NO. 130 Ameriška Domovina /l'/l/lERie/%l%]—HO/VIE AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGI^I IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JULY 11, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIX - VOL. LIX Pr»i prei..0H Pari« KENNEDY DOBIL OPORO ................ TUDI NA JUGU DEŽELE z Alžirci niso uspeli Predhodni razgovori so se končali brez uspeha, ker De Gaulle ni maral priznati vodnike upora za predstavnike vseh Alžircev. Nocoj se bo začela v Los Angelesu v Kaliforniji konvencija demokratske stranke za imenovanje predsedniškega kandidata. — Kennedyevi pristaši napovedujejo njegovo zmago tekom prvih dveh glasovanj. - Johnson upa preprečiti imenovanje Kennedya. — Stevenson in Symington tudi še nista izgubila upanja. PARIZ, Fr. — Koncem junija je francoska vlada končala prve razgovore z zastopniki alžirskih upornikov. Iz uradnega ___^ poročila se ne da sklepati kako L0S ANGELES) Ka, _ Demokratski predsedniški!štirikrat stara mati in enf ’st so pregovori potekali. Menda ni so se koncem tedna zbrali tu, da se predstavijo de- krat prastara mati. Zapusti a J( šlo v vse v redu, kajti v Tunlsu legatom in dobe njihovo podporo. Najbolj glasna sta glav- ’ ’ * T "" ’ 80 nad Pogajanji precej razoča- n5) ctnna cen Inhnsnna in con K(=>nn^rl\/n nnvnrnoct no IKE SVARI HRUSCEVA PRED VMEŠAVANJEM NA KUBO! Predsednik ZDA je v soboto zvečer posvaril predsednika sovjetske vlade Hruščeva, naj se ne meša v kubanske zadeve, če noče spravljati v nevarnost miru. Poudaril je, da Amerika ne bo dovolila vmešavanja izvenameriških držav v ameriške zadeve in spore. — Eisenhowerjeva izjava je odgovor na grožnje Hruščeva. — Napetost porasla. r..«, p.——.. —r-----., NEWPORT, R. 1. — Predsednik Eisenhower, ki je tod tudi brata Jožeta Puzel (v Chi- na počitnicah, je po telefoničnem razgovoru z državnim taj-cago) in sestro Ivano Krasna (v nikom Herterjem odgovoril odločno in jasno predsedniku m j \ Tl.. T.... -Ii 1 o A1 o i O c>/~v»r«zA^-r>L , 1 X-JI /i i-i X/~1 za /-4 r»r/O » r m za H Novi grobovi Franceš Klun V petek je umrla 85 let stara Frances Klun s 725 E. 159 St., roj. Puzel v Bukovici pri Ribnici, od koder je prišla sem 1. 1910. Bolna je bila od preteklega Božiča. Mož Anton ji je u-mrl 1. 1928. Bila je mati Tonya Klun (Pompano Beach. Fla.), Jennie Batich, pri kateri je živela, pok. Frances Tomsich, pok. Mary Klun, pok. Franka Klun, na stana sen. Johnsona m sen. Kennedya pozornost pa ca8°> m sesu-o ivam. ivx<,olia Vv imkuui neneijcm uuguvum uuiucnu m . ram. skušata pritegniti tudi sen. Symington in Stevenson, ki ga i Trstu). Pokojna je bila članica sovjetske vlade Hruščevu, da Združene države ne bodo do- Zastopniki upornikov niso do- pOC|pjra skupina intelektualcev, prav posebno pa vdova pok. J Oltarnega društva pri Mariji volile vmešavanja neameriških držav v ameriške zadeve, da segli dveh stvari: francoska via-1 precjse(jnj^a Roosevelta Eleanor. Konvencija bo uradno iVnebovzeti, Društva Collin- ne bodo dovolile “vzpostavitve vlade na zahodni poluti, ki da se ni hotela obvezati, kdaj bo ^ načela svoje delo nocoj. (Po clevelandskem času ob 8i30 ) jwoodske Slovenke št. 22 SDZ in bi bila podrejena mednarodnemu komunizmu . Predsed-uporniško delegacijo sprejel g6-j Volitve kandidatov bodo prišle na dnevni red v sredo zve- Podr. št. 10 SžZ.- Pogreb bo nik se je pri tem skliceval na mednarodne dogovore ameri-neral De Gaulle. Iz tega sklepa-] čer ali vsaj v četrtek zjutraj. Sodijo, da bo konvencija za- jutri ob 8:15 iz Grdinovega po- škili držav in na načelo, ki ga je že pred več sto leti postavil jo, da hoče De Gaulle prepustiti ključena v petek. --------—-----------------— jgreb. zavoda na Lake Shore predsednik ZDA Monroe. celo zadevo kar svojemu mini- Sen. Kennedy je dobil podpo-! g]asov in da teh nemara ne bo Blvd. v cerkev Marije Vnebo- Mednarodni položaj se je za- djka zgodovine zasužnjenja dru-strskemu predsedniku Debreu. ro od guvernerskega kandidata : njk0ii dobil j vzete od devetih, nato na Kalva- pletel, mrzla vojna je postala še gj^ ljudstev po sovjetskem im- Zastopniki upornikov so bili da- j Sen.. Karoline Terrya Sanford.1 1 ,v,t”1“’Sd 5" ^ ^ j-;-, ^ Ije zelo razočarani, ker so živeli v Franciji v neke vrste potujoči rijo. (Diilie na 3. strani! Belgijske okrepitve Ta je nepričakovano izjavil, da | Politični poznavahi trdijo, da --j-— bo vsaj tretjina delegatov nje-j *ma*;a ocb°čilno vlogo guv. Law- konfinaciji. Francoska vlada | g0ve države že pri prvem glaso-| rence Peuns^vanije in guv. jim ni dovolila nobene zveze ne vanju volila Kennedya. Po be- | Brown >z Kalifornije. Če se s francosko javnostjo, ne s fran-I Sedah guv. Oklahome Edmon-j onac*va izjavila tekom prvega coskim tiskom. Francoska via- SOna bi tudi najmanj 10 delega- i glasovanja za Kennedya, potem pOll Y “ »»OllQO da jih je sploh imenovala samo tov njegove države glasovalo zajnjegove§a imenovanja ni mogo-, “zunanja organizacija alžirskega upora.” Uporniški delegatje so se vr- t. •' - . ' J------- --- mrzlejša in ni izključeno, da se perializmu,” je dejal Eisenhow-spremeni v vročo, če ne bo o er pravem času prišel Hruščev do spoznanja, da mora imeti vsa- j Združene države so že v prvi ka reč svojo mero. Njegova iz- polovici preteklega stoletja izjava na zborovanju sovjetske- javiiei da ne bodo trpele vmeša-ga učiteljstva v Moskvi, da bo vanja tujih sil v amerišške za-pomagal Kubi z vsemi sredstvi deve. To stališče je preprečilo tov njegove države glasovalo za ] njegovega imenovanja m mugu-, ______ pomagal r«uDi z vsemi sieusivi deve To stališče je preprečilo Kennedya, če ne bi bili njihovi j če preprečiti. Baje se obadva TT v . v, • « v njenem boju z Združenimi dr- pošiijatev ruskega vojaštva v glasovi vezani. ; nagibata v to smer. Johnsono- ,^5i; 2 hplri hi «” žavami in poudarjanje, da ima Latinsko Ameriko proti domači- ------- , Pristaši sen. Kennedya trdijo, | vi pristaši še niso obupali, še ^ nili v Tunis. Kdaj bodo poga- da bo njihov kandidat zmagal,, vedno se ženejo za podpoto vsa-| janja nadaljevali, ne more nihče ker da ima večino delegatov že keSa posameznega delegata in ' zagotovljeno. Pristaši sen. pripravljajo vse sile za prepre- j Johnsona odgovarjajo, da manjka Kennedyu ša blizu dvesto prerokovati. Najbrže ne tako hitro, kajti v Tunisu govorijo že o “prelomu” pogajanj. Gotovo pa je, da bodo uporniki stavili nove pogoje za nadaljevanje pogajanj, ne bodo več dovolili, da jih francoska vlada smatra kot ljudi “druge vrste.” De Ganile odbil zahteve alžirske uporniške vlade PARIS, Fr. De Gaulle je nekem shodu na deželi izjavil, da ne more priznati delegatom uporniške vlade pravice, da zastopajo vse alžirske domačine, kajti upomiškša vlada ni priznana od vseh domačinov, ako- V (migracijski zakon je za enkrat obtičal WASHINGTON, D. C. — Senat je koncem junija na hitro roko sprejel imigracijski zakon, kot ga je že odglasoval predstavniški dom po predlogu kongresnika Walterja. Senat ni menjal nič bistvenega v Walterjevem besedilu, le havajski senator Fong, ki je Kitajec po rodu, je znana od vsen aomacmov, a™- dlog ^ bo tudi 2)250 ravno velja njena beseda na u-Luncem iz južne in vzhodne porniški fronti. I Azije dana možnost vselitve. Se- De Gaulle noče dati delega- torn tudi svobode gibanja v ^ konferend zastop_ Franciji, kar bi pomeilo, da sto-in dstavniškega pijo lahko v stike s rancoskim ^ ^ se republikanci Uprii časopisjem in z a zirs imi upo j?ongovernu dodatku ih zgkon je niki, ki sedijo v francoskih je- obvisel y zraku Zastopniki se-čah. Vendar je dodal, da to drži Dredstavniškega doma IpSS “ =HS»£ merike, “če bi se Pentagon drz- kj ga je ^no in jasno formuli- -----— x -x BRUXELLES, Belg. — Belgij- nil začeti vojaški nastop” pro- raj predsednik Monroe, je usta- čitev Kennedyeve zmage tekom ske £de so bile prisiljene poseči ti Kubi, je vzbudila v diplomat- vj|0 Angleže pred nastopom v nasilja domačinov proti bel- skih krogih težko zaskrbljenost. prptj Venezueli 1. 1893. Na tem cem, ki so ostali v deželi, da bi Diplomatje in državniki se Iibje, staii§ču so se ameriške države pomagali voditi njego gospodar- da utegne Hruščev po nerodno- zedjniie, da ne bodo dopustile stvo in upravo. Komaj par dni sti sprožiti uničujočo atomsko VZp0Stavitev komunistične vla-potem, ko je postala dežela 1. vojno, čeprav stalno poudarja de v katerikoli ameriški državi, julija samostojna, se je uprl del svoje prizadevanje za ohranitev ^ 3esede Hruščeva o pomoči domače armade, začel ropati in jn utrditev svetovnega miru. Hubi in grožnja z raketami Hruščev: “Storili bomo ^OA je izzivanje Združenih dr- prvih glasovanj. Angleški socialistični voditelj Sevan umrl LONDON, Ang. - Novica uuinai;e ailllouc, x^-.............. smrti angleškega socijalistične- izvajati nasilja, ki si jih je koga voditelja Bevana je močno ma- mogoče predstavljati, odjeknila v angleški politični. Uporni fmi vojaki so delali vse!” MOSKVA, ZSSR. XT., .* žav, ki ga te ne morejo zlahka Nikita v v____^ Tr mortrtamrini Iz Clevelanda in okolice Seja— Jutri ob osmih zvečer je pri Erštetu sestanek pripravljalnega odbora ža nakup slov. pristave. Vsi vabljeni. Zadušnica— Jutri ob 8:30 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Frances Hrvatin Webb na 30. dan njene smrti. Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7:30 redno mesečno sejo. Asesment— Članice Društva Collimvood live št. 283 Maccabees so prošene, da pridejo plačat asesment nocoj na sejo, ker ga tajnica ne bo pobirala 24 t. m. — bo tedaj odsotna. Molitev— Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. molit za pok. F. Klun. - . —o------ uporni viii. vvj«*«. — vxx.x..x. »—xx, xx, ------ v. k požreti, če nočejo v mednarodni javnosti m v vsem socialistic- silo belim dekletom in ženam Hruščev je v govoru učiteljem eti novo izgubo u_ nem svetu. Pokojni Bevan je vpI.iČ0 njihovih mož. Vdrli so trdil, da je minil čas ameriškega ^ ^ samo tako dolgo, dokler na fron- niso mogli najti kompromisa v ti ne bo nastopilo premirje. besedilu zakona. Do zakona bi Pogajanja med Francijo in a moglo priti samo takrat, ako bi žirskimi uporniki so s tem pri ^ senatu pri ponovnem glasova-šla na mrtvo točko. nju padel Fongov dodatni pred- -0 * ' log. Preko Niagare - živ! NIAGARA FALLS, N. Y. — Sedem let stari dečko Rodger Woodward je zletel preko Niagarskih slapov, ko se je prevrnil čoln, v katerem sta se s 17 let staro sestro Deanne vozila po ^ Žalosten spomin na 4. julij: 442 smrtnih prometnih nesreč CLEVELAND, O. — Na letoš-4. julij je Amerika potolkla avtomobil- dosedanji rekord v :)ovh „ ,. skih smrtnih nesrečah. Bilo jih Dečko je padel 161 _ čevljev ^ deže]. ^ Letg ig55 bil namreč bojevita narava, ki celo y neki samostan, kamor so' diktiranja Latinski Ameriki in je rad kljuboval vsem in vsake- ge zatekia nekatera bela dekle- {da bo Sovjetska zveza “dvigni-mu. j ta in žene. Lotili se niso samo ia svoj glas in dala kubanskemu Bil je nadarjen in bistroumen,' teh, ampak baje tudi samih re- ljudstvu svojo roko v borbi za zato debate z njim niso bile dovnic. Kljub temu, da so sku- njegovo neodvisnost. ’ ravno prijetne, kar je skusil tu- šali preprečiti beg belcem iz de- “Mi moramo dvigniti svarilni di Churchill. Bevan ni varče- žele, se je teh precej rešilo v ne-val s kritiko tudi v lastnih kdanji francoski Kongo, kjer so strankarskih vrstah in bil zato poročali o grozotah in nasiljih, parkrat izključen iz stranke, ki jo jim bili izpostavljeni. ^ Zadnja leta se je z njo pobotal. I Državna uprava je brez moči, nekatere pokrajine se pnprav- Ako bi bil živel, bi bil verjet- na ločitev od skupnosti. ^uaj. v -------------- no postal tudi njen predsednik. predsednik republike Kasavuba|ska artilerija lahko podpre z V svoji bojevitosti ni prizanašal in predsednik vlada Lumumba raketami kubansko ljudstvo, če tudi Ameriki. Baje je imel ra- sku§ata pomiriti uporno voj a-1 bi se agresivne sile v Pentagonu ka. Soči j alisti ga bodo težko po- - tvo^ ki gta mu obljubila poviša-:drzniie nastopiti proti Kubi!” grešali. ‘ nje plač in napredovanje. Vse Tako je grozil Hruščev ZDA. gleda. glas, da danes ni več čas, ko so imperialisti ropali in delili svet po svoji volji . . • Storili bomo vse za podporo Kube v njeni borbi . . . Združene države niso več nedosegljive, kot so bile nekdaj. V slučaju potrebe sovjet- Bevan je bil tudi znan kot ve- bele častnike so odpustili. reki nad slapovi. padel Ibi c^vljev je po vseh deželi 442. Leta 1955 globoko, ne da bi dobil kake e- 4n(. pH tpm gp .p ^ žje poškodbe. To je nl ,. jih je bilo 405. Pri tem se je žal dos ej e i- movno <gXITTYTT^YTY^ 3 cxxX YlkxxiT^’XXXX'x'YU Duluth, Minn. — V naši drža- po drugih virih trudimo do do-vi, kakor v vsaki drugi državi hodkov. Well davki so davki, naše Unije se neprestano go-| tudi prodajni davek je davek in vori, kako bi prišli do višjih do- plačati ga bomo morali mi. Sko-hodkov za vzdrževanje vseh ro bi trdil, da bodo zahteve po javnih uradov, ustanov, kot šol- davkih še večje, ker z uvedbo kratski kandidat v letošnjih volitvah. Vse čaka na narodni konvenciji, ki se bosta te dni vršili. * KOLIKO STANE AUTO LASTNIKA NA LETO? American Automobile Association je te dni objavila svoje poročilo in v tem trdi, kaj stane lastnike autov približno letno avtomobil. V račune kaj to stane, je vključeno vse, to je neka povprečnost. N. pr. vrednost avta se računa po določeni ceni, ki jo u-porabljajo pri davkih in drugih upoštevanjih, kakor pri izmenjavi avtov, ali kadar kdo kupuje nov avto in mu na starega dovolijo gotovo vsoto kredita za vrednost. To vrednost obrabe računajo tako le: Prvo leto pravijo, da gre za obrabo 30%. To je, da za 30% je avto manj vreden. Ostala vsota se razdeli na štiri enake letne dele, to je vsako leto za prvim letom veljava pade na 11 V? %. Po tem računu pade prvo leto 30%; ostala štiri stvo, sodišča, potem vso postrež- novih uradov, ki se bodo s tem leta 70%. j V petih letih je avto bo, ki jo javnost zahteva in je bavili, bo treba več uradnikov, izrabljen. J Potem pridejo drugi določena v državi, okrajih, ob-;bo,torej več izdatkov, kako naj stroški. Zavarovalnina, licence, vsa razna postrežba avtomobila (večje poprave niso vštete), činah, itd. Povsod nepredvidena , pri tem pričakujemo, da bo šlo vedno večja draginja povzroča, |za davke manj iz naših žepov, da so določeni proračuni največ-^ Kovač z lune jih ne bo prihajal zraven še najemnina garaž, itd. krat prekratki in primanjkljaji | plačevat za nas, plačati jih bo-1 Vse to se nabere, vpoštevajoč, nastanejo. Kajpada, da. ni dru-^i^io morali mi. Tako ali tako, iz smrti v življenje. Dolgo se j® potikal po višinah nad Vipa-v°> ni se mogel ločiti od svojih ^ragih, bil je srečen, če je le od Jaleč videl njihov dom. Spal je prostem, jedel je, kar je na-^1 v gozdu in pri samotnih lju eN Dolgo ni mogel živeti tako. ^a je nevarnost, da ga kdo izda, da ne zboli. Poslal domu °dšel proti vzhodu. Ni velel, koliko dni tava o-r°g. lakota in slabost sta ga Mučili. Tretjega dne je zašel v sotesko notranjskih gozdov Stežka je razumel, kaj govore; ni vedel, zakaj se tako kroho-čejo. Neprijetno mu je bilo v tej družbi, rad bi bil daleč proč. Poglavar se je obrnil do njega: “Ubežnik?” “Da.” “Odkod?” “Iz Vipave.” “Kaj si storil?” Andrejc je pojedel zadnji košček, nagnil putrih z vodo in pil, odgovoril ni. Anti nimaš tako slabe vesti, da bi razbojniku ne zaupal.” “Biriča sem udaril s sekiro.” “Ubil — se reče po naše.” “Genii se ni.” “Ti mi ugajaš,” ga je meril poglavar. Ko je videl, da si je Andrejc obrisal mastna usta v rokav in se nekam odpravlja, ga je vprašal: “Kam?” “Dalje. Za jed se lepo zahvalim.” “Dalje? Ho, ho, ho!” Poglavar se je smejal. V njegov smeh so segli tudi ostali razbojniki. “To ne gre tako. Šel bi in bi nas ovadil. Kazen bi ti odpustili Lean in Rosalio Palčič, v starem kraju pa sestro. Bila je članica Društva Srce Marije (staro), Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb je bil v sredo, 6. julija, iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida nato na pokopališče Kalvarija. Anthony Jersan V nedeljo, 3. julija, j.e.po dolgi bolezni umrl 16 let stari Anthony Jersan z 11613 Rutland Ave. Bil je študent v Patrick Henry šoli. Njegov oče Anthony je umrl lanskega marca. Tukaj zapušča mater Rose, sestre Mary Ann in Rose Ann, brate Johna, Michaela, Nicholasa in Davida, staro mater Mrs. Mary Jersan, ki je na obisku v starem kraju, staro mater Mrs. Ava Jurgan, in več drugih sorodnikov. Pogreb je bil v sredo zjutraj iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Alojzija, nato na pokopališče Kalvarija- Martin Zupančič V soboto je umrl po dolgi bolezni Martin Zupančič s 4103 E. 141 St., doma v šentviški fari pri Stični na Dol., od koder je prišel pred nekako 47 leti. Pred ima štiri druge otroke, vse dekleta. Pogreb je bil iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. preteklo soboto popoldne na Kal varijo. ------O------- V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St, spodaj, spredaj. (X) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877. (m.w.f.) Kongres preglasoval veto o povišanju plač federalnim uradnikom WASHINGTON, D. C.—Kongres je tik pred koncem zadnje seje v predpreteklem tednu preglasoval predsednikov veto zakona, ki povišuje plače federalnim uradnikom. Kot so že dolgo napovedovali, da bo predsednik zakon vetiral, tako so tudi vsi prerokovali, da bo Kongres'uničil predsednikov veto. Kongres je mogel zmagati nad predsednikom samo radi tega, ker je veliko republikanskih senatorjev in kongresnikov glasovalo proti predsedniku. Glasovanje je bilo seveda čisto volivnega značaja. Senatorji in kongresniki bi se radi prikupili federalnim uradnikom, da bi ti glasovali zanje pri novembrskih volitvah. S Kongresnim glasovanjem je Ni veliko, pa človeka vendarle veaeli WASHINGTON, D. C. — Federalno tajništvo za finance je objavilo, da bo zadnje proračunsko leto, ki smo ga končali s koncem junija, pokazalo prebitek okoli pol bilijona dolarjev. Je to prvi prebitek po treh letih, preje smo doživeli same primanjkljaje. Do prebitka je prišlo, ker so davki dotekali ugodnejše, kot so računali, in ker je federacija prodala tudi precej pavole in tako zmanjšala zgube, ki jih povzroča podpiranje cen deželnim pridelkom. -----o----- Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde! jalein in jo skušal ujeti. Morda je ta objava v zvezi z moskovsko, ki je napovedala novo rusko medcelinsko raketo. Ako bo namreč Nike-Zeus ujel, našo raketo Atlas, bo verjetno: lahko ujel v slučaju potrebe tudi rusko medcelinsko. o 95000 1958 EDSEL Solid Gray, Tudor Hardtop Has Mercury 400 Engine Stick Shift, 26,000 Miles M. Slak, Norwood & Glass Powers pred sodiščem MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila, da je bil F. Powers, ki je bil 1. maja z letalom U-2 sestreljen nad Sovje-tijo, postavljen pred sodišče za zaščito države kot vohun. NAZNANILO Anna Ponikvar, tajnica društva Krasni Raj št. 160 ABZ sporoča,, da se je preselila z; 3883 E. 91 St., na novi naslov, 9419 Elizabeth Ave., tel.: BR 1-6204. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1033 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 1927 p ..M : m, ill im upokojitvijo je bil zaposlen pri zakon postal pravomočen brez| American Steel & Wire Co. Za-'Predsednikovega podpisa. Odpustil je ženo Jennie (Koman), j kod bodo vzeli kritje za poveca-Blatnik, hčer Mildred Wolf,, ne federalne izdatke, s tem si | Kongres ni belil glave. ------o----- z roko zadnji pozdrav in in te še nagradili povrhu.” Andrejc je spoznal, da je pasti. Za njim sta stala dva razbojnika s sulicami in režečimi še Obrazi. “Pri nas ostani, z nami boš de-‘a padel na izhojeno stezo. Ta lal in jedel. Če ti pa tako ni j® Vodila vedno globlje med dva 'prav, izbiraj med dvojnim. Hra-regova, med skale in črna dre- stova veja in Zanka, ali te poš-^Sci. šel je v smer, ki ni kaza- jjemo biričem.” a’ da bi zadel med biriče in med ( (Dalje prihodnjič.) Judi. Ko je postala soteska <0 temna, skalovita, ozka pastorka Rudolfa Koman in pastorko Helen Manko, osem vnu- . v. . kov in vnukinj ter brata Ignaci- Največja zasebna atom- ] ja. Pogreb bo iz Fortunovega gka elektrarna v obratu pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo ob 8:30 zjutraj v' cerkev sv. Lovrenca ob devetih,1 nato na Kalvarijo. Theresa (Rose) Ule V soboto je preminula na domu svoje hčere na 19515 Kildeer Ave. 63 let stara, v Cerknici pri Rakeku rojena Mrs. Theresa j trarna iste zmogljivosti bi pora-(Rose) Ule. V Ameriko je pri- bila v istem času za isto količino šla pred 40 leti. Mož Jože ji je elektrike nad dva milijona ton. umrl pred 9 leti. Zapustila jej Elektrarna ne bo obratovala sina Jožefa, hčer Mrs. Marilyn nepretrgano. Ker je dejansko Skebe, brata Franka in sestro ^ -eje prvj p0Skus, bodo obrato-Frances Harlauder (oba v do- vanje od časa do časa pretrgali, movini) ter šest vnukov. Pokoj- j da ug0tovijo, kako mehanizem na je bila članica Drutšva Slov. fupkcijonira v notranjosti stro-dom št. 6 ®DZ in Podr. št. 14 in kntiov. Tok iz te elek SŽZ. Pogreb bo v sredo zj. MORRIS, 111. — V Morrisu so | postavljali nekaj let našo največjo zasebno atomsko eelek-| trarno z zmogljivostjo do 200,-1 000 Kw.‘ Stala je 45 milijonov. Elektrarna rabi okoli 65 ton u-rana, ki bo kot gorivo zadostoval kaka 3.5 leta. Navadna elek-| JVasznanilo in ZsuhnJala. Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je umrla naša ljubljena soproga, mati, hčer in sestra Frances (Fay) Hrvatin Webb Svoje mile oči je po kratki bolezni za vedno zatisnila dne 11. junija 1960. Pogreb se je vršil 14. junija iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Mount Carmel, v Wickliffe, Ohio, od tam po sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na All Souls pokopališče v C hardon, Ohio, kjer smo našo drago pokojnico položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje. Blagopokojnica je bila rojena 25. junija 1927 v Clevelandu. njeni zadnji poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejme Rev. Father Andrey za opravljene cerkvene obrede in molitve ob krsti. Dalje iskrena hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vzorno — V ZDA izgubi delavec pov-^r°zna, da ga je stresala mršča- prečno na leto sedem dni dela ’Vca. je postal. Hotel se je že zaradi bolezni. j V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani s tolažilnimi besedami, kot Mrs. John Mihalič, Mrs. John Hrvatin in teta Mrs. Jennie Žnidaršič. Iskrena hvala nabiralkam za venec, darovalcem sosedom na Mohican in Worden Rds. Prisrčna hvala vsem, ki so položili ob njeno krsto tako krasne vence cvetja in vsem, ki so darovali za svete maše. Najlepša hvala vsem, ki so dali na razpolago brezplačno avtomobile z a spremstvo na pokopališče. Prav tako izrekamo toplo zahvalo nosilcem krste. Hvala vsem, ki so prišSi pokojnico vsem. voden pogreb. Lepo se zahvalimo društvu Sv. Jožefa št. 169 KSKJ za vso pomoč in udeležbo pri pogrebu in za molitve ob krsti. Enako hvalo naj sprejmejo delavci Foote-Burt Office and Employees, Union Local1 860 U.A.W., Cleveland Graphite Bronze, “Old Guard,” M.E.S.A. Local 5 CIO, Cleve. Graphite Bronze Thinwall Dept, in Marquette Div. Curtiss Wright Corp. za vence in darovanje. jey in kotlov. Tok iz trarne je pa nekaj dražji od na-1 8:45 iz M. A. Svetek pogreb. za- ^ vadnega, radi tega pa prodajna j voda v cerkev sv. Pavla na cena na omrežju ne bo povišana. | Chardon Rd., nato na Kalvarijo. Predsednik Henry Moucha Po kratki bolezni je preminul izdaj proglas za na svojem domu na 6907 St. ^“dneva zastave.” Willson je prvi praznovanje pokropit in vsem, ki so jo spremili na Ti, ljubljena soproga, mati, hčerka in sestra, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRED WEBB, soprog DEBRA L., WAYNE in GARY, otroci FRANCES in JOSEPH HRVATIN, starši JOSEPH HRVATIN, brat in OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 11. julija 1960. I AMERIŠKA DOMOVINA, MAZZETTIt Junakinja iz Štajra “To ni res! Lažeš! Kuge ni pregrinjalo v templju pretrgalo bilo nikdar ne v Štajru, ne v od vrha do tal. njega okolici, jaz sem jo pre-j “Zakaj si povedal šele sedaj?” gnal.” i Kakor ubito železo je donel sod- S steklenimi očmi, z drhteči- nikov glas. Sedaj vidi, kako se mi rokami je poslušal morilec, maje njegove kraljestvo, nje-Ojme, že se začenja majati ne- gova moč, kako se rušijo njego-sramni temelj, na katerem slo- ve nedotakljive postave. In u-nita njegov srd in umor . . . bogo glavo svojega lastnega ot-Kužni bolnik — in ona mu je roka vidi v prahu . . . menih je šla . . . streč? Je-li bilo to res, junak . . . Štefana pa ni vlaču-kar mu je neprestano govoril ga. Toda, naj bo preklet on in notranji glas: Čista je! ... o ona, dovolj nesramnih činov i-Bog! Bog! Bog! . . , [ mata na vesti, on laže, vse je “Ne, Mendel,” je trpkodosto- laž, laž, laž. — janstveno nadaljeval Albert, j “Zakaj nisi hotel, da bi te “kuge nisi pregnal ti, nikdo je bili z dekletom vred občudovali ne more pregnati, kakor le sam kot dobrotnika in vama zažiga-Bog. O veliki noči so prišli pa- li kadilo, preden so te odpelja-savski roparji v Garsten, eden li v Pasavo . . . Nič ne veru-izmed njih je bil bolan, pa je ho- jem ..., kje je priča, ki mi po-tel s svojimi bulami vred v Šta- ve, da govoriš resnico?” Albert je krepko sklenil koščene roke in je rekel: “Priča leži pod stolpom v grobu, ki sem ga izkopal sam. — jer, tega sem jaz sprejel k sebi v svojo ječo.” “Je-li to res? — Bahaš se; sedaj šele ti je to prišlo na misel, zakaj tega nisi prej povedal!” je Mesto je lahko spoznati — bo-s srditim glasom mrmral Men- hotno — tam nad mrličem, ki v del. “Pasavski roparji — za Bo-1 zemlji trohni, v podobi krste ra-ga, so li bili ti ljudje kdaj v ste trava, kakor sem prav dobro Štajru?” | videl danes, ko sem šel iz samo- Morilec Mendel je zahropel: stana.” “Da, bili so.” Ves se je tresel! Po dvorani so zavalovali pre-od mrzlične razburjenosti, da strašeni klici, ki so zopet potih-je komaj govoril: “Bil sem . . .” nili, ko je Albert nadaljeval: _ in glas mu je pojemal — “fan-1 “In še nekaj lezi pri mrliču, in tje . . . Štifteger ... saj smo bili ako ne verujete mojim besedam, tisti popoldan v gozdih za Štaj- Hendel, in ako boste pustih iz-rom in smo . . . pregnali pasav- kopati mrliča, kljub temu, da ske roparje, ne-li?” Ileži v grobu Pipana kuga, bo- “Da, gospod, tako je!” je pri- ste našli tudi to, namreč mem-šel odgovor iz hripavih moških ško kuto in burzo (to J® tar 1_ grl. ca, v katero se spravlja Najsve- Henrik je s slabotnim gla- tejše). som dalje sopihal: “Prej sem [ Ko je namreč kužni bolnik v bil v samostanu ... in sem vi- i noči na velikonočni ponedeljek del . . . Štefano ... ko je šivala ležal na smrti in je zaželel sve-. . . šivala . . . mašno obleko te popotnice, se je pater Ertelij . . o menih, kaj je bilo z bol- bal, prinesti mu jo, Štefana pa nikom ... kaj je bilo s Štefa- se ni bala. In ker naša sveta no!.» (Cerkev v takih slučajih dovo- “Bolnika sem imel dva dni We gednosti, pri sebi,” je sklepajoč roke na pomoči več.” j mučenice bo Bog Štajer obvaro- V bledi grozj je vsa dvorana | val kuge. Prosil jo bom za nje-zrla na nesrečnega mladeniča., no priprošnjo.” Samo oče je proč od njega obrnil svoje oči, tako mu je trgalo srce, da je njegov ubog otrok sedaj zapadel meču, dočim Albert in Štefana stopata na oltarje. Ubijal si je glavo, da bi našel besedo, ali pot, kako bi ovrgel, ali vsaj oslabil Albertovo poročilo, toda zaman, nič mu ne pade v glavo. Menih stoji tu kakor utelešena resnica v svojem trpkem miru, neranljiv in “Menih ... si ji li prepovedal . . . vse to povedati . . . vprašal sem jo ... ko sem jo hotel zabosti . . . ona pa je . . . molčala . . .“ Menihove globoke, temne oči so se zabliskale: “Tako torej, fant? Hptel si ji iztrgati iz srca skrivnost njenega Gospoda, ona pa je rajši umrla, kakor da bi ti jo bila izdala? — Štefana, moj duhovni otrok, po tem te nepobiten. Ob njem: se mora spoznam. Umrla si nič manj zlomiti vsako orožje. — Plen- (kot mučenica pokorščine, kakor del je to vedel, in odpovedal mu :kot mučenica. Najsvetejšega Zaje njegov sicer tako izvrsten kramenta, poleg venca devištva duh. Ni našel druge besede, ka- te bo v nebesih tudi slava Tar- kor edino, siromašno: “Zakaj ni- zicija in Janeza Nepomuka.” si tega prej povedal?” Henrik je porinil v stran Štif- “Saj si lahko daš odgovor na.tegerja, ki ga je doslej podpiral to vprašanje,” je mirno od,go- j in je sam stal pokonci; v tem voril menih. “Ako bi ti bil to . trenutku je nekdaj tako lepi e-povedal prej, bi mi ne bil ver-j noindvajsetletni mladenič izgle-jel; saj ne verjameš, da more dal kakor zdelan in spehan mož katolik, povrh še menih, dpvr-šiti kak junaški čin, to morete pri tridesetih letih. “Menih,” je počasi rekel, mesarjeno srce. Bogu zaroče- ni sobi . . . moj ljubi je moj . . . | “Je-li to zapisala?” je z lahna! Ni bil niti Henrik, niti Al- ker je bila zaročena Bogu?” ' kim nasmehom vprašal menih, bert, niti kdo drugi, bil je sam Bog. In ti si jo umoril . . . “Menih,” je nanovo vprašal s slabotnim glasom, na temnih lisah pod očmi so se mu iskrile | sveže solze, ki so privrele iz oči! vsled nedopovedljive srčne boli1 in najglobljega kesanja. “Je-li! tudi zaradi tega . . . zapisala pod j podobo v samostanski sprejem-( Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 .16- samo luterani. Preiskoval bi li bila tudi zaradi te skrivnosti bil, če te ni nalagal menih, dal pri tebi v Linču?” bi bil izkopati truplo in kuga, j Sodnik je nagnil svojo glavo katere sva s Štefano hotela ob- nad Karolinško knjigo krvave-varovatti Štajer, bi bila udarila ga kazenskega prava, listal je v iz svežega groba in bi si bila po- njej in ni pogledal niti meniha iskala svojih žrtev.” (niti sina: ni nobenega izhoda, ni najvišjo in najtežjo kazen. “Nisem ti dolžan, Henrik Po dvorani zasumi pritrjeval- poti, ni besede. Toda za deklino, spoštljivo mrmranje, Albert ški umor je cesar Karel določil nadaljuje: “Ako pa še danes kdo ne verjame, naj se le izkoplje grob; Hendel, dajati odgovor o tem, višje’kakor zdravje mesta Šta- kar je bilo v Linču,” je odvrnil jer, kakor vse blaginje sveta' Albert. “Toda — pa zvedi! Ni stoji čistost Kristusove neveste, bila v Linču v tej zadevi, mar-Ako mi torej ne verujete, le iz- več zaradi tvoje ljubezenske pokopljite mrliča s kuto in burzo nudbe, hotela je za gotovo ve- ’ deti (dasiravno o tem ni prav vred. Na priprošnjo svoje častite NADUHA Vas muči! Oplašite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 GET ACQUAINTED SPECIAL *2.S5 VALUE “»"»’*■" new type ‘Ejector’ ICE CUBE TRAYS 97? nič dvomila, ker je bila zaročena Bogu), je-U storila prav, da te je zavrnila, jaz sem ji rekel da.” | Henriku je padla glava globoko na prsi. Vsaka menihova be- ’ seda mu liki nov nož reže v raz- Z WESTINGHOUSE 4-Cycle Laundromat avtomatičnim pralnikom dobite več pralnega učinka! • Perilo je bolj čisto in bolj belo! • avtomatično odstrani šarpijo (lint) . . . • prihrani milnico in vodo . . . • v vratih je posebno stekleno okno . h • $198.00 $4.65 na teden! Ekskluzivni WESTING HOUSE pralni učinek prevrača perilo na vse strani . . . Potem pa ga dvakrat ožme ... Za vse vrste vašega perila pa imate obrniti samo eno številčnico in perilo bo prav oprano . . . Odgovarjajoč Westinghouse 4-itm<>eraturni sušilec! Air Flow sistem osuši in u'.edi vaše perilo bolj hitro in bolj ekonomično! FOR QUALITY . . FOR FEATURES . . FOR'VALUE . . . THE BIG SWING IS TO WESTINGHOUSE ANTON GRDINA IN SINOVI prsih in neprestano motreč mo- in zelo nada. rilca nadaljeval menih, nato ^ jv rofce in je je la Najsvetejše . . .” zopet ga ]e nekaj dušilo v vratu, odkašljal je umrl. Toda nihče ni vedel, da je pri meni kužni bolnik, kakor pater Ertelij, ki , je pred kratkim umrl, in Štefana, ki je zvedela od njega. Štefana nama je v košarici, ki je visela na vrvi,” prijel se je za vrat, kakor bi ga nekaj dušilo, “prinašala jedi in zdravila ter vsega, kar sva potrebovala, po dva- in trikrat na dan. Kakor je nekdaj krokar hranil Elijo, sva bila hranjena, samo da je nama mesto -krokarja golobček donašal okrepčilo.” Mrtvaška tihota je zavladala po dvorani, čuti je bilo samo votlo, srdito dihanje in hropenje sodnikovo in pa stokanje ranjenega morilca. — Golobček, mali, ubogi, sladki . . . zato . . . je letal okoli stolpa. In on, skobec, je zasadil svoje kremplje v njene nežne — uboge prsi. Nad njim in okoli njega se podira nebo in zemlja. Rabljem, ki so Jezusa na križ pribili, je pač podobna muka pretresala srce, mozeg in kosti, ko so mrliči vstajali iz grobov in se je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DRY CLEANING AND LAUNDRY Good going year around business. College town location. Selling account of ill health. For further information write or call: BERN1E DEAL 223 S. Michigan. Big Rapid, Mich. Phone 7867342. By owner. (130) prinesla v stolp . . ., in da bi bila zaradi matere in zaradi bratcev in sestric obvarovana kuge, si je čez obleko odela meniško kuto, ki jo je potem spodaj slekla, in ki sem je potem: z burzo vred položil k bolniku in sem nato vse skupaj zakopal. To je resnica, tak čin je izvršila ona, ki si jo kot vlačugo postavil na sramotni oder, ki si jo sramotil še na mrtvaškem odru, in ki jo je umoril tvoj sin. Kakor gotovo mi Bog pomagaj v moji smrtni uri, tako gotovo je to resnica.” Nepremično, s čelom, na ko-jem so se napenjale žile, uprtim v roke, je Hendel srepo bu-lil predse. Njegov sin je poslušal Alberta, besedo za besedo, nepremično, s široko odprtimi, sršečimi očmi. Olajšanje so mu prinesle te čudovite besede, ki so s Štefane izprale vsak madež in vsako grdobijo in so jo pokazale v deviški čistosti, ki je žarela liki solnce. Toda to olajšanje mu prinaša smrt, kakor če se strupena psica izdere iz gnojne rane. Ko je menih rekel: in ki jo je umoril tvoj sin, so morilca zapustile moči in zavest. Jel je omahovati in z roko iskati opore, Štifteger je podpiral opotekajočega se morilca in je na svojo ramo ujel njegovo glavo, ki je z zaprtimi očmi bila podobna glavi umirajočega človeka, in mu je rekel s hripavim,-pridušenim glasom: “Kajne, gospod, ubogo, dobro dete, toda storjeno je storjeno, ni nobene CE HOČETE . . . prodati ali kupiti po»®*tro ali trgovino, obrnita M do na« JOS. GLOBOKAR »46 E. 74th S«. HE 1-6409 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St Clair Av* In E. R8 St FUNERAL DIRECTORS 15301-03 Waterloo Road FURNITURE DEALERS KEnmore 1-1235 Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9:00 zvečer v torek in soboto do 6:00 zvečer v sredo zaprto V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN SKRBNE MATERE Gertrude Soršek ki so zaspali v Gospodu dne 10. julja 1956 Kruta smrt, čemu odvzela si nam drago mamico? Kar najraje smo imeli, spravila si v jamico. Res, da kratko je življenje na tem svetu naših dni, čakajoč v sladki nadi, da skupaj snidemo se vsi. Vaši žalifjoči otroci: JOSEPHINE, ROSE, GERTRUDE, hčere FRANKIE, KELAND, DELORES, vnuki Cleveland, Ohio, 11. julija' 1960. T. CLAIR /WINGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue