeni in so povzročali škodo.'' Ministrstvo za komunalne zadeve LRS - Uprava za izgradnjo naselij je 7. junija 1948 obvestilo OLO Gorica, da so vsa gradbena de- la oddana SGP Primorje in je le-to odgovorno za graditev vseh objektov v Novi Gorici. Kot gradbeni gospodar naj bi nastopal OLO Gori- ca, čeprav je bil investitor MKZ. Po nalogu pomočnika ministra ing. Jelenca sta predstav- ljala gradbenega gospodarja predsednik OLO Jože Primožič in tajnik OLO Jordan. Naloga gradbenega gospodarja je bila, da podpisuje izplačila začasnih situacij, sklepa in podpisuje pogodbe, ter skrbi za pravilne odnose na grad- bišču. Kot strokovnjaka glede kontrole na grad- bišču so določili referenta za gradnje in obno- vo Ivana Kraigherja.^'* Potem, ko so gradbišče oskrbeli z glavnim materialom in opravili pripravljalna dela, so za- čeli objekti hitro rasti. Novi delavci so zamenja- li brigadirje, ki so odšli iz Nove Gorice. Tekmovanje se je razvilo tudi med delavci: SGP Primorje je tekmovalo z drugimi podjetji, ki so sodelovala pri gradnji Nove Gorice. To so bila: Republiško gradbeno podjetje za ceste, Apnenica Rdeča zvezda iz Solkana, Cemen- tarna Anhovo, opekarne v Renčah, Bukovici in Biljah. Delali so po brigadnem sistemu, prese- gali letne plane, proglašali udarnike. Zgradili so delavsko naselje in vodili delavsko ekonomijo. To je bil namreč čas, ko so podjetja sama kme- tovala, imela svoje hleve in svoje trgovine. De- lavska ekonomija v Novi Gorici je v času grad- nje obsegala 20 ha površin, posejanih s krompir- jem, zelenjavo in drugimi pridelki, ki so jih ce- lo izvažali na gradbišča v Ajdovščino in Idrijo. Organizirala sta jo uprava gradbišča in sin- dikalna podružnica z namenom, da omogočijo delavcem boljše in čim udobnejše življenske pogoje. Delavci so bili nastanjeni v delavskem na- selju na Malem klancu, kjer so imeli tudi jedil- nico. V njej se je prehranjevalo 500 delavcev dnevno (trije obroki dnevno - kalorična vrednost 3.800 kalorij). Delavci so se večkrat pritoževa- li nad slabo in nezadostno hrano. Zato je javno tožilstvo okraja Gorica predlagalo trgovinski inšpekciji OIO Gorica, da izvede kontrolo jedil- nic po podjetjih, ter nato predlaga ukrepe za izboljšanje prehrane, pa tudi higiene.^'' Nedaleč stran od naselja so v stari opekami ure- dili kopalnice s tušem. Vsi delavci pa niso bili nastanjeni v delavskem naselju, nekateri so zve- čer odhajali domov in se zjutraj vračali na delo. V naselju je bila tudi šola za zidarske vajen- ce, delovodska šola in dvorana za kultume pri- reditve. Imeli so tudi Rdeči kotiček z radioapa- ratom in dnevnim časopisjem ter knjižnico z 800 sodobnimi knjigami. Občasno so organizi- rali razne tečaje (kuharski tečaj, tečaj za normin- ce, strojnike itd.). Posebna skupina na gradbišču so bile ženske. S prostovoljnim delom na gradnji Nove Gorice so se pripravljale na svoje volitve (volitve v odbor AFŽ). Zadale so si obveznosti, da bo vsaka opravila čimveč prostovoljnih delovnih ur. 19. septembra 1948, ob prvi obletnici priklju- čitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji, je bi- la na gradbišču velika prostovoljna delovna akci- ja, ki se je je udeležilo tudi veliko žena. Sode- lovale so tudi starejše ženske, kot npr. Jožefa Mo- horčič iz Lož pri Vipavi, ki se kljub svojim 66 letom ni ustrašila dela.'^ Po odhodu MDB je postajalo vse bolj pereče vprašanje delovne sile za najtežja dela. Izvedba gradbenih del je bila ogrožena. Zato je Ministrs- tvo za gradnje LRS dalo nalog OLO Gorica, da skupaj s sindikalno podmžnico organizira pros- tovoljno delo, ki bi bilo v pomoč gradbenemu podjetju.^' Tako so začeli z organiziranjem no- vih vrst brigad - t.i. frontnih brigad. Prve frontne brigade so se pojavile že konec septembra 1948 na delovni akciji v počastitev pr- ve obletnice priključitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji (zbralo seje 2.5(X) ljudi). Vodilo jih je načelo: »Dograditi Novo Gorico, močan so- cialističen steber v Slovenskem primorju«. Frontovci iz Vipavske doline so tekmovali s frontovci iz Brd, Krasa in Grgarja za prehodno zastavico. Vsi so imeli pred seboj le eno: »Či- mveč bomo naredili s prostovoljnim delom, tem prej bomo imeli svoje gospdarsko in kultumo sre- dišče«. Bodrili so se s pesmijo in zvoki harmonik. Vsaka frontovska brigada je imela omejen pros- tor dela. Tekmovanju so se priključili tudi pionirji iz Solkana, ki so skladali opeko. V popoldanskih urah so frontovci poslušali opemi zbor iz Ljub- ljane. Takrat so se mnogi člani OF odločili, da bodo odšli v stalne frontne brigade, ki bodo ostale na gradbišču deset ali več dni. S temi sta- lnimi brigadami naj bi odpravili pomanjkanje de- lovne sile in tako izvršili plan. Organizirana dejavnost frontnih brigad na gradbišču Nova Gorica pa se je pričela na pre- hodu v leto 1949, ko je plenum glavnega odbo- ra OF postavil nalogo, naj stopnjujejo napore za izvedbo pedetnega plana. V okraju Gorica sta bi- li glavni nalogi gradnja ceste Miren-Opatje se- Io in poživitev del pri gradnji Nove Gorice. Pr- va skupina frontovcev je prispela na gradbišče 24. januarja 1949. Prva brigada prve izmene je bila brigada Anto- na Šibelje-Stjenka iz sežanskega okraja. Štela je 70 brigadirjev - frontovcev. Na gradbišču so 32 delali 8 ur na dan. Trikrat tedensko so imeli štu- dijske sestanke, enkrat tedensko pa delovno konferenco. Z napovedjo tekmovanja vsem bri- gadam in delovnim kolektivom na gradbišču Nova Gorica je razgibala delovno vnemo. Organizirali so tri izmene frontnih brigad. Tu- di ti brigadirji so stanovali v opekami, kjer so prej prebivale MDB. Imeli so urejen Frontni kotiček z radiom, časopisom, knjižnico itd. Delo je bi- lo sistematično in dobro organizirano, tako na fi- zičnem kot na kulturno-prosvetnem področju. Frontne brigade so v letu 1949 nadomestile MDB iz leta 1948. Njihov prispevek, kakor tu- di prostovoljno delo posameznikov, sta bila v ča- su informbirojevske ekonomske blokade, ki se je odražala zlasti ob vprašanju mehanizacije, še posebno dragocena. Plan za leto 1949 je pred- videval, da z vsaj minimalno mehanizacijo izbo- ljšajo potrebe po strokovni sili.^^ Vendar v začetku organizacija ni gladko stek- la. V januarju 1949 bi moralo dospeti v Novo Go- rico 90 frontovcev, prispelo pa jih je le 28. Spomladi in poleti se je število frontovcev za- čelo povečevati, avgusta jih je bilo na gradbišču že 223. Med najboljšimi je bila ilirsko-bistriška brigada Ivan Regent. Goriška Valentinčičeva brigada je 13. avgusta končala svoj plan. Dela- la je pri izkopu temeljev stavbe Oblastnega odbora. V nedeljo 14. avgusta 1949 je Glavni štab frontnih brigad priredil svečano slovo, ki so mu prisostvovali frontovci vseh brigad: Valentinči- čevo brigado je nadomestila novo ustanovljena Kajuhova brigada iz goriškega okraja. Postojnski okraj je tudi poslal prvo četo. Na gradbišču so bile še brigade Ivan Regent, goriška Vojkova in Kosovelova, tolminska Soška. Delale so pri gradnji stavb, tunela in ceste, ki je vodila v Šem- peter. Vsako nedeljo so prišle na pomoč prostovoljne frontne brigade iz bližnjih vasi (100-150 pros- tovoljcev).^ Fronta je vso razpoložljivo silo, tudi ljudi, ki niso bili načrtno zaposleni v proizvodnji, vklju- čevala v gradnjo Nove Gorice. V mesecu sep- tembm so na gradbišču delale: 2. sežanska, 2. lir- sko-bistriška, 2. tolminska ter 4. in 5. goriška fron- tna brigada. Vseh frontovcev je delalo povprečno 360. V teh brigadah je bilo precej deklet in že- na. 5. oktobra 1949 so te brigade druge izmene končale z delom. Še pred njihovim odhodom pa so prihajali na gradbišče novi frontovci. Pričele so se formirati: 3. tolminska, 3. sežanska, 3. ilir- sko-bistriška in dopolnjevati 5. goriška frontna bri- gada, ki je delala že od 15. septembra 1949. Jeseni so v glavnem dogradili (v surovem sta- nju) tovarno pohištva, ki naj bi bila ena najmo- dernejših na Balkanu, v bližini tovarne pa so gra- dili še šest enodmžinskih delavskih stanovanj- skih hiš in en stanovanjski blok za 24 delavskih družin. Na podlagi izkušenj pri delu prve in druge izmene frontnih brigad je Glavni štab ugotovil, da mora za zares uspešno delo bid uvedeno tu- di načrtno kultumo-prosvetno in polirično delo. Zato so za tretjo izmeno izdelali plan za vsak ve- čer. Dvakrat tedensko so imele vse frontne bri- gade skupaj politični študij iz tekoče literature, enkrat pa politični pregled. Dvakrat v tednu so prirejali skupne kulturne večere, na katerih so v bralnih krožkih brali iz del naših najboljših pi- sateljev, recitirali, peli...^' 3. januarja 1950 je prišla na gradbišče na po- budo Lovske podzveze goriškega okraja tudi lovska brigada s 26 člani. Zaposlena je bila na obhodni cesti pri predoru. V prostem času so preštudirali novi zakon o lovu in imeli dve po- litični predavanji. V čast volitev v zvezni svet in svet narodov, ki so bile 26. marca 1950, je prišla 6. marca v Novo Gorico brigada frontovcev Partizana z Vojskega (40 članov). Napovedala je tekmo- vanje vsem KLO-jem v okraju v organiziranju frontnih delavskih brigad.^' V letu 1949 so tako dogradili most čez Koren in tovarniški objekt, začelo pa se je graditi tudi upravno poslopje za Izvršni ljudski odbor za Goriško, razna gospodarska poslopja, stanova- njske hiše, stavbe za razne kultume ustanove. Zi- dali so štiri stanovanjske bloke, vsakega s po 24 stanovanji in tridesetimi samskimi sobami v gornjih prostorih. Stanovanja so bila dvo- ali tro- sobna s kuhinjo, dvema shrambama, predsobo, straniščem, kopalnico in tudi balkonom. Pred- videni so bih tudi telefoni. Že risto leto naj bi se vselilo 200 delavskih družin. Začeli so vrtati predor skozi Panovec za pove- zavo Nove Gorice z Rožno dolino in Šempetrom. Glavna mestna cesta in kanalizacija sta bili v glavnem dovršeni.^-' Pri vseh teh delih so frontovci pomagali SGP Primorje. Le-to je 1. decembra 1948 prevzelo ce- lotno gradbišče Nova Gorica od Podjetja za ces- te.^"* V dmgi polovici leta 1948 so gradili stano- vanjske bloke in lesni kombinat. Konec no- vembra 1948 je imelo podjetje Primorje 201 delavca, od tega 98 težakov (30 žensk!). V de- lavskem naselju so pripravili sobe za namesti- tev delovodske in vajeniške šole. Poleg teh dveh šol je bila še stalna gradbena šola. V letu 1949 jo je obiskovalo 250 učencev iz podjetij Pri- morje in Ograd. Prvi tečaj je trajal od januarja do marca, dmgi od aprila do junija in tretji od oktobra do decembra. Zaključevali so z deli na apnenici Rdeča zvezda. Novembra 1948 je prišla na gradbišče kontro- la državne gradbene inšpekcije, ki je ugotovila, da so stanovanja preprostoma in zahtevala, da se predvidena podstrešja v stanovanjskih blokih uporabijo za stanovanja.^^ Komisijski pregled ureditve, poslovanja in de- la na gradbiščih in obratih SGP Primorje po na- 33 logu ministra za gradnje Ivana Mačka pa se je vršil 31. januarja in 1. februarja 1949. Člana ko- misije sta bila: Jože Japelj - kontrolor Ministrs- tva za gradnje in Vlado Bohinjc - tehnični di- rektor SGP Ljubljana.^^ Odredila je zlasti bolj- šo preskrbo delavcev (npr. obutev). Meseca julija 1949 so graditelji Nove Gorice sprejeli tekmovanje z graditelji hidrocentrale v Mostah, katero podjetje, oziroma sindikalna podmžnica gradbišča, bo poskrbela za boljšo pre- skrbo gradbenih delavcev, za čistočo, za ču- vanje inventarja v delavskih restavracijah in za čim lepše urejena delavska bivališča. Dela na prvih štirih stanovanjskih blokih so se že končevala, gradili so se še trije stanovanjski bloki. Predvideli so še gradnjo Mestne restavra- cije, poslopja za Oblastni komite KPS za Gori- ško, vzpostavitev avtobusne proge med Solka- nom in Rožno dolino, mestni vodovod. Ministr- stvo za komunalne zadeve LRS je v planu za le- to 1949 predvidela 3.000.000 din za gradnjo prve etape vodovoda Mrzlek-Solkan-Nova Go- rica-Šempeter-Vrtojba.^'' Po^projektu naj bi bi- li kraji Rafut, Rožna dolina, Šempeter, Vrtojba, ki so dobivali vodo prek Italije (Mrzlek je bil izvir vode tudi za Gorico v Italiji), oskrbovani ne- posredno po novi cevovodni zvezi, obstoječe zveze pa prekinjene. Izgradnjo neposredne vo- dovodne zveze v navedene kraje sta zahtevali Mi- nistrstvo za zunanje zadeve FLRJ in Ministrstvo za notranje zadeve LRS. Iz tehničnih in uprav- nih razlogov sta bila oba cevovodna sistema za naše in italijanske kraje popolnoma ločena. Za leto 1950 so bile oblastne investicije poleg že omenjenega mestnega vodovoda namenjene še gradnji restavracije - kavarne, stanovanjskih blokov št. 4, 5, 6, 11, 12, 13, 14, 15, kanaliza- cije mesta, upravnega poslopja in avtogaraže OBLO, Klavnice Šempeter, avtogaraže SAP, avtoservisa SAP, stanovanja SAP, kinodvorane, zdravstvenega doma, sanitamo-epidemiološke postaje, gimnazije in Kmetijskega tehnikuma.^^ Gradili so osem stanovanjskih blokov, od te- ga šest blokov tipa ing. Ravnikarja in dva blo- ka tipa ing. Fiirsta. Bloki tipa Ravnikar so stali ob magistrali: to so bloki št. 11, 12, 13, 6, 5, 4 in so bili dokončani leta 1950. Bloki tipa Fürst - št. 14 in 15, pa naj bi bili končani junija 1951. 1. maja 1950 je bila uradna otvoritev tovarne pohištva E. Kardelj v Kromberku. To je bil pr- vi večji objekt v Novi Gorici. V njej so 20. avgusta 1950 izvolili prvi delavski svet, 1 .juni- ja pa so ustanovili podjetje Živinopromet z zdru- žitvijo Živinoprometa in mlekarne Podnanos. 22. junija 1951 je bil končan predor pod Pa- novcem (227 m). V Novi Gorici, kije poleg gos- podarskih prevzela še številne negospodarske funkcije, so se namestile tudi prve javne službe: javno tožilstvo za goriško oblast, okrožno sodiš- če, oblastne in državne arbitraže, poverjeništvo za gradnje, okrajna pošta, sanitarna inšpekcija. zobozdravstvo, odvetniška pisarna, poslovalni- j ca okrajnega magazina in stanovanjske uprave, i Problem investicije Leta 1951 se je pri gradnji Nove Gorice poja- vil problem denarja. Z novimi ekonomskimi ce- nami gradbenega materiala so bili namreč inve- sticijski krediti za gradnjo Nove Gorice pred- časno izčrpani, novi pa niso bili nakazani. Posle- dica tega je bila ukinitev vseh del in nedovrše- ne zgradbe so bile izpostavljene propadanju. Do takrat se je namreč gradilo iz zveznih in re- publiških rezerv. Problem je bil prisoten že ves čas, saj seje investitor vseskozi menjal: od Mi- nistrstva za komunalne zadeve na OLO Gorica in OBLO za Goriško ter zopet na OLO Gorica. OLO Gorica s svojimi finančnimi sredstvi ni mo- gel dokončati dela, zato je prosil vlado LRS, da odobri nadaljevanje in dovršitev pričetih del na objektih v Novi Gorici in na vodovodu Goriška Brda. Prosil je za dodaten kredit (za Novo Go- rico 964.391 din in 2.000.000 din za vodovod v Brdih).«*^ To je presegalo možnosfi organov LRS, zato se je OLO Gorica avgusta 1951 obrnil na predsednika Gospodarskega sveta FLRJ Borisa Kidriča. Ker tudi tedaj ni bilo rešitve, so se obr- nili direktno na predsednika vlade FLRJ J.B. Ti- ta, da bi interveniral pri predsedniku Gospodar- skega sveta za ugodno rešitev, kajti dograditev nedovršenih zgradb v Novi Gorici je bil tudi po- litični problem v državnem merilu zaradi bliži- • 90 ne meje. Z letom 1952 so republiške dotacije povsem usahnile. V obdobju 1947-1951 je bilo planira- nih 358.348.000 din, porabljenih pa 291.336.000 din, veliko manj kot so napovedali na slavnost- ni prireditvi na Lijaku. Gradnja novega mesta je poslej slonela na domačih silah, na goriškem gos- podarstvu. Gradnja Nove Gorice je potekala vse počas- neje. Sredi petdesetih let je bila Nova Gorica, če- prav središče okraja s pomembnimi funkcijami, le na pol zgrajeno naselje. Zaradi tega seje nje- no življenje razvijalo na različnih koncih: V Solkanu, v »Novi Gorici«, na Pristavi, v Rožni dolini in do neke mere tudi v Šempetru, čeprav je spadal v drugo upravno občino. Pojavljala se je tudi stanovanjska stiska, saj je število prebi- valcev od leta 1948 do leta 1956 povečalo z 2.537 na 5.398. Priseljevali so se zlasfi mladi lju- dje. Zaradi pomanjkanja kreditov za gradnjo, ni- so gradili novih stanovanj, kakor tudi ne obje- ktov za novo industrijo in večja obrtna podjet- ja.^' Posledica prekinite dotoka državne pomoči pri gradnji je bilo odstopanje od prvotnega urba- nističnega načrta prof. E. Ravnikarja. Mesto sa- mo ni imelo ekonomske moči, da bi še naprej raz- 34 vijalo tako zasnovo. Ravnikarjevo delo na načr- tih za Novo Gorico je potekalo od prvih variant zasnove novega mesta (spomladi 1948) pa do oddaje urbanističnega načrta (spomladi 1950). V načrtu je bila magistrala smer S-J, katere zgornji del bi predstavljale rekreacijske površi- ne, levi krak stanovanjski del, desni pa industrij- ski. Življenje Nove Gorice bi se torej odvijalo ob magistrali. Obvozna cesta z dvojnim predorom skozi Panovec in gričevje med Rožno dolino in Šempetrom, bi strnila vsa tri naselja in nek- danja goriška predmestja v urbano skupnost. Mesto naj bi imelo 15.000 prebivalcev. Njegov načrt ni bil uresničen v celoti: po njem so zgradili le magistralo - danes Kidričeva uli- ca, šest stanovanjskih blokov, zgradbo občinske skupščine, štiri bloke ob potoku Korenu in delno Delpinovo ulico, del Gregorčičeve ulice in Ka- juhovo ulico. Republiška komisija je vztrajala, da se mora magistrala obzidati z večjimi obje- kti, kot npr. kavarno, restavracijo in hotelom.^^ Tudi lokalni dejavniki se niso strinjali z nje- govim načrtom, zlasti ne z obliko t.i. ruskih blo- kov. Vse to seje dogajalo sredi leta 1949. Kako hitro je Ravnikarjeva zasnova Nove Go- rice utonila v pozabo, dokazuje že skica gene- ralnega urbanističnega načrta, ki jo je izdelal arh. B. Gvardiančič in je datirana februar/marec 1954, izdelana po naročilu OLO Gorica. V tej skici ni več sledov prvotne zasnove. Praktično je vse postavljeno na glavo. Gvardiančičeva ski- ca generalnega urbanističnega načrta je v letih 1953-58, ko je bil izdelan urbanistični načrt mesta in zazidalni načrt centra Nove Gorice (arh. V. Strmecki), služila kot nova zasnova za izgradnjo Nove Gorice. Nova Gorica je bila predvidena kot mesto ze- lenja in parkov. Skoraj ena tretjina površine, na kateri naj bi zraslo novo mesto, je bila določena za nasade in parke. Gozdni kompleks Panovec naj bi služil tudi kot raziskovalni objekt gozdarske- mu inštitutu LRS, zat so morali zidavo njegove neposredne okolice urediti po smotrnem načrtu. 16. novembra 1948 je Ministrstvo za gozdar- stvo in lesno industrijo LRS organiziralo ogled gozda.^"* Na osnovi ogleda in razprave so urba- nisti dobili potrebne podatke in smernice za izdelavo generalne zasnove za ureditev oziroma vključitev Panovca v okvir mesta. Na ogled so bili povabljeni: OLO Gorica, KLO Aješevica (ta je želel 1500 m^ gozda Panovca za zgraditev zadružnega doma). Gozdarski inštitut Sloveni- je, Ministrstvo za gradnje. Projektivni zavod, prof. Ravnikar, Sekcija za pogozdovanje in me- lioracijo Krasa v Vipavi. Sklep Odločitev za gradnjo Nove Gorice je bila spre- jeta z lahkoto, saj je bila to politična odločitev: dokazati svetu, da si lahko zgradimo novo Go- rico, če so nam že staro vzeli. Vse prej kot lahka pa je bila njena gradnja. Spremljali sojo številni problemi: pomanjkanje delovne sile (zlasti stro- kovnega kadra), problem financ, zaradi česar so vedno bolj odstopali od prvotnih načrtov mes- ta... Kljub vsem težavam so mesto gradili naprej. Pravi razvoj mesta pa se je začel šele z zdm- ževanjem in ukinitvijo okrajev leta 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot obmejno mesto s perspektivami na področju tr- govine in terciarnih dejavnosti in dejansko za- čela prevzemati vlogo stare Gorice. VIRI - Izvršni svet Skupščine SRS - Lj (Arhiv R Slovenije - ARS) - Planska komisija SRS - Lj. (ARS) - Republiška konferenca ZMS - Lj. (ARS) - Ministrstvo LRS za gradnje - Lj. (ARS) - Dokumentirano gradivo občine Nova Gorica (Stalna zbirka dokumentiranega gradiva občine Nova Gori- ca) - Poverjeništvo PNOO za Slovensko primorje - Ajdov- ščina (Pokrajinski arhiv Nova Gorica - PA-NG) - Okrajni ljudski odbor - Gorica - Nova Gorica (PA- NG) - Okrajni komite KPS - Gorica - Nova Gorica (PA-NG) - Okrajni odbor SZDL - Gorica - Nova Gorica (PA-NG) - Okrajni ljudski odbor goriške oblasti - 1950 - Nova Gorica (PA-NG) - Centralni komite LMS - ZMS Lj. - Ljubljana (Arhiv IZDG) - Zbirka gradiva o gradnji Nove Gorice (PA-NG) - Zbirka fotografij (Muzej novejše zgodovine v Ljub- ljani) LITERATURA Janko Jeri, Pred 40. leti sta se Slovensko primorje in Istra zedinili z matično državo, Prešernov koledar 1987 Branko Marušič, Nova Gorica, Motovun, 1988, str. 71 Anton Melik, Slovensko primorje. Slovenska matica, Lj. 1960, str. 399-405 Anton Melik, Nova Gorica, Lj. 1946, str. 15, 16 Zdravko Mlinar, Humanizacija mesta, sociološke raz- sežnosti urbanizma in samoupravljanja v Novi Gorici, Založba Obzorja Maribor, 1983 Cvetko Nanut, Ob 25.letnici najmlajšega mesta ob na- ši zahodni meji. Srečanja, 1.1972, št. 45-56, str. 7-14 Slavica Plahuta, Pričetki gradnje Nove Gorice, Jadran- ski koledar 1979, Trst, str. 148-156 Edvard Ravnikar, Nova Gorica po 35.-ih letih, Arhitek- tov bilten, št. 68-69, Lj. 1983 Igor Vrišer, Nastanek in razvoj Nove Gorice, Geograf- ski vestnik, Lj. XXXI, 1959, str. 45-78 Arhitektov bilten, št. 97-98, Lj., december 1988 , 35 Goriška srečanja, l.H, št. 7, 8, 1967 Mladinske delovne akcije 1945^8, katalog razstave Mu- zeja ljudske revolucije Slovenije, Lj. 1983 Občina Nova Gorica - zbornik, Občinska konferenca SZDL Nova Gorica, Nova Gorica 1977, str. 10-11 Srečanja, 1. VEI, št. 37-38, 1972, str. 62 PERIODIKA Ljudska pravica, glasilo KPJ za Slovenijo, letnik Vin., št. 215, 224 Slovenski poročevalec - glasilo OF Slovenije, letnik Vm, št. 220, 224, 261, 264,1.1947 Nova Gorica - glasilo OF za goriški okraj, letnik L št. 1, 3, 4, I. 1947 in letnik II, št. 4, 8, 10, 21, 24, 25, 28, 1948 in letnik m, št. 30,33,41,1949 in letnikIV št. 11, 1950 Mladina-glasilo LMS, letnik VI št. 10, 13,21,22, 32, 38, 1948 Brigadir - glasilo mladinskih delovnih brigad v Novi Go- rici, letnik H, št. 5, 9, 1948 OPOMBE 1. B. Marušič, Nova Gorica, Motovun, 1988, str. 71. - 2. J. Jeri, Pred 40. leti sta se Slovensko primorje in Istra zedinili z matično državo. Prešernov koledar 1987. - 3. Občina NG 1947-1977 - zbornik. Občinska konfe- renca SZDL Nova Gorica, Nova Gorica 1977, str. 10-11. - 4.1. Vrišer, Nastanek in razvoj Nove Gorice, Geografski vestnik, Lj. XXXI., 1959, str. 45-78. - 5. A. Melik, Slovensko primorje, Slovenska matica, Lj. 1960, str. 399-405. - 6.1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 7. A. Me- hk. Gorica, Lj. 1946, str. 15, 16. - 8. B Marušič, n.d., str. 125. - 9. C. Nanut, Ob 25-letnici najmlajšega mesta ob naši zahodni meji, Srečanja, 1. 1972, št. 45-46, str. 7-14. - 10. Srečanja, I. VIII, št. 37/38, 1972, str. 62. - 11. Goriška srečanja, 1 .II, št. 7,1967. - 12. Goriška sre- čanja, l.n,št. 8,1967.-13. PA-NG, Fond: Začetki grad- nje N.G., pismo B. Gvardiančiča C. Zupancu. - 14. PA- NG, Dokumentirano gradivo občine N.G. 1978, Stalna zbirka dokumentiranega gradiva občine N.G. - 15. E. Ravnikar, Nova Gorica po 35-ih letih. Arhitektov bil- ten, št. 68/69,1. 1983, Društvo arhitektov Ljubljana in zveza društev arhitektov Slovenije, Ljubljana 1983. - 16. E. Ravikar, n.d. - 17. C. Nanut, n.d., str. 7-14. - 18. PA-NG, Fond: Začetki gradnje NG, Iz govora na slav- nostni seji skupščine občine NG, dne 9.9.1978. -19. PA- NG, Fond: Začetki gradnje NG, Poverjeništvo PNOO za Slovensko primorje, 1946. - 20. glej opombo 19. - 21. PA-NG, Fond: Začetki gradnje Nove Gorice, OLO Gorica - NG, t.e. 38. s.e. 711. - 22. Po podpisu mirov- ne pogodbe so se organi ljudske oblasti razformirali in se organizirali tako, da bi se novo priključeni kraji čim laže vključili v družbeni upravni sistem Jugoslavije. Okrožni NOO za Goriško (cona A) je bil ukinjen, PNOO pa je 8. februarja 1947 odločilo, da se vipavski in grgarski okraj vključita v novi okraj Gorica. V Ajdov- ščini seje takoj formiral izvršni odbor tega okraja, ses- tavljen tudi iz predstavnikov cone A, ki je bila še ved- no pod zavezniško upravo. 23. februarja 1947 je bil razre- šen tudi PNOO in ukinjeno poverjeništvo, ki je preneslo svoje posle na ustrezna ministrstva vlade LRS. Tako je prešla skrb za gradnjo mesta v pristojnost predsedstva slovenske vlade in ustreznih ministrstev. - 23. PA-NG, OLO Gorica-NG, t.e. 38, s.e. 1960.-24. glej opombo 23.-25. PA-NG, OLO Gorica - NG, t.e. 38, s.e. 1522. - 26. PA-NG, Fond: Začetki gradnje NG, OLO Gorica - NG, t.e. 38, s.e. 3419.-27. glej opombo 26. - 28. Arhi- tektov bilten, št. 97/98, december 1988, udk. 71-72. - 29. PA-NG, OLO - NG, z.e. 38, s.e. 8660. - 30. PA- NG, Fond: Začetki gradnje Nove Gorice, OLO Gorica- NG, t.e. 8, s.e. 349. - 31. PA-NG, Fond: Začetki grad- nje Nove Gorice, zasebno pismo Cirilu Zupancu. - 32. 1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 33. Z. Mlinar, Humaniza- cija mesta, sociološke razsežnosti urbanizma in sa- moupravljanja v NG, Založba obzorja Maribor, 1983. - 34. I. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 35. Ljudska pravica, l.Vm, št. 215,13. september 1947, str. 3.-36. Sloven- ski poročevalec, I.Vm, št. 220,18. september 1947, str. 1.-37. Slovenski poročevalec, I. VIII, št. 224,23. sep- tember 1947, str. 3. - 38. C. Nanut, n.d., str. 10. - 39. Ljudska pravica, 1. VIII, št. 224, 23. september 1947, str. 1. - 40. Arhiv RS, Planska komisija LRS-Lj., t.e. 13, a.e. 33. - 41. glej opombo 40. - 42. Slovenski poročevalec, I. VIII, št. 261,6. november 1947, str. 3. - 43. Slovenski poročevalec, 1. VIII, št. 264, 9. novem- ber 1947, str. 3. - 44. Arhiv IZDG, Centralni komite LMS-ZMS-Lj., t.e. 22.-45. Nova Gorica, l.I, št. 1, 8. november 1947, str. 1. - 46. Podatke o MDB glej v: Mla- dinske delovne akcije 1945-^8, katalog razstave Mu- zeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, 1.1983, ure- dila Nataša Urbane. - 47. Nova Gorica 1.1, št. 3, 6. de- cember 1947, str. 3.-48. Nova Gorica 1.1, št. 4,20 de- cember 1947, str. 1. - 49. PA-NG Okrajni komite KPS - Gorica - NG, t.e. 95, a.e. Resolucije 1947. - 50. Arhiv RS, Zapisnik proizvodnega sestanka na gradbišču NG, 22. novembra 1948, Ministrstva za gradnjo LRS, t.e. 152, a.e. N.G. - 51. Nova Gorica, 1 .n, št. 4,16. februar 1948, str. 1. - 52. Mladina, l.VI, št. 13, 27. marec 1948, str. 2. - 53.Mladina, l.VI, št. 10, 6. marec 1948, str. 1. - 54. Nova Gorica, l.II, št. 8, 10. april 1948, str. 1. - 55. Nova Gorica, l.II, št. 10, 8.maj 1948, str. 2. - 56. Arhiv EZDG Centralni komite LMS-ZMS, Lj., t.e. 12.-57. Nova Gorica, l.H, št. 24, 20. avgust 1948, str. 3. - 58. Mladina, l.VL št. 22, 29. maj 1948, str. 2. - 59. Mladina, l.VL št.21,22. maj 1948, str.2.-60. Mla- dina, 1 .VI, št. 32, 7. avgust 1948, str. 2. - 61. Brigadir, LIL št. 5,20. julij 1948, str. 2.-62. Nova Gorica, l.H, št. 21, 6. avgust 1948, str. 1.-63. PA-NG, Okrajni ko- mite KPS - Gorica - NG, t.e. 95, a.e. Resolucije 1948. - 64. Brigadir, l.II, št. 9,17. avgust 1948, str. 1.-65. No- va Gorica, l.II, št. 25, 3. september 1948, str. 2. -66. S. Plahuta, Pričetki gradnje Nove Gorice, Jadranski oledar 1979, Založništvo tržaškega tiska. Trst 1979, str. 148-156.-67. Mladina, l.VI, št. 38,18. september 1948, str. 2. - 68. PA-NG, Okrajni odbor SZDL - Gorica - NG, t.e. 1, a.e., Zapisniki sej 1947-52. - 69. Nova Go- rica, l.ILšt. 13,11. junij 1948, str. 1.-70. C. anut, n.d., str. 12. - 71. Arhiv RS, Mesečno poročilo SGP »Pri- morje« za februar 1948, Ministrstvo LRS za gradnjo - Lj., t.e. 332, s.e. 204. - 72. Arhiv RS, Mesečno poro- čilo SGP »Primorje« za marec 1948, Ministrstvo za grad- nje - Lj., t.e. 232, s.e. 204. - 73. Arhiv RS, Mesečno poročilo SGP »Primorje« za maj 1948, Ministrstvo za gradnje - Lj., t.e. 232, s.e. 356. - 74. PA-NG, OLO Go- rica-NG, t.e. 60, s.e. 6741. - 75. PA-NG, OLO Gorica- NG, t.e. 62, s.e. 9259. - 76. Nova Gorica, 1 .II, št. 24, 20. avgust 1948, str. 3. - 77. PA-NG, OLO Gorica, -NG, t.e. 61, s.e. 8952.-78. Nova Gorica, l.B, št. 28,24. sep- tember 1948, str. 1.-79. S. Plahuta, n.d., str. 155-156.- 80. Nova Gorica, 1 .IH, št. 33,18. avgust 1949, str. 1. - 81.Nova Gorica, LIH, št.41,13. oktober 1949, str. 3.- 82. Nova Gorica, I.IV, št. 11, str. 3. - 83. Nova Gori- 36 ca, l.m, št. 30, 28. julij 1949, str. 1. - 84. Arhiv RS, Mi- nistrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 750. - 85. Arhiv RS, Ministrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 805. - 86. Arhiv RS, Ministrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 234, s.e. Kontrolni sektor 1948 - Nova Gorica po 35-letih, Arhitektov bil- ten, št. 68/69, december 1983, Društvo arhitektov Ljub- ljana in Zveza društev arhitektov Slovenije, Lj., 1948- 49. - 87. Arhiv RS, Izvršni svet skupščine SRS-Lj., t.e. 4, s.e. S 1949, 320. - 88. PA-NG, Oblastni ljudski odbor goriške oblasti 1950. - 89. PA-NG Gorica-NG, Spisi 1951. - 90. PA-NG, OLO Gorica-NG, t.e. 57/B. - 91.1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 92. E. Ravnikar, n.d. - 93. PA-NG, OLO Gorica-NG, t.e. 62, s.e. 10087. 37 ZAPISKI IN GRADIVO PEČNICE Z OTOKA PRI DOBRAVI, FREISINŠKEGA TRGA GUTENWERTH VIDA STARE Tam, kjer naredi Krka veliko zanko, dobre 3 km od Šentjerneja na Dolenjskem, so danes travniki in njive in sredi njih osamljena pokopa- liška cerkev sv. Miklavža. Nič ne kaže, daje na tem prostoru, velikosti 750 x 500 m, bilo nek- daj zgodnjesrednjeveško naselje Otok pri Dobra- vi, kasnejši freisinški trg Gutenwerth.' Naselje je živelo, vse od prvih dokazanih za- četkov v 10. stoletju do tistih dni, ko so ga v tret- jem naskoku leta 1473 porušili Turki in mu za- dali smrtni udarec, od katerega si ni nikoli več opomoglo. Ostale so le tu in tam mševine nekda- njega pomembnega naselja, ki pa so jih doma- čini uporabljali kot »kamnolom«. Kamenje sred- njeveškega Guten wertha seje počasi selilo v no- va gospodarska poslopja in stanovanjske zgrad- be, ruševine starega naselja pa je prekrila trava in pozaba. Vse do tistega časa, ko so arheologi Centra za arheologijo srednjega veka Narod- nega muzeja v Ljubljani pričeli leta 1967 na tej površini s poskusnimi kopi, ker so, vzpodbuje- ni s podatki o legi Gutenwertha,^ želeli to sred- njeveško naselje odkriri in oživiti. Leta 1967 smo na površini nekdanjega Otoka naredili šest sond, s katerimi smo dobili prve po- datke o razprostranjenosti srednjeveškega nase- lja. V lerih 1968-1982 smo prekopali 2.300 m^ površine, najprej na južnem, nato na srednjem delu in v pokopališki cerkvi sv. Miklavža (po- kopališče). Na vseh raziskanih otoških površinah smo našli 2.500 kovinskih in dmgih predmetov ter okoli 11.000 keramičnih odlomkov. Med keramič- nimi odlomki so predvsem ostanki najrazličnej- ših posod (loncev, skled, vrčev), lampic, vretenc za statve, vmes pa so bili tudi ostanki pečnic. Do sedaj je ugotovljenih 26 kosov. Od nekaterih pečnic je najdenih več odlomkov. Pogled z juga na mesto, kjer je bilo srednjeveško naselje Otok - freisiški Gutem werth 38 Lega Otoka v zanki reke Krke Na splošno bi pečnice razdelili glede na mes- to, kjer so bile na peči, na obodne, vogalne, obrobne in venčne. Njihova površina je lahko gladka, s preprosto ali bogato reliefno površino. Ornament je navadno reliefen, saj so bile izde- lane v modelih. Motivi ornamenta pa so geo- metrični, rastlinski, zoomorfni, antropomorfni ali pa sestavljeni iz raznih motivov. Površine peč- nic so iz žgane zglajene gline, nekatere so prevle- čene z glazuro. To opredeljevanje ni vezano le na pečnice gutenwerskega naselja, temveč velja za srednjeveške pečnice na splošno. Za nekate- re kose gutenwerskih pečnic se ni dalo ugotovi- ti, kateri vrsti pripadajo, ker so fragmenti pre- majhni ali celo deli neznačilnih površin. Cele ne- poškodovane pečnice nismo našli nobene, kar je razumljivo, saj je bilo naselje nasilno porušeno. Pri podrobnem opredeljevanju posameznih kosov smo ugotovili, da so bili deli nekaterih peč- nic raztreseni na širši površini, npr. kosi pečni- ce na kv. 525 in kv. 536 na izkopnem polju 2 (inv.št. G-6617 in G-7054), ali fragmenti pečni- ce na kv. 545 in kv. 556 na istem izkopnem polju (inv. št. G-6942 in G-8255). Večina peč- nic je iz žgane glajene gline, le dva kosa sta prevlečena z glazuro na zunanji strani, pri enem pa je glazura na notranji strani. Pečnice gutenwerskega naselja bomo opisali glede na mesto najdbe, saj jih bomo tako najla- že opredelili. Površina otoka z vnesenimi mesti najdenih pečnic Fragmenti petih pečnic so bili v sondah izko- pani v letu 1967, ostanki štirih pečnic na izko- 39 pnem polju 1 na južnem delu naselja in deli osemnajstih na izkopnem polju 2 na sredini na- j selja. Pečnici iz sonde 1 na srednjem delu otoške površine 1.7 kosov pečnice iz svedo mmeno žgane gli- ne. Pečnica je ob robu profilirana, zgornja po- vršina je okrašena z geometrijskim-rastlinskim motivom. Pečnica je delno sestavljena. Vel. 17.5 X 19.1 cm; viš. 8.1 cm; Inv.št. G-18 (si. 4) 2. 8 kosov pečnice iz svetio rumeno žgane gli- ne, notranja površina je prevlečena z zeleno gla- zuro. Zgornja površina je okrašena z geometrij- skim motivom. Vel. 14.6 X 16.0 cm; viš. 7.6 cm; Inv.št. G-19 Del pečnice iz sonde 1 na jugovzhodnem delu naselja (inv. št. G-18) Pečnici iz sonde 3 na južnem delu otoške površine 3. Vogal zgornjega dela pečnice iz rumeno žgane gline, zgoraj prevlečene z zeleno glazu- ro. V vogalu je srčast list. Vel. 9.4 x 3.4 cm; Inv.št. G-491 4. Dva fragmenta zgornjega dela pečnice iz rde- čkasto žgane gline. Zgornji del je ob robu pro- filiran, v sredini je krog s šesdistno rozeto. V vo- galih so krogi s križem, dva ležeča v nasprotnih vogalih imata mečast podaljšek. Pečnica je delno sestavljena. Vel. 20.0 x 20.0 cm; Inv. št. G-509 (si. 5) Deli pečnice iz sonde 3 na jugozahodnem delu naselja (inv.-št. G-509) Pečnica iz sonde 5 na severnem delu otoške površine 5. Fragmenti zgornjega dela pečnice iz ru- menkasto žgane gline. Zunanji rob zgornjega de- la je profiliran in v notranjosti okrašen z rastlin- sko-geometrijskim ornamentom trikotnikov in volut. Pečnica je delno sestavljena. Vel. okoli 22.5 X 20.0 cm; viš. 2.5 cm; Inv.št. G-718 (si. 6) Pečnice z izkopnega polja ob južnem robu otoške površine 6. Kos zgornjega dela pečnice iz rjavkasto žgane gline, okrašen z mrežastim ornamentom. Vel. fragmenta 3.4 x 3.7 cm; Inv.št. G-3516 7. Kos zgornjega dela pečnice iz rdečkasto-m- meno žgane gline, okrašen z geometrijskim ornamentom. Vel. fragmenta 6.5 x 4.6 cm; Inv.št. G-3773 40 Deli pečnice iz sonde 5 na severnem delu naselja (inv. št. G-718) Vogal pečnice iz izkopa ob južnem robu naselja - IP 1 (inv. št. G-5856) 8. Kos zgornjega dela pečnice iz rdečkasto žga- ne gline, okrašen ob robu s pasom poševnih vrezov, v notranjosti z listastim motivom. Vel. fragmenta 8.4 x 7.2 cm; Inv.št. G-5856 (sl.7) 9. Fragment zgornjega dela pečnice iz rumen- kasto žgane gline, okrašene z rastlinsko-geo- metrijskim ornamentom. Vel. fragmenta 12.3 x 5.3 cm; Inv.št. G-5362 Pečnice z izkopnega polja na osred- njem delu otoške površine 10. Dva fragmenta noge pečnice iz svedo rja- vo žgane gline. Vel. zlepljenih fragmentov 16.5 X 8.4 cm; Inv.št. G-6010 11. Štirje fragmenti noge pečnice iz rjavo žga- ne gline. Vel. fragmentov 7.2 x 7.1 ; 7.2 x 7.1 ; 7.7 X 6.1 in 6.5 X 4.0 cm; Inv.št. G-6117 12. Dva fragmenta spodnjega dela pečnice iz svedo rjavo žgane gline. Vel. fragmentov 5.1 x 3.8 in 4.5 X 3.3 cm; Inv.št. G-6119 13. Kos zgornjega dela pečnice iz svedo rja- vo žgane gline z geometrijsko-rastlinskim orna- mentom. Vel. fragmenta 5.2 x 4.6 cm; Inv.št. G- 6130 14. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavka- sto žgane gline, okrašene z geometrijskim orna- mentom. Vel. fragmenta 6.3 x 5.9 cm; Inv.št. G- 6317 15. Fragment vogala zgornjega dela pečnice iz rdečkasto žgane gline, z delom geometrijskega ornamenta. Vel. fragmenta 6.5 x 3.7 cm; Inv.št. G-6554 16. Fragment spodnjega dela pečnice iz rjavka- sto žgane gline. Vel. fragmenta 6.2 x 5.0 cm; Inv.št. G-6555 17. Šest fragmentov pečnice iz rjavkasto žga- ne gline. Zgornji rob pečnice je dvignjen in s ši- roko kaneluro prehaja v osrednjo omamentira- no površino. Omament je sestavljen iz rombov, razdeljenih v devet mrežastih polj. Pečnica je delno sestavljena. Velikost fragmentov od 7.3 x 5.3 do 4.5 X 2.4 cm; Inv.št. G-6615, G-6617 in G-7054 (si. 8) 18. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavo žgane gline. Zunanji rob je dvignjen, pod njim je kanelura s po dvema v eno in nato v dmgo stran obrnjenima kratkima rebroma. Na srednji povr- šini je dvojni krog. Velikost fragmenta 11.0 x 6.0 cm; Inv.št. G-6760 19. Fragment roba zgornjega dela pečnice iz sivo žgane gline. Pod dvignjenim zunanjim ro- bom je verjetno rasdinski motiv. Velikost frag- menta 5.3 X 3.5 cm; Inv.št. G-6761 20. Fragment profiliranega roba zgornjega de- la pečnice iz mmenkasto žgane gline. Pod robom je listasi motiv. Vel. fragmenta 5.5 x 4.2 cm; Inv.št. G-6674 21. Trije fragmenti zgornjega dela pečnice iz rjavkasto žgane gline. Rob je obdan s polkrož- nim rebrom. Omament je sestavljen iz mrežas- tih pasov, ki so tvorili večje, v sredini prazne kvadrate. Vel. fragmentov 8.6 x 7.5; 5.3 x 5.4 in 7.0 X 4.8 cm; Inv.št. G-6942 in G-8255 (si. 9) 22. Fragment zgornjega dela pečnice iz rjavka- sto žgane gline. Ob robu je modv v desno in v levo obrnjenih poševnih kratkih reber, v notra- njosti je del motiva ptičjih glav z dolgimi kljuni. Vel. fragmenta 7.5 x 5.6 cm; Inv.št. G-6961 (si. 10) 23. Fragment zgomjega dela pečnice iz mmen- kasto žgane gline, prevlečene na zunanji strani z zeleno glazuro, okrašena s pasovi nekoliko 41 Vogal pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv. št. G-6617) Rob pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv. št. G-6942) dvignjenega mrežastega motiva, ki je obdajal prazna polja. Vel. fragmenta 4.4 x 4.1 cm; Inv.št. G-7055 24. Fragment zgomjega dela pečnice iz rumen- kasto žgane gline. Okrašena je s pasovi dvignje- nega mrežastega motiva, ki je obdajal prazna po- lja. Vel. fragmenta 5.2 x 4.8 cm; Inv.št. G-7166 25. Fragment vogala zgomjega dela pečnice iz rjavkasto žgane gline. Rob je dvignjen, pod njim kanelura z rebri obmjenimi po dve v desno in po dve v levo stran. Obrobo loči rebro od srednje- ga dela z rastlinskim motivom. Vel. fragmenta 7.5x5.2 cm; Inv.št. G-7563 (si. 11). 26. Fragment vogala zgomjega dela pečnice iz rdečkasto žgane gline. Sredina je okrašena z motivom nepravilnih kvadratov in podolgovatih izboklin. Vel fragmenta 6.8 x 6.8 cm; Inv.št. 8060 (si. 11). Pečnice iz Otoka - Gutenwertha smo našli v ostankih spodnjih delov ali nog pečnic, delih vo- galov zgomjih omamentiranih plošč (si. 8,11 in 12) delih robov zgornjih plošč (si. 7 in 9) in v kosih zgomjih omamentiranih plošč (si. 10). Razen teh je tudi več kosov ene pečnice (si. 4, 5 in 6). Te smo lahko delno sestavili. Zvečine so fragmenti deli žganih neglaziranih pečnic. Zeleno prevleko - glazuro imata le dva ko- sa različnih pečnic. Ostanki sivkaste glazure so tu- di na notranji strani pravokotne noge pečnice. Zgornje plošče so okrašene z geometričnimi motivi: z rozetami, v krogu obdanimi s stoječi- mi trikotniki (si. 4), z rozetami v krogu (si. 5), z mrežasto izpolnjenimi na konico postavljeni- mi kvadrati (si. 8), z mrežastimi pasovi (si. 9), z motivom »smrekove vejice« (si. 7) ali s širo- kimi kvadratastimi bradavicami (si. 12). Na fragmentih pa so tudi ostanki rastlinskih moti- vov, npr. lista (si. 11). Posebno skrbno je okrašena zgornja plošča peč- nice na sliki 6. Ornament je sestavljen iz trikot- nikov in v razne smeri obmjenih volut, ki v ce- loti prekrivajo površino pečnice. Na delu voga- la pečnice na sliki 10 pa je motiv, ki bi ga morda lahko opredelili kot figuralno-živalskega, saj kaže, da gre za ptičje glave z dolgimi kljuni. Med trenutno znanimi pečnicami na Sloven- skem nimamo neposrednih primerjav za oto- ške. Morda so to le nekatere prvine pri okraše- vanju zgornje površine in pri izbiri motivov, npr. šesterolistne rozete v sredini pečnice,' ki bi jo lahko primerjali z rozeto s pečnice s celjske- ga gradu in del lista na pečnici na sliki 11, ki bi ga lahko enačili z listi pečnice s celjskega gra- du ali z gradu Slovenske Konjice.^ Vitice, polkro- gi, stoječi ali viseči trikotniki, krogi in pike pa so tiste prvine, ki jih najdemo različno sestav- ljene tudi na dmgih srednjeveških pečnicah. Prve pečnice so se v srednjeevropskem pros- toru pojavile v 14. stoletju. Okrašene so bile z raznimi prizori iz viteškega življenja. Trenutno je težje reči, ali gre pri številnih fragmentih peč- nic iz tega časa (Otok pri Dobravi - Gutenwer- th, Celjski grad. Konjiški grad itd) za odtise iz importiranih modelov ali matric, za prevzemanje tujih predlog ali za domače modele. Pri otoških pečnicah je celo težje predvideti, kakšnim pečem so pripadale, saj so nekateri kosi premajhni. Pečnice freisinškega Gutenwertha bi časovno opredelili predvsem glede na mesto, kjer so bi- le najdene, saj imamo na tem najdišču dobro opredeljene časovne horizonte. 42 Del pečnice s ptičjimi glavami iz izkopa na sredini na- selja-IP 2 (inv. št. G-6962) Vogal pečnice z listom iz izkopa na sredini naselja - IP 1 2 (inv. št. G-7563) i V horizontu stanovanjskih jam, lesenih stavb in stavb iz lesenih brun na. izkopnem polju na osrednjem delu naselja nismo našli nobenih fragmentov pečnic, kar je razumljivo, saj jih opredeljujemo v čas od 10. do 13. stoletja. V ho- rizontu prve faze kamnitih stavb iz 13.-14. sto- letja smo našli ostanke spodnjih delov in kose ornamentiranih zgornjih plošč (npr. si. 10 in 12). Ostanki pečnic iz tega horizonta pa zaradi načina izdelave in ornamentacije sodijo v konec 14. stoletja. V horizontu druge faze kamnitih stavb iz 14.-15. stoletja so fragmenti ornamen- tiranih zgornjih plošč (npr. si. 9). V ta horizont bi morali prisoditi tudi fragment, prevlečen z ze- leno glazuro, ki je ležal nad tem horizontom, ka- mor je prišel s prekopavanjem zemlje. Na izkopnem polju ob južnem delu naselja je mejnik za časovno opredeljevanje romanska cerkev, pomšena v 13. stoletju. Tu smo našli frag- mente omamentirane zgornje plošče, fragment vogala in fragment roba pečnice (npr. si. 7). Vsi ti fragmenti so bili v sloju nad ruševinami cer- kve in jih zato opredeljujemo v začetek 15. sto- letja. Fragmente najlepših otoških pečnic smo našli v sondah, izkopanih v letu 1967. V sondi 1 na osrednjem delu otoške površine so bili frag- menti dveh pečnic (npr. si. 5). Obe pečnici mo- ramo obravnavati v okviru najdb z izkopnega polja 2, ker smo sondo 1 razširili v to izkopno polje. Pečnici sta bili v zgornjih plasteh sonde. kar kaže, da pripadata najdbam horizonta kam- nitih stavb iz 14.-15. stoletja. Za fragmente obeh pečnic iz sonde 3 ob južnem delu in son- de 5 ob sevemem delu otoške površine nimamo zanesljivega časovnega mejnika. Postavimo pa ju lahko prav tako v čas 14.-15. stoletja, kakor dmge pečnice, ki so vezane na časovno dobro opredeljene stavbne horizonte (si. 5 in 6). Pri pregledu mesta najdb posameznih fragmen- tov pečnic (risba 2) smo lahko ugotovili, da so le-ti razmetani po vsej površini Otoka od južne- ga roba naselja do cerkve sv. Miklavža na seve- ru. Manj jih je na južnem robu (7 kosov) in na sevem (1 kos), več pa na osrednjem delu (18 ko- sov), kar je razumljivo glede na značaj naselja. Stanovanjski del naselja je bil ob glavni cesti, ki je vodila od juga proti severu skozi celo naselje. Tuje bilo tudi dmgače največ najdb. Fragmente pečnic smo našli v zgornjih plas- teh izkopanih površin in smo jih opredelili v ho- rizont kamnitih zidanih stavb iz konca 14. in 15. stoletja. Otoške pečnice so pomembne kot pričevanje o življenju v tem srednjeveškem naselju v času, ko je naselje živelo kot freisinški trg Gutenwer- th. Kažejo na izenačenost tega naselja z drugi- mi srednjeveškimi mesti, o katerih imamo več podatkov in dokazov. Pečnice iz freisinškega Gutenwertha bi bilo tre- ba primerjati s tistimi iz dmgih freisinških gos- postev, kajti zanimivo bi bilo vedeti ali so bile_ 43 Vogal pečnice iz izkopa na sredini naselja - IP 2 (inv. št. G-8060) pečnice, oziroma modeli zanje prineseni sem od drugod ali so izdelki domačih delavnic. O obsto- ju takih delavnic na Otoku za sedaj še nimamo dokazov, dopuščamo pa možnost njihovega obstoja. Vse do takrat, ko bomo lahko z zanesljivostjo pritrdili eni ali drugi domnevi, pa obravnavajmo pečnice z Gutenwertha kot dragocen prispevek k materialni kulturi konca 14. in 15. stoletja na slovenskih tleh. a OPOMBE IN LITERATURA 1. F. Gestrin, Freisinški trg Otok (Gutenwerth), Zgodo- vinski časopis 26, 1972, 33 ss; V. Šribar, Freisinški trg Otok (Gutenwert;h), Zgodovinski časopis 26,1972,255 ss; V. Šribar, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi - freisinškega Gutenwertha, Loški razgle- di 22, 1975. - 2. F. Gestrin, Freisinški trg Otok (Gu- tenwerth), Zgodoviski časopis 26, 1972, 33 ss. - 3. T. Bregant, Pečnice s starega gradu Celje, Razstavni ka- talog Galerija Labirint Ljubljana, Ljubljana-Celje 1984, pečnica 21.-4. L.c, pečnica 20. - 5.1. Stopar, Rene- sančne pečnice s celjskega območja. Varstvo spomeni- kov, 1977, si. 3. - 6. T. Bregant, Pečnice s starega gra- du Celje, razstavni katalog,^Galerija Labirint Ljubljana, Ljubljana-Celje 1984; V. Šribar, V. Stare, T. Bregant, Časovno opredeljena srednjeveška keramika. Slovenski etnograf 15/16,1975,45 ss; I. Stopar, Renesančne peč- nice s celjskega območja. Varstvo spomenikov, 1977, 63 ss. 44 NOVE PUBLIKACIJE Acta ecclesiastica Sloveniae. 14. Miscellanea, Ljubljana (Inštitut za zgodovino cerkve), 1992, 180 strani Štirinajsti zvezek zbirke Acta ecclesiastica Sloveniae nadaljuje nalogo, kije bila zbirki s stra- ni Inštituta za zgodovino Cerkve pri Teološki fa- kulteti zastavljena na njenem začetku, da namreč objavlja »še neobjavljene ali težko dostopne vi- re za slovensko cerkveno zgodovino«. Zadnji zvezek, ki je izšel ob praznovanju dneva Teološke fakultete 1993, vsebuje pet objav virov in sprem- ljajoče uvodne študije. Dr. Metod Benedik na- daljuje z objavljanjem protokolov škofa Toma- ža Hrena, ki jih je predstavil že v tretjem, šes- tem in desetem zvezku iste zbirke. Tokrat začenja drugi zvezek protokolov, to je popisovanje de- lovanja škofa Hrena v letih 1612-1613, z natan- čnimi podatki o ordinacijah in konsakracijah kot pomembnih sestavih škofovega prenovitve- nega dela. Izvirni spis se nahaja v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Bogdan Kolar je za tisk pripravil tri pisma, ki jih je poreško-puljski škof Janez Krstnik Flapp pisal vodstvu redovne sku- pnosti sv. Frančiška Šaleškega v Turinu, kjer se pisma sedaj tudi nahajajo. V njih je škof Flapp predstavil verske, kultume in socialne razmere v Istri v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. Iskal je vzgojitelje za malo semenišče v Kopm, ki gaje s šolskim letom 1880-1881 ustanovil škof Ivan Nepomuk Glavina. V ta namen se je obrnil na omenjeno ustanovo. Dr. Vinko Škafar predstavlja štiri dopise duhovnikov in vernikov slovenskih župnij sekovske (graške) škofije iz 1848. nadškofu v Salzburgu, da bi priključili la- vantinski škofiji deset dekanij s pretežno sloven- skim prebivalstvom. Pobudnik zato akcijo je bil ptujski kaplan Davorin Trstenjak, priključitvi pa je nasprotoval velikonedeljski dekan Peter Dajnko. Škof Anton Martin Slomšek seje pri pre- nosu sedeža lavantinske škofije v Maribor leta 1859 oprl prav na takšne težnje slovenskih čla- nov škofije. Dokumenti se nahajajo v konzisto- rialnem arhivu salzburške nadškofije. Nadalje- vanja objave gradiva iz desete številke AES je pripravil tudi dr. Janez Höfler. Tokrat objavlja gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem z gradivom za hipote- fično pražupnijo s središčem v Mengšu, to je za ozemlje osrednje in vzhodne Gorenjske. Zbra- no gradivo, predvsem iz srednjeveških listin in škofijskih vizitacij 17. in 18. stoletja, mu je da- lo zadosfi temeljev za sklepanje, daje bila pra- župnija postavljena v Mengeš in daje nastala sre- di druge polovice 10. stoletja. Iz nje se je v vi- sokem srednjem veku razvilo osem dmgih žup- nij. Prvič v zbirki AES sodeluje mag. Marko Se- nica, ki je v svojem prispevku orisal slovenske pridige kapucina p. Angelika, v s vem Janeza Vi- zinfina, iz Kranja, iz let 1766-1771. Kapucinski samostan v Škof j i Loki med svojimi zakladi hrani tudi večjo zbirko pridig, od katerih je šest zvezkov z več kot tristo pridigami pripravil ome- njeni znani pridigar iz druge polovice 18. stolet- ja. Pregled življenjske poti in krajev, kjer je p. Angelik nastopal, pokaže še vpliv in razširjenost njegovega pridiganja ter pomen reda kapucinov v slovenskem prostom 17. in 18. stoletja. Sploš- nemu pregledu pridig sledi analiza ene izmed njih ter prepis vseh drugih. Prispevki v 14. številki AES vsebujejo ilustra- cije različnih obdobij cerkvene zgodovine na Slo- venskem, od začetkov 17. do konca 19. stolet- ja, ter historični pregled razvoja ene od pražup- nij. Že sam izid publikacije pomeni vesel dogo- dek, po prispevkih pa so nam določena obdobja še bližja in bodo v pomoč raziskovalcem teh obdobij. Bogdan Kolar Acta Histriae 1, Koper - Milje, Capodistria - Muggia 1993, 134 strani Zgodovinsko dmštvo za južno Primorsko je ob svoji obsežni reviji Annales (1992 je izšla dra- ga številka) zasnovalo še dve seriji publikacij: zbirko Knjižnica Annales, v kateri sta izšli Pregled zgodovine Istre (D. Darovec) in Ex vo- to: vofivne podobe pomorcev (D^Žitko) ter pe- riodični časopis Acta Histriae. Če so Annales odprti tako za zgodovinske, humanistične in na- ravoslovne razprave, pa ta zbornik prinaša pris- pevke mednarodno zasnovanih sestankov zgo- dovinarjev na temo Istre, ki naj bi kot vsakolet- na prireditev predstavljala rezultate raziskav strokovnjakov o tem. Prva številka Acta Histriae - tudi ta odeta kot ostale izdaje dmštva v »pergamentne« platnice - prinaša z enajstimi prispevki predvsem rezulta- te dejavnosti društva z okrogle mize decembra 1991 na temo Enotna in/ali neenotna Istra in sre- čanja v Miljah februarja 1992 na temo Istra in Beneška republika: ustanove, pravo, uprava, ki je bilo uvod v mednarodni znanstveni sestanek zgodovinarjev v Kopru junija 1993. V najobšimejšem uvodnem prispevku, ki je izhajal kot podlistek v reviji Svobodna misel TV 45 15, je dr. Bogo Grafenauer predstavil mite o Istri in resnico istrskega polotoka, pri čemer je obravnaval štetja prebivalstva, nastanek sloven- sko-hrvaške etnične meje, politično (upravno) »e- notnost« Istre in temelje slovensko-hrvaški raz- mejitvi v Istri ter nastanek meja s Hrvaško in Ita- lijo. Pri tem poudarja, daje nastajanju italijan- sico-jugoslovanske meje po drugi svetovni vojni botrovala poleg etničnega stališča še ideja o etničnem ravnotežju: kolikor Italijanov je osta- lo v Jugoslaviji, toliko je v Italiji - za hrvaško pridobitev istrskega polotoka - ostalo Jugoslo- vanov; a to so bili večinoma Slovenci. Iz tega izhajajoča moralna dolžnost, ki jo omenja avtor v prispevku, ki je odgovor na različna publicis- tična pisanja o tej temi, pa je kategorija, ki jo po- litika ne pozna prav dobro. Ostali prispevki krajše predstavljajo v obliki pregledov objave o zgodovini Istri, arhivske fonde in posamezna historiografska vprašanja. Giuseppe Cuscito (Univerza Trst) je predstavil Benetke in Istro v 90. zvezkih Aktov in spomi- nov Istrskega društva za arheologijo in domoz- nanstvo (Atti e Memorie Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria = AMSI), Marino Bu- dicin (Center za zgodovinske raziskave v Rovi- nju) prvih dvajset zvezkov Zbornika rovinjske- ga centra za zgodovinske raziskave (Atti del Centro di Ricerche Storiche) in njegovo pisanje o beneškem obdobju Istre, Salvator Zitko (Pokra- jinski muzej v Kopm) pa objave slovenskih zgo- dovinarjev o Istri. Predstavitev arhivskih virov Pokrajinskega arhiva Koper in objav virov za zgodovino be- neške Istre je pripravil Darko Darovec (Pokra- jinski arhiv Koper), arhivske vire o beneški Istri v treh tržaških arhivih Pierpaolo Dorsi (Držav- ni arhiv v Trstu), o tržaških upravnih fondih in upravni razdelitvi Istre v avstrijskem obdobju pa je pisal Ugo Cova (Državni arhiv v Trstu). Daniela Juričic Cargo (Arhiv Slovenije) je pi- sala o upravnem razvoju habsburške Pazinske grofije 1374-1809, ostale obravnave zgodovin- skih tem pa so se lotile deželne ustave in nače- la predstavništva v Istri po Napoleonovem padcu (Pierpaolo Dorsi), političnega, upravnega in na- cionalnega vidika slovenske Istre v 19. stoletju (Salvator Zitko, Pokrajinski muzej Koper), ter na- cionalno-političnih vprašanj hrvaške Istre v 19. in 20. stoletju (Petar Strčič, Arhiv HAZU v Zagrebu). Prispevki so pisani v slovenščini, italijanšči- ni in hrvaščini, pri čemer so slovenski avtorji svo- je prispevke, ki predstavljajo arhivske vire in ra- ziskovanje zgodovine Istre objavili v italijanšči- ni. Članki imajo povzetke v italijanščini ali slo- venščini / hrvaščini ter v angleščini in nemšči- ni. Zavzetost raziskovalcev južne Primorske ta- ko ustvarja pogoje za nove pobude strokovnega delovanja, kakor beremo v uvodu, in njihove vne- me ter kar zavidljivih izdajateljskih uspehov se lahko le veselimo z željo, da se ti začetki dmš- tvenih izdaj razvijejo v lepo tradicijo. Branko Šuštar Albert Pucer, Giuseppe Tartini 1654-1951, Inve- ntar zbirke - inventario della collezione, Pokra- jinski arhiv Koper - Archivio regionale di Ca- podistria, Koper, 1993, 204 strani Giuseppe Tartini nam je vsem bolj ali manj poznan. Mnogi, ki o njem niso vedeli veliko, so to zagotovo »nadoknadili« lansko leto, ko smo praznovali 300.1etnico njegovega rojstva. Prire- ditve njemu na čast so se vrstile ena za drugo. Tudi če bi jih hoteli, jih ne bi mogli prezreti. Leta 1991 je Albert Pucer z nekaterimi svoji- mi kolegi urejeval, popisoval in strokovno obde- loval gradivo, ki se nanaša na tega velikega skla- datelja, violinista, glasbenega pedagoga in teore- tika in ga sedaj hrani Pokrajinski arhiv Koper. V marcu leta 1993 je bilo to delo predstavljeno jav- nosti. Izšla je publikacija oziroma inventar, ki nam bo omogočila, da bomo Tratinija še bolj spo- znali. Avtor nam na začetku poda nekaj osnovnih po- datkov o njegovem življenju. Rodil seje 8. apri- la 1692 v Piranu staršem, ki so želeli, da bi si izbral redovniški ali duhovniški poklic. Ni bil pre- več navdušen. Raje je odšel študirat pravo v Pa- dovo. Vendar ga tudi to ni preveč pritegnilo. Veliko časa je posvečal sabljanju, pa tudi violi- ne ni zanemarjal. Slednje gaje vedno bolj privla- čevalo, kar seje kmalu poznalo v njegovem živ- ljenju in delu. Postal je skladatelj. Napisal je več kot 300 glasbenih del. Poleg glasbe seje ukva- rjal tudi s fiziko, filozofijo in matematiko. De- loval je v Padovi, kjer je ustanovil glasbeno šo- lo za študij violine. Tuje 26.2.1770 umri. Teme- ljit opis življenja ni potreben, saj se ta nahaja v vsakem leksikonu ali enciklopediji. Avtorju gre seveda veliko bolj za to, da nam predstavi gra- divo oziroma arhivsko zbirko skladatelja. Najprej zvemo, daje bila le ta shranjena v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, kjer so nekate- ri dokumenti služili tudi kot razstavni ekspona- ti. Tu je bila zbirka zasilno in nearhivsko ureje- na. Dokumenti so bili oštevilčeni, vendar niso bili urejeni ne po zadevah, ne kronološko. V roko- pisu je bil izdelan neke vrste inventar, delo mag. Igorja Cvetka. Leta 1986 je zbirko dobil Pokra- jinski arhiv Koper. Leta 1991 je bila na novo ure- jena in izdelan inventar, ki je sedaj pred nami. Avtor nam razloži, kako je zbirko obdelal. S tem nam da navodilo, kako naj inventar uporabljamo. Razdelil jo je na 7 poglavij ali kategorij po za- devah (Družinski spisi. Znanstvena dela, Prepi- 46 si, Obeležitev 200-letnice rojstva v Piranu, Tisk, Fotografije in Razno). Ta poglavja pa so razde- ljena še na podpoglavja. Znotraj poglavij in pod- poglavij je zbirko uredil kronološko. Zbirka za- jema obdobje od leta 1654 do 1951 in obsega 11 tehničnih enot (škatel). Jedro publikacije predstavlja popis (seznam) arhivskega gradiva. Avtor nas seznani z vsakim dokumentom posebej. Pove nam, kje ta doku- ment med gradivom najdemo, seznani nas z nje- govo velikostjo, napiše, ali gre za original ali ko- pijo, iz katerega leta je (velikokrat je tu prazen prostor, saj sta kraj in datum neznana), v kate- rem jeziku je napisan in kar je najpomembnej- še, opiše nam vsebino dokumenta v obliki reges- ta. In to je tisto, kar daje vrednost inventarju. Ni nam potrebno brskati po gradivu, da bi zvedeli, s kakšnimi zadevami seje Tartini ukvarjal (ozi- roma so se drugi o njem). Dovolj je le, da pobr- skamo po inventarju. Tartini nam bo postal bliž- ji, bolj znan in domač, zato ga bomo tudi bolje razumeli, a tudi čas, v katerem je živel in vse, kar seje dogajalo v zvezi z njim po njegovi smrti. Brez abecednih seznamov seveda ne gre. Pr- vi nas seznani z vsemi kraji, drugi z osebnimi imeni, ki so se dala razbrati iz gradiva. Na koncu inventarja lahko vidimo še rodbinsko drevo dru- žine Tartini. Naj dodam še to, da je inventar dvojezičen, slovensko-italijanski. Takih vodnikov in publikacij si še želimo. Z njimi dokazujemo, da nam ni vseeno, kaj se do- gaja s starim gradivom raznih bolj ali manj zna- nih osebnosti in da se vse bolj zavedamo pome- na, ki ga to gradivo ima. Včasih se je zdelo, da je pomembno le to, kar se odvija v okviru narod- ne ali državne celote in takšne vrste gradiva nismo cenili preveč. Danes pa vemo, daje le-to v svoji konkretnosti in enkratnosti najbolj živo in neposredno, zato pa tudi na poseben način bli- zu današnjemu človeku. Boris Rozman 47 UDK 940.540.2(497.12)+972» 186« Ovsenar Tita, profesorica zgodovine in etnologije. Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, 64290 Tržič, Muzejska 11, SLO Meksikajnarji Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 2, 1993, str. 14, cit.lit. 14 V podporo politiki svojega brata Maksimilijana v Mehiki je cesar Franc Jožef v letih 1864-66 dovolil v svojih deželah nabirati vojake - prostovoljce. V članku je opisano, na kakšen odziv je ta akcija naletela v slovenskih deželah, koliko prostovoljcev se je javilo, kje so se zbirali, kakšna je bila njihova usoda onkraj oceana, pa tudi, kaiko so odmevali dogodki v Mehiki v slovenskem časopisu Novice. UDK 50:929.6 Faninger Ernest, dr., muzejski svetnik v pokoju, 61000 Ljubljana, Jamova 54, SLO Naravoslovje in heraldika Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 2, 1993, str. 5, cit.lit. 3 Članek obravnava figuralne podobe naravoslovne vsebine, ki se cesto pojavljajo v grbih. Natančneje sta opisana grba znanega kranjskega podjetnika in mecena Michelangela Zoisa (1694-1777) iz leta 1739, ko je dosegel viteško stopnjo plemstva in izleta 1760, ko je bil povišan v barona. Podrobneje pa je obravnavan tudi grb, ki so si ga lastili nekateri člani družine Zois na Bergamskem, predniki našega Michelangela. UDK 711.4(497.12 Nova Gorica) Ulimar Dragica, študentka zgodovine in pedagogike, Gaberje 25,66222 Štanjel, SLO Začetki gradnje Nove Gorice Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 2,1993, str. 18, cit.lit. 93 Koje po končani drugi svetovni vojni mesto Gorica, starodavno središče pokrajine, kije ostala v Jugoslaviji, pripadlo Italiji, seje nova jugoslovanska oblast odločila, daje treba kar najhitreje zgraditi novo politično, upravno, kulturno in gospodarsko središče - Novo Gorico. Tega so se lotili brez pravih izkušenj in zadostnih sredstev. Največ fizičnega dela so opravile delovne brigade, sprva iz vse Jugoslavije, pozneje pa je to breme ostalo na ramenih pokrajine. Ker je kmalu zmanjkalo denarja, je bil prvotni velikopotezni načrt uresničen le deloma. UDK 675.6(497.12 Kamnik) »1750/1800« Zupančič Nina, arhivistka. Arhiv R Slovenije, 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5, SLO Kamniški krznarski ceh v drugi polovici 18. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 41, št. 2, 1993, str. 10, cit.lit. 37 Prispevek obravnava drobce iz življenja kamniških krznarjev v drugi polovici 18. stoletja. Značilne so številne pritožbe krznarjev oblastnim organom proti nezaželeni konkurenci, fušarjem in kmečkim obrtnikom ter proti podeljevanju dovoljenj za opravljanje obrti. UDC 50:929.6 Faninger Ernest, dr.. Retired Museum Advisor, 61000 Ljubljana, Jamova 54, SLO Natural Science and Heraldry Kronika, Magazine for slovene local History, 41, No. 2, 1993, pp. 5, cit.lt. 3 The article treats the figurai images of naturalistic contents, often appearing on arms. It describes in particular two arms of the famous carniolan entrepreneur and Maecenas Michelangelo Zois (1694-1777), namely the one from the year 1739, when he was knighted, and the one from the year 1760, when he was upgraded to the baron. Special attention is also focused on the arm, claimed by some members of the Zois family from Bergamo territory, the relatives of our Michelangelo. UDC 940.540.2(497.12)+972» 186« Ovsenar Tita, Historian and Ethnologist, Institute for Culture and Education Tržič, 64290 Tržič, Muzejska 11, SLO The Soldiers fighting in Mexico (»Meksikajnarji«) Kronika, Magazine for slovene local History, 41, No.l, 1993, pp. 14, cit.lit. 14 In the years 1864-66 the emperor Franz Joseph allowed the recruiting of the volunteers in his countries in order to support the politics of his brother Maximilian in Mexico. The article deals with the response to this very action in the Slovene countries, the number of the enlisted volunteers, their rallying-points, their destiny overseas and also the comments on the events in Mexico in the Slovene newspaper Novice. UDC 675.6(497.12 Kamnik) »1750/1800« Zupančič Nina, Archivist, Archives of R Slovenia, 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5, SLO The Furriers' Guild in Kamnik in the second half of the 18 th Century Kronika, Magazine for slovene local history, 41, No. 2, 1993, pp. 10, cit.lit. 37 The article treats the segments of furriers' life in Kamnik in the second half of the 18 th century. The furriers frequently complained to the authorities against unwished-for rivals, scab work and peasant craftsmen as well as against granting craft licences. UDC 711.4(497.12 Nova Gorica) Ulimar Dragica, History and Pedagogy Student, Gaberje 25, 66222 Štanjel, SLO The Beginnings of the building of Nova Gorica Kronika, Magazine for slovene local History, 41, No. 2, 1993, pp. 18, cit.lit. 93 At the end of the World War II. Gorica, the ancient centre of the country, remaining in Yugoslavia, fell to Italy. Therefore the Yougoslav government decided that a new political, administrative, cultural and economical centre - Nova Gorica - should be built as soon as possible. The building started without real experience and sufficiant funds. The majority of phisical work was done by working brigades, at first coming from all over Yugoslavia, later on the task remained a burden to the country. As the money funds ran low, this originaly large project was not realized on the whole.