PosifiHezna stefnira 20 UMijm Slev. 129. 1 LjaniM t soioio, M i imniii m LEtt ML u oelo loto upij.. aa en me»oe „ ,, u Hemčljo celoletno. M ostalo Inozemstvo. V Ljubljani na Za oelo loto aapraj., sta ob moieo „ .. V »prffl projanan Nintni a Sobotna izdajat mm Za oelo loto.....K 8-— aaNemčijooeloletno. „ 10 — aa ostalo laoaematvo. n 11 — K 40- n 8.80 h 45- h so dom i K SO*— K 8— .. 2-80 Baoitolpna petitvrata (72 mu Široka ta S mm visoka ali a]« WMtor) aa Mkn* .... p« 80« sa dva- (a »irtkrat . „ 45 „ pri »«4(111 aumfiillh primera* popnsi pa dogovoru. Ob sobotah dvojni tariL M1 lj Poslano: ehm Eaostolpna petitvrata K 1-— lsba|a vaak lu lavsamil a* del|e ta praantko, ob 3. art pop. Bedaa letna priloga veaal red HT OrednIStvo |e v Kopitarjevi allol »ter. 8/IIL Rokoplil ae ne vra6a|«; aelraoklraaa platna ae ae «=» spre|ema)o. — Uredniškega telefona Stev. 50.«« Političen list za s naroi Upravalitvo |e v Kopitarjevi allol It 8. — Ratoa poStne hranllnloe avstrijske St. 24.797, ogrske «8.511, bosn.-hero. št. 7583.— UpraToiikega lel»fona it 50. PreleKli Mm. Seidler išče parlamentarne večine. Pose- fel je vmes tudi zunanji minister grof Burian, i se ie že posvetoval s poljskimi in češkimi voditelji; za danes pa je povabil na pomenek dr, Korošca. Minulo nedelio se je vršil na Dunaju skupni ministrski avet. Tekom tedna ie bil pri grofu Burianu tudi ogrski ministrski predsednik Wekerle. Gre za rešitev poljskega vprašanja in drugih važnih zadev, ki jih bodo v kratkem prerešetavali v Berlinu, kamor odpotuje zunanji minister grof Burian dne 10. t. m. — Strankarski zbor avstrijske nemške socialne demokracije, ki se je vršil zadnje dni maja, je sklenil resolucije, v katerih ugovarja brest-Iitovskemu miru in zahteva, naj se z vsemi nasprotniki sklene sporazumni mir brez aneksij in odškodnin in ustanovi zveza narodov vseh dežela; dalje je protestiral proti od-godenju parlamenta, militariziranju obratov, razmeram v prehrani itd. Delavstvo je pozval, naj ostane sedaj mirno, naj ne štrajka. — Jugoslovanska socialna demokracija je izjavila, da nc vstopi v vseslovenski narodni svet, da ga pa ne odklanja in si za izvršitev njegovih sklepov pridržuje prosto roko. — Ljubljanski knezoškofijski ordinariat je Šusleršičevi »Slovenski katoliški zvezi« prepovedal nositi pridevek »katoliška«. — Ogrski parlament se je izrekel za poglobitev politične, vojaške in gospodarske zveze z Nemčijo, vendar s pridržkom, da suverenost in gospodarske koristi Ogrske ne trpe škode. — Ruska boljševiška vlada zahteva za podrobno razjasnitev raznih točk brest-litovske mir. pogodbe novo konferenco v Moskvi; nemška vlada je pritrdila, a zahteva, da se konferenca vrši v Berlinu. — .Turčija je s transkavkaško republiko podpisala mirovno pogodbo. — Belorusiia in Kavkaz sta proglasila neodvisnost. — Vrhovni vojni 6vet entente je v 6. zasedanju zboroval v Parizu. O vojnem položaju so izdali izjavo, da je vsled odpada Rusije sovražnik znatno ojačil rvoje sile in iih vrgel na zapadno bojišče. Dosegel je uspehe in je mogoče, da čakajo zvezne narode kritični dnevi. — Na zapadu nemška ofenziva ob Alsni počasneje napreduje; Francozi se hrabro branijo. Doslej so Nemci ujeli nad 55.000 ujetnikov in uplenili do 700 topov. Na laškem bojišču se vrše topovski in krajevni boji, posebno ob Piavi. Lahi pričakujejo avstrijske ofenzive. — V Palestini so eačell Angleži zopet prodirati. Me poglavje. Posl, Gostinčar je svoječasno inter-peliral justičnega ministra glede neznosnih razmer pri kranjskih sodiščih. Vsakdo ive, kako se tu naši ljudje zapostavljajo, da se nameščajo tuje moči, da se Slovencem prepoveduje govoriti med seboj v materinem jeziku, da se sistematično po-Ciljajo slovenskim strankam nemški dopi-)i in da ne pomagajo tozadevno nobeni protesti, Vkljub temu trdi justični minister v odgovoru na interpelacijo posl. Gostin-tarja, da se je prepričal, da je pri kranj-«kih sodiščih vse v redu in nima povoda, da bi glede te interpelacije kaj ukrepal. Vedeli smo že naprej, kakšna bo vsebina Eega odgovora, saj poznamo sedanji vladni fcurz in vemo, da vrana vrani oči ne iz-iljuje. Germanizacija se širi potom c. kr. dradov vedno bolj. Pri kranjski deželni vladi se čutijo včasih kot da bi bili sredi Prusije. Slovenski uradniki so zapostavljeni in zavzemajo ne da bi bili manj neporabljeni kakor Nemci — le podrejena mesta. Nemščina se tu povsod šopiri in zastareli birokratični duh ji gladi pot. Okrajna glavarstva delujejo pridno v smislu nemško-nacionalnih intencij. Slovenskim korporacijam pošiljajo nemške vloge in naše ljudi mučijo z nemškimi dopisi. Južna in državna železnica stojita uradom v boju za nemštvo krepko ob strani in jih posebno zadnje čase z vsemi močmi podpirata. Toda ta sistematični germanizatorič-ni duh centralnih in pokrajinskih uradov ni še največje zlo. Vsi vemo dobro, da se pri dosedanjem ustroju države ta. protislo-vanski sistem ne bo spremenil in zato zahtevamo, da se (a ustroj sam spremeni; zato zahtevamo, da se monarhija preosnu-je v zvezno državo svobodnih narodov, zato zahtevamo lastno svobodno državo združenih Hrvatov, Srbov in Slovencev. Treba nam je v bodočnosti obrambe, močnega jeza proti nasilju. Toda nas boli naše notranje poglavje, naša lastna krivda. Kakor smo veseli splošnega narodnega probujenja, tako močnega, kot si ga nismo mogli niti predstavljati pred leti — vendar so korenine suženjstva in hlapčevanja še vedno globoko v nas. Kako bi si drugače mogli razlagati pojav, da nekateri natihem aH celo javno — najpodleje denunrirajo svoje lastne rojake? Da volijo slovenske občine zagrizene nemške vollcsratovske okrajne glavarje za častne občane itd. Res je, da nas preplavljajo z nemškimi vlogami, toda nedopustno je, da slovenske stranke take nemške dopise sprejemajo. Slovenska županstva, župni uradi bi morali vedeli, da je dolžnost c. kr. uradov občevati s Slovenci slovenski. Slovenske stranke naj protestirajo proti poskusom Elsncrjev in Sturmov, ki jim usiljujejo nemške odloke. Če bo odpor na naši strani vztrajen in pameten, ne bo germanizacija imela tako lahkega dela med nami. Žalostno je, da sc slovenski inteligen-ti v razgovoru z uradniki nri deželni vladi in drugih uradih še vedno poslužujejo nemškega jezika. To je sramotna brezbrižnost, čc ne strahonetnost. Slovenski trgovci dopisujejo v veliki večini s svojimi dobivatelji še vedno v tujem jeziku. Istotako je na železnicah opažati še večino premalo narodne odločnosti in zavednosti potujočega slovenskega občinstva. Toda še drugega žalostnega momenta ne smemo mirno prezreti. To jc velika večina naših ženskih, tudi samostanskih vzgojevalnih zavodov, kjer se še vedno širi nemškutarski duh in narodna mlač-nost. To jc veliko krivo, da noša ženska inteligenca šc vedno tako rada v Ljubljani in po deželi nemškutari. Zadeva je Važna, SiovessKe narodno sleflišče v i) »Kaj bo z našim glediščem? Ali dobi-no sezono v jeseni ali morda še nc?« — Tako nas izprašujejo ljudje, ki se jim čila ia obrazu skrb, dvom, bojazen in obenem irepenenje po končnem ožitvorjenju že peto leto mrtve slovenske Talije. Naši judje so pač že tako zastrašeni, da se boje telo svojih najlepših želja. Ponavljamo to-•ej, da je glediškemu konzorciju glediško poslopje zagotovljeno, da se 15. avgusta . 1. že prično'splošne skušnje ter da se lezona 1. septembra t. 1. slavnostno otvori. alede dosedanjih priprav smo se dali po-ičiti na merodajnem mestu ter smo zve-l?li sledeče: Ravnateljstvo glediškega tonzorcija deluje ves čas jako živahno, !a sc organizira podpisovanje deležev tudi zven Ljubljane po vsem Slovenskem. V o svrho se jc razpredla po vsej domovini Vširna korespondenca. Uspeli jc v obče idovoljiv; pričakovati pa je, da sc odzove šc več imovitih rojakov in denarnih zavodov, Obenem se je takoj začelo sestavljati osobje za dramo, opero in opereto. Po naročilo konzorcija sta se lotila angažiranja člana ravnateljstva, nadkomi-sar Fr. Govekar in dr, Iv. Grafenauer. Spočetka minulega mescca sta bila v Zagrebu, da pridobita pred vsem tamkaj angažirane domače sile ter tudi nekaj zagrebških in osijeških igralcev, igralk in pevcev za naš oder. Dosegla sta najlepše uspehe. Angažirali so se tudi večinoma vsi domači bivši igralci in igralke, ki so se znova priglasili ali ki žele iz dosedanjih diletantov postali stalni igralci na našem odru. Mnogo domačinov se je prijavilo za zbor, za komparze ter tudi za orkester. Angažmani še niso zaključeni, nego se nadaljujejo pogajanja še z raznimi umetniki in umetnicami. Toliko pa je gotovo že danes, da naše narodno gledališče nc začne svojega delovanja od početka, nego ga hoče nadaljevati s stopnje, na kateri je bilo prekinjeno. Takoj dobimo torej dobro in veliko dramo, čim najboljšo opero ter čim dovršenejšo opereto. Glcdiški svet, eestajajoč iz glediških strokovnjakov in literatov, se bavi že nekaj tednov s sestavo dramskega, slovenskega. iutfoslovanskega, slovanskega, ro- gre za vzgojo naše mladine — zato treba nujno pomagati. Samozavest se mora izliti v zadnfi atom naših ljudi. Le če se sami duševno osvobodimo, bomo vredni politične svobode. Iz Prie. Praga, 5. junija 1918. Pisali smo zadnjič v informativnem članku »Češke politične stranke«, da je desno krilo Mladočehov pod vodstvom dr. Fiedlerja in Tobolka začelo izdajati svoj tednik »Češka Svoboda«. V obče jc ta novi list češka javnost hladno sprejela; listi so ga takoj začeli napadati, ker jc premalo radikalen, akoravno se bojuje kakor drugi za češko državo. Klofačev list »Pondelnik« piše z 3. junija 1918: »V drugi številki se preveč (Češka Svoboda) akccntuje beseda »pozitivna politika«. To geslo ima že iz dob pred vojsko slab kurz, danes pa — spričo vsega tega, kar se dela proti Reškemu narodu — ima vsako tako geslo še manj simpatičen kurz. Danes more biti politika samo ena, ta jc tista, katero ima »Česky Svaz«. Dokler nimamo »Narodnega sveta«, more taktiko češke politike samo »Česky Svaz« premeniti, ne kakšna skupina, ne kakšna posamezna stranka.« XXX V »Pondčlku* z 3. junija t. 1. je objavil I. M. K. članek »Nekaj o Čehih in Jugoslovanih«; članek zasluži, da ga v glavnih obrisih objavimo, ker nam prav lepo slika češko narodno dušo. Mnogokrat slišimo od naših jugoslovanskih bratov, da nas Čehe smatrajo na jugu v vsakem oziru za najbolj zrel slovanski narod, da smo mi dobro vplivali na jugoslovansko narodno življenje — slišali smo pa tudi, da nam očitajo nekako praktičnost v slabem pomenu besede, kar se imamo zahvaliti nekaterim posameznikom, ki doma niso imeli uspehov ter so se zaradi tega preselili na slovanski jug. Je resnica, da je razlika med češkim in jugoslovanskim značajem, ali ta razlika se razume, če pomislimo na krvavi boj, ki smo ga mi Čehi bili z našimi narodnimi sovražniki, kakršnega v tej meri Rusi in Jugoslovani nimajo. Mi Čehi bi popolnoma podlegli nemškemu kapitalu, če bi se začeli zanimati za trgovino in industrijo. Boj za življenje ni mogel ostati brez vpliva na naš narodni značaj. Čeh je postal v tem boju človek evropskega zapada. Ali pri vsem tem smo ostali Slovani v srcu — nikdar ne bomo imeli neizprosni, trdi značaj in sistematičnost nemškega naroda. Naša trdnost ni trdnost; vedno nam bo duševno bližji ruski človek in vedno bomo radi poslušali žalostne pesmi Hercego- vinca. Smo gotovo bolj agflnl, nego orna bili prej, malo trdi, ali kljub temu n« zaslužimo Imena, katerega so nam dali Bolgari »slovanski židje«, zaraditega, ker sO se nekateri špekulantje slabo obnašali proti vam. Eno si moramo zaradi teh žalostnih dogodljajev zapomniti: Zabranitf moramo z vsemi sredstvi, da bi nc izko-riščevali našega lepega razmerja k našim jugoslovanskim bratom ljudje, kateri hi tudi bilo, da se jo vpelje v vse šole. Cena zvezku je malenkostna (2 kroni). Nekaj bi pa pripomnili. Ni dovolj, da imamo zbrane vzorce narodnih vezenin samo iz naše Kranjske, ampak treba bo zbrati čim preje tako blago tudi pri koroških, štajerskih in primorskih Slovencih, ker je že skrajni čas. pr Naše knjlgotrštvo. Med tem, ko doživlja naš narod velikanski duševni razmah, ko se giblje na vseh poljih z dosedaj še nedoseženo živahnostjo, v kolikor to dopušča vojna, gre naše knjigotrštvo s počasnim korakom nazaj. Ali je temu vzrok tudi vojna? Verjetno, toda gotovo ni, kajti če lahko delujejo podjetja, ki pred vojno niso prihajala niti v poštev, kakor: Omladina, Nova založba in Tiskovna zadruga, potem ni nobene upravičbe za velika knjigotrška podjetja. Vodstvo naše duševne produkcije so morala prevzeti že prej imenovana podjetja, ki so nastala vsled potrebe, ker je založništvo naših knjigaren popolnoma opešalo. V najboljšem slučaju ugleda beli dan še kak ponatis, a tudi teh je zelo malo. Sedaj torej, ko bi morali naši podjetniki nastopiti s preosnovami in pričeti s pripravami za veliko bodočnost, sedaj je naenkrat odpovedala tista krepka gonilna moč, katera je prej tako lepo razvijala svojo delavnost, Na ta način bo našel konec vojne naše knjigotržcc nepripravljene in nova doba ne bo našla drugega kakor slabotno dete z majhno življensko silo, Šc nekaj bi bilo treba omeniti. Ko so se naši odposlanci vrnili od praških slavnosti, so lahko potrdili nepobitno resnico, da so videli v izložbah čeških knjigarcn knjige vseh slovanskih jezikov in tudi našin slovenskih niso pogrešali. A pri nas ne najdemo niti hrvaških, kaj šele čeških. Po naših irloi. bah prevladuje neoporečno, če že ne nemška vojna literatura, pa vsaj nemška krijiga. Še hujše je v poslovanju knjigaren samih. Med uslužbenci so sami za knjigo-trštvo popolnoma indilerentni ljudje. Par mladih inteligentnih fantov bi se menda vendarle dobilo, ki bi sicer v začetku ne prišli mnogo v poštev, toda sčasoma bi se razvile iz njih strokovno izobražene moči. Naši založniki naj skrbe za naraščaj, kajti tista neznatna petorica, ki se bo vrnila iz vojne, vendar ne bo zadostovala zahtevam novega časa. Dobro bi bilo, če bi naši podjetniki premišljevali o tem, še boljše pa bi bilo, da bi mislili tudi za prihodnost našega slabo razvitega jugoslovanskega knjigotrštva. pr Hrvatska opera v Trstu. V četrtek, dne 6. t. m,, je odpovala v Trst s posebnim vlakom hrvatska opera, ki bo gostovala v gledališču »Politeama Rosetti«, Vsega skupaj je odpotovalo 120 oseb, na čelu in-tendant pl, Hreljanovič, ravnatelj opere Albini in režiser Prejac, Bogati repertoar bodo otvorili s »Traviato«, nato bodo peli »Zrinjskega«, »Prodano nevesto«, »Car-men«, »fiofmanove pripovedke«, »Rigo-leto« itd. Opera ostane v Trstu približno mesec dni. pr Statistiko o uničenih kulturnih zavodih v Rusiji prinaša list Maksima Gor-kega »Novaja Žiznj«, Po tej je bilo tekom vojne in v glavnem od revolucije oplenje-nih in uničenih 17 muzejev, 36 galerij slik, 146 javnih in 378 zasebnih knjižnic, 13 gledišč in 860 čitalnic, pr Bolgari kupijo arhiv in knjižnico po f prof. Jirečku. Ravnatelj »Bulgarsko makedonske banke« in banke »Girdap« Iv. N. Kovačev je ustanovil pri bolgarski akademiji delež 100.000 levov glavnice, ki se ima porabiti: 1. za nakup arhiva in knjižnice po mrlem prof. Jirečku, ki je napisal prvo redno in znanstveno povestničo bulgarskega naroda in je seznanil tujino z njegovo minulostjo, 2, za izdajo vseh del iz tega arhiva, ki doslej še niso prišli v tisk; 3. za izdajo zgodovinskih, etnografskih in gospodarskih del o Bulgariji v obče. Zaklad se bo imenoval po ustanovitelju in Akademija mora izdati vsako leto en zvezek, — Toliko po bulgarskih listih. Ako Bulgari odkupijo Jirečkovo ostalino, izpolnijo le del velike moralne dolžnosti, ki so jo imeli do rajnega učenjaka, saj je žalostno dejstvo, da so do smrti prezirali učenjaka, ki je žrtvoval takore-koč vse svoje življenje Bulgarom in so se ga povodom njegove smrti spomnili samo s pičlimi dnevnimi poročili, Vsekako se pa človeku čudno zdi, da v dotičnih nekro-logih ni bilo niti z besedico omenjeno, da je bil Jireček rodom Čeh, Slovan. No tudi to je v znamenju vojske. Narodno gospodarstvo. g Promet s krompirjem. Prehranjevalni svet je imel 5, t, m. sejo, v kateri se je bayil z ureditvijo prometa s celim pridelkom krompirja. Poročal je državni poslanec dr. Schreiner, pojasnila je dal predsednik dr. Paul. Ravnatelj Eldersch se je odločno postavil proti temu, da bi nova naredba prinesla zopet kontingentiranje, kakor lansko leto. Prehranjevalni svet se je z večino pridružil temu naziranju. g Razdelitev nove žetve na Ogrskem. Po načrtu ogrskega ministra za prehrano se razdeli nova žetev sledeče: Za mestno prebivalstvo 7.20 kg na. mesec za osebo, za kmetsko prebivalstvo 12 kg, za žene 10.5 kg, za otroke 9 kg, za tvorniške delavce 10.5 kg, za tvorniške delavke 9 kg, za otroke 8.5 kg. Svobodna kupčija z žitom pri producentih je prepovedana, g Varstvo avstrijskega premoženja na Ruskem. Za Veliko Rusko določeni zastopnik obrambne poslovalnice za avstrijska premoženja v inozemstvu dr. Friderik Stransky je avstrijskim interesentom od torka, 4. junija do vštetega petka, 7, junija 1918 od 9. do il. ure dopoldne in od 4. do 6. popoldne na razpolago za ustni razgovor v pisarni poslovalnice (Schutz-stelle fiir osterreichische Vermogen im Auslande, Dunaj, I., Stubenring 8, kleines Kommissionszimmer), Dr. Stransky odpotuje že 8. junija v Petrograd. g Ameriški črni imenik. Seznam onih v nevtralnih deželah nastanjenih tvrdk, katere so po ameriški postavi z dne 6. oktobra 1917, zadevajoči trgovino s sovražnikom, postavljene v ameriški črni imenik, se lahko v času od 9, ure dopoldne do 3, ure popoldne vpogleda v obrambni poslovalnici za avstrijsko imovino v inozemstvu (Schutzstelle fiir osterreichische Vermogen im Auslande, Wien I., Stubenring 10, Zim mer Nr. 74). g Prisilne uprave v zasedenem ozemlju Rumunije. Pri obrambni poslovalnici za avstrijske imovine v inozemstvu (Schutzstelle fiir osterreichische Vermogen im Auslande Wien I„ Stubenring 8) je za vpogled seznam pod prisilno upravo postavljenih podjetij v zasedenem ozemlju Rumunije; gre poglavitno za angleške in francoske tvrdke. Ker je vsekako mogoče, da imaio Avstriici proti takim tvrdkam ter- jatve, ali pa da so pri teh podjetjih udeleženi, se v danem primeru priporoča, na imenovano obrambno poslovalnico iz previdnosti staviti pismeno vprašanje. Ženski vestnik. ž Detomor in zakon. Te dni je stala pred tržaško poroto 211etna Beatriee Lo-vrinovich, tipkarica v puljskem arzenalu, obtožena detomora. Obtoženka, šibko, bo-lehno dekle, hči poštenih in strogih staršev, je vsa leta živela tiho in skromno življenje zasebne uradnice; vsi, ki jo poznajo, vedo povedati o njej le dobro. Meseca aprila 1917 je začel prihajati v urad, kjer je bila zaposlena Beatrice, mornarični inženir Emanuel Griinberg. Ogovarjal je dekleta in jo končno začel vabiti, naj ga obišče na stanovanju. Ko se je obotavljala, ji je rekel, da se nima ničesar bati. Dekle, ki je dotlej ostalo pošteno, se ni znalo upirati vabilu svojega višjega. Prišla je k njemu na dom enkrat, dvakrat in postala žrtev njegove nasilne pohote. Nič ji ni obljubil, nič daroval. Še nekaj obiskov in — sit je je bil, kar je neprikrito pokazal z mrzlim obnašanjem. Dekle je razumelo in pokorno izostalo, dasi je gojilo do zape-ljivca globoko čuvstvo. Poslej inženir ni več iskal opravka v dekletovem uradu in vsa stvar bi bila ostala neopažena. Toda kmalu se je pokazalo, da dogodek ni ostal brez posledic. V nepopisni srčni stiski se je dekle obrnila na zapeljivca z naznanilom, kaj ji je pričakovati, Odgovorilji je, da se gotovo moti, da ni mogoče. In ni se več menil zanjo. Za Beatrice so se začeli dnevi strahu in obupa. Svoje stanje je pred celim svetom prikrivala, kolikor je mogla. Bala se je strogega očeta, žal ji je*bilo uboge matere. Vendar so se začele razna-šati o njenem stanju negotove govorice, a ona je vedno nasproti vsem odločno tajila. Ko je čutila, da se ji bliža ura, je pod pretvezo bolezni ostala doma in se zaprla v svojo sobo. Prepuščena sama sebi, v nezaslišani dušni in telesni stiski je poslala mati in — detomorilka. A zaman je bil zločin — stvar je prišla na dan in Beatrice je morala v ječo. 27, t. m. je stala pred porotniki, Bedna in potrta je — kakor že v preiskavi — vse odkrito priznala, nič olep-šavala, nikogar obteževala... In porotniki so čutih, da nimajo pred seboj pravega krivca, marveč le njegovo žrtev ter so Beatrice oprostili. S tem je stvar končana in zakonu je zadoščeno. In vendar sta se zgodila dva težka zločina, ne samo eden! ž Službeni red za ženske pomožne moči v armadi obsega med drugim naslednje določbe: Vojaški službeni obrat se mora ostro izvrševati in čc treba pravočasno strogo nastopiti; vendar se pa s podrejenimi ne sme poniževalno ravnati. Ukazi predpostavljenih se morajo točno izvrševati in službene dolžnosti strogo izpolno-vati. Pojem nedelj in praznikov se pri armadi na bojišču ne pozna; če je delo zelo naporno, naj se dovolijo uslužbencem od slučaja do slučaja prosti popoldnevi. Kot kazni so določeni: ukor, graja in takojšen odpust. Z odpustom se kaznuje, kdor izda uradno ali službeno tajnost ali drugače oškoduje interese vojne uprave, kdor se nasproti višjim nespoštljivo obnaša, kdor se zelo pregreši proti hišnemu redu, kdor opetovano pride prepozno ali pa prezgodaj zapusti službo. Kdor povzroča službi škodljive prepire. Proti odpustu ni pritožbe na sodišče. Odpovedni rok je določen od prvega do prvega v mesecu — t. j. trideset dni, .Hughesistinje in telefonistinje, ki so se obvezale za določeno službeno dobo, ne morejo odpovedati službe, pač pa more vojna uprava njim odpovedati. V bolezni ima službenka pravico do dvamesečne oskrbe v vojaški bolnišnici; ali za ta čas dobiva plačo ali ne, ni povedano. Tako tudi ni razvidno, ali dobi povrnjene stroške za vožnjo domov, kadar stopi iz službe. Ljubljanska aprovizsep. ~ a Iz seje mestnega aprovizacijskega odseka z dne 7. junija je poročati, da bo aprovizacija prihodnji teden razdelila raznim skupinam ubožne akcije po 10 dkg masti in 10 dkg loja na osebo. Razdelilni načrt se pravočasno objavi, — Aprovizacija ima na zalogi nekaj sira, katerega sedaj razdeli. Sir dobe one skupine ubožne akcije, ki ne dobivajo na izkaznice mesa po znižani ceni. To so skupine C, D, III, in IV, uradniška skupina. Vsaka oseba dobi po en četrt kg sira in bo razdelilni načrt prihodnje dni objavljen, — Na trgu se pojavlja neznosna draginja raznega sadja. Odsek sklene, da naj aprovizacija sama skuša dobiti kupčijo s sadjem v svoje roke, da bo prebivalstvo obvarovano navijanja cen, — Aprovizacija je dobila 3 vagone moke za kuho. Moka sicer ni prvovrstna, vendar čista pšenična je. Moko se razdeli prihodnji teden na izkaznice in dobi vsaka oseba po pol kg. — Moke za peko ima aprovizacija zaenkrat dovolj na zalogi. a Prodaja moke za stranke. Moka za stranke se bode prodajala od pondcljka 10, t. m. do vštetega četrtka 13. t, m, Na | vsako izkaznico, veljavno za 162 in 163. teden se dobi pol kilograma moke za kuho. Kilogram stane 66 vinarjev. Na nove karte, ki so veljavne za 164. in 165. teden, ki so jih dobile stranke v petek 7. t. m. se ne sme oddajati te moke, ker se bode na istf dobilo kako drugo blago, a Suho zelišče na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo suho zelišče v ponedeljek, dne 10. t, m., pri Muhleisnu na Dunajski cesti, Določen je ta-le red: od 2. do 3. ure popoldne št. 1 do 200, od 3. do 4. ure št 201 do 400, od 4. do 5. ure št.'401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo V2 kg, kilogram stane 2 K. Prinesite s seboj po sodo, a Telečje meso za težko bolne. Mestna aprovizacija do preklica re sprejema več prigl asov težko bolnih za telečje meso. Vzrok tiči v tem, ker primanjkuje prvič telečjega mesa in ker se je drugič zgodilo več slučajev, v katerih niso bili prijavljeni težko bolni, temveč zdravi ljudje,- a Kislo zelje za III. okraj. Stranke IIL okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v ponedeljek, dne 10. t. m,, popoldne pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-la red: od pol 2. do pol 3. ure št. 1 do 350, od pol 3. clo pol 4. ure št. 351 do 700, od pol 4. do pol 5. ure št. 701 do 1050, od pol 5. do pol 6. ure št. 1051 do konca. — Stranko, ki se izkažejo s katerokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 80 vin., vse druge stranke po 2 K. h Stranke dobe za vsako osebo 2 kg. a Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV4 okraja prejmejo kislo zelje v torek, dne 11. t. m., pri Jakopiču na Mirju na nakazila za mast. Določen je ia-le red: dopol* dne od 8. do 9. ure št. 1 do 300, od 9. da 10. ure št. 301 do 600, od 10. do 11, ura št. 601 do 900, popoldne ocl 2. do 3. ura št. 901 do 1200, od 3. do 4. ure št. 1201; do 1500, od 4. do 5. ure št. 1501 do koncai. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 80 vin., vse druge stranke po 2 kroni/ Stranke dobe za vsako osebo 2 kg. a Kislo zelje za V, okraj. Stranke V/ okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v sredo, dne 12. t. ni., pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. da 9. ure dopoldne st. 1 clo 400, od 9. do 10. ure št. 401 do 800, od 10. do 11. ure št E01 do konca. Stranke, ki se izkažejo I kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, pla< čajo kilogram po 80 vin., vsi drugi po 2 K Stranke clob.e za vsako osebo 2 kg. a Prodaja vojnih klobas po znižani ccni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek, dne 10. t. m., popol-dn strankam z zeleno izkaznico B od št 1 do 300. Vsaka oseba dobi V4 kg, kilogram vojnih klobas stane 2 K, praških klobas 4 K. a Izmenjavanje belih nakaznic za meso. Mestna aprovizacija naznanja, da odslej dalje ne bo več zamenjavala belih izkaznic za goveje meso. Stranke, ki prihajajo v urad, da premenjavajo mesarje itd., prosimo, naj s temi zahtevami več n« nadlegujejo. a Premog na nneae izkaznica za štedilnik se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak odrezek štev. 6 se dobi 50 kg premoga, ki slane 3 K 75 vin. Na odrezek št. 5 se premog ne sme več oddajati. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti odn?zke v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še v zalogi premoga. Premog se dobi: Na izkaznice za I. okraj: a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta: štev. 1 dne 10. junija dopoldne, štev. 2 10. junija popoldne, štev. 3 11. junija dopoldne, št. 4 11. junija popoldne; bi pri g. Požlepu, Ko-menskega ulica 21: št. 5 dne 10. junija dop., Stev. 6 dne 10. junija popoldne, štev. 7 dne 11, junija dopoldne, štev. 8 dne 11. junija popoldne. — Na izkaEnice za II. okraj: a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 12: štev. 1 dne 12. junija popoldne, štev. 2 dne 13. junija dopoldne; b) pri g. Komarju, Krakovska ulica: štev. 3 dne 10. junija dopoldne, štev. 4 dne 10. junija poopldne, štev. 5 dne 11. junija dopoldne, štev. 6 dne 11. junija popoldne, štev. 7 dne 12. junija dopoldne, štev. 8 dne 12. junija popoldne, štev. 9 dne 12. junija dopoldne, štev. 10 dne 13. junija popoldne, štev, 11 dne 14. junija dopoldne, štev. 12 dne 14. junija popoldne, štev. 13 dne 15. junija dopodlne, štev. 14 dne 15. junija popoldne. — Na Izkaznice za III. okraj: pri g. Rihteriu, Trnovska ulica: *tev. 1 dne 10. junija dopoldne, štev, 2 dne 10. junija dopoldne, štev, 3 dne 11. junija dopoldne, št. 4 dne 11. junija dopoldne, štev. 5 dne 12. junija dopoldne, štev. 6 dne 12. junija dopoldne, štev. 7 dne 13. junija dopoldne, štev. 8 dne 13, junija dopoldne, štev. 9 dne 14. junija dopoldne, štev. 10 dne 14. junija dopoldne, štev. 11 dne 15. junija dopoldne, štev. 12. dne 15. junija dopoldne. — Na izkaznice za IV. okraji v mestnem skladišču pri Narodnem domu. Ta premog se plača na magistratu, srednja hiša, nritličie, in sicer stranke z izkaznicami štev, 1 do 7 dne 10. junija, štev. 8 do 19 une 11. junija vsakokrat od 10. do 1. ure opoldne. Dan prejema premoga bode ozuačen na potrdilu o plačanem premogu. — Na izkaznico za V. okraji a) pri g. Uhcrju, Slomško\a uiica št. 1 dne 10. iunija dopoldne, štev. 2 dne 10, junija dopoldne, štev. 3 dne 11. junija dopoldne, štev. 4 dne 11. junija dopoldne ;b] pri g. Schif-rerju. Dovozna cesta: štev. 5 dne 10. junija dopoldne, štev, 6 dne 10, junija dopoldne, št. 7 dne 11, junija dopdldne, štev. 8 dne 11. junija dopoldne, štev. 9-—10 dne 12. junija dopoldne, štev. 11—16 dne 12. junija dopoldne. — Na izkaznice za VI. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21: na štev. 1 dne 10. junija dopoldne, štev. 2 dne 10. junija dopoldne, na štev. 3 dne 11, junija dopoldne, na štev. 4 dne 11. iunija dopoldne; b) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica; na štev, 5 dne 10. junija dop., štev. 6 dne 10. junija dop., Stev. 7 dne 11. junija dopoldne, šlcv. 8 dne 11. junija dopoldne. — Na izkaznice za VIL okraj: a) pri g. Tavčarju. Dunajska cesta: štev. 1 dne 10. junija dopold ne, štev. 2 dne 10, junija dopoldne, št. 3 dne 11. iun:i.i dopoldne; bj pri (J. Ireotu, Cesta na Rudolfovo "železnico: štev. 4 dne 10. junija dopoldne, štev. 5 dne 10. junija dop., štev. 6 dne 11. jurili dop., štev. 7 in 8 dne 11. junija dop. — Na izkaznice za VIII. okraj: aj pri g. Zdravje, Ahacljcu cesta: štev. 1 dne 10. junija dop., štev. 2 10. junija dop., štev. 3 dne 11. junija dop.; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva uiica: štev. 4 dne 10. junija dop., štev. 5 dne 10. junija dop., šiev. 7 dne 11. junija dop.; c) pri g. Karblu, Sclo 30: štev. 8 dne 10. junija dopoldne, štev. 0 dne 10. junija dopoldne; dj pri g. Kugi, Zelena jama: štev. 10 in 11 dne 11. junija dop., štev. 12 dne 10. junija dop., štev. 13 dne 11. junija dop. — Na kkaznice za IX. okraj: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica: št. 1 dne 10. junija dop., štev, 2 dne 10. juniia dop., štev. 3 dne 11. junija dop., štev. 4 11. junija dop., štev. 5 dne 12. junija dopoldne. — Na izkaznice za X. okraj: pri g. Uherju, Kranjska stavbna družba: štev. t dne 10. junija dopoldne, štev. 2 dne 10. junija dop., štev. 3 dne 11. junija dop., štev. 4 dne 11-. junija dop., št. 5 dne 12. junija dop., štev. 6 dne 12. junija dop., štev. 7 dne 13. junija dop., štev. 8 dne 13. junija dop., štev. 9 dne 14. junija dop. lzoobljeno in mm. Dobro plačilo tist:mu, ki mi najde od sobote, 1. junija, izgubljeno zapestnico z obeskom zlato knjižico okrašeno z briljanti. Ker je izgubitelju drag spomin, se prosi, naj pošteni najditelj vrne proti dobri nagradi pl. Riederer, Ambrožev trg št. 3;II._ iim ~~ Za oslepele slovenske vojake poklanja A. Sušnik, trgovec v Ljubljani, 50 K mesto venca na krsto umrle g. Mici Marinček roj. Lončar iz Tržiča. — Jugoslovanske mladenke-igralke v Št. Vidu nad Cerknico 100 K kot izkupiček predstave na velikonočni ponedeljek. Vojno-posoiilno zavarovanje oprošča skrbi za bodočnost svojcev, izpolni torej patriotiško in očetovsko dolžnost Naši prospekti so na razpolago. Glavna poslovalnica »Anker«, Gradec, Raubergasse 20. Pri zastrupljenju s svincem, preobilni tvorbi kisline v odvajalnih organih, sladkorni bolezni, boleznih v želodcu in črevih vsebuje naravna »Franz Josef« grenčica dragoceno lastnost, da v kratkem času zanesljivo uredi najtrdovratnejše zaprtje. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko Ženitna ponudba. Naobraien trgovec in obrtnik Icli znanja z naobraženo gospodično brezhibne preteklosti, z nekaj premoženja, od 24 do 26 let staro, katera bi imela veselje do gospodinjstva in trgovine. Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, na upravo tega lista pod: »Jugoslovan« 1958. — Tajnost strogo zajamčena. odpravi p© wdah 12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem ln zdravniških priporočil. V-a. | Zanesljivega sfrefaia k motorju Al sprejme tako] Katoliška tiskarna v Sjubljam. mmevam:;-?-TC?::—.- .^Mmac^T^f: jf.tMazTKii Vsakovrstne JBF* SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarjc), predpražnike, slamn.ite čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, poŠta Domžale pri Ljubljani. KUPIM večjo množino dobrega KONJSKEGA Cena po dogovoru. Košc:,'na, c. kr. poštni hlevar, Ljubljana, Kolodvorska ulica St. 6. 1967 Prodam svojo enonclstropno vilo, opremljeno z vodovodom in sobno onravo pri Sv. Križu nad Jesenicami pod Golico. * DR. V. GtiEGORIČ, 1957 LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 5. v zavitkih v vseh vr iah barv z uporabnim navodilom za barvanje vseh vrst suknja, svile in tkanin« ponudi tvrdka HOLY & Co., trgovina z materijal-nim blagom na dekelo, PRAGA, Karolinin dol, 1951 Kralovska tr. 11. Mizarsko podjetje v Št. Vidu nad Ljubljano mizarsHega prelil Mor Indl FKOiDliit Pojasnila daje lastnik podjetja It. Cerne, Ljubljana, Dunajska cesta. Sprejme se 1886 Išfamearl proti dobri plači za takoj. — Vpraša se v Flor-janski ulici štev. 11, I. nadstropje, Ljubljana. KUPIM v Belokrajini ali na Spodnjem štajerskem proti dobremu plačilu. Posredovalcem visoko nagrado. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Lična hiša« 1896. Štirinadstropna hiša v Gradcu SE PRODA. Poizrve se v pisarni dr. Ivan Tavčarja v Ljubljani, Sodna ulica št. 2. 1897 EFrakllc. Podpisani: Marija Cibašek iz Duplice št. 6 in Marija Brojan iz Šmarce št. 38 tem potom prekli-cujeva neresnične govorice o Jerneju Jereb iz Šmarcc št. 6, s katerimi sva mu delali krivico, in se mu lepo zahvaljujeva, da nama je odpustil in od tožbe odstopil. — Š m a r c a, dne 20. maja 1918. Mana Cibašek, Duplica št. 6. 1968 Marijana Brojan, Šmarca št. 38. :: GORICA :: p R ATIFI LJUBLJANA Stolna nI. 2-4 ■ • D/i I J L L* stan trg št. 28 TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA. Moška ln ženska DVOKOLESA še s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJL GRAMOFONI, ELF.KRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. Posebno nizka cena za preprodajalce. Tordka K. Lindiner je o tvorila Q Vidrin (UdiPC) TRGOVINO Z VOJAŠKIMI PREDMETI IN GALANTERIJSKIM BLAGOM na drobno in na debelo. Bogata izbira, solidne cene 1857 in točna postrežba I VUČKOVTČEVA | POZOR I VUČKOVIČEVA »Knbakaoa" „miLKH" „MILKA-SOPULIN" snežno beli lug „MILKA" Kristal vanilin-sladkor „MILKA" prašek za peko. Dišave, poper, paprika, cimet čisti gar., piment, klinčki, janež, kocke za juho in golaž, ruski čaji, milo za brijenje, toaletno milo, keksi in vsa druga kolonialna roba dobi sc edino po najnižjih dnevnih cenah pri solidni in znani tvrdki Siorgfe Mničkouič Prva zagrebška importna in eksportna agenturno komisijonalna trgovina in tovarna „MILKA" proizvodov s skladiščem na debelo -:: ZAGREB, Nikoličeva 9. ::- Zahtevajte cenike! 1596 Dokler je zaloga! Opravilna štev. A I 1514/16-25. 1828 m Proda •• 70 kilogramov točenega mr medn t steklenicah. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 1907. Trgovsko pomočnico sprejme tvrdka JOS. ERRATH, Mokronog, Dolenjsko. laioc m pr i1 za trgovino z galanterijskim, drobnim in norln-berškim blagom sc takoj sprejmeta v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1905. ISCE s« Invalid kot ribič veščo stenograiije, sprejme odvetniška pisarna dr. A. Tomšiča v Ljubljani, Sodna ulica št. 13. 1911 Prodam dobro ohranjeno ^umprefpp kissflBsica ANTON KREMŽAR, ŠT. VID nad Ljubljano. Kupujte le domač izdelek, to je: Dobiva se v vsaki prodajalni] Knjigarna J. Štoka Trst, ulica Molino piccolo 19 D*-. SPREJME TAKOJ '•C irvežbanega in samostojnega na Najstarejša slovenska tvrdka te stroke. Obstoji že nad 40 let Imsjiteljlca zalog« caric. obleke in orodja LJubljana, Wolfova ulica 4 se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva v obila naročila. PFva slonih tovarna ijriil iT se priporoča vsem cenjenim trgovcem za nakup sloiiatisklh igralnih kart Zahtevajte cenik in vzorce istih I 1923 Slovenci, segajte pridno po domačem izdelka I Naročila in korespondenco na Kpfsiisijjsko prodalo prše s!o-caosks toearne igralnih kart. ki |e obenem čevljar ali krojač. Stanovanj« prosto. Kje, pove upravništvo tega lista pod It. 1924. Išče se zanesljiv šfacunski hfiapec Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista pod štev, 1839. Srbečico, ISšaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno ,,Skaboform" mazilo'. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2 30 veliki K 4 — porcija za rodbino K ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Pniito na varstveno znamko „Okaboform" I C. lir. auslriislii nM za vdova ia sirote (Zavarovalni oddelek) dežetaa posHouaiaica o Mnblianl Frančeoo snaSvrežie l sprejema rami i II. volne pojili pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII vojnega posojila z malimi delnimi vplačili y daljši ali krajši dobi. Premije sc morejo plačati tudi i vojnim posojilom osme in prejšnjih izdan). Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniki. 1915 Jadranska banka podružnica o Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev Franca Burgerja iz Spodnje Šiške št. 136 na pro