Počtmna piacana v gotovini
Marmor, sreaa i.iumja 1933
 irm—t—tt———.
MARIBORSKI
fitev. 122 Leto VI. (Xilf.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In »privit Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , Telalon 3440 m 2400 lahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri , Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 18 Din , Oglati po ceniku , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Llubllant t Poštni čekovni račun it. 11.409
JUTRA
99
Sedem držav išče posojila
Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija, Poljska in Češkoslovaška na lovu za krediti
Medtem, ko se velesile ne morejo odločiti za nobeno energično in naglo akcijo, ko odgajajo razorožitveno konferenco v Ženevi in se nejevoljno pripravljajo na reparacijsko v Lozani, se položaj držav v srednji in južnovzhodni Evropi čedalje bolj slabša. Svetovna kriza ie nevarno oškodovala večinoma mlade državne organizme, ki gospodarsko še niso utrjeni in zaokroženi ter zato tudi ne sposobni za dovolj uspešno obrambo. Zastoj Izvozne trgovine in pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev je ustvarilo Položaj, ki se brez zunanje pomoči ne da Popraviti. Vse išče zato kredita pri velesilah. med katerimi je pa le Francija sposobna nuditi izdatnejšo pomoč. Itali-•*. Anglija in Amerika se same bore z veiikimi denarnimi težkočami.
Prva je poslala obupne klice na po-Pro£ naša soseda Avstrija; obrnila se je Pajprej radi novega posojila na posamezne velesile, nato pa na Društvo narodov. Finančni odbor v Ženevi je obširno razpravljal o avstrijski noti in tudi v seji sveta so o njej govorili, rezultata pa še ni nobenega. Tisti, ki bi Du-oaju lahko posodili denar, mu ne zaupajo, tisti, ki bi mu ga pa radi dali, iz pomičnih vzrokov seveda, ga pa nimajo. Sklep italijanskih politikov in finančnikov, pritisniti ta teden ponovno na Društvo narodov zaradi Avstrije, bo zato najbrže le platonična manifestacija »prijate! jskib-5uvstev«. Poleg Avstrije išče posojilo po vsem svetu tudi naša druga severna soseda Madžarska. Njeni emi-sarji potujejo od Rima do Pariza in Londona, povsod pa dobivajo samo tolažilne besede ali pa nasvete, naj prej opuste svojo agresivno politiko revizionizma. Italija, ki ima največ interesa za ohranitev Madžarske in prosperiteto njene-gospodarstva, mora prekrižanih rok ln Praznih žepov stati ob strani. Pomoči Pri denarju se neha tudi »večno« in »srčno« zavezništvo, zlasti še, če so finančniki drugačnega mnenja kakor politiki.
Položaj velike Romunije je vsaj na zunaj še slabši kakor Avstrije in Madžarske. Blagajne so prazne, celo denarja za izplačilo uradniških plač in pokojnin ni.l Apel na Francijo je' sicer privedel v Bti-1
karešto finančnega delegata Rista, toda rezultat njegovega proučevanja je bil tak, da niti ne sme biti objavljen. Francoski svetovalec romunske narodne banke je podal ostavko, in kakor vse kaže, o posojilu vsaj zaenkrat ni govora. Njena in naša soseda Bolgarija trpi bolj molče. Kakor Avstrija in Madžarska je tudi ona pod italijanskim političnim upli-vom, njeni gospodarski stiki z Rimom pa prinašajo dobiček samo poslednjemu. Nazaj ne pride niti en sam lev. Državni upokojenci bodo prejeli sedaj pokojnino šele za mesec marec, državni uradniki pa plače za april. Grška republika je na isti poti. Zanašala se je na Anglijo, pod katere uplivom stoji najbolj neposredno, a namesto pomoči je prejela poziv, naj plača svoje stare obveznosti. To je bilo tudi pravo ozadje vzroka demisije Ve-nizelosovega kabineta, ne pa stavka poštarjev i,n delavcev. Ali bo Papanastazi-jeva vlada imela več sreče, ali ne, je še nerešeno vprašanje- Finančniki na zahodu so tesno zaklenili svoje blagajne, v kolikor je v njih spioh še kaj cvenka.
Skoraj docela nepričakovano pa sta prišla te dni alarma tudi iz Poljske in Češkoslovaške. Velika Poljska, ki bi lahko bila sama velesila, je nujno zaprosila v Parizu za 1200 milijonov frankov posojila. Ta prošnja je bila tako nujna, da so se francoski politiki sestali k posvetovanju še pred rešitvijo vladne krize. Urad nega obvestila, o oklepu še ni, zatrjujejo pa, da bo Poljska dobila kvečjemu polo vlco zaprošene vsote. Prav tako bo odpravljena s polovico tudi Češkoslovaška, ki se je doslej držala razmeroma zelo dobro- Kriza v območju njenih sosed jo je naposled stisnila, In izhod iz položaja je zopet samo francosko posojilo.
Ta pregled je nerazveseljiv, a točen. Vse išče denarja, da bi si vsaj trenutno opomoglo, da bi vsaj za silo lahko nadaljevalo delo. Edino upanje vsem, ki se obračajo direktno ali potom Društva narodov na finančnike za kredit, je še Francija, toda njeni finančniki so boljši kalkulatorji kakor njeni politiki. Zave dajo se, da se utegne kriza zavleči še dolgo in da utegnejo zato napočiti še težji časi in hi biii sedanji krediti srednjim in malim državam le čaša vode na ve Uk ogenj.
Fevdalna vojaška vlada v Nemcij
Novo vlado je sestavil baron von Papen — Kabinet aristokratov in zaupnikov vojske — Odpor vseh strank, tudi desničarjev — Bojna napoved levičarjev
Poraz generala Mačangčanga
JAPONCI PREKORAČILI REKO SUN GARIJO. ODHOD ZADNJEGA VOJAŠKEGA TRANSPORTA IZ ŠANGHA JA. SPOR V NOVI JAPONSKI VLADI.
HARBIN, 1. junija. Japonske in raandžurske čete so severno od Har-bina strahovito porazile vojsko generala Mačangčanga. Kitajci so v bojih, ki so trajali neprestano ves dan, izgubili okoli 4000 mrtvih in več tisoč ranjenih. S to zmago so si japonske In mandžurske čete izvojevale prehod preko reke Sungarlje, za katerega so se že več tednov borile. TOKIO, 1. julija. Reuterjev urad poroča, da je nastal v japonski vladi mor	zaradi podtajnikov. Notranji minister baron Tacuo Jamamota je zagrozil z demisijo, če bo imenovan za njegovega podtajnika kondldat stranke »sejukaj«. Nasprotno sta izjavila oba ministra stranke sejukaj, da bosta podala ostavko, če bo imenovan kandidat stranke »mluseito«. Kriza vlade se je preprečila samo na ta način, da je stranka sejukaj naposled Izjavila, da prepušča ureditev zadeve ministrskemu predsed niku.
Trdovratno zapeko, katar debelega Črevesa, napetosti; želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato zilo, bolečine v kolkili odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, Če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri ždražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah,	drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah-
	VIHAR PODRL CERKEV. OSIJEK, 1. junija. Vihar, ki je divjal v nedeljo v Baranji, je razdejal tudi del yasi Jagodnjak, kjer Je porušil tudi župno cerkev in del župnišča* V okolici Je porul in polomil vse drevje in brzojavne naprave. Cela vrsta družin Je brez strehe.
BERLIN, 1. junija. Državni predsednik von Hindenburg je poveril mandat za sestavo nove vlade lastniku »Germa-nie«, bivšemu centrumaškemu poslancu baronu von P a p e n u. Kabinet barona Papena, ki bo že danes popoldne zaprisežen, je tako-le sestavljen; državni kan-celar baron von Papen; zunanji minister baron N e u r a t h, dosedanji nemški poslanik v Londonu; notranji minister baron Gayl ali pa von der Osten; vojni minister general von Sc hi e i-c h e r; prehranjevalni minister baron L ii-ningh; delovni minister dr. Goerdele r, nadžupan v Lipskem; gospodarski minister Warmboldt; justični minister Joel; poštni in prometni minister S c h a t z e I; minister za državne finance grof S c h w e r i n-C r o s s i g k.
Novo vlado so sprejeli vsi zelo hladno. Tudi desničarsko časopisje je v vidni zadregi, dočim jo levičarska najener-gičnejše napada in se zgraža posebno nad načinom rešitve vladne krize, iz katere je izšla vlada fevdalne in vojaške diktature. Neverjetno nagla sestava nove vlade daje povod trditvam, da je bilo
vse konzultiranje parlamentarcev le manever, in je bilo že prej vse dogovorjeno med predsednikom in reakcionarci. Levičarski tisk zatrjuje, da je bilo mesto ministrskega predsednika zagotovljeno baronu von Papenu že pred štirimi tedni. Prav tako so bili že tedaj določeni tudi vsi ostali ministri.
»Deutsche AHgemeine Zeitung« vprašuje, kakšno stališče bo napram novi vladi zavzel centrum? Sicer pa ni nobenega dvoma, da bo napram kabinetu barona von Papena strogo rezerviran. »Ger-mania«, katere glavni lastnik je novi kau-celar, je že več dni napovedovala, da bo naslednik dr. Briininga mož, ki ne bo deležen simpatij centroma. Vsa levica napoveduje vladi najostrejšo borbo. Nemčija zopet doživlja dni največje politične napetosti.
Popolnoma jasno je, da nova vlada ne bo delala s parlamentom, ampak ga bo zaenkrat odgodila, nato razpustila, na jesen pa bo najbrže razpisala nove volitve, pri katerih si bodo desničarji priborili absolutno zmago.
Ostavka vlade profesorja Jorge
Obupen položaj romunskega državnega gospodarstva — Titulescova koncentracijska vlada ali pa diktatura
BUKAREŠTA, 1. junija. Vlada ministrskega predsednika Jorge je včeraj odstopila. Jorga Je priporočil kralju, naj poveri mandat za sestavo nove močne vlade poslaniku T i t u 1 e s c u.
BUKAREŠTA, 1. junija. Romansko državno gospodarstvo je zašlo v tako težaven položaj, da vladi ni več preostalo drugega kakor odstopiti. Državne blagajne so prazne, in iz rednih dohodkov ne morejo izplačevati uradniških plač, pokojnin in drugih dajatev. Prizadevanja, da bi se najelo novo posojilo, so bila brezuspešna. Jorgova vlada je hotela uradniške plače zniža-
ti za 50 odstotkov, a ni dobila za to privoljenja krone. Prav tako je hotela porabiti tudi del stabilizacijskega posojila za pokritje državnih primanjkljajev, česar pa Francoska banka tudi ni dovolila. Edini izhod je zato bila ostavka.
Kakšna vlada bo sledila Jorgovi, je težko reči. Zaenkrat bo dobil mandat Titulescu z nalogo, da sestavi kabinet narodne koncentracije; če se ta akcija ne posreči, pa ni Izključena močna neparlamentarna vlada z diktatorskimi pooblastili.
Reparacijska konferenca ogrožena
ODBOR DRUŠTVA NARODOV ŠE NI SPREJEL NOBENIH SKLEPOV. AMERIKA ODPOŠLE SAMO SVOJEGA OPAZOVALCA.
PARIZ, 1. junija. Pogajanja odbora
Društva narodov za sanacijo gospodarskega stanja se nadaljujejo, a splošno mislijo, da do konca tega tedna ne bodo doseženi nobeni sklepi, posebno ne zaradi nemške vladne krize. Zdi se, da so tudi izgledi za lozansl^o konferenco zelo slabi. Nikakor ni izključeno, da bo reparacijska konferenca odgo-dena, ker se brez poprejšnjih sklepov odbora Društva narodov sploh ne bi mogla sestati.
WASHINGTON, I. junija. Agencija Reuter doznava iz poučenega vira, da se Združene države Severne Amerike ne bodo udeležile lozanske konference, vendar pa bodo odposlale tja svojega opazovalca. Opazovalec ne bo imel nobenih pooblastil za kakršnakoli pogajanja, ampak bo vlado v VVashing-tonu samo informiral o poteku in sklepih. Amerika stoji slej ko prej na stališču, da se reparacije ne morejo sprav ljati v zvezo z medzavezniškimi vojnimi dolgovi.
TOČA UNIČILA KASTAVŠCINO. SUŠAK, 1. junija. Včeraj je divjal nad Kastvom in okolico silna nevihta. Na i U.,** a k u	^	deževalo, v
okolici je pa padala toča, ki je napravila veliko škode. Najhuje le prizadeta K a-stavščina, kjer je padala ko oreh debela toča skoraj celo uro. Od B u č i-d a do Zameta ter okoli S r d o-c i m a in H o s t je uničila vse vinograde, sadno drevje in polja. Ponekod je e podlo 1 m na debelo. Prebivalstvo je obupano.
DEVIZNI PROMET ZA POTNIKE.
DUNAJ, 1. junija. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, se bodo že v prihodnjih dneh pričela med Avstrijo in Jugoslavijo pogajanja radi olajšanja deviznega prometa za potnike. Za podlago bodo služili dogovori, sprejeti za promet med Avstrijo in Češkoslovaško.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Nobene bistvene spremembe.
Stran 2.
Mariborski »VEČERNIH« Juira
V M a r 1 S o m, 8ne T. VT- 1935.
BBažSSSaiMMI^—8—gžfllMBB—aga^HMMK—gR^T^^JM
Ženske spoštovati je dolžnost moža poštenjaka
LOPE DE VEGA
II
Našim naročnikom!
Opozarjamo cenjene naročnike, da smo včerajšnji številki »Večernlka« priložili položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si za sigurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili.
Uprava »Večernlka«.
Profesorski izpit
je napravila pred, stalno izpraševalno komisijo v, Ljubljani suplentka tukajšnje realne gimnazije gdč. Silva Trdinova, čestitamo!
Gasilska vaja.
V soboto zvečer ob pol 22. uri bo na Trgu svobode velika gasilska vaja. Ogroženi objekt bo Pugel & Rossmano-va hiša, na katero bodo brizgali vodo iz 16 cevi. Ves prostor bo razsvetljen z ogromni žarometi. Pri vaji bodo sodelovali tudi gasilci iz vseh okoliških občin in prisostvovali ji bodo zastopniki gasilskih društev iz Celja in Ljubljane.
Vojaški nabori.
Danes je pričela v Gambrinovi dvorani poslovati vojaška naborna komisija. Nabori bodo trajali teden dni za mesto In deset dni za okolico.
Planinsko slavje.
Drugo nedeljo, 12. junija, bo na Pohorju1 pri Pohorskem domu ob priliki od kritja spominske plošče in obletnice otvoritve tega doma veliko planinsko slavje. Na predvečer razsvetljava in umeten ogenj, v nedeljo sv. maša, odkritje plošče delavnim članom zadruge, zatem planinsko rajanje. Prijatelje Pohorja opozarjamo že zdaj na ta planinski praznik.
Zračni promet Praga—Zagreb.
Včeraj je bil otvorjen redni zračni promet med Prago in Zagrebom. Letalo bo odhajalo iz Zagreba v Prago vsako jutro bb 7. uri, vračalo pa se bo ob 14.50.
Tujski promet
V drugi polovici meseca maja je bilo priglašenih pri tukajšnji mestni policiji 816 tujcev. Od teh je bilo 193 inozemcev, in sicer 54 potnikov z Dunaja, 18 iz Gradca in 121 iz drugih inozemskih mest.
Zletna razstava v Pragi.
Uprava praških vzorčnih velesejmov Objavlja, da priredi skupno s češkoslovaško sokolsko zvezo ob priliki IX- vse-sokolskega zleta Zletno razstavo, ki bo otvorjena 18. junija in bo trajala do 10; julija t. 1. Obiskovalcem te razstave, čeprav niso člani Sokola, je na podlagi posebne legitimacije priznan 33% popust na češkoslovaških železnicah za vožnjo v Prago in nazaj in 50% popust na jugoslovanskih železnicah za vožnjo nazaj. Ta popust velja za dobo od 14. junija do 14. julija t. 1. in ga lahko uporabijo vsi, ki .v tem času obiščejo Prago. Potrebne legitimacije bo imel na razpolago konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani za ceno 30 Din šteto kolek, toda brez železniške kontrolne znamke, katero pa si potniki lahko priskrbejo v, Pragi.
Novi odbor Slov. ženskega društva.
Na zadnjem občnem zboru je bila izvoljena ponovno za predsednico ga. Maistrova, za tajnico ga. Ivanka Lipoldova, za odbornice pa dame Brišnikova, Aši-Čeva, Čepičeva, Jančičeva, Kožuhova, Majcanova, Mešičkova, Pagonova, Pe-trinčičeva, Pinterjeva, Plemeljeva, Polhova, Putnikovičeva, Poljančeva, Ra-počeva, Rozmanova, Senkovičeva in Stupčeva.
Gambrinova dvorana.
Najlepši senčnat vrt. Izborno, vedno sveže Tscheligijevo pivo, prvovrstno vino, najboljša kuhinja po najnižji ceni-Sprejemajo se abonenti. Se priporoča I Račič.
Konec premikalnega kolodvora
na Teznu
Lep poslovilni večer tovarišev železničarjev
Z današnjim dnem je radi premajhnega prometa opuščen premikalni kolodvor na Teznu. Osobje je povečini že premeščeno k drugim edinicam. Udarec, ki je v teh težkih časih zadel naše železničarje, bo občutila tudi tezenska občina in naša prosvetna društva. S tem pa je tudi za dogleden čas pokopana želja tezenške občine, da bi dobila postajališče. Od vsega truda, ki ga je založila v ta namen občina, je sedaj ostal v spomin le kup aktov...
Po letu 1921, ko se je pojavila potreba železniške postaje na Teznu, je štela naša občina nekaj nad 900 prebivalcev-Zidale so se tovarne, toda vsaka je prijavila svoj sedež drugje, zato ni bila finančna možnost taka, kakor si marsikdo misli in dolži občino, da ni storila za dosego postajališča svoje dolžnosti. Vsak nepristranski presojevalec bo uvidel, da je vsota 100.000 Din, katero je dala občina za postavitev postajališča, za našo finančno moč naravnost velikanska. Povrh tega je bilo nabranih še okoli 100.000 Din v materijalu. Postajališče, kakor ga je zahtevala železniška uprava, bi pa stalo okoli 800.000 Din. In ker pomoči ni bilo od nobene druge strani, je naravno, da bi občina ne mogla nikdar te vsote spraviti v sklad z občinskim proračunom, niti postopoma v naslednjih letih, ker je bilo že takrat treba misliti na dozidavo šolskega poslopja. Tovarne, ki imajo svoje sedeže drugje, te pa so plačevale bore malo na naših občinskih dokladah. V zvezi s podporo občine mariborske pa se je preveč poudarjala priključitev k mestu, proti čemer je bilo v tistih časih še več odpora kakor ga je dandanes- Obvestilo iz Beograda, da ni »budžetne možnosti« za kako podporo za naše postajališče, sama občina pa vsote Din 800.000 ne zmore, je dalo občinskemu odboru povod, da je porabil z dovoljenjem oblasti tisto za kolodvor vloženo vsoto 100.000 Din potem za javno električno razsvetljavo.
Te navedbe naj bodo v dokaz, da je občina storila vse, kar je mogoče, da bi se uresničila izgraditev postajališča. Svojim davkoplačevalcem — samim majhnim posestnikom — pa ni mogla naprtiti večjih finančnih bremen, nego jih faktično zmorejo.
Zadnjo soboto je bil v FeliČevi gostilni
T e z n o, 1. junija, poslovilni večer
naših železničarjev. Pripravljalni odbor pod vodstvom žel. uradnika g. Verhovška jc poskrbel vse potrebno, da je poteke ta večer kljub sedmini tezenškega kolodvora, — v prijetnem razpoloženju. Poleg šefa domače postaje g. Permeta, sta bila navzoča tudi bivši načelnik in sedanji prometni šef g. Kovačič in načelnik postaje kor. kolodvora g. Mohorko, nadalje skoraj celoten občinski odbor in zastopniki Sokola.
G. Verbovšek je podal v svojem pozdravnem govoru zanimivo sliko o razvoju tezenškega kolodvora od prvih vojnih let do danes. Kriza, je dejal govor nik, ta neizprosna pošast povojnih evropskih razmer, je ubila tudi naše dose danje službeno mesto in bo razpršilo našo železniško družino k novim edinicam. Sledili so govori gg. Kovačiča, Mohorka in Permeta, ki so slikali težko in odgovorno službo železničarjev. G- Perme je kot starešina omenil vestno službovanje vseh tezenskih uslužbencev in je drugim edinicam k pridobitvi tako marljivih ljudi le čestitati. Podžupan tezenške občine g. Šabeder je podal poročilo o delu občine za dosego postajališča in poudarjal veliko izgubo, ki jo bo občutila občina z izgubo premikalnega kolodvora. Starosta Sokola g. Luknar je izrekel železničarjem bratsko zahvalo za delo in trud, kajti oni so bili tisti, ki so v svojih prostih urah urejevali naše letno telovadišče, napravili ograjo, postavljali šotore in sploh niso nikdar odrekli nobeni prošnji. Take ljudi lahko dandanes iščete, težko jim boste našli enakih. Izrazil je željo, naj bi na novih službenih mestih našli isto vzajemnost in slogo, kakor je vladala pri nas. Iz govora železničarja Papeža je vela ljubezen in spoštovanje do svojih starešin. Boljše družine, kakor je bila edinica postaje Tezno, ne bi našel nikjer-
Prometnemu šefu g. Kovačiču in na čelniku domače postaje g. Permetu sta bili poklonjeni skupinski sliki železničar jev kot spomin na osobje premikalnega kolodvora na Teznu.
K animiranemu razpoloženju so največ pripomogli pevci žel. glasbenega društva »Drava«, ki so pod vodstvom žel. uradnika g. Živka z lepimi pesmicami povzdignili ta zadinji skupni tovariški večer.
Žalostna smrt.
Vsa objokana je pribežala snoči na policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti ga. Terezija Korentova in povedala, da je našla v spalnici v stanovanju v Cvetlični ulici svojega moža — obešenega. 'Stražnica je nemudoma obvestila zdravnika dr- Zorjana, ki je pohitel na kraj nesreče. Ugotoviti pa je mogel le smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Pokojni Rudolf Korent je bil zaposlen kot monter pri mestni plinarni. Kaj je gnalo moža, ki je bil star šele 32 let, v tako smrt, ni znano.
Dneva Rdečega križa
po vsej državi bosta prihodnja sobota in nedelja. Ob tej priliki bodo nabirali prostovoljne prispevke. Z ozirom na človekoljubni namen je pričakovati, da se bo prebivalstvo po svojih močeh udeležilo prireditve- Podrobnosti še objavimo.
Iz Razvanja
Vse Radvanjčane je globoko pretresla vest iz Velenja o tako tragični smrti Marice Plavšakove in njenega sinčka- Kdor je poznal pokojnico, to dobro, mirno, blago dušo, ki je tako nežno skrbela za svoje dete, kar ni mogel verjeti tej grozni vesti, da je ubila otroka in sebe. Ta ubogi mali Mitja, saj je bil najljubkejši deček v naši vasi, vse žaluje za njim. Ljudje si ne morejo raztolmačiti, kaj je dovedlo mladenko do tega obupnega koraka. Ko se je v soboto poslavljala od domačih, ni nihče slutil, s kakim sklepom v duši odhaja v Velenje... Radvanjčani bodo ohranili njo in njenega otročiča v najlepšem spominu, in s prizadeto rodbino vsi globoko sočuvstvujejo.
Gasilska tombola, ki so jo morali v uedeljo radi slabega vremena odpovedati, bo prihodnjo nedeljo ob isti uri in na istem mestu. Vabljeni vsi!
izpred
Obnovljeno kazensko postopanje.
Svoječasno so bili obsojeni Pavel fn Marija D v o r š a k ter Franc Cerjak iz Ciglenc pri Vurbergu radi kvalificirane tatvine na šest mesecev težke ječe. Ker se je pa posrečilo branitelju vseh treh obsojencev g. dr. R a v n i k u dobiti v roke nove razbremenilne dokaze, je mariborsko sodišče ugodilo prošnji po obnovitvi postopka. Včeraj je bila nova razprava pred senatom trojice pod predsedstvom sod. svetnika g. Z e m 1 j i č a, ki je končala s popolno oprostitvijo vseh treh obtožencev. •
Zločin na Pobrežju.
Pojutrišnjem v petek se bo moral zagovarjati pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 301etni mizar Anton Zafošnik s Pobrežja. Obtožen je, da je lani 13- decembra usmrtil svojega 701etnega tasta Franca Kavčiča na ta način, da je v njegovi podstrešni sobici, preden je tast legel k-počitku, zakuril z ogljem peč, iz katere je uhajal strupeni plin, ki je starčka usmrtil- Prvotno so ljudje domnevali, da je starega Kavčiča zadela kap; toda kmalu se je raznesel glas, da ni umrl naravne smrti. In na podlagi ljudske govorice, da je spravil starčka na oni svet njegov zet Anton, je odredilo državno pravdništvo ekshu-rnacijo trupla, pa so na podlagi anatomskih znakov in kemične preizkušnje ki* ™ sodni izvedenci ugotovili, da je Kavčič umr! radi zastrupljenja z ogljikovim monoksidom. Vse podrobnosti tega zločina bo razkrila zdaj sodnijska obravnava, za katero je naravno zlasti med Po* brežani veliko zanimanje.
Policijska kronika.
Danes dopoldne se je zglasil na policiji gostilničar Julij Vernik s Tržaške ceste, pripeljal s seboj že obrabljeno moško kolo znamke »Diamant« in izpovedal, da je to kolo pustil že pred tremi tedni neki moški pred njegovo gostilno. Med prijavami imajo zabeležen karambol dveh osebnih avtomobilov. Snoči je vozil Vol-kerjev šofer Franc V. z osebnim avtomobilom po Gledališki ulici v smeri proti Slomškovem trgu in zadel na križišču Slovenske in Gledališke v osebni avto, katerega je šofiral dr. R. G. Sunek je bil tako silen, da je neka gospa, ki se je vozila v doktorjevem avtomobilu, padla ven in se od strahu onesvestila- Gospo sc prepeljali v domačo oskrbo. Materi-jalna škoda na obeh vozilih pa je le neznatna. Nezgoda se je pripetila baje po nesrečnem naključju, ker sta oba vozača sicer pravilno vozila. — Aretiran je bil neki Henrik radi beračenja, zaradi prepovedanega krošnjarenja pa trije krošnjarji Mijo, Lojze in Luka. Orožniki so ustavili^na meji nekega Goldberga, ki je prekoračil mejo brez dokumentov.
v Živinski sejem.
,.J/a vČerajšnji sejem so prignali skupno t” Slav živine, in sicer 15 konj, 11 bikov, 55 volov, 178 krav in 16 telet. Do-'fon je bil slab, kupčija le srednje dobra •n ie bilo prodanih 155 repov. Povprečne cene: debeli voli kg žive teže 4—5, pol-debeli 3—3.50, plemenski 2—2.50, biki za klanje 3—3.50, klavne krave debele 2— 3-50, plemenske 2—2.25, krave za klobase 1.25—1-75, molzne 2—3, breje krave 2—3, mlada živina 3—4.50 in teleta 4—
5 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8; meso od telic, bikov in krav 4—6; teletina I. vrste 10 do 12, II. vrste 6—8; sveža svinjina 8 do 18.
Zopetni požigi po Dravskem polju
Ni se še poleglo razburjenje prebivalstva južnega dela Dravskega polja od zadnjega strahovitega požara, ki je upepelil sedem gospodarskih poslopij, že je zopet zaplesal rdeči petelin na kmečki domačiji. To-pot v Župečji vasi. Tam je v nedeljo zvečer nenadoma izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posestnice Katarine Piškove, ki je kmalu za-:el tudi stanovanjsko hišo. Pretila pa je nevarnost tudi sosednjim domačijam, ker e pihal močan veter in zanašal ogorke na vse strani. Vendar se je spretnim gasilcem z napornim trudom posrečilo ome-iti katastrofo.
Prihitele so na pomoč požarne brambe
V nedeljo je gorelo v Župečji vasi.
iz Cirkovc, Sv. Lovrenca in iz Ptuja, ki so požrtvovalno naskočile besneči element. Gašenje je bilo vsled silnega pomanjkanja vode zelo težavno. Zgorela je poleg hiše, gospodarskega poslopja in hlevov tudi vsa klaja za živino, vozovi, gospodarsko orodje itd. Škoda je zelo velika in krita le deloma z zavarovalnino.
Izven vsakega dvoma je ta, da je tudi ta požar zanetila roka brezvestnega hudodelca, ki je svoj vražji delokrog preložil zdaj na južno stran Dravskega polja. Orožništvo je noč in dan na nogah, da izsledi tega požigalca, pred katerim je prebivalstvo y neprestanem strahu.
»Za božjo voljo, novo obleko imaš, pa si padla v vodo?!«
»Je nisem utegnila sleči, mama, je šlo preveč hitro*
Maritjorsk! »VE C ER NI K« Jutra
VMariboru, dne 1. VI- 193?.
Sokolstvo
Sokol matica.
Jutri v četrtek bo ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu redna od-borova seja. — Zdravo!
Dramatski odsek Sokola Maribor I.
V soboto 4. t. m. zaključi dramatski odsek Sokola I svojo drugo gledališko sezono- Odsek, ki je eden najagilnejših v župi, je v pretekli sezoni uprizoril osem iger, v kar pa niso uštete mnogoštevilne enodejanke. Od teh iger so bile 4 drame in 4 veseloigre. Obisk je bil zadovoljiv; največji pri predstavi »Mlinar in njegova hči«, najslabši pa pri »Rodoljubu iz Amerike«, kar pa gre na rovaš slabega vremena. — Šest iger je režiral br. Bajt, po eno pa br. Zej in Gvardjančič-
Oder vrši veliko nacionalno delo v dokaj mlačnem V. okraju. Predstave posedajo vsi sloji. Radi izredno nizke vstopnine je poset omogočen tudi onim, ki si ne morejo privoščiti dragega gledališča-Poudariti je treba, da je stalna publika odra v kadetnici zelo disciplinirana in, ~~ kar je glavno — sprejemljiva in hvaležna!
Sokoli!
•n prijatelji našega obmejnega Št- lija, Poletite v nedeljo 5. t. m. na to našo obmejno postojanko. Tam stoje na straži naši bratje, ki uprizorijo ob 3. uri popoldne na prostem pred šolo Finžgarjevega »Divjega lovca«. V nedeljo na svidenje v Št. liju! Zdravo!
Važno za udeležence zleta v Pragi.
Savez (zveza) Sokola kraljevine Jugoslavije opozarja vse Sokolstvo, da se mora radi deviznih predpisov sporazumno z našo Narodno banko ves denar, ki ga Sokoli vzamejo s seboj za razne potrebščine na zletu v Pragi, založiti pri »Sa-vezu«. »Savez« bo denar izročil Narodni banki in dobil od nje akreditive na čsl-narodno banko za protivrednost v čeških kronah. Ves deponirani denar bo »Savez« izplačal članstvu takoj po prihodu v Prago po posameznih društvih, in sicer po kurzu 1.70 za 1 Kč.
Zakon o graditvi društvenih domov.
Ta zakon, ki ga je sklenila Narodna skupščina in ki se nanaša na zidanje domov in drugih objektov društev, ki spadajo pod ministrstvo za telesno vzgojo, se glasi v izvlečku: Društva in ustanove, podrejene navedenemu ministrstvu, sme-io graditi domove in druge objekte samo, ako imajo od ministrstva predhodno dovoljenje za to. Ministrski svet na predlog ministrstva za telesno vzgojo lahko °dobri brezplačno dobavo izdelanega ali neizdelanega materijala za gradnjo domov iz državnih podjetij. Istotako se lahko dovoli po istem potu tudi brezplačni Prevdz materijala po državnih železnicah in brodovih od kraja prevzema na kraj porabe. Ministrstvo za telesno vzgojo bo sporazumno z ministrskim svetom z uredbo odredilo, katera društva in
Sam G. Warren:
Torba z denarjem
Stari Potter je stopil iz gostilne na prosto. Bil je nekoliko pijan in noč se mu je naenkrat zdela strašna in temna, temne ulice z nerazsvetljenimi okni, z zapuščenimi zgradbami in redke svetilke so ga strašile. In v njegovi mošnji je žvenketal denar, katerega je danes nabral, in ta zvok, ki bi ga lahko slišalo kako nepoklicano uho, mu je bil dokaj neprijeten.
»Veš kaj, ti bi me !ahko spremil domov!« je predlagal svojemu tovarišu-
Cunjar Gidding je zmajal z glavo. »Tako? In kako naj jaz pridem domov? Saj, če hočeš, lahko prenočiš pri meni«.
Oba sta se majala dalje. »Postelje nimam zate«, se je oprostil Gidding, »toda moj sin Feliks si je naredil posteljo v kotu, da me ne moti, kadar se pozno vrne domov. Za danes ti jo odstopim.«
Potter je prepustil vodstvo tovarišu. »Tu je palača«, se je hahljal Gidding. Ko sta prištorkljala preko tlakovanega dvorišča, je Gidding odprl vrata in prižgal svetilko. Osvetljevala je prostor, ki je bil napolnjen s samimi cunjami in drugo navlako; pajčevine so visele s sten in v
ustanove se lahko poslužijo ugodnosti gradnje domov ter bo tudi odredilo vse pogoje za gradnjo. — Seveda se ta zakon ne nanaša na društva in ustanove,
V letošnjem tekmovanju za teniško prvenstvo Jugoslavije, ki se topot vrši ločeno za gospode in dame, so dame ISSK Maribora dosegle lepe uspehe. Po odstopu Celja, sta se kvalificirala v drugo kolo tekmovanja »Maribor« in »Rapid«. Srečanje obeh vodilnih teniških klubov Slovenije je prineslo vrsto napetih borb. »Maribor« sta zopet zastopali odlična prvakinja kluba ga. Zora Ravnikova in gdč. Hribarjeva, dočim je postavil »Rapid« tri dame, in sicer go. Kraussovo, gdč. Lirzerjevo in go.-Felberjevo.
Ga. Ravnikova se je tudi-topot izvrstno borila in porazila obe nasprotnici. Go- Kraussovo je premagala s 6:2, 6:2, gdč. Lirzerjevo pa s 6:8, 6:3, 6:2. Gdč.
ISSK Maribor :Illrlja.
Prva ligina tekma v Mariboru vzbuja že sedaj živahno zanimanje- Saj pride Ilirija, ki ima navado, da enkrat sijajno igra, drugič pa popolnom odpove. Lani jo je Maribor na njenem lastnem igrišču premagal, letošnja revanža je sicer Iliriji uspela, ampak čisto nič prepričevalno. Po nesrečnem startu na Telovo bo ho-teia Ilirija popraviti svoj renome in odvzeti Mariboru dve točki. Toda Maribor igra na lastnem igrišču — in tu je skoraj nepremagljiv! Borba bo silna in upajmo, da nam bo pokazala lepo igro. Maribor je znan, da igra fair, zato smo pre-
prostoru je vladal zatohel smrad po prahu in starih oblekah, ki je moreče legal na prsi-
»Eno noč se bo že dalo zdržati«, se je tolažil Potter. »A kako bo, če se vrne Feliks?«
»Kar vrata zapri, pa ne more noter. Lahko je pa že doma.« Pokazal je tovarišu, da je ključavnica v redu, mu priporočil, naj pazi na luč. in mu voščil lahko noč.
Potter je ostal sam. Zaklenil je vrata in se je trezno ozrl po neprijaznem prostoru. Zaklel je od gnusa, ko mu je miš šinila preko nog. Preiskal je še okno in ugotovil, da je v zelo slabem stanju, vsak piš bi ga lahko odprl. Blazna domislica, tu prenočiti! Kaj je imel od tega, da so vrata dobro zapirala, ko je lahko vsakdo pri oknu zlezel v sobo: pa tudi Feliks, ki ga ni poznal, bi ga lahko imel za tatu?! Le zakaj se je dal pregovoriti od pijanega Giddinga, da bi tu prenočil? Zdaj bi bil že na pol pota doma; cestna železnica je še vozila-
Tam v sosednji sobi se je Gidding kar oblečen zavalil na posteljo in po glavi, mu je hodila denarna torba Potterje-va ... Koliko je bilo neki notri? Stari je danes nabiral denar, in je bil gotovo tako pijan, da ni vedel m štel, kol;,'Šna
ki so bodisi pričele graditi domove, bodisi druge objekte pred razglasitvijo predmetnega zakona, ki stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih novinah«.
Hribarjeva je prožila gdč. Lirzerjevi prav dobro igro z 1:6, 8:6, 5:7, dočim je igrala proti ge. Kraussovi preveč nervozno z 2:6, 3:6. Odločitev je prinesla torej šele igra v dveh. Vsled dežja se je igra končala šele včeraj. Ga. Ravnikova in gdč- Hribarjeva sta si z lahkoto priborili prvi set s 6:3 in sta tudi v včerajšnjem nadaljevanju igre zmagali s 6:3.
Maribor pride po tej zmagi v tretje kolo, ki se odigra že to nedeljo v Zagrebu. Nasprotnik bo zagrebški »Tennis-Cercle«. Uspehi naših dam v boju proti Gradcu in sedaj proti »Rapidu« jamčijo za kar najlepši izid nedeljskega srečanja v Zagrebu.
pričani, da bo igra nudila resničen užitek vsem onim, ki jo tako težko — z upanjem in strahom — pričakujejo.
Dober svet.
Študent naroči čašo piva. Potem pokliče krčmarja:	»Halo,	prijatelj,	koliko
sodčkov iztočite na mesec?« — »Trideset«, pravi krčmar. — »Če mi špendira-te čašo,- Vam povem, kako boste lahko iztočili 35 sodčkov.« — Krčmar špendi-ra. — Študent pravi: »Lahko iztočite 35 sodčkov namesto 30, če boste čaše prav polnili!«
—MB—B—»HIMII
je vsota. Bilo je raznega kovanega denarja; velikega bi vzel, drobnega bi pa pustil. Ali pa bi vse vzel in bi jutri lagal. Kaj pa, če se Potter prebudi in brani svoj denar? Tudi za to je vedel izhod. Dobro bi ga zagrabil za vrat, in stari se ne bo ganil. Potem zažge cunje • . . Vsakdo bo prepričan, da je pijani starec prevrnil svetilko, in baraka se je vnela...
S svoje postelje je videl okno, kjer je spal Potter. Kmalu je ugasnila luč, ki je doslej osvetljevala okno, in slišati je bilo Mlm, kakor da se je Potter vlegel pred vrata, da jih zastraži. Potem je bilo slišati, kakor bi mačka zažvenkljala s črepinjo steklenice na dvorišču. Nato je bilo vse tiho.
Pol ure je minulo, in Giddingu se je zdelo, da je zopet slišal neki šum na dvorišču- A ni bilo nič. Feliks nocoj najbrže sploh ne pride domov; sicer bi moral biti že tu. Preteto to čakanje ga je delalo nemirnega. Hm, tako v temi ležati in čakati! Saj je vse skupaj le malenkost in hitreje ko bo opravljeno, tem bolje...
Gidding se je splazil na dvorišče in pod okno, kjer je spal Potter. Previdno je odrinil oknico. Zadrževal je sapo in poslušal. Močno enakomerno smrčanje je
______________________________ Stran	3.
Iz Dravinjske doline
Dva nasilna klateža. Te dni sta se
pojavila pri Sv. Ani blizu Makol dva delomržneža, od katerih je 491etni Ivan Žugel, doma iz metliškega okraja, ter 341etni Avgust Šneberger iz Nove vasi pri Bizeljskem. Prosjačila sta okoli in se vedla zelo nasilno. Naravnost razbojniško pa sta nastopila neki večer pri posestniku Antonu Kunsteku, kjer sta poleg drugega zahtevala tudi prenočišče. Ko ju je gospodar hotel odpraviti, češ, da so še domači v stiski za penočišče, je dejal prvi: »Le čakaj, nocoj te bom že zrezal, da vidim Tvojo kri in srce!« In drugi: »Boš že videl, kaj se bo še zgodilo nocoj s teboj in s tvojo družino!« Tako sta, Oba napita, rogovilila tam do dveh ponoči, tedaj je pa na srečo prišla mimo orožniška patrulja in odvedla nasilna rokomavha. Zdaj sta zaenkrat spravljena za zapahi sodišča v Slovenski Bistrici in ljudje imajo mir pred njima.
Z Dravskega polja
Nova grobova. Na Dobrovcih, občina Skoke, je preminul po dolgotrajni in mučni bolezni obče znani in priljubljeni posestnik g. Pavel Auguštin. Pokojnik je bil zgleden kmetovalec Dravskega polja. — V Slivnici pri Mariboru ja v ''visoki starosti preminula ga. Terezija Špu-rejeva. Pogreb obeh pokojnikov je bil ob veliki udeležbi na pokopališču v Slivnici. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Vojaški nabori. Nabori mladeničev Dravskega polja, rojenih 1. 1912., bodo za občine Ranče, Loka, Morje, Ješenca, Sv. Miklavž, Orehova vas, Rače in Fram v soboto 18. t. m. v gostilni Falež v Račah (pri kolodvoru); za občine Zg. Hoče, Sp- Hoče, Pohorje, Slivnica, Skoke, Sv. Marjeta na Dr. p., Gorica, Podova in Rogoza pa v ponedeljek 20. t. m. istotam. Naborniki naj bodo s svojimi župani navzoči ob 6.30 zjutraj. Točenje alkoholnih pijač je ta dan prepovedano-
Poroka. Minuli ponedeljek sta se v župni cerkvi vi Hočah poročila g. Klinc Štefan, agilni strelski organizator, in gdč. Strmšekova iz Bohove. — Bilo srečno!
Gasilno društvo Dogoše pri Mariboru bo imelo v nedeljo 12. t. m. okrožni gasilski dan v Dogošah. Sosednja društva so naprošena, da vodijo ta dan v evidenci. •
Izleti po Karavankah.
Pod tem naslovom izide sredi junija t. 1. v samozaložbi avtorja R. Badjure prvi slovenski kažipot po Karavankah, Ziljski dolini, Rožu in Podjuni z lično zrisanim preglednim zemljevidom 1:300.000 ozemlja od Šmohorja do Dravograda, od Velikovca do Kokre. Obseg: 2 drobno tiskani poli. Vsebina: splošna navodila (formalnosti pri prestopu meje), nato 63 najzanimivejših kombinacij eno- in večdnevnih izletov po omenjenem ozemlju s praktičnimi podatki in drugimi pripombami, kvalificiranimi poti in pregledom avtobusov. Tega kažipota bodo veseli vsi naši turisti.
bilo slišati. Potter je trdno spal. Cunjar je previdno zlezel v čumnato in se splazil k spečemu Potterju. Nagnil se je k njemu in tipaje iskal torbe. Ni je bilo, kam je neki izginila? Ali jo je Potter skril v kup cunj? Ali pa je ležala pod njegovim zglavjem? Giddingovi prsti so se doteknili obleke in las spečega. Torba vendar ni bila tako majhna in je visela na širokem jermenu* Njegovo iskanje je postalo nemirno in nestrpno. To je oči-vidno motilo spečega, njegovO smrčanje je postalo neenakomerno, in nerodno je dvignil roko, zgrabil za Giddinga in planil pokoncu. Toda Gidding je preprečil nadaljno .obrambo; urno je položil Potterju roko na vrat, ga s kolenom pritisnil na prsa im mu močno stisnil grlo.
Napadeni se je branil kot vrag. Kakor je bil že star — silobran rtu je dajal nadčloveških moči- Toda Gidding ni popustil. Še močneje je stiskal z vsem besom, da so mu zobje škripali. Zakaj se je stari tako branil? Naj bi denar pro-stovoljno dal! — Končno! Roke so popustile in so onemoglo omahnile, telo se je prenehalo viti, prsa pod kolenom so nehala dihati. Utrujen ga je izpustil Gidding in si otrl potno Čelo.
(Konec imtrid
Spori
Zmaga SSSC Maribora na belem piliti
Gospa Zora Ravnikova in gdč. Breda Hribarjeva porazili Rapidove dame s 3:2. — V nedeljo igira Maribor proti Zagrebu.
Papež Pij XI. petinsedemdesetletni!*
Včeraj, 31. maja, je obhajal papež Pij svoj 75. rojstni dan. Slika nam predstavlja prizor iz Vatikana; _sv. Oče sprejema romarje pevce.
aTTf.r iitk	g
Mariborski »VE CER NI K« 'Jutra
VMariboru, 'dne' 1. VI- 193?.
VOHUNI
Iz talnih arhivov.
»Vidva sta vohuna«, jima je dejal poli* c tiski častnik. »Nima smisla, da tratita 'čas z ‘nepotrebnim tajenjem. Imam doJčaze v rokah- Prideta pred vx>jno sodišče in bosta ustreljena', ako ne zagrabita »a.. edino možnost, ki vama jo nudim, da lahko rešita svoje borno življenje. Povejta mi, kam skrijeta vesti, ki jih donaša ta spojim pajdašem v Pariz?«
Kemik je odločno zanikal, žena pa je bruhnila v jok.
»Povej mu vendar«, ga je obupno prosila, »povej mu vse, in reši naju«.
Ko .pa se je kemik trdovratno branil, Je pričel uradnik z grožnjami in jima živo slikal občutke, ki ju bodo obhajali, ko bosta zrla v cevi pušk.
»Povej mu vendar vse!« ga je zopet silila. »To je najina zadnja rešitev!«
»Dama ima prav«, je dejal častnik. »Ne preostaja vam ničesar drugega, kakor da mi izročite listine, ki jih nesete v Pariz m podarjeno vam bo življenje.«
»Saj vendar nknam nikaklh listin«, mu je odgovoril kemik, »jaz prenašam vse svoje vesti ustmeno«. V naslednjem trenutku je spoznal, da ie padel v past. Uvidel je, da je igra izgubljena, in je vse priznal. Prej pa so mu morali zagotoviti, da ga ne bodo usmrtili.
Ta mož je imel izreden spomin in je sporočil vsa navodila raznim vohunom v Parizu ustmeno. Tam je prevzel nji-
hove vesti; nekaj se jih ie naučil ina pa-jmet, druge pa je šifriral po posebnem ključu, katerega ie vsakikrat spremenil. Ta šifrirana poročila je vedno oddajal kakemu drugemu agentu, ki jih je potem tihotapil preko meje.
Vožnjo v Pariz je nadaljeval pod policijskim nadzorstvom; v spalnici hotela, kjer se je nastanil, so montirali mikrofone. Čez nekaj časa so prišli k njemu njegovi pariški agenti, da bi dobili novih navodil. V sobi poleg pa so policijski uradniki prisluškovali njihovemu pomenku. Tako je uspelo vjeti pet nemških vohunov. Dolgo časa ni ta kemik vedel, kako je njegova ljubica izvedela za njegovo tajnost. Končno je prišel db prepričanja, da je najbrže govoril v spanju-
V sredi štirih vojujočih se držav je bila Švica. Naravno, da je bila prehodi za vse vohune, ki so potovali iz ene države v drugo. Nekatere posebnosti ob švicarski meji do svetovne vojne niso bile znane.
Bilo je tam nekaj štirijaških milj nemške posesti, na katero je lahko stopil vsak Francoz ali Anglež, ne da bi mu to bili zabranili; tako se je potem lahko pohvalil1, da je bil med vojno na nemških tleh, ne da bi mu bil kdo branil. Vas Biisingen leži ob severovzhodni meji Švice, ob Bodenskem jezeru. To je majhen del Nemčije, neke vrste enklava, ki spada k Ba-denu; ločena pa je z nekaj milj švicarske zemlje od države matice. Nobena obmejna postaja ali pa drogovi ne označujejo Biisingena. Prebivalci govore v istem dialektu kot njihovi švicarski sosedje;
prav tako uporabljajo švicarski denar, če kaj kupujejo ali prodajajo. Kljub temu pa so bili vsi mladeniči Biisingena pozvani v Nemčijo k vojakom, da tam izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so se vsi odzvali klicu domovine. Med svetovno vojno so Nemci sklenili, naj bo ta čas^ta del Nemčije pod pokroviteljstvom Švice; na ta način so se izognili morebitnim neljubim obmejnim prepirom. Iz radovednosti je prišlo na ta kos nemške zemlje mnogo antantnih državljanov, da na ta način iz-vrše nekak nekrvav napad v nemško državo. Prebivalcem je to samo koristilo, ker so s tujskim prometom dobro zaslužili.
Smolo pa je imel neki Nemec, ki se je vozil po Ženevskem jezeru- Vožnja s parnikom je tam precej zamotana; parnik plove na svoji progi deloma po Švicarskem, deloma po francoskem ozemlju. Če se je hotel kdo na gotov kraj pripeljati, je moral radi teh okolnosti večkrat menjati parnik. Ker pa- je to bilo zelo zamudno, so Francozi dovolili postanek parnikov na njihovem ozemlju. Nemci in Avstrijci so ob obali lahko počakali na svoj parnik. Nekega dne pa je prijela nekega Nemca silna radovednost, ogledati si Francijo v vojnem času. Posrečilo se mu je, da je prišel skozi postajo na prosto; kaj kmalu pa so ga zasačili, in je bil vso svetovno vojno interniran na Francoskem-
V Annemasse pri Ženevi so Nemci imeli več sreče. Do tja je bil prav prijeten iz-
let iz Ženeve; mnogo Nemcev, ki je obis* kalo to mesto, je odšlo tudi v Annemasse, da si tako malo ogledajo Francijo. Nekega dne je prišel Nemec in vprašal obmejne stražnike, da-li sme napraviti nekaj korakov po francoski zemlji. Vojaki so bili dobrodušni in so mu dbvolili; sovražnik, ne samo, da se je smel sprehajati po francoski zemlji, ampak je lahko šel tudi v bližnjo kavarno, kjer je popil skodelico kave. Napisal je celo razglednico nekemu prijatelju v Ziirichu in jo oddal na francoski pošti. Francoski vojaki so ga seveda stalno nhdzirali; za njihov trud pa jim je dal dobro napitnino. Ko se je vrnil v Ženevo, je pripovedoval prijateljem o svojem pustolovstvu; od takrat je bilo za Nemce nekako moda, stopiti pri obisku Annemassa na francoska tla, tam popiti skodelico kave in napisati kakemu prijatelju dopisnico iz Francije. Obmejni vojaki so dobili mastne napitnine, dokler niso francoske oblasti pre povedale take obiske, boječ se vohunov.
Potniki, ki so se naravnost peljali iz Ziiricha v Schaffhausen, so doživeli naslednjo zanimivost, Tik preden so prispeli na cilj, je vozil vlak nekako dvajset kilometrov po nemškem ozemlju- Pred vojno je bilo to dejstvo prav malo ljudem znano. Neki Anglež se je zelo prestrašil, ko je zagledal na postaji Lostetten nemške vojake z nasajenimi bajoneti. Neki sopotnik pa ga je pomiril, da se mu ni treba ničesar bati, ker so Nemci ta kos zemlje proglasili za »relativno nevtralnega«.
Ljubljanski velesejem
Pred otvoritvijo.
Še neka] dni in otvori! se bo XII. Ljubljanski vzorčni veleseiem. Kdor se ie zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših' sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi Ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo tudi letos udeležba mnogobrojna in bogata. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava Ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev.
Tudi letos bo Ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabli-ščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa ie župnijskega in občinskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 4. do 13. junija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse, kar potrebuješ in mno, go, za kar si doslej mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma, ali pa da so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen s kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo od-
hajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so razstavile na velesejmu in katerih prvovrstne Izdelke si mogel od blizu sam ogledati in izbrati.
Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno propagiran in bo gotovo mnogo pripomogel, da sc bodo naši trgovinski stiki s sosednjimi narodi poglobili, zrahljane vezi pa na novo utrdile.
Molitvica.
Mala Ljubica moli svojo večerno molitvico- »In prosim, ljubi Bog«, — sklene molitvico, —■ »daj, da bo Rim glavno mesto Turčije«.
»Ali Ljubica, kaj ti pride na mar?« zakliče mati, ki je to slišala.
»Ker sem to danes v šoli zapisala v .naši zemljepisni nalogi...«
NemSki tovorni parnik „Gauss“ iz Bremena,
vi// '\
m ■ m
-j {T*	A	St.	i	th-STi	i/iirri
Revolverski dvoboj v cerkvi
Iz Pariza poročajo:
Na Telovo se je v tukajšnji Zveličar-jevi cerkvi odigral razburljiv, prizor. Med! slovesno mašo je naenkrat pričela neka dama vsa Tazburjena letati po cerkvi gor in dol. Ker se mi dala pomiriti, so ljudje poklicali stražnika- Ko ga je ženska zagledala, je izvlekla iz torbice revolver in ga namerila nase. Ko je stražnik priskočil, pa je ženska bliskovito okrenila revolver in pričela streljati na policista. Oddala je maglo šest strelov, ki pa so vsi zgrešili cilj. Zdaj je potegnil tudi policist svoj revolver in trikrat ustrelil na žensko, ne da bi je zadel. Revolverski dvoboj je povzročil med ljudmi v cerkvi veliko paniko. Vse se je drenjalo k vratom, pri čemer je bilo pohojenih več oseb. Slednjič se je posrečilo žensko ukrotiti in spraviti iz cerkve. Odvedli so jo na policijo, kjer je povedala, da je Poljakinja in da ji je ime Vanda Valkarak. Ni pa imela nika-kih dokumentov pri sebi- Oddali so jo v opazovalnico, ker je najbrže blazna.
ki je nedavno v bližini Oporta na portugiški obali nasedel na pečino. Pri reševanju sta se v, razburkanem valovju prevrnila dva rešilna čolna in je 12
mornarjev utonilo
ŠIRITE „VEČERNIK“!
Predno greš na potovanje ne pozabi kupiti si
Krasno izbiro po najnižjih cenah ima
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Novost!
Zadnja novost v trajnem kodraoju so amorikanskl ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1.
33-t.
Sobo In črkosHkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska nXca 3, za kavarno »Astoria«.	3
Prvovrstno vino
od 5 litrov naprej pri Lahu, Sv. Peter, tik avtobusne postaje.	1734
S 100.— Din lahko zaslužite Din 8000.— in še več. Prospekti na zahtevo. Ponudbe na opravo »Večernlka« pod »Akcijonar«.	1777
PrttHčn! lokal
z dvema prostoroma oddam takoj v, najem. Aleksandrova cesta 48.	1775
T,
SOKLIČI
Maribor
^«ndrc$
■MtopoSrf M aprejmel«
m lokala
t®
za pisarno v centru mesia iščemo. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »Pisarna*.
Na stanovaoje in hrano
sprejmem dva gospoda. Dr. Krekova ulica 2, Studenci.	1769
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Koroščeva ulica 8- Plohl.	1767
Abonente sprejmem
na dobro domačo hrano po Din 12.50 in Din 14—. Zasebna kuhinja, Slovenska ulica 28.	1765
Prazno separirano sobo
takoj oddam. Trubarjeva ul. 7.
1773
Plačilna natakarica
z Din 20000 kavcije išče službo za takoj v okolici Maribora. Naslov v upravi »Večernika«.	1776
Majhno trgovino
takoj prodam poceni. Vprašati v trgovini Ob bregu 16, Maribor- 1774
SeliMl
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
1-0
»Janko je bU sares središče družbe?« »Da, bil je edini, ki je govoril močneje od
zvočnika.«
eam«eBa^;«*iM”Tm:"X2nMeHKBTO’oiE3tae'a
Izdeie Konzorcij »Jqtra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
SPAjNKO DETELA V Maribora,