St. 333.
Trsi, v torek 2. decembra 1813.
Tečaj XXXVI*.
aHBMHE
ksm
IZHAJA VSAK DAN
cb asif'iiRh In praznikih as 5 , cd psnedf!jkih ci 9. ijutrmj.
|tpy. se prodajr.jo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih ;«rk*k»ruah r Trsta in okoiici. Gorici, Kranja. Št. Petru, 3Pc-etojni, Se^sni, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdor-^jial/Dornbcr^ itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 atot.)
računajo ma milimetre v Sirokosti 1 GENE: Tr^o-vinski in obrtni oglasi po S at. mm. dMartnicu, nahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 3O bt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsakm ^adaljr.a vrstu. K 2. Mali oglasi po A Btot. beseda, naj-»ft^iij pa 4(J»tot. Oglase sprejema Ins&ratni oddelek uprava ti'. — Plačuje se izkJiačno I« upravi „Edinosti".
Pžailj:yo In tožfjivo s> Trstu.
MBHHi
Glasilo političnega društva
„Edinost" za Primorsko. „F	mmir
NAROČNINA ZNAŠA
Ka eelo leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesec* 8K;u *■»
ročba braa doposlane naročnin«, se uprava na •zira~ ■utinlu m	ts«&aj* „KrrPOBTT' *tu«l ••
l»t» K;ob fi-ao, sa t«l Uu JC.7*a 1IO.
Tal iopisl naj na pošiljajo na ar^Lniitv* liat». 2f*fr*n&»> ▼ama piama aa nt •prsjeoajs I« raktpitl at a« vraftaj«
liareftniao,oglasa in reklamacij« pošiljati aa anrave
UREDNIŠTVO: ulio* 6!arg!a fiafattt 2• (Ha^iH 4*m) Iseajatali in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laakrt konuarcij Li*U	- Natiaoda Tiskara« ,E<iiM.i\
vmiaana »droga x omejenim porcfttvom ▼ Traka, »iiđP aierpo Oalatti	20.
P»|tna-hf«i»Hnl*irt ra?un ftev. 841-652. TCLEFOll II 1 Vff
ETPii
BRZOJAVNE VESTI.
Deželnozborske volitve na Kranjskem.
V	Ljubljani ožja volitev, tia deželi zma-
gala S. L. S.
LJUBLJANA 1. (Iiv.) Danes so se pričele na Kranjskem deželnozborske volitve In sicer je volila danes splošna kurija.
V	Ljubljani je potrebna oži a volitev med kandidatom narodno napredne stranke In kandidatom S L. S Oddanih je bilo 5746 glasov In so dobili: narodno napredni kandidat Josip 7 ur k 2684, kandidat S L. S. Ivan Kregar 1526, socijalist Btbln Kristan 842, Nemec Brandt 444 glasov. Praznih glasovnfc je bilo 172, neveljavnih 62, razcepljenih 16.
V	vseh 10 okrajih na deželi so zrna-gall kandidati S. L. S. Pripomniti pa je, da je število naprednih glasov neobičajno na-rastlo; v mnogih občinah. ki so volile do-sedaj klerikalno, so dobili naprednjakl ve Uno. V ljubljanskih naprednih krogih so vzbudila volilna poročila z dežele splošno zadovoljstvo. _
Restitucija hrvatske ustave.
DUNAJ 1 (Izv ) Novoimenovani hrvatski ban, baron Ivan Skerlecz, je prispel dcnes na Dunaj In bo jutri zaprisežen od cesarja. Saborske volitve so razpisane za 16. t. m eventuelne ožje volitve za 17. t. m. Sabor se sestane že 27. t. m.
Plenarna seja ogrske delegacije.
DUNAJ 1. (Kor.) Dines se je vršMa pleuarna seja ogr*se delegacije, katere so se udeležli tudi opozfcijonalni delegati. Za četkom sele je gn f M.hael Karoiyi cd-govarjai ua osebne napade grofa Tisze, cakar se je oglasil k poslovnifeu grcf A p-p o n y I, ki le cstro napadal predsedstvo, čel, da tako] odvzame vsakemu beiedo, če le izpregovori besedo »Panama*.
Grcf H adi k je energično protestira! proti vporabi parlamentarne stra?e v delegacijah, kar pomen! kršen e inunitelne pravice će!eg:;tt v. Zahteva natančnega pojasnila, na podlagi katere določbe Je bila nastavljena parlamentarna straža in če se bo vporabljala ista tudi pri skupni seji z avstrijsko delegacijo.
Baron Lan g izraza prepričanje, d a straži ne bo treba posredovati. Ce pride do skupne seje z avstrijsko delegacijo, se bo o vprašanju ogrske parlamentarne straže še posebej razpravljalo.
Nato je bila se;a do 7a4 popoldne prekinjena.
V	popoldanski seji Je grcf Apponyi razmo^rival o pravnem staiilču delegacij. Ki ub temu, da ni prfstaš nagoobe iz leta 1867, mora vendar konstatirati, da imajo delegacije pravice, kakor |th nima noben odsek.
V	zakonu ni nobene točke, ki bi dovoljevala parSFmentamo str&žo.
Gre f K h u e n [e branil postopanje pr^d-ednfka, nakar |e predsednik zaključil debato o tem vprašanju.
Prihodnja seja v torek, drse 9. t, m, z dnevnim redom : Proračun zunanjega mi-iristrst^a.
PODLISTEK,
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montćpin.
—	Gospod vikomt — se Je oglasi! nekdo Izmed gospodov, ki so stali okoli mize — šte» bi si v veliko čast, ko bi hoiel z meni J nadaljevati partjo.
—	Ah, vi sle, gospod de Lascars — je odgovor i vikomt, pozdravljajoč ga z glavo in roko. — Na razpolago sem vam.
Ko }e marki g' HerousJlie čul izgovoriti ime Lascars, se mu je Čelo nsmrdnilo in Izraz nezsupnosti in zaničevanja mu je za-fgral po obrazu. Hotel |e že iz pregovoril, pa se je premislil. Stooil pa |e bi že in sicer tako, da Je rncgeS natančno opazovati vike mtovega nasprotnika.
—	A k£j naj igrava, gosped baron? — je vprašal vikomt.
—	Monsieur,*) igram, kar Je vam drago. Toda rad stavim veliko, in kakor mislim, ste tudi vi moje misli. Petsto zlatnikov.
—	Sprejemam 1
*) JJonsieur (izg. — mo^je) — gospod, moj gospod.
RevanSa za Trst v Dubrovniku.
DUBROVNIK 1. (Izv.) Snoči bi morala igrati v tukajinjem gledališču neka ita'i|anska družba. Občinstva se Je polastilo radi tega veliko razburjenje in je orišio koaečno pred predstavo do velikih demonstracij. Mnogoštevilna množica le med i?lici „Dol z R ccordi-jem !K udrla pred giedaliiče bai v trenctku, ko bi se imela pričeti predstava. Pri vratih Je priilo nato do hudih spopadov, tekom katerih so bili Italijani tepeni, niih blagajni* Nardelti pa ranjen. Kmalu je došia na Ifce mesta poHclja, ki Je množico razgnala in aretirala 72 oseb. Miožica Je krenila nato med prepevanjem narodnih hišen in klici „Žt?el Jugoslovsniki Trst!" v predmestje Ploče, odkoder se Je potem mirco razšla. Srbo hrvaščina t konzularni akademiji.
DUNAJ 1. (Izv.) S tekočim letom Je bila sprejeta v učni načrt konzularne akademije tudi srbo-hrvaščina. Novi kurz vse buje tri letnike. Poučeval bo redni Javni profesor srbske filologije na dunajskem vseučilišču, dr. Milan Rešetar.
Dinastično vprašanje na Bolgarskem.
DUNAJ 1. (Uv.) Iz Scfije tudi še danes ni nobenih poročil o kakem spre|emu kralja Ferdinanda. Na Dunaju viada radi tega precej Snjo vznemirjenje in to tembolj, ker prihajajo preko Pariza vesti, da je prišel kralj v mesto popolnoma neopazno in se skriva sedaj v svoji palač*, boječ se kakega aten-tata.
Polom ogr&ke banke.
PEČUH 1. (Kor.) Tukajšnja banka Karel M. Ulimann Je napovedala insolvenco. Pasiva znašajo 2 2 milijona kron. Bančni šef Hofoman Telegdi, ki Je pobegnil, je poslal z DjnaJa pismo, v katerem priznava svojo krivdo in sporoča, da se Dikdar ne vrne Firma Je cbstojala ?e 45 let in je uživala velik ugled.
Po v ra tek prestolonaslednika iz Angleške.
DUNAJ 1. (Kor.) Pre3tolonasltdulk, nsdvojvcda F/arc Ferdinand, se je s svojo soprogo danes vrnil z Angleškega in prispe! semkaj.
Ugron odpotoval iz Belgrada.
BELGRAD 1. (Kor.) Poslanik pl. Ugron je dane3 odpotoval iz Belgrada, da prevzame svoje novo mesto v zunanjem ministrstvu. Poslanika so fpremfii na frolo dvor inic»£tr®k! predsednik Paše in vsi člani dlplomatičnega zbora.
Rusija proti nemški vojaški misiji r Turčiji.
LONDON 1. (Izv.) Tukajšnji diplomatički krogi zasledujejo z velikim interesom ruifco akcijo proti nemški vojaški komisiji v Turčiji, ki j"e bila poklicana v svrho izvedbe r<form v turški armadi. Anglija in Francija se popolnoma strinjata z ruskim postopanjem, ker bi nemški inštruktorji na Turškem le še bolj ckrep?[evali nemški vpliv v Msli Aziji, krr bi škodovalo tud« angleškim in francoskim interesom.
Rusko-srbska-črnogorska vojaška konvencija.
DUNAJ 1. (Itv.) Listi poročajo razkritje, Ha je b?!a i. 1912 med Rusl/o, Srbijo in Črnogoro skier;tna vojaška ken^endja.
Protivojašse revolte v Alzacij).
DONAUESCHINGEN 1. (Kor.) Cesar Viljem je sprejel danes vejnega ministra in
Lascars Je potegnil iz žepa listnico, polno bankovcev generalnih davčnih zakupnikov.
—	Tu notri Je stotlsoč liver — Je delal. — A'i Jih izgubim, ali pa podvojfm. To je moj namen.
—	Bodi tako, gospod baron. Do zad
nJega svoj ga f anka sem vam na razpolago.
Igra se Je pričela.
L-^scars je izgubil prvo in drugo, dobil pa Je frčtjo partijo. Po preteku ene ure, ko mu Je b;!a sreča zdsj mila, zdaj nemila, iru Je ostal od njegovih bankovcev le fe znesek dvajsetfhtisoč liver. Izgubil je torej osem-desettiioč iiver. Vzilc temu pa Je bil popolnoma ravnodušen in v licu mu nI bilo opaziti niti najmanjšega sledu ziovolje.
—	Vraga, gospod baron — Je vzkliknil vikemt — vi ste res brezprimeren igralec in edino a' HereuviHe zna izgubljati tako dostojno, kakor vi. A:i naj nadaljujeva ?
—	Gotovo, gosped vikomt.
Za trenutek prekinjena igra se je zopet nadaljevala. Razlika Je biia le, da se je sreča cdsfej z neko posebno vztrajnostjo opr Jela barona, ki ni le zopet priigral svoje izgube, temveč tudi onih šestdesettisoč liver, ki jih je priigral vikomt piej, in poleg tega še d?ai*sttisoč liver, ki Jih Je vzel iz lastnega žepa.
Šefa vojaškega kabineta v posebni avdijercl, da mu poročata o dogodkih v Savernu.
STRASSBURG 1. (Izv.) V mestu Sa-verne vlada skoro obsedno stanje. Prebivalstvo pod 18 let ne sme v mraku na ulice in ob 10 zvečer morajo biti zaprti vsi |avni lokali. Vojaške oblasti so na pritisk zmernejših strank uvedle strogo preiskavo, ki je dognala, da sta glavna krivca poročnik Forstner in njegov polkovnik Reutter. Oba oficirja bosta najbrže prestavljena. Ttdi stališče cesarskega namestnika, grofa Weala, je precej cmajano.
Ovadba proti Lukacsu.
BUDIMPEŠTA 1. (Izv.) Bivši poslanec dr. Borzsky je vložU danes pri državnem pravdniŠtvu kazensko ovadbo proti Lukacsu, češ. da se je dal v zadevi igralne banke v Peltl podkupiti. Državno pravdništvo bo seda} primorano, uvesti proti Lukacsu kazensko preiskavo.
Gališki deželni zbor.
LVOV 1. (Izv.) Na dnevnem redu prve se[e galiŠKega deželnega zbora bo samo verificiranje mandatov. Deželni zbor za enkrat Še ne bo volil deželnih odbornikov, ker v tem vprašanju med Rusini in Poljaki ?e vedno ni piišlo do sporazuma. Pač pa bo izvoljena volilno reformna komisija, ki }i bo takoj izročena vladna predloga o volilni reformi. Predsednik komisije bo najbrže kak poljski konservativec.
Rusko-turSki spor.
CARIGRAD 13. (Izv) Ruski podanik Kavak i Muttćfc, kl je bil aretiran radi umora Mahmud Štfket paše. Je v nekem predmestju nenadoma umrl. Istotako Je umri nenadoma tudi neki cffcir, ki Je bil obdoižcn veleizdaje.
Veliki vezir [e obvestil ruskega poslanika, da je izvršil Kavakli samomor. Vprašanje Je, če se bo Rusija s to izjavo Turčije zadovoljila.
CARIGRAD 1. (Kor.) Glasom poročil Iz ruskih virov se Je včeraj veliki vezir opra Hči! pri poslan'ku G ersu rad! aretacije Kavakli Musti fe in izjavil, da ga vlada ne more izročiti, ker Je že izvršil samomor. Poslanik GJers je odgovoril, da se ne more zadovoljiti z ustmenim opravičevanjem ia je zahteval pismeno opravičilo. Pristavil Je tudi, da premestitev generalnega ravnatelja policije Azmija nikasor ne zadostuje, temveč da mora biti odstavljen.
Malinov o vzrokih bolgarske nesreče.
SOFIJA 1. (Kor.) Vodja demokratov, nekdanji minister Mdinov Je imel tu včeraj veliko zborovanje, na katerem Je izvajal: Nesrečo Bolgarske Je zakrhiTa cela vrsta napas roditeljev vlade. Glavna napaka je bila sklenite? pogodbe s Srbijo in Grško. Oa sani |e kot svoječasni ministrski predsednik predlog, da naj se sklene v svrho r?zde'itve Mscsdonije zveta 2 Gršso, takoj odločno odklenil. Radi tega Je tudi ooznpje na srbski piedlog glede zveze odgovoril, da Bolgarska nikdar ne more privoliti v delitev vilajeta Skoplje. Zavrača tudi trditve, da bi odoii avstrijski predlog gtede razdelitve Si&je in izjavlja, da Avstrija nikdar ni stavila sllčnega predloga.
Scc jaMstl agitirajo v provinci proti ruso-f lom. Dr. Daneva volile! povsod bojkotirajo. Včeraj je moral v Mezdri odpovedati shod, ker ni imel nobenega poslušalca.
—	Resnično, gospod baron — je rekel vikomt z nekoliko negotovim glase m — osušil ste me. Verjemite mf, da sem v svoje največje obžalovanje prisiljen, da preneham igraii.
—	AH zakaj pa vendar? — [e vprašal Lsscsrs. — Res, ves obupan sera, da sem vas tako opfenii. Sicer pa: sreča Je opo-teča. Prej sli slej se izprevrže. Ponujam vam revanšo,
—	S3J ml Je vendar bilo v čast, da sem vara povedal, da ste me osušil.
—	Ali hočete morda s tem namigovati, da morda dvomimo o vašem kreditu? To bi smatral za razžalitev. Prosim vas, sprejmi e zagotovilo, da mi popolnoma zadostuje vaša beseda in da sprejnrm vsako vašo stavo.
—	Če Je stvar taka, sprejemam vašo ponudbo in sem vam prav hvaležen zsto. Ali vam |e prav, petdesettisoč liver?
—	Vi ukazujete in Jaz ubogam.
Vikomt de la Guette fe iztrgal iz svoje
listnice list papirja in napisal nac| s svinčnike ra :
.Dobro za svoto petdesettisoč liver, plačljivo na pokaz prinosniku.
Vikomt ds ia Guette."
Nova partija Je traja?3 pe.sajst minut. Vikomt Je izgubil. Lahna rdeč-ca se mu je prikazala na obrazu In večkrat se Je s tresočo roko pogladi! po čelu.
Francoska zbornica.
PARIZ 1. (Kor,) Danes Je bila zaMjj-čena generalna debata o najetju pese jih. V specialni debati je izjati! finančni ralni.ter. da se vlada nikakor ne more zadovclHti z dovolitvijo 900 milijonskega posojila, ker s to sveto nikakor ne bi mogla ookrlti vseh izdatkov za narodno obrambo. Poudarja! j? tudi, da bi vlada smatrala za nezaupnico, če se ji ne dovoli zahtevano poso|ilo. v; popoldanski seji je zbornica nato z 29 i proti 270 glasov dovolila najetje posojila v znesku 1.300 mllljocov.
Srečkanje.
DUNAJ 1. (Kor ) Pri današnjem sn č-kanju državnih srečk Iz leta 1864. le zadela glavni dobitek 300000 K serila 381 «r. 9, 40.000 K seiija 1712 št 80. 20 000 K rija 3337 št. 12, po 10 000 K serija 1932 št. 61 in serija 2094 št. 43.
Velika poplava v Petrogradu.
FETROORAD 1. (Kor) Reka Neva [e danes zjutraj sitno nara3tla in preplavila ' Je niJje Itžeče mestne deie. Topovi Petrornv-ievske trdnjave so oznanjali dopoldne prebivalstvu možnost poplave.
Trieste o nulia v znamenju — nožev!
Gradec, 29. novembra.
V četrtek zjutraj Je znpočela .Ia bslc13 nottra g!oven u* zcpef v?oJe delo na univerzi v svrho doiitženja italijanske univerza v Trstu. Of c^jefno so započeli to agitre \o s predajo memoranduma na ^seučlliščneg-i rekicrja rirn. Ssufirt-a. Hoteli so pa ie z veliso manifestacijo povečati viis zopcine otvoritve n^ih vseučilišče — sezoue. Zb al se je kakih 100 ?telljan< k h dijakov, ki so v izprevodu prikorakali do univerze. Neme so pa vedeli za to namero že rre| ter so pred Italijani zajedli rampo. Došli Italijani so se, videč že Nemce pripravljene, ustavili p U Nemci v vseučil'Sčnem vrtu. Tu sH se odločila od itailjamke kolone dva Italijana ter sta dosegla od Nemcev svoboden d hod kot italijanska delegati k rektor[u, kateremu sta vročila goriomenjenl memorandum z nesramno zahtevo, n3j rektor v znzk simoaJi* ziranja z italijanskim „kulturnim" vseučiiiič-nia vprašanjem sfstfra vsa predavaija, drugače..... I Rektor fe sicer ta mf jlJaJ % kolom razumel, ali Izprevidel (e vendarl da to ne gre, da bi b!li radi stotine italijanskih dijakov — tisoči neitaiijansk^h dijakov oropani predavanj, ter Je odklenil to Tahtevo in pozval Italijane, naj bodo mirni 1 Depu'a-c!ja se Je vrnila h čakajočim Italijanom ter |ih obvestila o predrznosti rektrr]a, ki se je upal odkloniti njih „upravičeno" zahtevo.... Med tem č^som so pa letele z ene na dri 5o stran (Ja narobe) najlepše cvetke kultu'e. Tedaj so bili Italijani v večhi Videč to, to udarili na Nemce. Začelo se fe pretepa lje. Znaki obeh kultur — pred katerim! Bog obvaruj Slovence: pal?cj z feleznlmi krog-ljami, gorlaČe, kamenje in britve so zač le reševati po glavah teh narodnih „mučen'kov" — „kulturno" italijansko vieučilišfno v -i-Šanje. Mscgo krvavih junakov se je val; lo po akariemfčnih tleh. K*r nserkrat si. so ?abli«kali kalabreškl noži t Pczneje aretirmi Bolrffio je bil cbdolžen, da Je urezal v cbraz nekega burša, nevenljivi argument: Trlesle,
—	Na plemiško besedo — je r*.kei Lascars — skoraj se sramujem svoje sieče.
—	To bi ne bilo prav — je odgovoril vikemt, ki se mu je zopet povrnila dobra vojja. — v Igri, kakor v vojni in ljubezni, vsak zase. Prosim dovoljenja, da smem podvojiti svojo slavo.
—	Prlvcljujem. Ali še bolje : predlagam vam, stavite vse, kar Je denarja in bankovcev pred menoj, na eno potezo.
—	Kako visok Je znesek ?
—	Okrog dvestointrldessttlsoč liver.
De la Guette je trenutek pomlšl|al. V
resnici Je bil boj, ki ga le bilo treba izvo-{evatl, zelo hud; toda bil Je igralec z dušo In telesom in se je zato tudi dal zapeljati. Rekel Je:
—	Gosped baron, stavim teh dvesto-intridesettiseč liver.
Lahno mrmranje, ki je Izražalo začudenje in bojazen, se Je začulo med gledalci. Igralo se je sicer pri Cydalisi zelo visoko in raersikaterikrat je šlo v r jenih dvorrnih v eni noči v nič celo premožen|e; toda trk znesek na eno samo kartn je prekeračal vse dotedaj znane meje.
Msrki d' Herouville, ki Je dotlej stal nepremično kakor kip, je začel opazovati barona s trdim, prodirajočim pogledom.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST
" št. 333,
V Trstu, dne 2 decembra 1916.
o teste rcte! ] Nemci so se ustr^š.ii tega novega orožja ter so začeli kričati: „Wache, Wache !* Tega klica so se Iiaiifani ustrašili in v glavo jim je šinila rešilna misel: Baratierijeva taktika. Pričelo Je junaško bezanje na življenje ia smrt. Policija je bila na zahtevo Nemcev seveda takoj na imunih vseučiliSčolh tleh in je aretirala več dijakov, med njimi omenjenega Balalfio in nekega drugega Italijana radi manevriranja z noži. Napravila je konec tej argumentaciji s palicami o italijanski univerzi. so se pa Neme! čutili varne pred italijanskimi noži, so pa oni zakrivili zopet nesramnost. Oni so bili, ki so zahtevali pcUc jo. Ko jih je p3 policija tešiia italijanskih aigumeatov, so pa v zahvalo začeli kričati in protestirati, da je po njih samih prikiicana policija kršila imuniteto vseučilišča, ter so priklicali rektorja, ki ie protestiral proti kršeč ju avtonomije vseučilišča. Rshior je tudi nabil na vseučiliščni črni deski proglas, v katerem je ostro obsojal „delo* ia argumentiranje z batinam! od strani Italijanov za njih vseučilišče.
Tudi danes se je pričakovalo, da bodo Italijani in Nemci o italijanskem vseučilišču
v Trstu zopet „disputirali"____ Burši —
oboroženi z gorjačami — so bili radi tega že ob 6 zjutraj na univerzi ter stražžii svoj „Basiisstand, die deutsche G.azer Uni ver-s'.tat", kakor se izraža „Tagespost*, ki pa, seve, namenoma pozablja, da graška univerza ni samo nemška ia da je blia glasom njenega „Stifiuagsbrkfa" namenjena tedanji ikupiai .Innero »terreich", t. j. Štajerski Koroški, Kranjsici ia Primorski, večinoma cenemškira deželam.
A d^aes Italijanov ni biio. Ni se jim ijubilo več — bežati. Pospravili so svoja orožja, fce bodo menda namenjeaa potem tržaškim Slovencem, ko dobe Italijan! univerzo v Trstu.... Med tem so pa Nemci, — k^kor pravi „Giazer Tagblatt* — sicštfraii za „Siiimarko" po Italijanih na bojišču izgubljene „argumente" v podobi zlomljenih pilic, nožev, srajc ia servljet, ki naj bi italijanske glave pod našiopaaimi trdimi klobuki varovali — nemških batin.
Danes pop Mane pa so bili Italijani pri reitorju, kjer so na ukaz italijanskih državne-zbor3ksh poslancev z Dunaja, iijavili, da opuste začasno »delovanje* v korisi svojega
„kulturnega" vprašanja.
♦
* *
Tako so se zmenili ti kulturni bratski zavetniki med seboj. Nekaj žalostnega pa črpamo mi Slovenci iz teh dogodkov. Vidimo, kako se itaiijanski dijaki s skrajnimi sredstvi zavzemajo za svoje ideale, vidimo njih trdeo voljo, vidimo pa tudi, kako sio I vse italijansko ljudstvo in vsi njih poslanci od Pittecca preko Bugatta do PiUooija zvesto za n-imi. Kaj pa je z našim vscučiii-šsfra vprašanjem ? Vzrojili smo, manifestirali smo, pisale so se brošure v korist naše univerze, zložil se je vseučiiiščni fond. Po zabilo se je pa kmalu aa to in dmes se iahko reče o našem vseučiiiščnem vprašanju: „trdno spi, nevzdramao spi". Saj je prav...
Saj ne potrebujemo univerze____rešj) nas
____voiilki čudeži. Š)!sko vprašanje je za
nas bagatela .... G avno nam je: vseučiUšsi ffoad je žrtvovan strankarski samogoltnosi', srt motenje z lumpi in falcli v glavnih naših glasilih, katerih odgovorna uredništva so sprejeli imuni državno iborski poilascl, da se bo, ad maiorem gloriam slovenskega naroda pred drugimi narodi, med volitvami lažje blatilo politične nasprotnike.
Tako pri nas, tako pri drugih! Tužca nam majka!	Mk.
Podežeine električne centrale na Kranjskem.
Iz predavanja.
Po kratkem odmoru je preSel gospod predavatelj k tretjemu delu svojega temeljitega predavanja, k svoji kritiki vsega pod-tetja, ki pa je postala obenem krilika vsega delovanja na narodno ekonomskem polju na Kranjskem.
Kakor smo videli, je omenjal g. predavatelj, je ves projekt in započetie podjetja res dovršeno. Temu se ne da oporekati. Vse drugo pa je vprašanje, ki se tiče necijonal-no-ekonemske vrednosti projekta. Kritikovati samo naprave okoli Završnice, ni moj ramen, ker v tem slučaju bi ne imel nobenih kam-petentaih podatkov, da izrečem sodbo o celem projektiranem podjetju. Deželni cdbor kranjski čuva jako skrbne skrivnosti nadaij-nega projekta, kar gotovo ni utemeljeno. Ker fe ta projekt zvezan z velikim rizikom, je nekako trgovsko podjetje, kije postalo vzrok pre peroni in pravdam domačih strank, kakor
j tudi tujih interesentov. Miidi Saklje [e zelo upoSicvaa ia priznan kot strokovnjak, žali -I bog malo pretemperamenten, kar |e podjetju na kvar. Nastopile 30 pa tudi razne druge okolnosti, ki grozijo porušiti celo akcijo.
Pred vsemi je domača industrija, ki je na Kranjskem po pretežni večini še v nem-|šk!h rokah, zagnala velik krik napram pod-j jetju, trdeč, da hoče dežela monopolizirati ] vse vodne sile, ki jih bo potem prav drago prodajala. Ta trditev je pač neutemeljena, ker ni mogoče, da bi bila v normalnih razmerah industrija oškodovana; nasprotno bi to šele industrijo privabilo in nje razvoj na Kranjskem pospfšiio, kajti vsako industrijsko podjetje, vsak posamezni industrijalec bi imel potrebno silo že pripravljeno. Načrt dežei-jcega cdbora odgovarja tudi modernim socijalnim vprašanjem. Ne bilo bi prav, da bi ; prišel tako velik zaklad, kakor so vodne j sile v roke posameznim izkoriščevalcem, ki j bi jih izrabljali nepopolno, le v kolikor bi ! te sile sami potrebovali. Dežela pa ima | ravno interes na tem, da se izrabljanje teh !*ii posploši in pride v čim širše ljudske ! sloje. S tega stališča se projektu ne da ugo-1 varjatj.
Čisto drugo lice pa zadobi ta akcija, ako primerjamo fmančao moč Kranjske s kapitalom, ki ga je treba investirati jprS podjetju. Kakor je zaano iz časopisja je gospodarstvo Kranjske dežele 'Jak) pasivno. Primanjkljaj; znaša poldrugi j milijon kron. A£o pa na drugI strani pogle-: damo, kaj stane tako podjele, prihajamo do |naravco5t hurendnih svet! Dežela Kraajska ■ bi potrebovala 60 do 8o milijonov kron, to ;pa tedaj, ako bi se projekt gradil polovic j I ceneje, takor Završnica. Završnica je zelo ;drsg projekt. Ena konjska sila pri povprtč-j nem vodnem stanju bi prišla na 1000 K. V ! Nemčiji se izplača" izrabljanje konjske sile |ako ne presega zneska 500 mark, t. j. 600 ;K. Rekio bi se, da so mogoče pri nas raz-j mere ugodnejše, toda ravno narobe. Prišla !bi mnogo dražje z ozirom na !of da Je naša (hduitfija še popolnoma nerazvita, akcija že-lezničaega ministrstva pa tudi še popolno na : negotova stvar. Govoriti o tej akciji je pač ! napolj plitva fraza, ki si jo fe mogel izmisliti jdtžslni cdbor kranjski.
Preostaja še eventualnost za izrabljanje električnih naprav v poljedelske namene. Vendar, v koiikor pozna te razmere predava-jtelj, ki se že dalje časa bavi specfjeino s [proučavanjem poljedelskih naprav v naših [krajih in posebno na Kranjskem, ni mogoče, ;da bi se moglo s poljedelstvom računati I kakor z resnim cdjeraa'cem vadnih sil. Treba ' bi bilo investirati naravnost velikanske svote. :Bite bi to vsaj v nekoliko opravičeno, ako ;bl biio v naprej osigurano, da bi sete svote dobro obrestovale. To pa ni gotovo.
Dežela Kranjska pa je za izvedbo tega programa tudi djsti preslaba. Ako je deželi cdaor sta j iS že nekake pogoje, da hoče reagirati oziroma pridržati si prvenstvo, je to naravnost smešno. Nastaja pa tudi vprašanje, če si more dežela Kranjska *?aj takega želeti. S takimi napravams se Kranjska poljedelsko popolnoma uniči, ker je najavno, da se bo potem ljudstvo selito z dežele v me sta, oziroma v industrijske centre. V koliko pa |e upravičeno gnati kmeta z dežeie v mesto, zamenjati poljedelstvo z industrijo — tega vprašanje pa si deželni odbor k-anjski i najbrž še sam ni stavi?, i To je momeaš, ki bi se moral posebno nag'.ašatt, temboSJ, ako premislimo, da bi se ta denar dal dosti bclj plodonosno naložiti v poljedelstvu samem. Vzemimo za primer samo ljubljansko barje. Ako bi se samo do tretjine posušilo in posejalo z navadnim tra -viščem, pride, ako se računa met stot sena po K 4 —, čistega dobička 4 milijoni kros na leto. Ako bi se to barje popolnoma po sušilo, moderno obdelalo ia zamenjalo z najbolj ekstenzivni ni kultura ni, b; se na leto pridelalo za 14 milijonov kron! Ni to nlkaka fabula, pač pa popolnoma možno. Zakaj bi se ne uporabil denar tu, kjer je dobro shranjen in nikakor zvezan s tolikim rizikom ? — Popolnoma moderno osuSenje barja, po-pc'na ureditev razmer na barju, nabava potrebnih gnojil, strojev Itd. bi se dalo napraviti po sodo! g. predavatelja z 10 do 12 milijoni kron. S tem zneskom bi se dal na ljubljanskem barju ustvariti naravnost raf. Ako pomislimo, da se v kratkem naseli sladkorna in še marsikatera druga industrija na Kranjskem, o kateri se dandanes še ne govori, moramo pač vprašati zakaj se ne zanima deželni odbor raje za poljedelstvo?
Za primer je navedel predavatelj samo barje in pustil neomenjene vse druge mnogoštevilne ureditve, ki bi bile potrebne k tacijonalnemu poljedelstvu, kakor pred vsemi moderno pašništvo, kateremu se pri nas ne
prisoja nikak večj pomen, ki pa je oo drugod najlepše urejeno, tako da človeka src 3 boli, ako se spomni naših domačih zapuščenih pašnikov! Že oblike naših zemljišč so take, da niso prikladne za uporabljanje racijonainlh poljedelskih strojev. Lepi skupni kompleksi se parcellrajo in trgajo brez vsakega zmisla za praktično obdelovanje. Treba da bi bilo pred vsemi izvršiti v poljedelstvu komasacije, treba dati našim zemljiščem obliko, ki dopušča obdelovanje s itroji, treb3 bi biio osiovati zadruge. Svojo zemijo bi moral smatrati naš kmet za kapital, a smatra ga za nekaj sveUg?, za kar se pravda in prepira, za kar Živi !n umira.
S kratka, naše poljedelstvo je ži?o potrebno modernizacije. Da (e naše poljedelstvo mas] vredno, kakor drugod, ni namreč kr??o to, da se speča mani pridelkov, krivo pa |e, ker je ostal naš poljedelec pri tutera primi tivnem obdelovanju zemlje, kskor njegov prednik — Adam ... V tem pa tiči raen:-t sta zapreka, da smatralo kmeta Z3 nekaj manj vrednega in da precen-ujenso industrijo. Predavatelj je prepričan, da bi se ži?elo na Kranjskem mnogo orijeiaeje, ako bi mero-datni faktorji sivaževali velikanski pomec aašsga poljedelstva ter mu priskočili ls pomoč.
Ko je deželni odbor začel svojo akcijo, je pri nasorotni libtra'ni strani tasti! velik strmih. Mislilo se je, da bodo klerikalci vso dežeio dobili v svojo ob'ast, zdelo se ie to aeksj tako grsndijoznega, čemur bo t.žso konkurirati. Ne, strah {e bil kakor se k,že, neupravičen.
" Maenje g. predavatelja Je, da bi poseb no slovenska mladina, ki izgublja čas z ne potrebnim besedičenjem izvrševala bolje svojo nalogo, kakor jo vrSt, pko hi se ne bavila toliko z vodiškim? čudeži in dr. Krekovo ljubico, temveč bi opusii a to svoje JMjenje na cesti", pa ie podala rsje domov k resnejšim itudfjam, k er bi našla oro^ekte, k: so dosti več vredni, kakor oni Slovenske ljua ske stranke
V naših časnikih se predeč krlčf, a premalo dela. T^eba |e novih potov, pa žalibog sakor vse fe^že, še dol^o časa ostane pr» nas vse pri starem.
Pripomba uredništva: Kot nestrokov-niaškim poročevalcem se nam Je v to poročilo vrifliia marsikatera rap3ka, od nattrih naj vsaj nekatere popravimo. Tako naj se čira v včerajšnji številki zatnamba količine ?ode „Q* ne pa „A", vsžed čerar se glasi ona f >rrau!a A = Q Htm.
Strokovnjaški oraite naj blagohotno morda ie ostale popravi sam.
Domače vesti.
Danes, 2. grudna, je v oroslavo 65-letaice nastopa vlade Nj. Vel. cesarja šolski praznik. Vsled tega tudi danes ne bo pouka aa slovenski obrtao- in trgovsko-nad^ljevalai šoli v ulici Stadion 20.	Vodstvo.
Kako govore pametni Italijani! V nedeljo predpoldse po 11 url je stala na oglu ul ce In trga S. F/ance^c;« družba 5 Tržačanov v žipem razgovoru o dogedkin cadnjih dni vsled namestnifeovih na edo proti rerjlsolom. Edei iz družbe se je silno razvnel: „Pctem, ko smo se toliko trud H ia pehali, da smo tega »magna manzi* (Pitacca) izvolili poslancem v državnem iboru, pa protežira sedaj tistih par (rabil Je izraz, ki ga tu ne morem ponoviti) „roniag nesi".
Tako nam pereča slovenski intdigent — očividec, ki je slučajno šel mimo en družbe in dobro čul gori citirane bssede. Ta izbruh jeze je gotovo simptomatjčnega pomena za razpoloženje med tistim trž^škiiis ijudstvom, ki trpi Šfcodo vsled protez ranji rea|ikolov v področju občinske uprave tržaške. Je pa ta izraz o zlo voljenja v podk.ep-ijeaje zatrdHa poslanca dr.a Ryb£sra v parlamentu, da so prihajale k njemu deputsc-je domačih Italijanov, psitoževajoč se r.di poplave renjikolov po občinskih siuzbah. Pričajo t? pojavi dalje, da niso le Slovenci, ki občut jo to renjikolsko nadlego kakor veliko kaiaraiteto, ampak tudi vse tisto domače prebivalstvo, ki si mora s poštenim delom "služiti vsakdanjega kruha 1 Nam Slovencem morejo pač — Četudi popolnoma neopravičeno — očitati, da „divjamo" proti renjiko-lom le zbog narodnega sovraštva, ali italijanskih domačinom pač ne morejo o.itati tega. Če so ti razsrjeni, potem je pač lasno, da renjiaolska poplava porcenja gospodarsko kaiaraiteto!! To je jasno pokazal tudi italijanski shod pred ni nole nedelje, sklican po odboru „ra obrambe interesov Tržačanov". To se pravi: boj proti renjikolom, Je boj za interese Tržačanovl S tega vidika treba presojati to vprašanje in tudi naše postopanje
ob njem, četudi ne ta^nco, di Udi iz narodnih razlogov ne občutimo renjikol '^e aadloge morda kakor kake — dobrote!
Niso le harlekinade! Prejeli smo: .Eiiaojt* označa demonstracije za lai^o vseučilišče v Trstu ie kakor harlek:nsde. Jaz sodim drugače. To so po ito]! sodbi aremiiijena, po odgovornih čiaitetjih dobr organizirana dejaoja, tore! z jako resnim političnim ozadjem. Ni gre tu le za kulturno vprašanje, ampak namea tem demonstracijam je, da daje italijanski diplomaciji priiike, da kaže svojo moč nad avstrijsko, da inozemstvo pr!t>ska v prilog politični pozfc ji It?iijanov v Primorju, da ?e /mešava v naše notranje stvari in si torej dovoljuje ingereccije, ki bi morale biti principijelno izključene po n: J^iemert »rnejem razumevanju razmerja med državami! Ia ? svoji skrajni konsekvenci imajo te demonstracije namen, da pripravljajo za tisto e ^n-?U9alnost, na katero je opozoril dr. Ryb i v svojem velikem givoru v parlamentu, ko je konsiaiiral, da se mi proti nobeni državi ne oborožujemo tako mrzličavo kakor proti Italiji.
So torej hartekiaade ia — niso! Laška mladina res uprizarja hartesinade ali nameni njih, kt io izrabljajo in ziorab ja|o, niso — otročarije. Avstrijska d ptooLcJa ima sicer res motao oko ia skaljen po^bd, ali ts*o cč ine ia knč, če stvari bi menda veod^r-le isogla in morata videti I
Duhovščina in vol tve. Po?od m pred-stoječšh volitev \e iidai nadškef ko«d uter dr. Bauer • Zagrebu na duh^vŠčiao zagrebške nadškof.,e okrcan.co, v kattri jej da^e napodila ^lede vedenja povodom volitev. Priznavajoč duhovščini svobodo nol»t!Čnega prepričanja, t poz?rja radikcf duhovščino, aa jo vežejo zateoni morale. Poten opomlaja občinstvo, r.aj ne zanemarja svoje dolžnosti in naj ne podžiga naroda s hudimi in žali -v i m i izrazi. Najstrožje pa prepoveduje zlorabljanje propovednice in cerk e v nedostojne agitatorične svrhe. Od vsa kega duhovnika, ki raueruje kandidira;;, zahteva, da zaprosi cd ujega dovcljenje ia to, ki mu b.?, vzemši v tbiir vse razmere, poddjeoo po mcžficsti. S:jd :Jič spornija nadšfecf na odredbo ord "iar'|ata, ki zafcr^-n|uie, rta se 'iuhomiki medseboj jo žilico po nosineh. Duhovnik, ki bi se p.egrešil prcl ttj odredbi, bo pozvsn na sfrego odgovornost.
T.;ko rdrtdbo je izdal nadškof-k sadju-tor v — Zsgrtbd!! Ali bi ne blia kaka podobna odredba precej umestna tudi v kćki drug? deželi ? ! Saj Hrvatska me da ni tako d Ječ od S!ove«i;e, da bi bile potrebe i i koriiti cerkve vj njej posebio različne od onih v H vatski. Ia nadškof B^utr meaci.-. tudi r.inia slabšega razumevanja o koristih cerave in dolžnostih duhovščine nego ta* drug škcf.
C. kr. davčna administracija naznanja, da je en iz.adck za ieio 1913 iidanih placilnh naiogov za orebno dchodcino gljde davkoplačevalcev za cenilni okraj it. 1 Trst-mesto (I-IV. mestni okra) in za ce-niini okraj št. 2 Tnt okoiica (IV. V. VI. predmestni okraj, katastraloa občina L-njer in 1. in II. kmečki okraj) od dce 4. do 17. decembra 1913 v sobi št. 113 pti tukajinli davčn' adminUtrpdj* (Pia:zet a Chiesa evan-gelic3) v ursdalh ur^h od 9 predp. do 2 pop. davkop!ačev2:c.m osebne doh* dair-e rečenih cenilnih ekrajev prosto na ogled iz postavi,fea.
Predavanje. Oospod dr. Egon Stare predava dane* cb 8 30 zvečer v dvoraci Slovanske Čitalnice in »fcrr o predme'u .Mojster fan H u s i n J a n Ž i ž k a*. Predavanje, ki je po tvarlni sami že zelo zanimivo, bo tudi ilustrirano z mnog m! skioptičnimi sifkami. Rcžfjski prispevek za člane 20 stotink, za nečlan. J40 stot.
S muški tečaj v B hinjski Bistrici
Ako bodo snežne razmere ugodne, se priredi v d ugi polovfd meseci dec-embra !. I. s muški tečaj za začetnike v Bohinjski Bistrici. Zimsko športni klubi, alpska društva tn prijatelji srauškega športa se opozarjajo na ta tečaj ter naj se eventualne prijave s prijavnbG, ki zaaša K 8 —, pošiljajo do 12. decambra t. 1. nj Deželno zvezo za tujr»ki promet na Kranjskem v Ljubljani. Smuški tečaj bo trajal 8 d? 10 dni ter Je prevzel vodst vo g. poročnik Jul R ngl. Natančne programe ia informac-je daie Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, Ljubljana.
Tržaška skupina društva nameščen cev zavarovalnih zavodov v Avstriji |e imela v nedeljo zborovanje cb veiiki udeležbi. Po brii»iactnem eno urne m govoru dunajskega deljgata Eraesta Lackenbacherja je bil sprejet sklep, s katerim pritrja|o zboro-
VOToščririna pnštednost Sjaj n o hijclo švijeilo
Brunner, Piazza dal Pontarosso stv. I.
^ Dobiva se v Trotu pni tvndki R. DITMAR.
V Trstu, dne 2. decembra 1013.
„EDINOST" št. 333
fcjt ran 11T
vatci sklepu raeddezelne konference za uvedbo moderne službene pragmatike. R^merie med nameščenci in zavodi caj sloni odslej na redaem kontraktu, sklenjenem na podlagi svobodnih pogajanj med organiziranimi nameščenci in dotičnim zavodom, In ne, kakor doslej, potom enostavnih naredeb na podlagi gospodarske nadmoČI ene ali druge
StraDOzJrom na specijalni naš milje mora biti na|važneji postulat v zasigurauju ekzi stene po modernem disc plinarnera redu Zato je nezadostna in nesprejemljiva vsaka pragmatika, ki ne daje takega jamstva, Kon trakt nal uredi ludi vprašanja delavnega urnika, dopustov, plačil za iiredno delo in nagrad. Vprašanje plač in napredovanj je urediti potom avtomatičnega napredovanja določitve stopinj In z ezirom na vedno naraščanje draginje, dočim bi bilo ravnateljstvom na svobodo, da posebno kvalificiranim uradnikom aakianjajo povišanja izven turnusa, ali pa osebne dokiade, kajti služben;? pragmatika nsj določi le neki minimum za vsakega uradnika. Zbor Je sklenil vporabit! vsa sredstva v desego teh najvažnejih po-stulatov In poživlja nameščence, naj se kompaktno in solidarno združijo v močno organizacijo.	_
Tržaška maia kronika.
Trst, 1. decembra.
Parnik nasedel. Parnik Dubrovnigke
parop'o7ne družoe „Petka" ie včeraj, v nedeljo, ob 5 popoldne odphii iz Kotora, a Je ob poli 11 pcnoČI rasedal ra bieči „Franc" in „Giiela" v bližini Pule. „Petki" so prihiteli na pomoč parnik „Danubius" ia več ladij vojne mornarice. Dosedaj se še ni posrečilo parnika spraviti s kleči.
Napad z revolverjem, Josip Cal3uttf. star 39 tet, rojen v Tiž ču, pristojen pa v Trst, kjer stanuje na Kolonjski cest! št. 140, oče osmih otrok, in njegov svak Ivan Comfc', stanujoč v ul. Sv. Frančiška št. 32, • ti bila lastnika kavarne „Moncenislo". C rniici je b!l mesar in je imel kakih 14 do 16 iisoč kron premoženja ia se ie začel pogajati s tedanjo lastnico omenjene kavam? vdivo Tizzijevo za nakup kavarne. Co-iautti, ki je bi! tedaj uslužben pri tržaSkam tramvaju, fe opustil služoo in |e vstopil k svojemu svaku kot solastnik v službo kot poslovodja kavarne, ki sta \o kupila s po so lom, si sta ga najela p*i „Con3orz«o in-du-triaie d! murni presiUi". Kavarna je sicer uspevala, toda C .lauttiju, ki bi bil raje na lazit ni čin prešel do večjega Imetja, s špe-feL-l^ci o, ni bilo všeč delo v kavarni in zato Je z'ihteeal od vsasa, naj mu izplača 40 000 K ia sam vodi dalje fcavsrao. C;mic! pa mu Je ponujal samo 12 ali 14 tisoč, di bi se očrikel vseh svojih pravic; č sar ua Colauttl ni hotel sprejeti.
Ker se nikakor nlsia mogla pobota l, le Colautti tožil In končno je prišlo do prodaje kavarne, ki |e ostala omenjenemu denarnemu zavodu, pri čemer lastnikoma nI Oitala več nego kakih 10 000 K. Ta tožba la prodaja je le še povečala spor med sva-komi in konec je bi! žalostni dogodek, ki se je odigral danes zjutraj v kavarni „Mon
cesislo*.	_
Danes ob 6 zjuiraj je prišel Colautti v kavarno. Novonameščeni kavarniški poslovođa Alojzij Arisatto Je videl, kako je Co lautfi razburjen, in ker Je poznal njegovo hitro Jezo, je dal poklicali policijskega tražnika ia ga prosil, naj ostane v kavarni. CotčuUiju ni ugajal stražnik v kavarni \a Je zahteval, nal se odstrani, kar se pa ni zgodi o takoj. Pozneje Je pač stražnik odšel iz kasarne, a ostal Je zunaj na ulici. Colautti, ki je tudi odšel iz kavarne, se Je povrnil za ne*:aj časa, toda skozi drugi vhod, na trgu sv. Ivana, la |e vstopil v kuhinjo, kjer |e prišlo do hudega prepira med njim in njegovim svakom C om ičijem, ki ga je po živila!, naj se odstrani. Naenkrat pa Je je Colautti potegnil iz žepa revolver in Je Izstrelil vseh šest strelov proti svojemu svaku.
Comicl je pobegnil iz kuhinje, kličoč na pomoč, in prav tako tudi kuhar Angel D-:plero. Od vseh šestih strelov Je zadel le eden in sicer Delplera na desno roko, dcčfm je ostal Comlci popolnoma nepoško dovan.
Ko Je začul strele, Je pred kavarno stoječi stražnik hitro odstopil v kavarno in tako) prijel Colauttija, ki se ni prav nfč branil. Odvedei ga |e na glavno policijo, kjer je izpovedal Colautti, da Je prišel v kavarno zato, ker je Imel vso pravico. Pr Šel pa je zalo, da bi se bil domenil s svojina svakom glede svojih zahtev, da pa se fe poiem silno rax|ezil iti v slepi |ezi začel streljali, ne da bi bi! vedel, kaj dela. Tudi navzočnost stražnika v kavarni da ga Je silno razburila. — Colautti Je svoje dejanje obžaloval in vprašal, če je koga ranil.
Drugi kuhar Anton Krlvlšič, Je izpovedal, da fe videl, kako fe Colautti ime* re-vcl /sr skrit v rokavu in to je opazil tudi še drugi kuhar Berni3rd De! P.ccolo.
Defplera so odvedli na rešilno postajo, kjer so ga obverall. Popoldue pa so rcu petegnili krog;Jo iz roke.
Težka poškodba. — Danes ponoči o poli treh je prišlo pri Igranju „mere" v kavarni Drioli na trgu Stare mitnice do živahnega prepira med 32!et£lm slugom Ro-
manom Cfanijem, stanujočim v ul. Petra Pavla Vergerlja št. 232 in znanim zlikovcem Ermenigildom Folla. Od besed pa Je prišlo tudi do de|anj in Ciaai Je potegnil iz žepa nož, s katerim Je udaril po Folli in mu zadal več centimetrov dolgo rano od lica do vratu. Kri Je ranjencu kar curkoma lila iz rane. Napadalec je bil aretiran, ranjenca pa so odpeljali v bolnišnico.
Stavka voznikov fe izbruhnila danes dopoldne pri Spiošni delniški transportni družbi (Socleia aaonima generale di transporti). Stavka okrog 300 voznikov. Izbru-hfiila pa je stavka, kakor zatrjujejo vozniki, ker se družba ni hotela držati svoječasne pogodbe z vozniki, da Jim bo plačevala po 27 K tedenske mezde.
Družba sama pojasnjuje, da Je v resnici sklenila z vozniki dogovor za 27kronsko tedensko mezdo ia da se je tega dogovora tudi strogo držala napram voznikom, ki so bili uslužbenci pri družbi ob sklepu tega dogovora. Pozneje sprejetih voznikom pa ie plačevila začasno nekaj manj, toda ne izpod 25 K, to pa zato, ker novo sprejeti vozniki še nimajo potrebne prakse, kakor |o imajo stari vozniki. Po nekem času, ko bi re izkazal* enako iz?ežbani, haker stari, bi pa tudi novinci dob 11 enako mezdo. Ker torej družba ni hotela priznali novo sprejetim voznikom enake mezde, kakor jo imajo stat i, |e izbruhnila sla dka.
50 kron je odnesel. Neki gostilničar je dal včeraj brezposelnemu pTemdgarju Kristijanu Markuši 50 K. da bi mu za ta denar pripeljal koksa iz mestne plinarne. MarkuŠa le vzel denar in odšel, a po em ni bilo ne Markuše, ee koksa ne kron, ker |ih !e Markuša !epr> zapil. Gostilničar Je stvar ovadil policiji ia Maikuša Je bil are-t ran.
Tatvine v kinematografih se množe vedno bc-j In to zlas-i o kinematografih v Vodovodci u'lcl. Tako Je naznanil policiji neki Hjmbert Carcčić, da mu Je bila ukradena srebrna cigaretna doza, nekemu vojaku 97. pešpolka je bila ukradena denarnica v kateri je imel zlat prsten, neka Regina Vay na je naznanila, da Jej Je izginila iz žepa denarnica s 7 K.
Nasilneži. Josip Marotto, star 21 let, dninar, renj&olo iz Padove, je danes ponoči ob 2 prišel v stanovanje družine Josipa Pelba 7 Majoiičoi usici št. 5, kjer Je stanoval, In je z odprtim nožem grozil Peliscrisu da Jih pokere. Pelis ga je odpravii iz stanovanja, a zjutraj ob 7 se Je nnsiinik zopet povrnil in zopet začel groziti. Ker ga |e Pelis ovadil policiji, Je Marotto sam odšel na policijski komisijarijat v ul. Bachi, kjer so sra zaprli
—	Matej Nadsla, star 48 let, iz Kr-roina, Je b;i aretiran dane* zjutraj v ljud skem prenočišču v Pondaresovi ulic!, ker je tamkaj sirahoviio rassajal in pobil več oken.
r — Josip Msyer, star 31 let, iz Oiiicka, le prišel poaoči v stanovanje Josipa Gom-bača v u). Frana Dominika Gaerazzija, št. 6, kjer Je Gorabačevim grozil smrtjo in razbil tudi vrata. Poklicali so redarja, ki ga je aretiral.
Tatvine. Ivanu Petrosinu, stanujo-čemu v ulici Stare mitnice št. 4 Je včeraj neznan uzmovič zmeknli v tramvaju v u=. Conti starinsko žepno uro precej2je vrednosti.
—	Včeraj Je bila aretirana 231etna Natalija Hartel, stanujoča v u*. Ponzsnlno 17, ki je kupila 20 rjuh, ki so bile ukradene v mestni bolnišnici in so jih tudi našli pri nlej. _
Društvene vesti.
„Sava" društvo s?ob. slov. akademikov na Dunaju, priredi svoj II. redni občni zbor XXII. teč. dne 5 dec. ob 8 zvečer v restavraciji „Hamerlin^hof*, VIII. Hamerllng pia'z z običajnim dne enim redom. Prijatelji drušiva dcbodcšlf.
A
Mnenja sospoda dra. Asiarsieffa u lirnouem

Gosp. J. SERRAVALLO
Trst,
V svoji praksi sem Imel večkrat priliko pripisovati Vaš preparat ŽELEZNA!O kINA- VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferrugt-noso Serravallo) In že po prvih pairkusih sem se prepričal o njegovem delovanju. Leta 1907 je razsajal v tukajšnji garniziji legar. Jaz kakor garnlzljskl zdravnik sem imel v oskrbi 45 bolanih na trebušnem legar ju pripisal sem vsakemu konvalescentu 60 — 80 gramov Sdrravallovega vina na dan s primerno hrano In opazil, da je teža 15 do 20 dneh narasla 3 — 4 kilogramov. — V nekem slučaju močnega črevesnega vnetja sem pripisal Serravallovo Kmi-vlno z železom in pacltent ie ozdravel v približno 3 t dnlh. Rabil sem °a tuii proti bledlni,' malokrvnosti in suhemu ekscemu. Iz vseh teh poizkusov lahko sklepam, da je Serravallovo Kina vino z železom pomoček. ki povzdigne v kratkem času organizem, da je Imenitno kren lo proti bte iti In malokrvnosti. Po mojem mnenju je za nas Serravallovo Krna vina z železom prepo-trebno tudi zato, ker ga bolniki radi jemljejo vsled dobrega aromat,č-nega okusa.
7IRNOVO, dne 10. oktobra 1908.	Dr. AS7ARG1EFF.

TOVARNA
R00LEfl0X
InS. LUOOVIK FIK9H
Ulica Moreri VI TRST-ROJA V
-	TELEFON i4-4>. dvairat --
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene 1 "
ROUL13 A¥X"
Ima t zalogi outrebščtne zi lesene 1 a železne ROUJjEAUX.*	"1 Delo solidno.
Dr. PEC
(Dr. PETSCHNIGG)
TR$r, VIA S. CATERiM ŠTEU. 1.
Zdravnik za notranjo (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 hi špecijuilst z» kožne Is vodne (spolne) bolezni: 11 Va—1 in 7—VJM.
SokAla« priprav« iz aluminij«, plmiinkt feieuio«, noži in vilic«, planinik« pabo«, ptir prav« t* tad, ieleza, suežni obroči, ckkrbtaikV
Vsakovrstne obleko:
Sweater, planinske hlače,
iz čiste volite, /okovice.
Mučilna krvavnica, ki mori bolnika fizično in duševno, ter mu greni življenje, se zdravi najlažje potom Saxlechnerjeve naravne kisle vode HUNYADI JANOS. Tega pravega prijatelja ne morejo pogrešati vsi oni, ki so vezani na sedeči način življenja, med njimi v prvi vrsti profesorji, učenjaki, doktorji, uradniki, pisatelji itd. J'osebno v slučajih krvavnice nudi HU-NYADI JANOS gotovo pomoć, tembolj pa, ker zdravi istočasno hipohondrijo ter pomnožuje slast do jedi. Dobi se povsod.
Ribič z veliko polenovko na rami je znamka pravega ribjega jetrnega olja ,,Emulzija Scott"
ki ee izdeluje po avtentičnem in preizkušenem Scott-ovem načinu. Ker pa so v prodaji manj vredne ponaredbe, ki imajo več ali manj nižje kakovosti, ter so tako iz borno ponarejene, da se jih jako težko razločuje od prave, treba je strogo paziti pri nakupovanju, ter zavrniti vsako ponudbo.
Cena originalni steklenici, ki s? dobiva v vaeh lekarnah Kron 2-50. Ako se pošlje 50 viDarjev v znamkah tvrdki „Beott & Bjwne G. m. b. H Dunaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, poSije mo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulziie „Scott" za poaknšnio.	i—>
Prua firontsko - slavonska nnrna ctvI , mlekarna in ta - Končanica steU,SeHp??'Jone UST
(Slavonija) ponuja po najnižjih cenah po povzetju
1 Kodni predmeti za gospoda,
ovratnice, zapestnica in nogovl««!
Za 5lace Športnih io planinskih A alt«t POSEBNE CENE.
Čajno maslo, trapist in „ _
&L	Športna mk sm
3!ica S. Astosio n (astsjrofl liti. niloili)
Pošilja tudi v 5 kilogram, poštnem omotu. Cenik zastonj in poštnine prosto.
V 8 dneh krog1 sveta
Posebna poročila za PALMA tisk dr. FRITZ KAUTSCHUK
VI. dan: Brzojav Iz Kaira: V deželi peska — tam v Sahari	Podpetnik PALMA nosi tam Arabec vsak
Si pete nihče več ne kvari	O tem prepričaš se lahko na vsak korak
Splošno delniško prevozno društvo 1
v Trsta
sprejme takoj praktične
Oglasiti se je v Trstu, ulica Gh»ga štev 3, pritličje.
- ""
3E
UD:
m
Stran IV
EDINOST" št. 333
V Trstu, dne 2. decembra 1913.
TržaSka podružnfca Slov. planinskega društva vabi vse člaae dne 7. In 8. dcctrmbra na planinski izlet ca Poreze n (1632 m). Spored: Odhod iz Trsta v ne deijo, 7. decembra, s poljubnim vlakom drž železnice do Hudejužne. V Hudijužni se prenoči. Zjutraj točno ob 6 odhod na Po-rezen (4 ure). Na vrhu odmor v planinski koči naše posestrime Cerklj. podr. S. P. D. Sestop na Podbrdo in potem s poljubnim vlakom v Trst. Oprava planinska, v nahrbtnik nekoliko živila. Prijave za prenočišče do dne 4. decembra na tržaško podružnico ul. Torre biacca 41,1 Reditelja : Dr. Mat. Pret-ner in Avgust Waschte. Člati podružnice dobe za ta izlet proti športni izkaznici, ki Jih izdaja podružnica, znižane povratne vozne listke. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade. Prijatelji slovenskih planincev dobrodošli 1
Združeni trgovci na Opčinah prirede dne 10. jan. 1914. 1. trgovski ples v dvo rani „Pri MiČtlu*. Čisti prebitek se obrne v dobrodelne namene.
Slov. akad. društvo „Slovenija" na
Dunaju naznanja, da se vrši drugi redni občni zbor dne 5. dec. t. I. z običajnim dnevnim redom v dvorani Zillmer. Auer-spergstr. 6. Začetek ob 8 zvečer. Prijatelji društva dobrodošli. Obenem naznanjamo, da se vrši dne 3 dec. v društvenih prostorih „Slovenije" predavanje tov. Viranta »O delegacijah". Začetek ob 8 zvečer.
Vsi dotični, ki imajo izposojene knjige „ Delavskega podpornega društva*, se vljudno poživljajo, da jih v najkrajšem času vrnejo, ker se bodo sicer morale sile ma iztirjati In to radi preureditve knjižnice.
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Duaaiu priredi III. redni občni zbor v petek, dne 5 grudna ob 8 zvečer v restavraciji Budweiser Blerhalle IV. okraj, Schleifmuhlgasse 6. Gostje dobrodošli I
Slovensko gledališče
v Trstu.
Intendacci se Je posrečilo pridobiti za gostovanje slavnega, opernega tenorista
Stanislava Orželskega, bivšega ljubljenca ljubljanskega občinstva in člana slovenske epere v Ljubljani. Slsvnl naš gost nastopi v krasni Strauss ovi epereti
„CIGAN BARON",
ki je našemu občinstvu še v živem spominu. Ta velezanimiva predstava bo v nedeljo 7. t. m.
Popoldne se uprizori poslednjikrat Sha-kespearjev
„OTELLO"
In sfcer kot kronska predstava. Vcd&tvo slov. gledališča hoče s kronskimi predstavami omogočiti tudi revnejšim slojem obisk gledališča. Kronike predstave se bodo od sedaj naprej, če se obnesejo, vršile redno. Pri kronskih predstavah stane vsak sedež, bodisi v parterju bodisi na galeriji samo 1 krono, stojišča pa povsod samo 50 vinar?ev.
Prepričani smo, da bodo vsi ljubitelji gledal šča z veseljem pozdravili ta sklep Intendacce. _
fter. delavska organizacija,
Občni zbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu. V nedeljo dopoldne se |e veš i v dvorani „Delavskega kons. društva" pri S?. Jakobu občoi zbor šentjakobske podružnice NDO. Otvoril ga je tov. V o I a r i č ter omenjal njegov veiikl pomen. One delavce, zlasti kvalificirane, ki se ne brigajo za or ganizacijo, je podvrgel govornik ostri kritiki. Ako bodo delavci požrtvovalni in marljivi, si bodo lahko ustvarli poirebro moč za obrambo svojih interesov. Strokovni tajnik B r a n d n e r je nato poročal o razvoju or-garizEC-|e šentjakobskega delavstva ter o reformaciji pod užn ce, ki je visela do danes takorekoč v zraku, toda v bodoče da bo avtonomna v vsakem oziru.
Po Brandaerjevem govoru se |e vršHa volitev edbera po Hstsib. Mivoljen je bil enoglasno odbor, ki ga je predlagal volilni odbor, in sicer: Ernest Volaiič, predtednik, Mihael SvfgelJ, podpredsednik, Anton Mevlja, tajnik, Jakcb Stojkovič, blsgejnik; odborniki: H^astja Ivan, BaHč Anton, Vrabec AlojtiJ, Sla Andrej, Vaienčič Josip, Zgosc M hael, Bole Anton. Pregledovafci računov: Pečar Josip, PišctFran. Nadzorstvo: Mihellč Dragotin in Skulis Alcjtij.
K besedi se je oglaHI tov. dr. Kiso-v e c v Imenu osrednjega izvrševalnega od bora NDO ia je poudarjal potrebo ve'jega zanimanja za razne scc'jaloe institucije, ki so danes zaradi brezbrižnosti slovenskega delavstva v rekah naših narodnih nasprotnikov. Tov. Pečar je v imenu deželnega izvrševalnega odbora NDO za Trst in oko-iico pozdravil ustanovitev samostojne pod ružnice, ki naj utrdi organizacijo slov. delavstva pri Sv. Jskobu. Tov. Babič je predlagal sledečo resolucijo: 1. Bodoči od bor podružnice NDO za Sv. Jakob naj uvede čim več predavanj, in to čimprej mogoče. 2. Priredi na] več zabavnih večerov z godbo, da se pride čim več v dotiko z nezavednim judstvem. 3. Odbor naj vpliva na odbore
posameznih društev pri Sv. Jakobu, da bi priporečali svojim Članam, da se orgaolzi rajo v vrstah NDO. 4. Odbor na) zlasti gleda na to, da čimprej pride do ustano vitve konsumne zadruge za Sv. Jakob, ker to Je nujno potrebno. Ta resolucija Je bila enoglasno sprejeta.
Tovariš Š k u I i n Je slikal razmere v mestni plinarni ter poudarjal, da bo trebč proti krivicam, ki se gode slovenskim delavcem, najostreje nastopiti, nakar je pred sednik zaključil občni zbor.
Odbor podružnice NDO pri Sv. Ja kobu. Novoizvoljeni odbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu ima danes, v torek, ob 8 zvečer svojo prvo odborovo sejo v „Delavskem koni. društvu".
I. tržaška slovanska godba. Danes ob 8 zvečer izredna va|a in v petek zarad* koncerta, ki se bo vršil v soboto.
Pevski zbor „Zveze Jug. pek. po močnikov". „Zveza jug. pekovskih po močnikov" namerava ustanoviti pevski zber Pekovski pomečniki, člani Zveze, ki bi ve radi vpisali, ca| se priglase v uradu NDO, ul. sv. Frančiška 2.
GovorniSka šola. Ker letošnje leto mislimo zopet otvoriti govorniško šolo, pro simo vse one, ki Imajo smisel in veselje do govorništva, da se priglase v našem uradu ul. sv. Frančiška št. 2, vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Kadar bo zadostno število priglašenih, pričnemo s poukom.	_
DAROVI.
—	Namesto venca na gomilo blage gospice Anke Bogdanovfć, preminule v
Šibeniku, darujeta Ema in Srečko Bartel ženski pcdružnici družbe sv. Cirila in Me-teda kron 20—. Denar hrani uprava „Edl nosti".
—	Za Božićnico so nadalje darovali : po 10 K g a Delles, dr. Fr. Macdlč, Gr. Stepančič, VI. Ternovec.
Po 5 K Olga Bandel, Andrel Ternovec iz Csepel (Ogrsko) Mihael Uršič 3 K. Linči Knaus 1 zimsko |opfco in 1 obleko.
Vesti iz Goriške.
Učiteljski shod. Okrajno goriško učiteljsko društvo priredi v četrtek dne 4. de cembra ob 4 predpoldne pri „Zlatem je lenu" v Gorici shod vsega slovenskeg? učitelj stva na Goriškem po § 2 društvenega zakona. Dnevni red: 1) Gmotno stanje, 2) PredJegi.
Iz Vrtojbe, 29 novemtra 1913 Včers} popoldne je bila občinska seja, v kateri se je pretresovsl proračun občinskih potreb. — Vršil se je pa prizor, ki ni nikakor do stojen, ter ne spada v občinsko dvorano.
Starešina gospod Mayer se |e brei povoda drl in vpil, kakor da kandidira žt na Št.-petersko cesto. Stvar |e namreč ta-le: Starešina g. Mayer |e šel s svojto „Butldoggou", ki ga je vjel tam nekje de Miretski cesti, v Trst. Naletela sta ca konjederca. Ker je bil „Bullćogg" brez ta gobčnika, bi ga bil konjederec skoro odpeljal.
Gospod Msyer se Je legitimiral za — župana Vrtojbensfeega I Prasemu županu tc seveda ci bilo prav in je ta dogodek povedal v teji. K d pa je starešina g. Mayer to čul, le pobesnel. Pravijo pa tudi, da je bil ne kol ko — dobre volje. Kričal je, divjal, in se pecil. Sto kron, Je vpil, dam za ob čšnske uboge, pojdite Vi župan zmenej v Trst 1 Na vpralanje, kaj bosta tam, Je od govoril, da bo kupoval tržaške fige. Na! b že pa je š!o za kako stavo. Kakor se je izvedelo izza kuHs, so v krčmi „Pri Mi kužu" (frakcija „Koritarji4), kjer je May« sialen gost, staviii; da, kdor spravi župars brezpotrebno v Trst, bo na prihodnjih občinskih volitvah izvoljen za župana. In starešina gospod M:yer5 ki Še po dne?i sanj? o tem, se je z vso vnemo zato potegnil in kmalu bi se mu posrečilo 1 Da se to ni zgodilo, pripisati je le previdnosti župana 1 — M?y*r se daja skoro vedno spremljati od „Buiidogga", ta pa ni preveč zacesiji/, popada večkrat, in kadar gre mimo kake „groblje", naravnost podivja. Gosp. župan ve to in je pot v Trst hvaležno cd klonil!
Torej gospod M?yer, sto kron, bodoči župan in ttžaške fige so — fuč.
Starešinstvo In gospod župan naj za v prihodnje poskrbijo, da se taki prizori ne bedo več ponavljali. Kdor se hoče dostojno ve;ti v občin ikih sejah, naj pride, kdor p? tega ne zna, naj oitsne doma. Občinska dvorana vendar ci mesto za take zoprne komedije.	Poslušalec.
Vesti iz Istre.
Igra narave. Iz Pcrtorose nam piše prijatelj našega lista : Pošiljam Vam jabolčni cvet, vtrgan ca tukajšnjem šolskem vrlu. Pred tremi tedni je cvetela breskev. Imel je tri cvete. Pustil sem jih, da vidim, kako se razvijejo. Dva sta se oplodila fn se rszvik do bresicvic grahove debelosti, ki pa ste te pni odpadli.
Kupujte Koli nsKo cikorijo!
HALI OGLASI
?e računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se ra-čanajo enkrat več. Najmsnja pristojbin« znaS« 40 stotink
■1411«
Gramofoni Zanetti.
ČtBti gUB. Zajamčene samo v zalogi ZANETTI v ul. °*van»-_ 2668
Prč ktikantinja
vešča sloveušČine, nem-_ Sčine in ital'jao£čine v govoru Sče mesta. Ponudbe pod „01ga~ na Inseratni oddelek Elinoati.	0571
I ono meblirana soba z dvema posteljama, pio-kCpa Btim uhod m in hrauo ee odda. Ul. Torre b aoca Štev. 15, vrata 12.	2372
Otroški vrtec v Skednju
ženo brez otrok. Z^lasiti se je pii tajnici „Podružnice" M. Gr. 474	2664
Prnria CO ponovljena hiša s 4 prostori. Nr-t I uua	al o v rove Idb, odd. E tino*ti. (2663
Pl*nrlaifl CO vrataJ Ckna, umivalniki, atop-r I U Ud JU 9 D niče, kimoite opeke. Via C ro-
neo 45—47, nasproti vojaSke bolnišnice.
2665
Udovec
star 38 let, z imetjem 5COO kron in stalno službo, pe Želi prročiti z udovo ali dekletom z malo <*0to, brez otr k, staro 30—40 let Pisati je ped nP. Rožmarin' poštnoležečs p( šta Sesliac.	2666
fifl linmarint/ praš.čev ima Dft prodaj pri OU KUIIIOUUV Ivanu BaSa v Heipeljah trgovec I^an Smiljanić	2667
ftfJnv*la CO in osmica v Kjaiboli-Pcnziana uuprid 5B jO Stv. 53. - Toči se vipavsko vino prve vrste po 80 vin. — Za družine po 72 v d. Za obilen oti^k ee priporoča Fran 8 tare. 2669
PLESNA SOLA danes zvečer
od 8 30 d^ 10 30 se vr5i v dvorani „Koneumneda diufitva" pri Sv. Jakobu.	2492
\/n7nik z ^Tema P9rcma težbih konj in dvema ¥ UZIIIIl tovornima vezoma išče stalno delo. — Pcnudbe pod „Voznik" ca Inseratni oddelek Edinosti.	2651
Ponliono trta L Tr8te naročiie dokler jih Ucpijcllc lilo je še v zalogi! Cenik n«
razpolago. Forčić i d-ug., trtnica Komen._2679
POBRO VINO
Pristnost se jamči. - ANTON SINK0VIĆ Koper - Via Comdi štv. 698 - Koper.
belo
in
(rno
Franjo Stegu
Trst, ul. Caserma 19
priporoča cenj, občinstvu svoj Buffat z vsakovrstn m pre a-jenim mesom. Salame, vsakovrstni sir ln sardine. Vino in pivo prve vrste.
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zobov.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine Z
)r. j. Cerm^k V. Tusch»r
zobozdravnik konccs. zobni tehnik
- TRST -
ilioa dalla Cft«erm« *t. 13. II. » adst.
i
i^llficn mladenič iz Bolgarske iS Če delo kot ■ iUrJUlI gofer, elektrotehnik, maš mat ali slično Ima dobi a spričevala. .Prijazne pouudbe pod Velko P e t r o f na Inseratni oddelea: Edin sti.	26S6
H j jpRPOSOĆLJiVE TVRGKE. j j M
Rudolf Kompara 1 Caprin §tv. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanju. Načrti in prospekti ua razpo'ago. Po želji prihaja tudi na dom._ 253Si
SoMrtfkiiiCni arobclatorlj Univ. Mbrtru
Or. Mak s o Barrv
Ermmnno Schultze, I. tehnik. Trst, alica Ccserma Itev. 17, DL aal^
Posebni zavod ia umetne tobe brea o« ploi^e. Plombiranje z zlatom, platišom porcelanom. Vsa dela brez boleči«. Zre-lasje krivo rastočih zob. Zmerme cc Sprejeaa od 9 do 1 ia od 3 do • pm
Lmam Cslfcifia ulica ForEace ' c-varna F Idil OoKcIUa in trgovina gltsovirjev in
pianinov. BazpoSilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Ctne zmerne Svoji k svojim 1__2224
Ante Lisica, Trst
lega vina s pridruženo gosti;no. — Vino iz Visa iz Freljica prve vrste. Gostilna v ulici Caaituiro Do-nsdcni štv. 2 in v ulici Campo S. Giaeomo št. 15,; v 1 ateri se predaja tudi dalmatinski tropinovec. li J kerii ter verauout in maršala na drobno. V vseh go-stilčah se prodaja raznovrstna gorka in mrjJajediia ter prvovrstno pi^o. Cene emerne. - Friporcči se za obilen obisk.	2791)
p Visnofic
Za'oga ulica Dante Alighieri št. 3.
Peki in slaščičarji !
Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron.
Ljudska unartia
BOGOMIL PINOI
Trit, ollca Vlncenzo Bslllni It 13 (lomu ttmi ti. UTKU itrm)
Bog^t Izbor
ur, verižic, orrmtulh ^ verillo, ahanov, pr-atasoT, Eapeatnle 1*4. Konkurenčne cene,
mesiiBBiassiiBio&s
' C?«
ž- Ui-
«i
TRST, ulica Balvežero štv. S
Prodajalna č^je?
finih in preproatili za mo3ke, žonske in ctroko vseli vret. — Sprejomsjo se naročila po meri in popravki. CENE ZMEEKE.
Tova
H. BREUITZ
Via Tor San Piero 2 Beivedere, Tel. 17-84
3 Je edira, kt «»»ore konkurl-rrtl v cenah z drugimi tvrd-kami, ker se raha|a Izven dragega središči, mesta na obširr.ih in lepih prostorih.
Ul. Gavana 15, nasproti škofijska palača
prostovoljna likvidacija
vaeh ste^lenin in porcelana, ki aa nahajajo v salogi. Izfeera namiznih aervioe tar sa kavarn) ia umivalnike Interesantno za gostilničarje, krčmarje in kavarnarja.
Košarci za pivo 7a-lit. po 30 vin. V4-lit. 18 „ vinski koaarci po
9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin.
* v
Jakob Hirsch
ulica Cavana št. 15
nasproti škofijske palače