153. številka. Trst, v petek, 3.«junija 1904 t t Teča] XXIX, IV Izhaja v/iak dan ■dt ob nedeljah in praznikih) ob 5.^uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. ^PfZM &t?v!Ike se prodajajo po 3 aovč. (6 stotine t mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oalji, Kranju, Maribom, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. 9tlaae la naročbe sprejema uprava lista „Edinost", sli« Moiln p!ccolo siv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8zvečer. JOM oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Str. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa, Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranktvaM pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca š*v. za Poštno-hranilnicni račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) . Prevažanje japonskih čet. PARiZ 2 »Atence Havas« je prejela 31. nii>ja poreč 1 > iz Singaja : 15 velikih transportnih ladij z jup našimi Četami ?e b:lo vi deti vč.raj na zapadnem obrežju Koreje. Zdi ee, da so bi!e t-š ladica. aaraeiijene proti ustju rt te Jalu. Ruske zgube pri Kinču. PETROGRAD 2. D »pisnik »ruake br-i avne agenture« je sporočil včeraj iz Muk-dfca : Kakor je sedaj znano, je naš oddelek j škodoval vse se rtbljive topove, ko je pre-j.u-til številno m(Oaejemu sovražniku po osemumem boju poz c je pri Kinču. Mi trao izgubili mrtv.h ia ranjenih 30 častnikov in 800 p. dč^stnikov m vojakov. Gibanje japonskih čet ClFU 2. (R«uterjev biro). Kitajci doeli! iz Tekuaata poročajo, daje odšlo 6000 do | 1't.OOU jap nekih vojakov v Fengvangčeng, jl so ee izkrcali v rainjem mesecu v Taku-š ;nu. Tje obhajajo pomožne čtt9 tud; iz dru-i h krajev. Ruske čete v severni Koreji. LONDON 2. »Standard« ima iz Tokija j poročilo od danes: Zaradi ponevn h vpadov j malih ruskih oideikov v severno vstopni Ko-I reji z^pušeajo japonske žen?, ctroei in stari I l ud e Gensan. Nakoliko j h je ži d>9p'rl3 v l-.i'.ao, vendar nt položaj ee nevaren. ponski oddelki polagoma umikati v vztočni smeri :z dolin reke Šatsiho in Salidzarpudza. Dve sovražnikovi stotniji z 30 draeonei s'e marširali na ceati v Takušsn proti L' .'lasi, da bi obšle levo krilo naša sprednje straže. To C banje s > nsši izvestiteiji pravočasno opazili. Med streljanjem s puškami je bil 1 kozak ranjen in 1 koaj ubir. Japonski oddelek, s katerim se je dne 30. maja spopalo naie ko-njeaištvo, se je ^taboril približno -i kilometre od postaje Vasaukon. O nadaljnem prodiranju Japoncev od Saimatsi proti FeagvangSengu na ceati prot* L aojangu ni ničesar opazit'. Londonsko japonsko poslaništvo. LONDON '2. Japonsko poslaništvo ni do sinoči pozno prejelo nikake brzojavke o vojnih dogodkih, zlasti tudi nobenega potrdila ruskih poročil o 4 dnevnem bc ju severno-vztočno od Fen^vacgčeoga. Trdne nade v Liaojangu. BERN 2. Lozanski listi so obelodanili privatno pismo stotnika fiardeta, datiraao iz L'aojanga cd '2. in?ji: Bardat, eden častnikov, ki jih je švicarska vlada odp^dlala na boj š5e, piš?, da uteerne biti vo;na v nekoliko mesec h dovršen«, morda tudi porn je. V Liao'angu je vsak prepričan, da bodo Ja-poaci konečno poraženi. Rusi v severni Koreji. BEROLIN 2. I: Tokija poročajo: Ker prodirajo Ru-i v severni Koreji, bodo Japonci č m prej zapustili Gensan. Iz Beligrada. BELIGRAD 2. Kralj Peter je sprejel včeraj v avdijenci nemškega odposlanca dr.a Vcigto-Rhetza in italijanskega odposlanca markira Imperialija. Nemške čete na potu v Afriko. HAMBURG 2. L'oydov parni k »Aachen« je odpSul danes v južao zapadno Afriko z 12 častniki, 3 portapč podčastniki, 177 podčastniki in vojaki ter 284 konji. Štrajk končan. DUNAJ 2. Med stavbnimi mojstri in stavbnimi delavci je prišlo do sporazumljenja. Dovoljena je minimalna dniaa 3 krone 80 stotink, k: ee s 1. avgustom poviša na 4 krone. Delavci prično v ponedeljek zopet delati. Procesija. DUNAJ 2. Radi neugodnega vremena se je vršila danei procesija sv. Resajega Teleta v cerkvi sv. Štefana. Svečanosti se je udeležil cessr in vsi na Dunaju bivajoči členi ce arske hiš?. Spopad pri Vafankonu. PETROGRAD 2. Brzojavka generala srova na generalni štab od včeraj pi-r "a: Po iz e»? u načelnika vojaškega od-de ka bo imeli J poac pri spopadu dne 30. ki a pri Vtfankcna 3 pehotne batalijone v r< rvi. Nsše zgube so znašale 17 mrtvih in ran en h. Dva čittaika sta bili ranjeaa. En Ijspitski eskadron 13. polka je bil v boju raj po olioaaa uničer. Drugi eskadron, ki l e pr šel na p.^moP, je imel vs ed streljanja I c .Mih oddelkov obmejne stiaže, velike rgube. IZiplen enih je b lo 19 jspontkih kon;. I Poročila Aleksejeva in Kuropatkina na carja. PETROGRAD 2. (Uradno), Brzojavka »dmira a Aleksejeva na carja nd 31. maja je Pp iročila : Kc ntreadmirala \Vitl ofe in Gre-irorovid sta sporočila, da je bilo d » 26. maja v pristanišču najdeno ia uaičeao maog) ja (ronsk h min. Japonci so očividao nadomestili lije požigalke z podmorskimi minami, ka-t re polagajo z nekim trgovskim parci-koa. Brz javka generala Kuropatkina na carja ri dne 31. maja je eporeč la : V smeri proti 1 iDgvangčengu je vse mirno. Liujan n so za-s lii Japocc:. Opi ž t se, da se pričenjajo ja- PODLISTEK. 2 Spomini. Slavko Vilinsky. Sveta noč ! Po'agoma in tjho prihaja d iz nebes vsa skr.vnostna in neopazna, t kor preleetna bajka iz onjenta... Oj, Vi ne state za p< ezijo svete noči, ki te razliva nad <-ami — Vi jo nemara samo slutite v f'.atčtm mestu... Taao mirno tam gore nebeške zvezde, ^ i gorovjem se sveti luna v modrem svitu m v belem snegu se blesti kaker samo 6r- :>ro. In nad jezerom, Li molči pod ledom, )iestijo in zicalijo na sveto no5 nebesne ^ vse jasnejse nego v drugih nočeh.. V gozdu je svečano tiho, le tu in tam -rešČi aaka veja pod tažo snega, ki po-drsa na tla. J>jri in smreke molčč pove-®->ajo svoje veje, jelke in breze pošepetavajo 1 in tam in pretiesaT^jo vrher ki so vsi po-ti z belim ivjem. Brzojavne vesti. Angležki pomorski ataše. CARIGRAD 2. V oč gled dejstvu, da je pričela turšca \lada nabavljati za svojo doEeJai popolnoma zanemarjeno vojno mornarico nove ladije, je ustanovila Anglija pri tukajšnjem poslaništvu iae?tD pomorskega atašeja. Maroko In Zvezue države. \VASHINGTON 2. Amerikanski konzul v Targerju je prejel nalog, naj obvesti raa-rokansko viado, da bodo zahtevsle Zvezne države, ne glede na postopanje drugih vlad, da se bo Ra:zulija pozvalo na odgovor, ako se njegovemu ujetniku Perdicarisu pripeti kaj žalega. Zvezne države bod) v teai slučaju zahtevale, da sa Raizul ja vjamd in usmrti. Kabel med Nemčijo iu Ameriko. NORDENHAMM 2. Sincči ob 9. uri je bil zvezan zadnji del druzega nemško-atlant-skega kabtla (j.dmorski brzojav.) S tem je zopet vzpostavljeni direktna zveza med Nemčijo in Ameriko. Kabel posluje dobro. Demonstracije v Brestu. BREST 2. Po nekem dovršenem zborovanju stavbnih delavcev je prišlo do pouličnih izgredov, tekom katerih so metali de-monstrantj<3 kamenje proti nekaterim hišim. Pri tem je bil ranjen en policijski kom sar ter nekoliko orožnikov in vojakov. Nemara čuti tudi gozd skrivnosti sveto-noČne.... nemara tudi on pričakuje nekaj veselega, nekaj ntumevnega na božični večer... In ko eo zazvoneli zvonovi, vabeči k polnt čaiei, ko zatrepetajo veseli glasi skozi nočni mir naJ tihimi poljanami in samotnimi doli — ali ne prevzema naša srca nepozuaoo ve-teije in čudovita radost, ki jo čutimo le na sveto noč...? O, Vi ne veste za poezijo svete to5i, ki vlada v oddaljenih krajin, v samotnih vaseh, Vi jo samo slutite — — In vendar ni bdo na zadnjo božično noč toliko veselja v mojem srcu, Kolikor sem ga pričakoval. Bjgve odkod so se prikradli spomini k men:, o katerih eem m sli), da spijo pozabljeni v mo^i duš, da sem jih že davno zakopal v večnost...? Prišli eo k meni iz t stih dni, ko sem še veroval v njene ne J« lžne, d klibke oči. ko sem še ljubil onega poiuotrok-:, iz tistih dni, ko sem še sanjal o njej.... A dandanes ne veiu- $usko-japonska vojna. Tist, 2. junija 1904. Ku^ki glasovi o doirodkih ua Bojišču. »Nov. Vremja« izvaja, da trajno branjenja kvantunskega ozemlja niti ni bilo v p r o gr a m u ruskem, ker Daljni je trgovsko, a ce vojno pristanišče. Naravnost ncumljivo, je kaj si inozemski kores pondenti predstavljajo o imenu »trdnjava«. Kaj druzega je s Port Arturjem. Ta je res trdnjava in ako jo boiio hoteli Japonci zavzeti, bodo merali porabiti v to mnogo sile in mnogo sredstev i a mnogo energije in mnogo čaea. »Novosti« oravijo, da čaka Japoncev sedaj slao tež brzojavi 1 i v Petrograd : Dne 28. maja so Japonci napadli kozake ob soteski Čavlin južno cd mesta Saimantsi, toda brez vspeba. Zjutraj eo se »prijeli 3 japonski bataljoni z Jgorsko kater jo kozakov, ki so bili vtaborjeni na nekem hribu ter so s reljali na Japonce, ko so poslednji sli skez dolino. Kozaki so jim prizadeli velike izgube. Na to S3 se vrnili kozaki v SaimantBi. Na ruiki strani sta bila ranjena 2 častnika in T koza- ! kov ; .'i so bili mrtvi. Dne 30. maja je imelo konjeništvo ruske sprednje straže južno od Vafangona boj z japoc.sk i m konjeništvom, katero sta podpirala 2 bataljona in več topov. Japorski eskadron konjenikov je bil uničen. Tudi pehota je imela velike izgube. Rusi so j imeli 20 mrtvih in ranjenih. V Inkavu je vse mirno. Mncgo prebivalcev iz Daljnega j je dospelo semkaj. Mnenje t Petrograda glede vojnega položaja. Iz Petrograda poročajo: Tu ni se direktnih pore čil od ruske strani o bojih pri Kinču, izvzemši poročilo, da trajajo boji še nadalje in da ima general Stojsl povelje, caj polagoma zipušta utrdbe pred Port Artur-jem, v slučaju, ako ga od etrtni napade japonsko brcJovje ter naj se umakne v Port Artur. Vendar se zdi, da računajo v glavnem ruskem stanu z možnostjo, da druga japonska armada pod generalom Oku, ki je sedaj pred Port Arturjem, kmalo napade Liaojang. General Kuropatkin je baje izdal povelje, naj se odstranijo iz Liarjanga, Mukdeni in Harbina vse žene in otroci. Izrazil sa je že pred nekoliko tsdni, da je ža predvidjeno v vojnem načrtu, da 88" pruska vojska eventu-velno umakne do Harbina. (No, tudi to vest treba sprejeti z vso reservo. Op. ured.) -f- General Ivanov. Kakor je že poročala brzojavka je umrl 1. t. m. v Taškendu turkeatanski generalni 1 guverner Ivanov. Ivanova eo prištevali nej-' snamenitejšim generalom ruske armade v srednji Aziji. V Rusiji so smatrali Ivanova za bodočega vrhovnega poveljnika v slučaju vojne z Angiežko v Afganistanu. Generali Ivanov je zelo skrbel za olepšanje Taškenda, j tega bivšega glj-vnega mesta Turkmenov, tudi je pospeševal gradnjo strategiČno važne železnice Orenburg-Taskend. Dijaški msnifestacijski shod v Pragi. V slovenski Pragi vršila se je 27., 28.,1 29. in 30. maja velika vsedij&ška elavnost. Najznamenitejši pa je bil manife*tacij9ki shod na Kral. Vinogradih dne 28. maja, na katerem je bilo zbrano okolo 3000 akademikov. Zastopana so lila dunajska slov. akad. društva : »Slovenija«, »Sava«, »Danica«, »Zvon;mir«, »Zora«, »Jadran« in »Akade-mički spolek videm.«, iz Gradca »Triglav« in »Hrvatska«, nadalje slov. fer. društvo »Sava« in slednjič tukajšnja društva »Ilirija«, »Hrvat«, »Sedjanka<- in »Sumadija« ter razna češka akad. društva. Shoda so se udeležili tudi oba rektorja češke univerze in Češke tehnike, dvor. svet. prof. dr. Strouhal in dr. Al. Slavik, dalje dekan pravniške fa kultete prof. dr. H yrovsky, p of. dr. Cho j dcunskv, prof. dr. Re nsberg, prof. dr. Heu-ner, pioi. Hrasky, doc. dr. Srdinko. Med udeleženci je bilo opaziti tudi mnogo dam, tako, da je bila velika dvorana »Narodnega doma« do malega kotička napolnjena. Ob 10. in pol uri dop^ludne je otvoril univ. prof. dr. Jarnik ehod. Častnim predsednikom je bil izvoljen univ. prof. dr. Jarnik. Shodu je predsedoval Ing. C. Spurny. Po govoru predsednika, se je priglasil k besedi častni predsednik prof. dr. Jarnik, ki je v obširnem in krasnem govoru pojasnil namen in pomen fcodoče zveze češ&ega dijaštva. Na to je govoril Ing. C. Nov v o čeških kulturnih zahtevah, v prvi vrsti za češko univerzo v Brnu, ter je tlednjič predlagal tadednjo resolucijo: »Mi češki akaiemiki z ('ešze, Moravske in Šlezije z zastopniki slovenskih, hrvatskih, srbskih, poljskih, ruskih in rusinskih akademikov zbrani v ki a1, glavnem mestu Pragi zahtevamo, 1) da c. kr. visoka vlada ustanovi v Brnu češko univerzo, katera zahteva je popolnoma upravičena, z oz rom nato, da je praška univerza že prenapolnjena in da so čžški akademiki iz Moravske primorani študirati v Pragi ali ta Dunaju ; 2), da se nemudoma odstranijo ne-dostatki lokalov praške univerze, ter preskrbi pomnožitsv učiteljskih moči praške tehnike in zgradi novo poslopje tehnike v Pra?i in dc gradi ono v Brnu ; 3) c. kr. vis. vlada se pozivlje, da spolni kulturne zahteve vseh slovanskih as rodov v Avstriji, ker s tem le podpira narodno-gospodarski razcvit v dr žavi«. — Nato je govoril I. U. C. Egon Stare za slovensko univerzo naslednje : Slavna go?poda ! Veleznamenit in historičnega j;oxena je današnji man featac jski ehod celokupnega slovanskega dijaštva tJ v središču slovanskega življenja, tu v predsta-viteljici prave slovnn?ke misli, tu v zlati, Bt)-stolpi, slovanski Pragi. Velezuamen.t je ta Bhod, ker se je na tem shodu zbralo slovansko dijaštvo z vseh avstrijskih pokrajin, da manifestira za svoje najvažnejše kulturne potrebe in historičnega pomena je ta fehod, ker še ca nobenem shodu poprej ni bila zbrana tako impozantna mn <žica slovanskega djaštva, Katera bi tako složno, eo idarno in jedne misli manifestirala za svoje pravične zahteve. Moj cenjeni predgovomik je obširno in stvarno pojasnil zahteve in težnje bret^ga naroda češkega in izrekam mu v imenu slovenskih akademikov naše popolno soglasje. ( (Vvborne-klici.) Jaz pa hočem govoriti spe-cijelno o kulturnih zahtevah naroda bIo-venskega. Slavna gospoda ! Pred tremi ltti, v onem času, ko se je ne samo slovensko dijastvo temveč cel narod slovenski probuiil iz svojega indiferentizma v šolsko političnih vprašanjih, ter se kakor en mež vzdignil in zahteval ono kar mu gre po božji in človeški pravici, namreč izpolnitve svoje prve kulturne zahteve, ustanovitve slovenskega vseučilišča, v onem času obljubili smo si slovenski akademiki slovesno, da prej od te svoje prve, največje, najvažnejše in najsvetejša zahteve ne odnehamo, da ne prestanemo, povzdigovati svoj glas tako dolgo, dokler tega, kar je yroča želja nas vseh, kakor tudi celokupnega naroda slovenskega, tudi ne dosežemo. (Pritrjevanje.) In zato zbrali smo se danes mi slovenski, saupno z vsemi drug url slovanskimi ak? demiki tu na čisto slovanskih tleh, da zopet povzdignemo svoj gias, v obrambo svojih pravic, da znpet odločno zahtevamo izvršitve faktične jednakopravnosti na polju šolstva, da zopet zahtevamo ustanovitve slovenskega vseučilišča, da zopet odločno piotestiramo proti tem krivicam, ki se nam gode, in da jasneje in glasneje zakličemo merodajnim faktorjem svoj Quou:que tandem... (Ploskanje.) Kulturni zgodovinar, kateri bode pisal o kulturni zgodovini Avstrijske koncem 19. in začetkom 20. stoletja, stal bode pred težkim problemom. Z začudenjem se bode vprašal, kako je bilo stališče avstrijske države k Dje narodnostim. Največja zagonetka pa mu bode avstrijska politika na polju kulturnem na polju šolstva. Pač nerazumljivo mu bode, da je sto let po onem znanem izreku cesarice Marije Terezije, da šola ni nikak politikum, politika še vedno posega v šjlska vprašanja, 1 da je je celo ovladala. (Pride še.) Nadškof Dvornik za — Ruse. List, ki noei ime »Hrvatstvo« in ki obljublja, da hoče narod hrvatski »obnoviti v Kristu«, ki pa je v resnici glasilo za izdajstvo na interesih Hrvatstva, ta list v službi tniinstva, je pisal te dni, da so storili smrten greh vsi oni, ki so se v pravoslavni cerkvi udeležili »molebstvija« za zmago ruskega orožja. Al; ni bil to samo izbruh edurne verske intolerancije. Će bi bilo samo to, šli bi bili morda molče mimo in molk bi bil v odgovor. Toda glasneji nego verska into-lerancija je bil tu — to ird.mo apodiktično — hlapec tujinstva ! Oni izbruh je pisalo pero, ki je uslužbeno eovražnikom Slovanstva, političnim eovražnikom Rusije. Mi smo že zabeli ž 1:, kakor tolažljiv po jav, da je ves bolji del svečeništva v Banovini hitro spoznal pravo in resnično narav tistega pretveznega »obnovljenja v Kristu« ter mu pritisn 1 na čelo — pečat izdajstva, la sicer ne le izdajstva na interesih naroda, ampak tudi na interesih C3rkve. Zabeležili emo dalje z zadoščenjem, da je značajnemu delu svečeništva v Banovini hitro sledilo tudi narodno svečeništvo v Dalmaciji, na čelo mu dični don Ivaniševič. Nu, te dni so dobili t sti pretvezni »cbaovljalci naroda v Kristu« lekcijo od take stran', da jim mora sumiti po ušesih. K^alo potem, ko je veliki vladika djakovski cb svečani priliki in b svečano besedo priporočal — bratsko ljubav tudi do drugorodnih bratov, je dalmatin-ki nadškof dr. Dvornik v Kistan u v navzočnosti katolikov in — pravoslavnih spregovoril krasno besedo o nauku KLristove-m in dolžnosti, da se vsi ljub mo, ker smo vsi bratje v Kristu ! Vsi bod mo složn1', kakor bo bili naši stari, ki so se borili za križ častni in slobodo zlato. Na zaključku svojega govora pa je nadškof močnim glasom in žarko pozival navzoče, naj povz lignejo svoje prošnje in klice za — zmajro orožja one^i velikega naroda, ki na Daljnem Vztokn preliva svojo kri za zrnato Krista nad pigaLBivom, za zmago Jezusovega odreševalnega nauka nad onimi lažujivimi proroki, katere zm»ge sad b )do ob čutili vsi krščanski narodi in vse civilizirano človeštvo«. Ali ste čuli, vi laži »obnovitelji v Kristu« ! Po taki un čujoči lekciji bi se morali poskriti v zadnji in najintimneji kot hrvatske sramovati, ter se tam v globino svoje duše, ker ste se tako slepo podali v tako službo. — Žig sramote, žig izdajstva n*~ :^teresih vsega krščanstva pa je pritisnil nadškof Dvornik tudi tistim ljudem, ki v bel radu »schwarzga!bakem« prirejajo ^voje orgije naj gDusoejega, najsramotnejega nacijonalnega so-vrtžtva ! Nađtop nadškofa Dvornika nam utrja nado, da ee Jugoslovani osvestimo, da spoznamo akutno nevarnost, ki nam jo vsem pletejo z Dunaja dwli ter da združeni, So venci Hrvatje in Srbi, zlomimo roko, ki sa dviga, da bi nam zadala končni udarec. Po lepih, divnih besedah, nanešenih na zlat h krilih prave krščanske ljubavi, so bili poslušalci take ganjeno oduševljeni, da so hoteli nadškofa vzeti na roke. Nu, to se ni Brnelo zgoditi, ker je bilo v cerkvi. Gavor mitropolite bo imele gotovo najblagodejnejih posledic za bodoč« razmerje med Hrvati in Srbi in nade je, da ne vaklije nesrečni sad iz peklenskega semeca, ki je po nalogu z Du-naja aejejo... Seigerschmiedi in Volberti. Še en značilen moment. Oče frančiškan je bil, ki je prvi brzijavno sporočil v Split o tem nastopu mitropolita Dvornika. Slovanstvo in njega sovragi. Nekdo nam p še: Kakor se vržejo črni krokarji in druge divjačine na mrhovino, tako so se vrgli sedaj vsi židovski časniki na slovansko Rusijo ! Mislijo, ne, oni ne mislijo tega, pač pa uverjajo druge, da je velikan ska Rusija postala kar čaz n^č navadna mrhovina ! Navadni človeški razum ni kos takim lumpanj^m, kaktršne vganjajo od početka rusko japonske vojnti tem razni židovski novinarski izmečki. Ako bi b.lo le stoti del tega, k«.r Ž.dje pšejo o Rusiji resnica, petem bi bila Rusija danes žs popolnoma razdejana po Japoncih in po — notranjih revo-| lucijah ! Židovstvo je od nekdaj sovražno vsem , onim, ki si na puste zapovedovati od raznih židovskih milijonarjev. Ždjvstvc sovraži in skuša uničiti slehernega (pa b la tudi najmogočnejša država na svetu), ki noče dovoliti, da bi židovske pijavke sesale kri ntžidovskim narodom. Rusija ima nesrečo, da se v njenih ogromnih mejah nahaja premnogo židovskih krvosesov, kateri so jej sedaj, ko se nahaja zapletena v huio vojno, tako — hvaležni, da bi jo radi kar izbrisali iz vrste mogočnih držav ! Nu, Rasja prebj9 tudi to krizo, kakor jih je prestala že nsštevilo, a na obračunu naj ne pozabi poplačati enih, ki jej danes strežejo po ž vljenju ! Z dj»sko zalego naj Rusija pošlje v Ame riko oziroma na Angiežko, kjer imajo Zidje svoje vroče z^Čitnike in ka:eri jih gotovo (???) vBprejmejo z odprtimi rokami ! (Ne, prijatelj ! ! Anglija in Amerika 6e branita Zi dov, kakor kuge. To pa je ravno vzrok, da v imenu — humanite zahtevati, naj bo Rusija zavet'š'e Zidov ! Anglija in Ziedinjeoe države se potazajo za Z de v Rusiji, ker se bojijo, da bi aicer Židje njih ozemlje osreča-vali se svojo navzočnostjo. Op. ured ). Slovan naj nikdar in nikjer ne zaupa Zidu, ker je Ž.d zavraten in zelo prekanjen, ki gleda samo na to, kako bi iztnozgoval vse, kar n židovsko. Zraven Zidov pa ima Rusija Š3 druge sovrage, ki niso nič manje nevarni skup nemu Slovanstvu. V nesrečni Poljski izhajajo listi, ki v mržnji do Rusije nič ne za ostajajo za židovskimi. Ti listi to zavezniki Židovstva. V kolikor si Židje eami ne upajo nastopati j>od svojim imenom, so si najeli razne poljnke izdajice, ki za Jadežev groš napadajo in žal:jo slovansko Rusijo. »Slowo Polskie« poživlja rimo-katolike, naj Ee pridružijo ž dovski gonji na Rusijo, češ : sedaj je čas, da vdarimo skupno po severnem kolosu ! Na Dunaju se je tudi že začel, pod »črno-rumano« zastavo '«.oj — nesramen boj proti Rusiji ! Sov ragi Rusije so, kakor se vidi, vs na delu. Ru-uja pa, ki gotovo izide kakor zmagovalka nad vsemi sovragi, naj si dobro zapomni, kje ima tudi v nesreči zveBte prijatelje in kje sovrage ! ! Dnevne novice. Proeeslja sv. Itešujega Telesa se je vršila včeraj ob najlepšem vremenu. Vendar, kdor je videl to procesijo pred 20 sli 30 leti mora reči, da je bila včerajšnja procesija le senca nekdanji procesiji. Slovenski verniki so tvorili na procesiji gotovo 80 odstotkov. Največ vernikov je šlo za zastavami župne cerkve sv. Jokoba, v kateri župniji so Slovenci v ogromni večini, zlasti nepregledne so bile vrste slovenske Marijine družbe po kraeno zastavo, za temi je šla zastava bra tovščine sv. Cirila in Metodija s pevskin. zborom in zopet nepregledna množica mež kih. Sledile a> zastave drugih tržaških žup nij za katerimi je pa šlo le malo vernikov. Akoravno so naši mestni očetje pred par leti iz strahu pred zastavo sv. Cirila in Metodija sklenili, da se v bodoče več ne udeleže procesije in da tudi ne bodo več za ta praznik okrasili magistratne palače, so letos v zli c tamu razobesili na palači pre proge. Procesija se je izvršila v popolnec redu. Vega v inozemstva. Kraljevsko \vir temberžko ministerstvo za uk in Logocastj je z odlokom od 26. maja t. 1. št. 324t"> priporočilo nakup Kavčičeve Vegove biografi e vsem srednjim šolam in knjižnicam ljudskih učiteljev. V domovini Vegovi pa ni o takem odloku ne duha ne sluha. — Iz:šla je tudi mala, iiustrovana knjižica »Jurij Vega«, ki se dobiva po 24 atot. pri trgovcu A. Učakarju v Moravčah. Iz mestne delegacije. Med sklepi, jih je storda meatna delegacija v svoji zadnji seji, je važen ta-le : Eksekutivi se nalaga, naj pri večih cislajtanskih občinah povpraša za meueoje, da-li bi bilo primerno, storiti ta pristojnih minislerstvih korake v to, da bi se uvaževala prekomorska klavna živina in da bi ee zapretje mej odpravi o, oziroma, da bi se prepovedalo izvažanje živine. Izpiti iz državnega računarstva. — Načelnit izpraševalne komisije razglasa v tukajšnjem uradnem listu, da se dne 18. julija prično izpiti iz državnega računarstva. V zmislu min. naredbe ou 17. novembra 1852., drž. zakonik št. 1. šeave«, Naš obrtnik, ki slučajno govore za silo tudi rekaj italijanskih besed (ker ja bival dlje ča-a v Trstu) se j a valed t6 žalitve razburil in je energično reagiral na besedo »ščavo«, podarjaje, da, ako Italijani psujejo Rase s »ščavi«, s tem žalijo tudi ras Slovencki smo ravnotako Sovani kakor so Rus;. Konečao je izvedel še Italijan da so Italijani ša vtči š'avi o^go mi Slovenci kjer je v Italiji pač več revščine in lakote nego pa tukaj pri nas. TakeZa odkritega ( dgovora pa Italijan ža ni pričakoval in bilo g» je sram, ker je postal ruieč kakor rak in prosil za odpuščanje. Kakor vidite torej, ee Italijanom pri nas ne godi prav slabo, ker postajajo objestni in žaljivi. Italijansko šolo so ustanovili v Beljaku na Kor ikem. Zoper to Nemci ne ugovarjajo. Ako pa Slovenci domačini zahtevajo slovenskih šol, je ves nemški tabor po koncu in šolske oblastnije počno vse mogoče, da jo uničijo. Društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpraviteijev na Kranjskem, Primorskem m v Dalmaciji bo imela svoj XXII. redo'" občni zbor dne 7. junija 19<>4 ob 10. uri predpe-ludne v salonu hotela >Europa« v Trstu. Ob enem bo tudi VIL redni obSai zbor društvene boln ške blagajne neerar.čnih poštnih uslužbencev ca Kranjskem, v Primorju in v Dalmaciji. Radi do3ege 50°/0 znižanja voznih cm na železnicah in parobrodih obrniti se je pravočasno z nekolekovanimi ulogami potom predpostavljenega c. kr. postnega in brzojavnega ravnateljstva na dotično železniško oziroma parobrodno društvo. Skocijanska jama bo v nedeljo 5. t. m. od 12. ure opoludne do 2. ure popoludne razsvetljena. Vstopnina znaša 1 krono. Radi tega bo vozil prihodnjo nedeljo s postaje pri bv. Andreju poseben vlafc do Divače po znižanih cenah, in sicer za II. razr. tja in nazaj 2-80 K, za III. razred 160 K. Povrniti se je pa treba s to karto z večernim zabavnim vlakom, ki odhaja iz Divače ob 7. uri in 50 minut. Katol. polit, in gosp. društvo za Slo vence na Koroškem bo imelo bvoj letošnji štirinajsti občni zbor v četrtek dne 9. t. m. v Celovcu v dvorani »Rokodelskih pomočnikov«. Tujci v Ljubljani. Mjnolega meseca maja je dosio v Ljubljano 2911 tujcev (45 več nego meseca aprila). Huda nevihta z močnimi nalivi je bila 28. in 29. maja v Dravski in Zilski dolini na Koroškem. Drava je zelo narastla in deloma prestopila bregove. Tovarna pogorela. V sredo zjutraj je popolnoma pogorela v Ilirski Bistrici znana tovarna testen n Žnidaršič in Valenčič. Oso-bje se je rešilo. Poslopje in zaloga so zavarovana. Valik morski volk. Velikega, pet metrov dolgega morskega volka so videli pri Martinščici blizo Rake. Roman italijanskega priseljenca. Dne 2. maja t. 1. sta dva redarja aretovala nekega človeka zato, ker se jima je zdel sumljiv. Na policiji je ta človek izjavil uradniku, ki ga je zasliševal, da je elektrotehnik Ivan Rassi iz Niče. Po končanem zas išanju mu je uradnik dal zapisnik, naj ga podpiše. Rissi je prijel za pero ter se pripravil, da podpiše zapisnik, a začel je svoj podpis s črkami «So...» Uradnik, ki je to takoj opazil, ga je opozoril na to rekoč, da saj njegovo ime ne začenja tako. Na to je oni dejal, da se je zmotil zbog razburjenosti. Spravljen je bil pod ključ v ulici Tigor, a tu je skupaj z drugimi jetniki izdelal načrt za beg ter jim tudi povedal, da je v=e zlagano na policiji. Eden jetnikov ga je pa izdal. Valed tega je šal oni policijski uradnik, ki ga je prvič za-slišil " ječo v ulico T:gor in ga tam še enkrat zaslišal. Vide, da je izdan, je oni povedal, da mu je ime Angel Soster in da je rojen leta 1864 v Močeni. Leta 1880 je vstopil kakor mornar v italijansko vojno »rornarico, a 1. 1888 je bil radi izgredov z drugima dvema tovarišema, Orsini in Bran-dini, obsojen v emrt potom u?treljenja. Orsi-nju se je bilj posrečilo pobegniti, a njemu in Braad niju je bila kazen spremenjena v 15 letno je^o. 12 let fozneje je bi pa OrBini zopet \jet in ustreljen, a on (Soster) in Brandini po m i loše .na in izpuščena na svobodo. Polic "ja, ki prej ni imela proti «jemu druzega, nego sum, bo morala sedaj nastopati proti njemu r&di krivega prijavljenja. A ca vstaja ša drugo vpiašanje : namreč zakaj se je prijavil krivim imenom ? Nima-li ta človek kakega tehtne gi vzroka, da je hotel prikriti svoje pravo ime ? Razne vesti. •i Hitrost letenja raznih ptic je razvrstil neki ameriški prirodoslovec na sledeči način : Sokoli preletč v eni uri 160 kilometrov, žerjali 40, divja gos 145 kilometrov. Pisemski golob zumore preleteti več ur po 120 kilometrov na uro. Palačo pokojne španske kraljice Izabele v Parizu kani baje kupiti francoska vlada ter jo hoče spremeniti v »paltčo kraljev«. Oni vladarji, ki utegnejo priti kakor gostje francoske republike v Pariz, stanovali bodo v tej palači. Četvorčke je povila. Iz Budimpešte poročajo, da je neka kmetica v Feho/orju (na Ogrskem) povila štiri dečke. Mati in otroci sj zdravi. Strašna toča je padala 2b. maja t. 1. v Orense na Span9kem. Zrnje je bilo debelo kakor kokošja jajca ter je ranilo do 50 ' ljudi.: 0 rabi dišav. Raba dišav datira iz naj-s ta rej i b časov in nje vir ee zgublja v temnih pravljicah starodavnosti. Stari narodi Azije, Afrike in Evrope, Grške in Rimske držsve eo rabili dišave v obilni meri. Oškropljali so z dišavami jedi in pijače, kopališča, telo in obleko. Rabili bo dišave povodom raznih sve- i čanosti, ob rojstvih, ženitninali in pogrebih, sploh so ljudje v onih starih časih prihajali že z dišavami na svet, živeli in umirali bo v dišavah. j Svečeniki v Memfisu ob Nilu so po tri-1 krat na dan zažigali na čast solncu dišeče tvarine in sicer zjutraj benzoe, opoludne miro in zvečer iz 16 ingredijenc sestoječo dišavo. Privrženei zoroastra so metali šestkrat na dan lepodišeče tvarine na oltar, na katerem je gorel »sveii ogenj«. Artemiziia, karijska kraljica (352—350 pr. Kr.) je porabila na leto 100.000 kron našega denarja za dišave, ki so se sež gale na grobu njen? ga moža Mavzola. Na pogrebnih svečanostih rimskega vojsko- j vodje Sule je bilo razlito na gromado, na kateri se je sežgalo njegovo telo, 220 posod z aromatičnimi tvarinami. Cesar Neron je uka- j zal na pogrebu svoje žene Popeje sežgati več cimeta in mire, nego je je tekom leta pride-! lala A-abija ; in ko je imel triumvir Pompej i svoj vhod v Neap jlj so pred vsako hišo na ■ trinogu gorele dišave. Ko je prišel triumvir Antonij v Aleksandrijo, kjer ga je pričakovala Kleopatra, je bilo vse obzorje tako re koč zatamnjeno od raznih dišav. Do tedaj pa nis> še rabili dišav kakor toaletno sredstvo kakor dandanes; še le v sređujem veku, v dobi vitežke galanterije, bo j se pričele ženske lepšati z raznovrsbnimi dišavami. In sicer so prve bile dame na dvo- ; rih, ki so pričele rabiti pri svoj h toaletah ! lepodiščče tvarins in kmalo bo jih začeli posnemati vitezi. Srednjeveški velikaši so imeli navado izpirati si usta in roke z rožao vodo. Na raznih slovesnostih bo bili na javnih trgih prirejeni studenci, iz katerih je tekla pomarančna voda ali drug-e lepodišeče esence. Za časa vladanja francozkega kralja Ludvika XV. bo bi morale dvorne dame parfeinirati obleko vsak dan z drugo dišavo, predpisano od dvornika, tako, da so dišale danes dvorane po mošusu, jutri po vamlji in pojutrej-šnjim po ambri itd. Od one dobe so postale dišave eno najvažnejih toaletnih sredstev ; poškropljali so si obleko, lase, žepna rute in rokavice z dišečimi vodami, ki so jih prirejali kemiki. V južni Afriki so odkrili med Grgua-townom in Post masbu gom novo dijamantno jamo. Obdelovanje te jame se bode toliko časa izplačevalo, dokler ostane ista odprta Na Dunaju so v minolem letu sezidali 475 nov:h h š. Dosedaj je vs.h «a Dunaju sliupno 34 448 hiš. Suša v Banatu V vsem srednjem, severnem in eeverovzhoduem Banatu ni deževalo že dva meseca ter se je od velike suše posušila vsa trava. Ž to se i* zapeklo in posušilo. Narod je v velikan \ strahu, da na stane velika lakota, ako ne pride v kratkem dež. Abraham v nevarnosti. Nekemu incžu je umrla žena. Prjattlj ga je tolaži, češ: »Umiri se, ne žaluj, tvoja Liza sedi že v j Abrahamovem naročju«. »Žiiujoči« mož pa i je odgovoril: »Potem pomilujem ubogega j Abrahama, ker gotovo mu ona — ekoči v late ob prvi priložnosti«. Me3tna železnica v Parizu je prepeljala ! minolega leta 100.007.631 ljudij, kar znači, [ da se je na dan vozilo na tej železnici j po 273.945 ljudij. Ker ima Pariz 2,800 000 : prebivalcav, sledi iz tega, da seje vsakih deset dni vozilo po tej železnici toliko ljudi, kolikor je v Parizu prebivalcev. Japonska Izvaža na leto v razne azijske zmije okolo 7 milijonov tonelat pn moga. Naj - i vtči japonski rudniki so na otoku Kijušju.j Pred dvema letoma sj odkrili pa na sever- S nemu oteku Jeso pre-negove plasti, katerih bega^tvo se c-ni na 600 milijonov kron. Lotrijske Številke, izžrebane dne 1. junija : Praga 66 44 28 7 22 Lvov 31 15 18 75 2 Gospodarsko. Hestna hranilnica t Kamniku. — V mesecu maju 1. 1004. je 176 strank uložilo 37.406*94 K, 141 strank je vzdignilo 29.817*68 K, 13 strankam izplačalo ee je posojil 27.390 K. — ataoje hranilnih ulog 999.179*94 K, stanje hipotečnih posojil K 755.172.71. Denarni proxet K 149.653*26. Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam — Grem kupit par Čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domačo k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi 1 ulica Tesa št. 52. A.-- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nikako konknrene«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Cnatrov&a cea lic "brezplačno ln TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] -—TRST =====- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. FIL1 J ALKA c. kr. privat. 17STR. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu pisma proti 4 dnevni odpovedi 2V3 % : d!evni TVIS!' > 30 > » 3°/o < » 38 > > 37a° v z atih n;i polj onih na izplačiiiia pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 rnes. „ 2 V/Q 1 n 6 * n 2V/o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febmvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogiro v kronah z 2*/a°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone 111 zlati napol'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k'»ji se stavijo od časa do Časa in sicer po iuka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, tiaaz, rioluograd, prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia1* v italijanskih lirah ali v kronah -^oocoooccccec do dnevnem kurzu. ccoccccccocc^ Zaročenci! Kupujte vaSe pohištvo v dobroznani pohištva, manifaktur in tapetari] tvrdke 3vanka Doreghini ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidnost in trpežuost bla^a. Absolutno konkurenčne cene. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. A VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.634.46 IL Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti đrug-a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V tj A POJASNILA DAJE : Generaini zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje trživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Frančiška Caharija je umrla danes po kratki in mučni bolezni v 72. letu svoje dobe previđena se svetotajstvi za umirajoče. Podpisani javljajo potrtim srcem to žalostno vest vsem prijateljem in znancem. Prenos zemskih ostankov predrage pokojnice se bo vršil v petek, dne 3. t. m. ob 10. uri predpoludne. Ivan Caharija, soprog. Silvester, Josip in Ivan, sinovi. Jožefa Radovič, Ivanka Caharija in Marija Radovič, hčere. Peter Radovid, Anton Caharija, Anton Radovič, zete. §*3T URAR F. PERTOT v Trstu. nI. Poste nuove št, 3. priporoča vebki izbor ur: Ornega, Sehaff-liause Loiiirines. Tavanues itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. I?unaj — Trst. Že ezno pohištvo, zrcala :z Bslgiie — Pvd >be v izboru in tapetanja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodaejšii* cenah. r^&n Fivk Selo, pošta Žiri, Notranjsko, ponuja izborni svoj brinjevec razne vrste. Na stotine pohvalnih pisem na razpolago. Cene po dogovoru. Pošilja se proti povzetju v vseh mogočih količinah. Za kakovost jamčim 2ST" Svoji k svojim ! M. S t op p ar v Trstu ulica S. (liacomo y (Corso) priporoma svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Za birmo: kolače. sl.MM-ice vsake vrste in sveže. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. „LJUBLJANSKA KREDITjNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja t« Trate rent, zasta-rnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. ?romeie isdaja k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Zamenjava m etkomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. ' - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl • Izgubi - Vto^uluje In dlvinkulujo vojaške ženitnlnske kavcije. JBskompt m inkasao mmnic. Bar-'nst narošiteL Podružnica v Spije tu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ----dne vzdiga. ______________—-■ Promet s Čeki in nakaznicami. DRAGOTIN VEKJET (C. VecoMet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave urebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Etantič zalasratelj e. kr. redarstvene straže. <•. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnijii. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prmlitfa najboljše TT^a^im voščilo (liiks) = povili Cene nizke Postrežba točna. Tovarna pohištva Ugnacij Kron, Trst, nI. Cassa tli Risparmlo 5 Telefon štv. 2l<>. — I -— ----Novi iustrovani kataogi se pošiljajo na deželo franco. — .. ... — g Nejboljss obuvalo se vdobiva po ugodnih cenah v čevljarnici Julij -a, Eomanelli Trst, Corso št. 12 rumeno obuvalo za vezati za iLOŠke od gld. 3.30 črno » > > >3.10 ei vo » » » » ;2.G0 Nizko obuvalo vđdke vrste za žensko od g'. 1.—. Specijaliteta : obuvala za otroke. girmanci! Glace rokovice I. vr. 5 - 211tč, SO nvč. i— prodaja prodajalnica rokovic in kravat fi. flubman Corso 19. TRST Corso 19. Ustanovljena I. 1865. Trgovski pomočnik dober manufakturist, najraje če vojaščine prost, vešč slov., italij. in nemškega jezika, sprejme se takoj. Kje pove uprava Edinosti. Istotam sprejme j se tudi biagajničarka. BI. GAL »g* Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALKA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci. orfcop*»dični aparati, aparati za izravnavanje života, pasovi za popek, ^ospenzorji. = Naročbe se izvrše po meri. === PRED M RTI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost. Anton Skeri mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.