Telefon št. 74
Posamna številka 10 h
Po pošti prejeman: za
«eio leto naprej 26 K—h pol leta , 13. _ «»trt , , 6 "50" mesec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ue vračajo,
uefrankovaija pisma ne vsprejemajo.
Celo leto naprej 20 K —h Pol leta „ 10. -«etrt„ , mesec . 1 . 70 .
Uredništvo je v Seme-riškib ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, oo pol 6. uri popoldne.
mesec.
Letnik XXVIII
Vabilo
SLOVENEC
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu :
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron Četrt, leta . 6 K 50 h Pol leta 1S „ Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca«.
stoli svete vere, a ravno tako vrli p i j o n i r j i višje izobraženosti! Povej svet, povej Evropa, si-li imela v prvem razvoju svoje omike v krščanski dobi druge učitelje, kakor skromne služabnike sv. cerkve! Ali ne vemo, — ne-ovrgljiva resnica svetovne zgodovine nam to priča, — da so bili sv. P a t r i k na Irland-skem, sv. menih Avguštin na Angleškem, sv. Remigij na Francoskem, sv. Boni facij na Nemškem, sv. Ciril in Metod v slovanskih deželah prvi apostoli krščanstva in prvi učitelji dotičnih narodov! Nista-li sv. brata Cird in Metod začela prva v Slovanih slovstvo gojiti? (Živahno odobravanje.)
Ko so pognale prve kali narodne izobraženosti, jeli so katoliški samostani sistematično gojiti šolstvo v današnjem pomenu. Cerkveni zbori, škofijske in provincijalne sinode ter mnogobrojni odloki rimskih papežev so zapovedali samostanom, da so morah v svojih prostorih osnovati takozvane »samostanske šole.« Pozneje so dobili školje isto povelje, da so morali vzdrževati ob svojih prestolnicah »stolne šole.«
Slavni zbor! In te samostanske ter stolne šole so bile sto - in stoletja edine narodne šole. Menihi in posvetni duhovniki pa so bili edini narodni učitelji! (Tako je!)
Nadalje. Katt-ri izobraženec ne ve, da Francozi v svojem velezaslužnem orleanskem škofu Teodulfu proslavljajo prvega organizatorja francoskih narodnih šol? Kdo ne ve, da je duhovnik Beda Venerabilis stvarnik ljudskega šolstva na Škotskem in Angleškem? Kdo ne pozna škofa Alknina, ki je preustrojil ljudsko šolstvo na Nemškem? Kdo še ni slišal toliko lepega o slo-večem prijatelju cesarja Karola Velikega, o Pavlu Dijakonu, ki si je preobilo zaslug pridobil za ljudsko šolstvo na Nemškem in Laškem?
Da! Narodno šolstvo je vstanovila cerkev po svojih odličnih zastopnikih od prvih početkov doli do novega veka, ko je kanonik W i m p f e 1 i n g dajal prva navodila modernim šolam.
Toda čemu daleč segati v tuje kraje in v davne čase? Kaj pa nam pravi zgodovina naših slovenskih pokrajin? Ali ne vemo, da so bili še v tem stoletju ravno duhovniki skoraj edini učitelji slovenskega naroda? Kdo bo to tajil? Kdo še ni čital o ponkovskem kaplanu Pražnikarju, ki je tako modro vstanovil in sam vodil slovito učilnico na Ponikvi? Nam li ni znan Lavo-slav Volkmer, sladki pesnik Slovenskih goric, ki je povsod, kjer je kaplanoval, šole ustanovljal? A s kakšnim slavospevom naj še le omenim našega preslavnega škofa Slo m seka, kojega zaslugam se z najodličnejšim spoštovanjem klanja ves narod? Ni treba, da ga povzdigujem jaz;
—	vsaj ga imenujejo vsi učitelji, tudi liberalni, in ga morajo imenovati: prvega šolnika slovenskega! (Živahno odobravanje.)
ki pa je spodaj podzidana, da se ne podere vsled starosti. Ljudje govore globoko, »bier-bas«, svet je sličen Švici.
Toda vlak odhaja. Čez Karlsruhe doj-demo v Stuttgart. Mesto ima lepo lego, okrog in okrog so gorice z nasajenimi trtami. Hiše po okolici so. kakor bi se skušale, katera bode ličnejša in različnejša od drugih : opeka vsake barve, napisi po strehah, izumetličeni členi ob fasadah — sploh spominja na švicarske hiše.
Iz Stuttgarta drčimo proti Ulmu, koder smo prestopili iJonavo, ki še ni ravno velika, kajti začne še le dobro strugo iskati, ker izvira v bližnjem Švarcvaldskem gozdu.
—	Iz Ulma nam je blisčala naproti veličastna stolna cerkev v čistem gotskem slogu. Svet jo močviren, šoto kopljejo po okolici, trta ne raste. Zvoniki so stereotipni z »bunko« na strehi (kupolo). Toda vlak hiti, saj ima tu železne prage pod seboj, in v eni uri smo že iz Augsburga v stolici Bavarske — »Bier-metropole Miinchen« — v Monakovem.
Mesto stoji na ravnini, 51!) metrov nad morjem, največ ob levem bregu reke Izar, ima 470.000 prebivalcev, med temi 84 odstotkov katolikov. Monakovo ima široke ulice, lepe trge, obilno umetnih zbirk, dosti
Navedeni možje so dika svojih narodov; stvarniki in proosnovatelji so ljudskega šolstva. Bili so istotako vneti apostoli prave omike, kakor so bili vrli in zaslužni delavci sv. cerkve!...
Katoliška cerkev je celo redove ustanovila v povzdigo narodnega šolstva. Kanonik L a S a 11 e jo osnoval red šolskih bratov; škot Wittmann je uvel šolske sestre, kojih ravno mi Slovenci ne moremo dovolj prehvaliti, ker nam odgajejo in rešujejo otroke ob nevarnih narodnih mejah ; Uršulinke in Salezijanke imajo v prvi vrsti namen, mladino podučevati. Kdor je kedaj obiskal tak šolski samostan, ta je videl, kakšne mučenice v njem prebivajo, kojih življenje je posvečeno izobrazbi nadobudne mladine . . .
Sedaj pa naj kdo reče, da cerkev nima za narodno šolo zaslug, koje vendar očividno, da so jo njeni služabniki v s t a n o v i 1 i! Kdo je njen začetnik? Kdo sije za njo pridobil prve in zato n a j v e č e zasluge?
Cerkev, katoliška cerkev je mati sedanje šole ! . . .
A kakor nižje, tako je cerkev ustanovila tudi višje šole. V srednjem veku so bile srednje šole, naše gimnazije, v oskrbovanju skoraj izključeno le sv. cerkve. Njeni duhovniki so bili na njih edini učitelji. Le v samostanih in ob prestolnicah je prospevalo srednje šolstvo. Posebno vidimo to pri nas, v ožji domovini. Vsi veste, da so novomeško gimnazijo do sedanje dobe vodili oo. frančiškani, katerim raditega ne bo nikdo neomejenega priznanja odrekel; o koliko dobrot so skazali dobri mladini! Celjska gimnazija je nastala po prizadevanju priprostega župnika; mariborsko gimnazijo je omogočil uzorni jezuit Hammer-Purgstall; latinske šole v Rušah so le duhovniki vodili, ter na njej odgojili mnogo vrlih mož duhovnega in posvetnega stanu, ki delajo čast predragi slovenski domovini . . .
Prezreti posebno ne smemo delovanja katoliške cerkve v prospeh najvišjih šol: — vseučilišč. Vseučilišča so vrhunec vsega šolstva. Mogočni stebri so, na katerih sloni današnja izobrazba, sedanja prosveta. Povej nam pa, izobraženi svet! Kdo jih je vstanovil ?
Odgovor jeleeden:Katoliška cerkev! (Tako je ! Istina !)
Zgodovina nam pove, da je bila prva učilnica v smislu današnjih vseučilišč »ka-tehetska šola« v Aleksandriji, koje dika sta bila njena voditelja Klement in vele-učeni Origen, njeni požrtovalni zaščitniki pa so bili škofje aleksandrijski. Oni so pri na rodih vzbudili vzvišeni pojem o vseučiliščih, nazivajoč svojo šolo : to lepov 3t5aay.aXswv t on Uptov jAaO-rjiJ.a-Mv, sveto učilišče svetih znanosti. Kdo je kedaj lepše imenoval vseučilišča, kakor znači ta ganljivi, svetotajni priimek ?
V srednjem veku so vstanovljali papeži visoke šole. Pod njihovim varstvom in nad zorstvom so delovale, oni so jih bogato obdarovali, oni so jih branili v mnogoterih
šol in slovi vzlasti po svojem pivu. Ima 31 pivovaren in izdela tri milijone hektolitrov piva na leto.
Po letu pride po 70 do 80 tisoč tujcev v mesto v enem mesecu. Ljudje so prijazni, dobrovoljni (gemiithlich). Otroci pozdravljajo duhovnika, s tem, da se mu priklonijo in sežejo v roko. Cerkva je 54 katoliških (14 farnih). Znamenitejše so te-le: najstarejša je sv. Petra cerkev, romanska s petimi ladijami. Zidane so skoro vse cerkve iz opeke. Marijina cerkev (Frauenkirche) z dvema zelenima zvonikoma v obliki hruške, gotična ; umetno izrezljani so leseni gotični oltarji, prižnica, križevi pot in dvanajst apostolov na stebrih. Na sredi cerkve visi velik lesen križ. Pod korom je mavzolej cesarja Ludovika Bavarskega. Za snago zelo skrbe Nemci in Francozi po cerkvah. Po vseh večjih cerkvah je strogo zabranjeno pljuvati. Tako je tudi v ti cerkvi napis od farnega urada : »Ali si upaš pljuvati pred kraljem ? Ali pred Najvišjim kraljem nebes in zemlje si pa upaš?«
Sv. Mihaela cerkev je velika, v jezuvit-skem zlogu zidana cerkev. — Teatinska cerkev je lepa, v rokoko zlogu zidana, s kraljevo ložo. — Sv. Ludovika cerkev ima ve-
slučajih pred svetovnimi mogotci. Papež Aleksander III. je zapovedal škofom, da so morali podeliti vseučiliščnim profesorjem zdatne cerkveno beneficije ; Honorij III. in Gregorij IX. sta samostanom ob velikih cestah velela, naj sprejemajo in brezplačno pogoščajo potujoče dijake. V podporo revne vseučiliščne mladeži je dvorni kapelan Ludovika IX., Robert Sarbonne vstanovil prve štipendije, katere tisočerim dijakom do današnjega dne omogočijo študije. Zgodovina človeško prosvete ne bo mogla rimske sto-lice nikdar dovolj prehvaliti za toli vspešno delovanje v prospeh višjih šol! Zasluge katoliške hierarhije v tem oziru so neizbris-ljive, jasno kažejo, koliko je cerkev storila v povzdigo sedanje kulture.
Svoje delovanje pa ona še dandanes nadaljuje, tam, kjer je najbolj treba. Kdo nosi kulturo med nevernike, v tuji svet, med neolikane narode? Niso-li to katoliški misijonarji, ki gredo kot apostoli sv. vere in prave omike med divja ljudstva, ne, kakor popotniki, le z namenom, proučevat tuje šege in običaje, merit gore in reke, temveč i z namenom, narode učit ter uvest v tempelj svetovne omike.
Kamor pride misijonar, sozida kapelico, bolnišnico in šolo; v prvi služi Bogu, v drugi ljubezni do bližnjega, v tretji pa svetovni pro sveti! Za to truda-polno, brezmejno naporno delo ne pričakuje nobenega odlikovanja, nobene pohvale. V smrtni nevarnosti, boreč se s stoterimi sovražniki, spolnuje to svojo vzvišeno nalogo. Koliko jih je že tudi s svojo krvjo proslavilo svoje delovanje!
Tako je cerkev delovala vse veke: od apostolskih časov do Janeza de Monte Cor-vino, od sv. Frančiška Ksaverija, apostola indijskega in japonskega, pa do plemenitega kardinala Lavigerieja, apostola tam doli v pekoči Sahari.
In sedaj naj kdo reče, da katoliška cerkev ne pospešuje omike, da je sovražnica omike in sovražnica šole! (Klici: Tako je!) V uredniški sobi je lahko udrihati po cerkvi, a naj mi kdo našteje liberalne urednike, ki so šli širit omiko in šole ustanovljat med divje narode, v vedni smrtni nevarnosti? Koliko jih pa je? (Burno odobravanje.)
Nima torej cerkev materinske pravice do šole? Ona jih je jela ustanovljati, sama, in samo ona jih je stoletja vzdrževala in vodila. Ona jim je bila veledušna pokroviteljica in varuhinja.
Šola je njena dragocena last! Do nje ima tisočletno zgodovinsko pravico. Cerkvi šolo vzeti se pravi: njej oropati naj dražji zaklad. Kdor se te njene lasti do takne, ruši svete pravice, on se oskruni, kakor tisti, ki pregrešno prestopa meje med svojim in tujim blagom! (Odobravanje.)
Vendar bi utegnil kdo to le pripomniti: Novodobna šola se je pač tu in tam sama ločila od cerkve; vrgla je prostovoljno od sebe vezi, ki so jo družile dolgo vrsto let s cerkvijo.
Kaj naj odgovorimo taki opazki?
liko sliko na presno od Cornelija : poslednja sodba. A najlepša cerkev je brezdvomno sv. Bonifacija bazilika, zidana v romanskem zlogu od kralja Ludovika I., s petimi ladijami, na vsaki strani po 16 stebrov, ob stenah mozajiki, portreti papežev nad kapiteli, slike iz življenja sv. Bonifacija pod slika nimi okni, leseno ostrešje pa služi ob enem za strop, je lepo barvano in risano. Pred pročeljem je lopa s stebri.
Kraljeva prestolica je posnetek Pitti-jeve palače v Florenci in ima pred seboj dvorni vrt z lepimi nasadi Proti jugu je lopa vojskovodij s kipi bavarskih generalov Tilly-ja (f 1632) in Wrede-ja (1838). Ob gosposki Ludovikovi cesti stoji velika palača dvorne in državne knjižnice, veličastno poslopje vseučilišča, na koncu pa zmagoslavna vrata, posnetek Konstantinovega slavoloka v Rimu. Ako gremo skozi Karlov trg, na katerem stoji obelisk, postavljen na čast 30.000 Bavarcem, ki so pali z Napoleonovo vojsko na Ruskem, po Bazarski cesti, pridemo pred staro pinakoteko, ki hrani spodaj zbirko vaz, zgoraj pa slike starih slikarjev. Precej poleg je nova pinakoteka, ki obsega v pritličji zbirko slik na porcelan (281 kosov) in stane 200.000 mark, ki jih je založil kralj Ludo-
Kratko tako-le: Videli smo — zgodovina nam to neovrgljivo spričuje — da je šola hči katoliške cerkve. Sveta dolžnost dobre hčere pa je, biti hvaležna svoji ljubi, dobri materi. Žalibog se vendar dandanes pogosto zgodi, da se hčer, ko le nekoliko odraste, sramuje svoje drage matere, ki ji je dala življenje ter je za njo žrtvovala svoje najboljše moti. Taki hčeri se mora, se ve, priznati, da je emancip ira na, hvalil je pa radi tega nikdo ne bo. Pošteno srce drugače o njej sodi. Emancipirana hčer ne more prevreči naravnega reda!
No, sedaj pa to obrnite na šolo, ki ee je ločila od cerkve ! Šola je hčer katoliške cerkve. Naj nikdar ne pozabi tega svojega naravnega razvoja in očividnega razmerja!
Da bi le tudi vedno ostala taka hčer, ki ima plemenito in hvaležno srce! (Živahno odobravanje.)	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. septembra.
Volitveno gibanje. Najživahneje gibanje se je razvilo na Dunaju in na Nižje-Avstrijskem. Krščansko - socijalni poslanec Axmann je že proglašen kandidatom za peto skupino, istotako Schlesinger in Prochazka. Bolj trda pa prede kandidaturi bivšega poslanca \Vedrala, proti kateremu delujejo ožji Luegerjevi somišljeniki. — Mesto dosedanjega poslanca Swiezy-ja bo kandidoval deželni poslanec dr. Michejda. — Obširen vo-livni oklic so izdali včeraj voditelji štajerske konservativne stranke. V oklicu pravijo mej drugim, da bo stranko vodila i nadalje vsestranska pravičnost, kot se to spodobi krščanski stranki, da pa bo seveda ostala zvesta svojemu nemškemu progrimu. Delala bo vsikdar na to, da se ublažijo nasprotja in prične v zbornici s toli potrebnim delom, ker je le predobro znano, da ima vsa sedanja gonja le ta namen, da se pripomore cerkvi in ljudstvu sovražnemu liberalizmu zopet do nadvlade. — Vodstvo kluba nižjeavstrijskih konservativnih veleposestnikov sklicuje člane k razgovoru na 18. oktobra.
—	Shod zaupnikov za gorenje Štajersko je soglasno odobril kandidaturo Schoiswohla za peto skupino. Resnega nasprotnika bo našel le v socijalnih demokratih, ker je nemški nacijonalec Eder, v svesti si gotovega poraza, le kandidat za silo.
Obstrukcija proti obstrukciji. Od razpusta drž. zbora sem se pečajo razni avstrijski politiki z vprašanjem, kedaj in kako se zboljšajo parlamentarne razmere v Avstriji. Trezni in pametni opazovalci sedanjih razmer so bili že davno jedini v tem, da nove volitve ne dovedo do zaželjenega smotra, nasprotno bo pa, kakor je te dni izjavil bivši predsednik dr. Fuchs, novi parlament še za 30% radikalneji, torej nespo-sobneji za delo. V novi poslanski zbornici tedaj ne bo zaželjenega miru, mogoče ne pride niti do volitve predsednika in nihče se ne bo čudil, ako bodo novi zastopniki po preteku jednega ali dveh tednov zopet
vik I. V prvem nadstropji pa je izpostavljenih 921 slik raznih novejših slikarjev, največ bavarskih, večje ali manjše umetnostne vrednosti.
Spomina vredna je gliptoteka, ki jo je postavil tudi kralj Ludovik I. za 1,306.000 gld.
—	Nadalje je na Maksimilijanovem trgu krasen vodomet (Wittelsbacher), znamenit je »Kindl-Keller«, ki ima dvorano, merečo 2300 kvadr. metrov.
Naposled gremo še čez Terezijin travnik k Bavariji z bavarsko lopo slovečih mož. Bavarija je iz železa ulit kip, 19l/s m. visok ter predstavlja Bavarsko z levom ob nogah in z zmagoslavnim vencem v roci. Kip je votel in v njegovi glavi lahko stoji šest ljudij.
Ali ustavimo se! Kdor je v par tednih poprej prehodil in pregledoval najmanj deset večjih mest, vzlasti če je na potu iz Pariza in razstave, so mu zdi to mestno življenje že prevsakdanje, te velike hiše že pre-monotonne, te razne cerkve premnogošte-vilne, duh tirja izpremembe, srce želi ven-kaj iz mesta v pravo naravo. In tako je bilo.
doma. In kaj se zgodi potem ? Prične bo brez dvoma prava absolutistiška doba, vlada brez parlamenta. Načrt take vrste vladanja smo pred nekaj časom že objavili, sedaj ga pa zopet in sicer v določni obliki podaja »D. Corr.« Po tem načrtu bi vlada vodila vladne posle samo s pomočjo gospodske zbornice, katere člani se imenujejo. Vladne predloge, tičoče se državnih potreb, bi sicer tudi nadalje došle najprej poslanski zbornici, a ta bi v določenem roku morala oddati svoj votum, in potem se predlože takoj go-spodski zbornici. Tu vlada navadno nikdar no zadene ob resen odpor, in tako bi se predloge uzakonile, ne da bi jih odobrila poslanska zbornica. — Na tak način vladanja se baje že resno misli v merodajnih krogih in išče pot za odstranitev glavnega načela ustavnih držav, mesto da bi se potom splošne in jednake volilne pravice apelovalo na ljudstvo, katero izključno imej pravico vladanja v ustavni državi poleg krone in odgovorne vlade.
Kompromis mej Čehi in Nemci se je sklonil v sredini seji praške trgovinske in obrtne zbornice, ko se je vršila razprava o premembi volivnega reda za to zbornico, in dotični kompromisni predlog je bil vsprejet soglasno. Ta kompromis je tem pomenljiveji, ker se je sklenil sredi najhujega narodnostnega boja. Nekateri listi se tem povodom vprašujejo, ali bi ne bil mogoč kompromis tudi na ostali črti? Mogoč bi bil, a ne samo na račun Cehov.
Ukor dr. Stadlerju in prihodnje volitve. Avstrijski in mažarski židovsko-liberalni listi ne nehajo izražati svojega brezmejnega veselja nad ukorom dr. Stadlerju, katerega izrabljajo na nečuven način sedaj za vso duhovščino, ki naj se le čim prej umakne in prepusti politično polje posvetni inteligenci. Na to odgovarja neki katoliški list z naslednjim vprašanjem: V Avstriji so pred durmi nove volitve za državni zbor. Kaj pa, ko bi katoliška duhovščina izvajala posledice iz ukora nadbiskupu dr. Stadlerju in prepustila polje sovražnikom države in dinastije, ki nastopajo vedno drzneje in vspešneje? Kaj neki bi rekli k temu na Dunaju, kaj neki na dvoru samem ? — No, učinka take posledice bi ne bil nihče vesel, najmanj pa vlada, ker v parlament bi prišli elementi, katerim je vse prej pri srcu nego blagor dinastije in države. Za to imamo dovolj jasnih dokazov povsod, kjer ima židovski liberalizem odločilno besedo.
Rusija in rumunsko-bolgarskl razpor. Upravitelj ruskega zunanjega mini-nisterstva grof Lambsdorff je sedaj doposlal vsem ruskim zunanjim zastopnikom noto, v kateri pojasnuje stališče Rusije napram ru-munsko-bolgarskemu razporu. Ruska vlada bo v tem vprašanju postopala popolno v smislu petroburških dogovorov iz leta 1897 solidarno z našo monarhijo. Prizadevala si bo na vsak način odvrniti nevarnost vojske na Balkanu. Ako bi pa Rumunija in Bolgarija vkljub temu hoteli izzvati vojsko na lastno nevarnost, bodeta Rusija in Avstro-Ogerska storili vse potrebne korake, da se ohrani status quo na Balkanu.
Krečanski nadkom. princ Jurij odpotuje danes iz Aten in se poda po nekaterih virih na potovanje po Evropi, da se predstavi posamnim vladarjem, po drugih pa nazaj na Kreto, kjer ostane še zadnje dni svoje lunkcijske dobe. Govori se namreč, da ne vsprejme več dosedanjih poslov po preteku triletne dobe, marveč bo zahteval, naj se dovoli Kreti popolna avtonomija. Poročila iz Aten zatrjujejo, da se princ Jurij še sedaj ni mogel sprijazniti z razmerami na Kreti. Za svoj baje neovržni sklep je že dobil princ dovoljenje očeta in ruske vlade. Seveda bo še preteklo mnogo časa, predno bo mogoče pripraviti sultana do tega, da se odreče popolno vsakemu vplivu na Kreto.
O francoskem ministru Mille-randu so te dni zelo burno razpravljali na soc.-dem. mejnarodnem kongresu Somišljeniki njemu nasprotne francoske socijalistiške stranke so odločno zahtevali, naj se minister Millerand umakne iz VValdeck-Rousseau-ovega kabineta, ker se ne' strinja z njih načeli, da bi socijalist sedel v buržoazijskem kabinetu. Drugi so zopet zahtevali, naj ostane tako dolgo na ministerskem sedežu, dokler
kaj druzega ne ukrene glavni odbor francoskih socijalistov. Obveljal je pa konečno z neznatno večino nasvet, da sme v »gotovih« slučajih tudi soc.-dem. sedeti v buržoazijskem kabinetu. S tem je bila Mille-randova zadeva za sedaj rešena in mož bo še lahko užival nekaj časa ministerske dobrote , dokler nasprotniki ne strmoglavijo celega kabineta, kar se morda zgodi v bližnji prihodnosti.
Volitveno gibanje na Angleškem je že v polnem tiru, ker s 1. oktobrom se že prične prava volitvena doba. Vlada, kandidatje in agitatorji imajo polne roke posla in skoro ne mine dneva, da ne bi se kak vplivneji politik predstavil svojim volivcem. Najbolj pa boli Chamberlaina, ki se tudi precej razumi na volilne mahinacije, da ima v Južni Afriki kar 220.000 mož, ki bi po njegovem mnenju vsi glasovali z vlado. tjieer pa vladna južno-afriška politika ne ugaja tako mnogoštevilnemu volilstvu, kakor sa njajo vladni krogi in število njenih mame-lukov se bo kolikor toliko zmanjšalo. Vendar pa opozicija nima v rokah nikakega pravega orožja, ker namreč nihče ne ve nič pozitivnega o konečni rešitvi južno-afriškega vprašanja.
Dopisi.
iz Cirknice, 27. septembra. Na dopis oziroma popravek našega g. očeta župana Pogačnika v štev. 219 »Slovenca« pojasnjujem sledeče: V svojem popravku pravite, g. župan, da ni res, da bi Vi kot načelnik cest nega odbora zapovedali, naj se podro slavoloki, kateri so se na čast premil. gosp. kne-zoškofu postavili na Rakeku, in da še vedeli niste, da je na okrajni cesti kak slavolok postavljen. Dobro! Sedaj Vas pa vprašam, pod čegavo »komando« pa je cestar, če ne pod načelnikovo, in kdo ga je poslal z naročilom, da naj se slavolok ali takoj podere ali pa svetilka nanj postavi? Da je cestar res to zaukazal, za to imamo priče. Dalje pravite, da še vedeli niste za slavolok. Hudomušni ljudje so pa isti dan pripovedovali, da ste se odpeljali nekam z železnico, torej ste se morali do kolodvora pripeljati na vsak način skozi slavolok'; po »za vrtih« menda niste šli. Sploh je pa ta lepa, da načelnik cestnega odbora niti še no ve, kaj se na njegovi cesti godi. Pa saj tega ni treba vedeti — kai ne g. Pogačnik — saj imate cestnega nadzornika — ki v svoji splošno znani kratkovidnosti mogoče res slavoloka niti videl ni — z letno plačo 800 kron, katere morajo ubogi davkoplačevalci plačevati. Poznal sem cestne načelnike brez nadzornika, ki so sami nadzorniški posel izvrševali. Zopet pravite, da niste slugi ukazali, naj za stave poskrijejo — no ta naj bo Vaša — saj Vam tega ni bilo treba, ko ste se že poprej s svojimi šestimi sovrstniki pomenili in sklenili, da zastav nihče ne bo razobesil, kar se je tudi zgodilo. Ali ne velja to ravno toliko, kakor ukaz. Naša šola tudi ni smela zastav razobesiti — povem mimogrede, da je načelnik krajnemu šolskemu svetu zopet isti g. Pogačnik — dočim so grahovska, ra-kovska in begunjska svoja poslopja z zastavami okrasile. Se eno ! Zakaj pa ne daste popravka od istih 1600 kron, ki jih je cirk-niška občina rabila pri zgradbi suhega vodovoda v Martinjaku in katerega ne bote nikdar napeljali in katere stroške bodo morali prej ali slej Cirkničanje plačati ? Zaka ne rečete: Ni res ! Vaš molk pove, da je res! Za to tudi mi pravimo: Res je! Tako je! Zastonj Vam menda ni nihče kopal in iskal vode. Z Bogom, g. Pogačniki
Lavrenčič, kapelan.
Trgovskemu stanu v resen preudarek.
Prejeli smo naslednji poziv: Med vsemi narodi vsake države zavzema trgovski stan jedno prvih mest, tako glede svojega poklica, kakor tudi glede ogromnih prispevkov za državne potrebščine. Važen poklic tega stanu pa zahteva, posebno v današnjem času napredka, ne le temeljito izobrazbo v vseh znanostih trgovske, industrijske, prometne, pravne stroke in izobrazbo drugih ved, temveč tudi organizacijo, katere namen mora biti, varovati in braniti pravice ter po-
speševati koristi njegove. Vse to velja v prvi vrsti za trgovski naraščaj, iz katerega se vzgajajo samostalni trgovci. Vse narodnosti v našej državi se zavedajo važnosti našega stanu ter skrbijo z vsemi sredstvi za strokovno izobrazbo njegovega naraščaja, ustanavljajoč društva, ki pospešujejo ta namen, edini le slovenski narod nima takega društva. Odkar se naš narod kot tak zaveda, upliva ta zavednost mogočno tudi na razvoj trgovine v slovenskih pokrajinah, katera se vedno bolj in bolj razteza.
Umevno je tedaj, daprizaved-nem narodu pride v prvi vrsti v poštev materni jezik, in če se hvalevredni poskusi naših sosedov Nemcev, ustanoviti tudi pri nas tako društvo v prospeh trgovskih koristij, niso uresničili, je kriva temu le okolnost, da se ie naša narodnost od te strani vedno prezirala.
Pričakovati je tedaj , da bi društvo, ustanovljeno na strogo narodni podlagi, katero bo skrbelo za izvršitev gori omenjenih točk v slovenskih pokrajinah, vspešno in plodonosno delovalo. Če tedaj nočemo zaostajati in želimo korakati z napredkom, je skrajni čas, da se ustanovi v Ljubljani, metropoli slovenski, tako društvo. Lepo število trgovskih sotrudnikov, uvidevši to važnost, stavilo si je zadačo, storiti potrebne korake v to svrho, in sestavil se 'je pripravljalni odbor, da premotriva ustanovitev »slovenskega trgovskega društva ,Merkur' v Ljubljani« , ki naj deluje na to, da bi bil tudi trgovski naraščaj, poslujoč v slovenskih pokrajinah, deležen onih pre-potrebnih sredstev, katera so zgoraj omenjena.
To društvo bi imelo svoj delokrog na Kranjskem ter v ostalih slovenskih pokrajinah ter bi skrbelo:
1.	za duševno in strokovno izobrazbo svojih članov;
2.	za procvit slovenskega trgovstva v obče;
3.	za nameščenje trgovskega osobja;
4.	za prireditev javnih zabav v korist društva.
Da se dosežejo navedeni nameni, služila bi društvu sledeča sredstva:
1.	ureditev čitalnice in knjižnice;
2.	prireditev poučnih in strokovnih predavanj ;
•3. ureditev zbirk uzorcev raznovrstnega blaga;
4. prireditev javnih ogledov raznih trgovskih in industrijskih zavodov;
5 učenje vseh trgovskih ved z učnim tečajem (kurzom) ter spoznavanje trgovine v obče s pomočjo strokovnih časopisov;
6.	vzdržavanje društvenega glasila, ki bi imelo namen zastopati ne le društvene, temveč v obče trgovske interese naroda slovenskega;
7.	ureditev pisarne za posredovanje nameščen ja trgovskega osobja vsake stroke;
8.	gojitev petja in glasbe in družabnega življenja med svojimi člani.
Pripravljalni odbor stopi s tem načrtom pred slovensko inteligenco sploh, osobito pa do trgovcev in podjetnikov, do trgovskega naraščaja, do vseh v trgovski obrt spa-dajočih podjetij, z uljudnim vabilom, naj blagovolijo podpirati njegove težnje za ustanovitev tega prekoristnega in velevažnega društva, z izjavo, da pristopijo kot člani, na katere sme pripravljalni odbor gotovo računati.
Sklical se bode ustanovni shod, pri katerem se predlože pravila v pretres in potrditev, takoj, ko se uvidi, da je število ogla šenih zmožno vzdriavati tako društvo.
Pripomnimo še, da je to društvo namenjeno trgovskemu naraščaju in trgovskim sotrudnikom, torej ni v nikakem nasprotju s trgovskim in obrtniškim društvom, čigar člani morajo biti le samostalni trgovci in obrtniki in ki ima nalogo čuvati materijelne in politične koristi trgovcev in obrtnikov.
Izjave k pristopu naj se izvolijo pošiljati po poštni dopisnici na naslov: Ferko Kersnik, knjigovodja pri tvrdki F. Xav. Sjuvan v Ljubljani. Pripravljalni odbor.
Tedenski koledar.
Nedelj h, 30. sept.: 17. pobink., Je ronim sp.; evang.: O največji zapovedi. Mat. 22. — Ponedeljek, 1. oktobra: Remigij šk. — Torek, 2. okt.: Julijan muč. — Sreda, 3. okt.: Kandid. muč. — Če t r t e k, 4. okt.: Frančišek Seraf. — Petek, 5. okt.: Placid in tov. mm. — Sobota, 6. okt.: Brunon sp. — Solnce izide 5. oktobra ob 6. uri 10 min., zaide pa ob 5. uri 27 min.
—	Dan se skrči v oktobru za 1 uro 35 m.
—	Musica r a c r a v nedeljo, 30. sept.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Dete Jezus« zl. Jan. Sch\veitzer, graduale Ant. Foerster, ofertorij Jurij Veselak. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa tertia v F duru zl. Mili. Ilaller, graduale »Os. justi« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Justus ut palma« zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. septembra.
Cesar v Gorici. Danes zjutraj okolu 5. uri se je peljal presvetli cesar mimo Ljubljane v Gorico. Na vsakih sto korakov je bil ob progi postavljen orožnik. Železniški delavci so bili po noči v službi ter so stali na prostoru mej posameznimi orožniki z rumenim trakom na rokavu, svetilkami in pripravljenimi piščalkami. Pred dohodom cesarjevega vlaka je bil pri Podgradu blizu Zaloga na progi prijet neki človek. Na ljubljanskem kolodvoru so cesarja pričakovali dež. predsednik baron H e i n s tajnikom llaasom, polkovnik Zimburg, župan in več častnikov. Cesar je odklonil vsak vprejem. Prvi dvorni obed bode v Gorici danes zvečer ob 6. uri, drugi pa jutri ob '/,2. uri pop. Povabljeni so k obedu tudi vsi dež. posl. Iz Gorice se cesar odpelje jutri ob 4. uri popoludne ter se pripeljo v Nabrežino ob 4 56, kjer se mu poklonijo razna društva iz Na-brežine in okolice z narodnimi zastavami. Cesar se povrne v Hetzendorf na Dunaju, v ponedeljek zjutraj ob 4 45 minut in se pelje takoj v grad Schonbrunn. V Gorico je došlo mnogo posebnih vlakov. Program cesarske slavnosti se je včeraj po goriških vogalih nabil tudi v slovenskem jeziku vsled odločnega nastopa dr. Gregorčiča.
Mil. knezoškofu lavantinskemu se je danes dopoldne, kakor nam poročajo iz Maribora, poklonila mariborska duhovščina pod vodstvom preč. gospoda kanonika Ro-žanca ter mu izrazila najudaneje častitke povodom današnjega godu in cesarski ga odlikovanja.
Iz Celja nam poročajo: Dne 1. oktobra ob 10. uri dopoldne se vrši v Narodnem domu shod zaupnikov, da se dogovore o programu in kandidatih za bližnje državnozborske volitve. Ker je posvetovanje velike važnosti, se je nadejati, da se udeleže tega shoda vsi zavedni voditelji štajerskih Slovencev.
»Narodove" podrobnosti »blov. Narod« išče vedno na naši strani raznih dolgov s toliko skrbjo, kakor bi bila Govekar ali Malovrh plačnika zanje. Dne 26. t. m. je priobčil vest, da je mej dolgovi katoliškega shoda tudi »plačilo za vojaške slamnjake, na katerih so počivali skrivnostno sladko ginjeni udeležniki katoliškega shoda«. To »podrobnost« najbolj osvetljuje dejstvo, da je bil dotični račun poravnan že dne 21. septembra. Račune za katoliški shod poravnava pripravljalni odbor in sicer brez pomoči »Narodovcev«, ki naj raje skrbe, da bodo poplačani razni »napredni« dolgovi pri ljubljanskih obrtnikih in gostilničarjih.
Kako se je postopalo v ljubljanskem ognjegasnem društvu. »Narod« je z veliko baharijo poročal, da se je ljubljansko ognjegasno društvo izjavilo, da se ne udeleži bakljade na čast cesarju, prirejeno od »olovenske krščansko • socijalne zveze«. Sedaj se nam poroča, da odbor za ta sklep ni prav nič vedel in da sklepa sploh bilo ni. Odgovor sta kar na svojo roko napisala g. otricelj in magi.stratni uradnik g. Kukla. A to je samo jedna točka iz številnih dokazov o nečuvenem terorizmu našega magistrata napram ognjegascem. Istotako nasilno je bilo zadnjič izključenje še-storice odličnih članov ognjegasnega dru-
štva, ker je bila seja povsem nepravilna in ni bilo niti za izključenje potrebnega števila glasov. Da se ta krivica takoj ne poravna in da »Narod« še govori, da se bodo še izključevali člani, ki niso Hribarju pokorni, je nečuvena predrznost, kajti v društvu ostali odborniki za sklepanje niti sklepčni niso. V interesu ognjegasnega društva in prebivalstva želimo, da se skoro napravi v načelništvu red. Načelništvo, ki pri požarih kadi cigarete, pač ni posebno resno. Ako sam magistratni uradnik Barle izjavi, da g. Stricelj za svoje častno mesto ni zmožen, naj se to ob pravem času upošteva m naredi red. V tem smislu je želeti, da se ognje-gasci složno postavijo v interesu občinstva za red v ognjegasnem društvu in proti terorizmu, s katerim hoče magistrat delati razpor v društvu. Slovensko poveljevanje bode v društvu ostalo, a pripomniti moramo, da tisti, ki bi utegnil omajati ljubezen do slovenskega poveljevanja, je — magistratni terorizem!
Družbinski večer »Slov. kršč. soc. zveze« se prične jutri zvečer točno ob 7. uri. Vstopnina za člane 20 h, za nečlane 40 h.
I« Šmartna pri Litiji se nam piše. To se je vrezal »Sl. N.« v 221 št. s to-le notico: »N*ši prostovoljni požarni brambi je došel pred par dnevi iz Češke nov močen in eleganten voz za prevažanje moštva in lestev, ki pa nosi na zadnjem koncu — čujte, z zlatom obrobljen napis: »Frei\v. Feuenvehr St. Martin«. Pač lep napis, kaj ne?! Sramota! Pa saj smo že vedeli ali vsaj slutili kaj takega; pod novim vodstvom pač ne more biti drugače!« — Čujte in strmite, to vodstvo je pa popolnoma v rokah »Narodovih« kimovcev. Načelnik požarni brambi je »vrlo narodni in skrajno napredni« dični klobučar Gregor Porenta, namestnik mu pa njegov zet Robavs. Vidi se, da je napredno glasilo že tako oslabelo na spominu in umu, da ne ve, kaj piše. Mi pati odločno ugovarjamo, da bi nerazsodni »Narodovi« kimovci v Šmartnem pod krinko naprednjaštva in narodnjaštva širili nemčur-stvo, najmanj pri tako važnem društvu, kakor je požarna bramba. Iz tega naj svet sodi, če je sploh še ka; verjeti »Narodovim« dopisom
Občinski svet ljubljanski ima v
torek ob 5. uri popoldne redno sejo.
Slovensko gledališče. V torek dne
2. oktobra uprizori se prvikrat na slovenskem odru hrvatska narodna opera » Ni-kola Subic-Zri njski«, katero je zložil mojster Ivan pl. Zaje.
Iz c. kr mestnega šolskega sveta dne 19. t. m : Odobri se suplentura izpra-šanega učiteljskega kandidata Friderika Zebre-ta, ki namestuje učitelja Engel-berta Gangla za časa njegovega dopusta na I. mestni deški Srazrednici. Dalje so se potrdile kot pomožne učiteljice na mestni
slovenski dekliški 8razrednici za novo šolsko leto dosedanje pomožne učne moči Jako-bina Tomčeva, Marijanica Prosen-čeva ter Emilija Rojčeva. Ker se je vpisalo mnogo dosedanjih uršulinskih učenk in učenk iz Lichtenthurničine šole na dekliško Srazrednico, kjer ni več prostora, se sklene, da se imajo te učenke po možnosti sprejeti na njihovi dosedanji šoli. Za šesto vsporednico II. mestne deške 5razrednice se določi dosedanji pomožni učitelj Rudolf Vrabl. Na to se reši množica prošenj za sprejem okoliških otrok na mestne šole, ko-jim prošnjam se z ozirom na prenapolnje-nost mestnih šol more le deloma ugoditi. Prošnji izprašane učiteljske kandidatke Darinke Franke-tove za mesto radovoljke na dekliški Srazrednici se soglasno ugodi. Nadalje se dovolijo nekatere preuredbe glede šolskih klopij in drugega inventarja na I. mestni deški 5razrednici. Konečno se na predsednikovo poročilo imenuje rado-voljka na mestni dekliški Srazrednici Vida Levčeva za pomožno učiteljico na I. mestni deški 5razrednici.
Iz Radovljice se nam poroča: Dne 3. in 22. septembra se je vršila volitev občinskega zastopa mestne občine Radovljica. Izvoljeni so bili sledeči za napredek našega mesta vneti gospodje in sicer: Županom g. Aleksij Roblek, posestnik in lekarnar v Radovljici ; svetovalci gospodje: Alfred Rudesch, c. k. notar, Oton Iloman, trgovec, Matej
Kosmač, gostilničar, Ivan Vumik, podobar odborniki gg.: Ivan Novak, dekan, Andrej Grčar, nadučitelj, Vinko Hudovernik, restau-rater, Fran Mulej ml., trgovec, Leop. Vari, posestnik, Ivan Mali, posestnik, Ivan Bulovc' trgovec
Zastava dekliško-ženske Marijine družbe mošenjske z vezenimi slikami Marije pomočnice in obeh najsvetejših src je umetno dovršena. Presvetli ljubljanski knez in škof jo bode dne 7. oktobra zjutraj ob šestih blagoslovil v Mošnjah. Blagoslovljeno zastavo poneso družbenice v slovesnem sprevodu na Brezje, kjer se ob 8. uri začne posvečenje cerkve in treh oltarjev. Pričakujemo, da bi to slavnost poveličalo veliko zastav — posebno družbenih! Na svidenje torej pri ma teri naši na Brezjah ! Predsedništvo
Birma v cirkniški dekaniji se je vršila od 16. do 27. septembra. Birmancev je bilo v Cirknici 493, v Begunjah 152, pri Sv. Vidu 232, v Grahovem 167, v Starem trgu pri Ložu 720, na Babinem polju 192, na Blokah 371, pri sv. Trojici 133, na Stu-denem 111, na Uncu 45. Po en bolnik je bil birman v Žerovnici, v Ložu in v Ravniku. Skupno je bilo torej birmovanih 2519 otrok.
Razstava sadja. V šoli I. mestne deške petrazredniee v Komenskega ulicah so izložena (pritličje, desno) v dveh omaricah jabolka in hruške raznih, najplemenitejših vrst z domačega šolskega vrta in z vrtov gg. dr. Iv. lana in nadučitelja Jožefa Ž i r o v n i k a v Gorjah na Gorenjskem. Pri jatelji lepega sadja si lahko ogledajo to lepo razvrščeno razstavo vsak dan dopoludne in popoludne.
„Generalni štab" narodno - na predne stranke se v Gorici pomnoži za jedno odvetniško pisarno. S 1. jan. otvorita baje v Gorici novo odvetniško pisarno dr. Tuma in dr. Treo.
Izpred sodišča. Znani so »Narodovi, napadi na shode krščanskih socijalcev v Vevčah. Mej drugim je »Narod« tudi trdil, da je na nekem shodu gospa Štefetova metala na socijalnega demokrata Kocmurja ka menje, da je neka klerikalna priča krivo prisegla itd. Državno pravdništvo je storilo vse, kar je »Narod« nasvetoval, ter je uvedlo pre iskavo tudi proti mnogim vevškim delav. kam. Poroča se nam, da je sedaj vsa preiskava ustavljena, ker se je dokazalo, da so se zgodile navedene stvari le v »Narodovi« domišljiji. Dokazalo se je sicer, da sta priletela res dva kamenja, a dotična delavca, ki sta kamenja vrgla, sta se sama prijavila, ter naznanila, da jih je k temu dejanju izzvalo predrzno vedenje Kocmur-jevo, ki je ves čas hujskal. Ob jednem sta potrdila, da gospa Štefetova ni vrgla nobenega kamenja. Delavca sta bila obsojena, glede ostalih obdolžencev pa se je »Narodov« iurist korenito blamiral.
»Vzgledna« skrb »Slov. Naroda«. Pod naslovom »aut-aut« daje sinočni »Narod« nekaj nasvetov glede izgubljenega kaplana Janeza B. Priznati moramo, da je njegova skrb za imenovanega res lepa, le žal, da je došla prepozno, ker se v tem smislu že vrše pogajanja mej duhovsko in svetno oblastjo.
Kranjsko društvo za varstvo živalij. Ker se bode v kratkem vršil ustanovni shod kranjskega društva za varstvo živalij, naprosijo se oni, katerim so se nabiralne pole doposlale, imenik oglašenih udov pripravljalnemu odboru v roke c. kr. veterin, koncipista gospoda Alojzija Panlin-a (dež. vlad. odd. III.) v Ljubljani doposlati. Dan ustanovnega zborovanja se bode svoječasno naznanil.
Vozni red za zimski čas na državnih železnicah uvede se s 1. oktobrom. Nameravana je bila za gorenjsko progo velika izprememba glede osobnih vlakov, a ker južna železnica odlaša s tretjim brzovlakom med Dunajem in Trstom, odredilo je c. kr. železniško ministerstvo, da ostane vozni red v obče tak, kakor je bil v poletnem času; vendar pa izostane tako zvani potresni vlak med Ljubljano in Jesenicami ter nedeljski vlak med Ljubljano in Podnartom. Na kamniški progi vozi nedeljski vlak še do konca oktobra. Na dolenjski progi ni nikake premembe. — Ker se baje vozni red v teku zimskega polu-letja izpremeni in sicer takoj, ko uvede
južna železnica vže dolgo obljubljeni tretji brzovlak, želeti je, da se to tem preje uresniči, kajti za lokalni promet na gorenjski progi je z izpadom potresnega vlaka jako slabo oskrbljeno. Direktni voz med Ljubljano in Prago vozi tudi v zimskem tečaju.
Za vinske trgovce. Piše se nam: Letos je zavriskal Prigorec-Hrvat. Vsled filo-ksere so bili opustošeni krasni njegovi vinogradi in tedaj ga je zapustila tudi ljubezen bratov slovenskih trgovcev. Tužen je bil po gled po vinskih goricah. Preje divni kakor raj, postali so vinogradi gola pustinja. Petje po vrhovih, nabijanje po kletih, živahno to-varjenje po železnicah, vse je utihnilo, bila je mrtva tišina. Prigorec-Hrvat se je raztužil, a ni obupal. Lotil so je dela, pričel je rigo-lati in saditi novo trsje. Minulo je 10 let in Prigorec, hvala Bogu, ima vinograde obnovljene in bujneje. In danes želi si Prigorec Hrvat, da mu pridejo i stari bratje, slovenski vinski trgovci. Zadnji dve leti je trta še pre malo rodila in cena vinu je bila visoka. A letos so hogato obrodile vinske gorice Okič, Plešivica in Sv. Ivan pri Jaški; izbornega vina bode dosti po nizki ceni, ker je grozdje krasno dozorelo. Mnogo je vinogradov, koder bodo nabrali 20 do 100, a i preko 100 hI. Stjepan Mrakužič, župnik, Rude pri Samo boru ima na Plešivici nad Jasko še 50 hI. starine, ter se nadeja 100 hI. novega. Hotel pa bi pred trgatvijo do 4. okt. prodati tudi po ceni do 130 hI. grozdja. Isto i drugi Na Plešivici letos ni bilo peronospere i trsne plesnobe. Trgovci, ne kupujte od Talijanov ali na Reki, ker so naši neprijatelji in imajo mnogo ponarejenega vina.
Predavanja o živinoreji, živinskih boleznih itd. bode imel c. kr. okr. živinozdravnik O. Skale jutri pop. v Mirni peči, 7. okt. dop. v Vavtavasi, pop. v Soteski, 14. dop. v Prečini.
Iz Kranja se nam poroča: Veleč. g. dekan A. K o b 1 a r je imenovan udom okr. šol. sveta. — Z ozirom na »Narodovo« poročilo se nam piše dodatno: G dekana sta ob prihodu pozdravila ključarja gg. Mavrilij Mayr in I. Kumer; dalje g. okr. glavar, župan ces. svetnik Šavnik in mnogo odličnega ljud-Btva. Dva policaja sta bila sicer zraven, a vzdrževala sta le red. O tem seveda »Narod« molči, da so se v Čitalnici muzali gg. C. Pire, Killer, Rant, Janko Sajovic in Kokalj. Mi jim tega veselja ne kratimo.
Ljubljanske novice. Rojstvo v zeleni jami. Danes zjutraj je v zeleni jami porodila moško dete neka Jekovec. Na lice mesta je prišla babica Kozernik, na njeno povelje so mater in sina iz zelene jame pripeljali v dež. bolnico. — Pijana »anarhista« Danes po noči so dobili na Blei-\veisovi cesti pleskarja Marušnika, ki so ga v preveliki »vinski gorečnosti« noge zanesle preblizu proge. Bil je takoj aretovan kot anarhizma sumljiv. Mož, katerega so aretovali blizu Zaloga, se piše Spindler in je klepar. Tudi ta je bil baje nadelan. — K orožnim vajam ni hotel Anton Korošec. Orožništvo ga je sedaj pripeljalo v Ljubljano, ter bode sedaj zamujeno dobo moral služiti pri domobranskem polku št 4.
V Vel. Žabljah na Goriškem se je 16. t. m. vršil občni zbor »Bralnega društva« v prav lepem redu. V odbor so bili izvoljeni gg : Andrej Paljk, predsednik, Franc Troha, podpredsednik; Franc Vilhar, tajnik; Jožef Vrtovec, blagajnik; Alojzij Troha in Emil Troha, odbornika. Proti koncu zborovanja spominja se g. predsednik 701etnice Nj. V. presvetlega cesarja Frančiška Jožefa 1. ter sklene zborovanje s trikratnim »živio« klicem. Na to zapojo vsi društveniki ginjenim srcem »Cesarsko pesem«.
Svarilo. Z Dolenjskega se nam piše : Tod hodi neki A. II. iz Ljubljane orgije po pravljat. Mož pa je jako praktičen. Na vprašanje, koliko bode računal, odgovarja : borno že naredili. Naposled pa računa 10—20 K na dan, po vrhu pa še hrano s stanovanjem, in je še oduren, ako se ne ustreže njegovim pretiranim zahtevam. S tem možem se je treba preje pogoditi ali pa mu reči: Z Bogom ! — Po Ljubljani in morda tudi drugod pa hodi neki potovalec tvrdke R. Giinther iz Solnograda, ki za denar obljubuje navadnim ljudem z rudečo krvjo, da jim preskrbi višnjevo. Izdeluje namreč plemenitaške grbo po raznih rodovinskih kronikah, ki segajo menda do Petra Bajzlja.
Dva ponarejalca denarjev so zasačili v C e 1 o v c u. Ponarejala sta srebrne petače. Našli so tudi vso pripravo za ponarejanje. Ponarejalca sta po svojem stanu krojača. V zadnjem času je prišlo v Celovcu več ponarejenih kronskih petač v promet.
Turistika. V triglavski koči na Kredarici je bilo do 13. t. m. 223 turistov Morsko kopališče Sesljan pri De-
vinu ima poletni poštni in brzojavni urad še nadalje do nove odredbe.
Vojna ladija „Leopard" odplove i. okt. proti Kini; na krovu je 173 mož.
Učiteljska služba je razpisana do
20. oktobra na novi dvorazrednici v Oreho-vici. Prošnje je poslati okr. šol. svetu v Novem mestu.
Iz raznih krajev. Konje v južno Afriko Angleži še vedno nakupujejo. Prihodnji mesec bode zopet 1800 konj odposlanih skozi Reko v Afriko. — Premeščen je iz Gradca v Celje poštni praktikant Fran lrgolič. — Nov slovenski obrtnik v Celju, steklar gospod Fran Strupi, je odprl svojo trgovino na Graški ulici št. 4. — Zaderski nadškof. »Novemu Listu« pišejo iz zaderske škofije, da se vest o imenovanju kanonika Borzat-tija za dalmatinskega metropolita lahko smatra za gotovo dejstvo. — Hrvatsko izvirno igro so v četrtek predstavljali na hrvatskem gledališču v Zagrebu, in sicer jednodejanjski »Mladi doktor« od St. De-ren čina.
»Uradna" slovenščina. „Mir" prinaša sledeči klasični vzgled uradne koroške slovenščine: Gospodu Matiažu Prosekar-ju v Kotmarivasi. C. kr. deželna vlada spozna za dobro črez pravočasno vloženo pritožbo Matija Prosekarja v Kotmarivasi proti tamošnji rešitvi iz dne 8. julija t. 1. št. 20813 in 22000, s katero se je imenovanemu naznanilo, da je vršenje ljudskega shoda na njegovem vrtu neumestno, ker je v zraven stoječi hiši žandar-merija kasernirana, izpodbijano, s to rešitvijo izrečeno prepoved z ozirom na § 3. postave od 15. novembra 1. 1867, d. zakon st. 135 ovreči, ker takrat prošnja za dovoljenje shoda na zaznamovanem kraju sploh še vložena ni bila in torej za c. kr. okrajno glavarstvo ni bilo povoda, izdati tako prepoved. To se c. kr. okrajnemu glavarstvu na poročilo iz dne 31. julija t. 1. st. 23724, katerega priloge se vračajo, naznani s tem da bi imelo v prepovedi iz dne 8. julija
1.	1900. st. 20813 in 22000 pritožbeni obrok po § 1. postave od 12. maja 1. 1896. drž. zak. št. 101 postaviti na 14 dnij, ker se ta zaukaz ne more smatrati izdanega na podlagi zbornice postave. O tem se naj Matija Prosekar obvesti. C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, dne 20. avgusta 1. 1900. c. kr. deželni svetovalec. Fhr. Mac Me vin.
Sejmi po Slovenskem od 1. do 6. oktobra. Na Kranjskem: 1. v Novem mestu, Kostanjevici, Starem trgu, pri Fari in
na Jesenicah ; 2. v Metliki; 3. v Krškem._
Na slo ven. Štajerskem: 1. v Arnužu, Konjicah in Dolu pri Hrastniku; 3. v Ptuju; 4. v Artičah in Žalcu; 6. pri Sv. Lovrencu v slov. gor. in Kostrivnici. — Na Koroškem: 4. v Trbižu. — Na Primorskem:
2.	v Hrpeljah; 4. v Gorici, Veroni in Ba-sunu; 5. v Glemoni.
Društva.
(Zadruga gostilničarjev, k a -varnarjev, žga n j etoč niko v in iz-kuharjev v Ljubljani) ima izvanredni občni zbor v četrtek dne 4. oktobra 1900 ob polu treh popoldne v gostilni pri Virantu. Spored: 1. Poročilo načelništva. 2. Čitanje in odobrenje pravil za zadružno tovarno sodavode. 3. Razni razgovori v zadružne koristi.
(Odbor zveze slovenskih kolesarjev) je v seji dne 26. t. m. pripoznal zadnjo dirko zveze za prvenstvo dne 23. t. m., pri kateri se je bil prekoračil določeni maksimalni čas 8 minut za 21'/5 do 33*/. sekund, izjemoma za veljavno, upoštevaje, da so bili dirkači pri vseh prejšnjih točkah izredno utrujeni. Vsled tega sklepa odpade ponavljalna dirka, ki je bila v notici dne 24. t. m. brez vednosti odbora naznanjena.
(Bralno pevsko društvo »Slovenec« v Borštu) priredi v nedeljo, dno 30. t. m. na dvorišču gostilne gosp. Josipa Peteros veselico, pri kateri bodeta blagohotno sodelovali pevski društvi »Lipa« iz Bazovico
in »Slovan« iz Padriča. Začetek veselice ob 6. uri popoludne. Vstopnina: Na veselico za osebo 40 stotink, za otroke 20 stotink. Srečke po 20 stotink posamezna. Vspored : 1. Pozdrav, govor. 2. A. Foerster: »Mi veta jamo«, moški zbor. izvaja >SIoveneo«. 3. Nastop pevskega društva »Lipa«. 4. Josip Pagliaruzzi: »Slovenski vojak«, deklamacij«. 5. Fleišman-Foerater: »Triglav« , šestero-tflasen mešan zbor. izvaja »Slovenec«. 6. Nastop pevskega društva »Slovan«. 7. Vo-larič Ražem : »Novinci«, moški zbor. izvaja »Slovenec«. 8. N. N. : »Zmešnjava nad zmešnjavo«, šaljiv igrokaz, izvajajo diletantje pev skega društva »Slovan«. 9. Srečkanje na dobitke. Med posameznimi točkami svirala bo Boljunaka godba.
Narodno gospodarstvo. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Slovenski narod je bil od pamtiveka sluga drugih narodov, ker je bil na gospodarskem polju od njih odvisen. To so uvi-devali voditelji naroda in pričelo se je gibanje, da se naš narod oprosti tujega upliva. Zasluga za to gibanje, za ta preporod na gospodarskem polju gre katoliško narodni stranki.
Brez hrupa, toda neumorno deluje gospodarska organizacija na vseh poljih našega narodnega gospodarstva v prospeh gmotnega blagostanja, ki je prva podlaga obstoju našega naroda.
Prav na ta način mirno in brez hrupa ustanovil se je po požrtvovalnem delovanju rodoljubov katoliško narodne stranke v Ljubljani zavod, ki bode za vse Jugoslovane v tostranski državni polovici velikanske važnosti. Ustanovila se je „vza j emna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s sedežem v Ljubi jan i."
Ustanovila se je zavarovalnica, ki jo je vsak odkritosrčen domoljub in prijatelj svojega naroda iskreno želel in pričakoval.
Zato smo prepričani, da je to vest vse prebivalstvo širom domovine naše pozdravilo z največjo radostjo, predvsem pa še priprosti narod sam, ki je zaradi svoje popustljivosti, deloma nevednosti tolikokrat izpostavljen izkoriščanju brezvestnih zavarovalnic.
Morda se dobi tu pa tam kdo, ki bi utegnil ugovarjati, da pri toliki množini tekmujočih zavarovalnic ustanovitev nove zavarovalnice ni bila potrebna.
Dovolite nam, dragi čitatelji, da vam kot prvi odgovor na take ugovore navedemo slučaj, ki sc jc v zadnjem času dogodil glede samoobrambe naše. Nikdo ne more trditi, da ima Celje dovolj in izvrstnih trgovin z železom. Nikdo ne more trditi, da&bi te dosedanje trgovine ne mogle popolnoma ustrezati zahtevam Celja in celjske okolice. In vendar je bila ustanovitev take trgovine v Celju od strani Slovencev krvava potreba. Zakaj? Ker se je dosedaj ves dobiček te trgovine iztekal v žepe najhujših in najza-grizenejših narodnih nasprotnikov naših ki nam ob vsaki priliki, v zahvalo, da so se mastili z našimi groši, bijejo in pljujejo v obraz.
Na Slovenskem posluje na polju požarnega zavarovanja 16 zavarovalnic. Vsi ti zavodi imajo svoje sedeže izven naših slovenskih pokrajin. Vsi ti zavodi so nam tuji, bodisi nemškonacijonalni, iredentovski ali pa mažaronski. Niti Slavije ne moremo prištevati domačim zavodom.
Vse te zavarovalnice delajo pri nas ogromne dobičke, kateri potujejo izven naših pokrajin, in s tem dobičkom, ki ga oholim tujcem tako radodarno siplje v žep pohlevni Slovenec, se dela v naše gmotno in moralno uničenje.
Slovenci torej sami pletemo biče in jih podajemo našim nasprotnikom in tujcem da nas bijejo ž njimi. Si li še sedaj upa kdo trditi, da slovenska zavarovalnica ni narodova potreba?
Morda poreče kdo, kakor se je to že v nekaterih listih zgodilo, da so za minulo leto izkazale vse zavarovalnice v požarnem oddelku jako pičle dobičke. Deloma jc to res, pa zakaj ? Če si ogledamo delokrog posameznih zavarovalnic, vidimo, da one ki poslujejo razven v Avstriji tudi na Laškem, dalje one, ki raztezajo svoje delovanje na obe državni polovici, pač ne izkazujejo posebno ugodnih računskih zaključkov. To pa zaradi tega, ker so posamezne dežele v ce-loskupni naši monarhiji mnogo nevarnejše
glede požarnih škod, kakor druge. Med naj solidnejše in požarnim škodam podvržene dežele pa spadajo osobito južnoavstrijske pokrajine, katere pomagajo pokriti delne izgube, ki jih imajo te, tako zelo razširjene zavarovalnice po drugih deželah, tako na Ogerskem, Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, osobito pa še v Galiciji, kjer so požari na dnevnem redu in so tako velikanski, da navadno vedno uničujejo po cele vasi, trge in mesta.
Vprašanje nastane, ali smo mi revni Slovenci dolžni, prispevati na polju zavarovanja drugim kronovinam? Nato mora pač vsak razsoden človek odgovoriti, da ne; kajti dobiček, ki ga plačujemo tujcem, bo tudi nam dobro zalegel. Če kje, velja tedaj tukaj načelo; „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal."
Prav ta načela vladajo zdaj v vladnih krogih, kje se je spoznalo, da je podivjanje v zavarovalnih zadevah pač posledica zane-marjenja te stroke od vlade same. Vsaka dežela imej svojo lastno zavarovalnico in pri tej mora vsak hišni posestnik svojo stavbo zavarovati, to je misel, koja zanima danes vladne in državnozborske kroge; in ako se ta izvede, bo dobil dotični zakon v novi vzajemni zavarovalnici v Ljubljani uže deželni zavod za Kranjsko deželo, kateri bo deželi in nje slovenskemu prebivalstvu na razpolago.
Sicer je pa vsled v z a j e m n o s t i, ki je temelj novi zavarovalnici, zagotovljeno, da pride ves dobiček zavoda zavarovancem samim v prid. Kolikor več bo preostalo koncem leta v novem zavodu dobička, toliko manj bodo člani zavoda v nastopnem letu plačali zavarovalnine, in ker se bo delalo vse le z lastnimi dobrotnimi močmi, tudi troškov ne bo toliko, kakor tam, kjer iščejo ptujci le zaslužka in' dobička.
Z zavarovalnico je storil slovenski narod zopet važen korak v dosego popolne organizacije; — noben zaveden Slove-necnaj torej ne zamudi p o s p e-
šitita m 1 a d i z a vo d i n s t o r i t i,
kar mu veleva narodna dolžnost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Komen, 29. sept. Presvetli cesar je dosel na Nabrežino ob 8. uri 5 minut. Nepričakovano je izstopil, govoril par besedi pred navzočo duhovščino in se pohvalno izrazil o došli šolski rala-dim, ki je zapela cesarsko pesem Navdušeni živio. Cesar se je za sprejem zahvalil in odšel.
Gorica, 29. septembra. Veličanstvo cesar je dospe! semkaj točno ob deveti uri. Sprejem je bil na kolodvori!; peljal se je cesar, viharno pozdravljen v mesto mej gromenjem topov z grada in zvonenjem vseh zvonov. Mesto je v sijaju in zastavah, ljudstva se tare, navdušenje velikansko. Cesar izgleda izbor no, a resno.
G-orica, 29. septembra. (0. B) Nad vse slovesen je bil uhod cesarjev v mesto. Ogromna množica prebivalstva je prirejala cesarju navdušene ovacije. Na italijanski nagovor županov je odgovoril cesar italijanski, da ga izredno veseli kulturni napredek mesta, kateremu ostane vedno zagotovljena njegova skrb.
Trst, 29. septembra. Dr. Gregorin pride jutri mej svoje volilce v Sv. Križ.
Dunaj, 29. sept. Nadvojvoda Leopold Salvator je kot divizijski poveljnik premeščen iz Zagreba na Dunaj.
Dunaj, 29. septembra. Krščansko-socijalna stranka v svojem volilnem oklicu obsoja obstrukcijo, zahteva zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti m starosti, podržavljenje železnic, tank
mrudokoppv ter nemški posredovalni jezik.
Dunaj, 29. sept. Zdravstvena naredba določa trafikantom, da morajo ku-povalcem sami podajati cigarete in ne smejo dovoliti, da bi kupovale! cigarete sam. izbirali. Smodk si ne smejo izbirati kupovalci. ki imajo kako vidno bolezen ali ki smodke stiskajo ter jih tako cesto poškodujejo.
Dunaj, 29. sept. Jzšla je okrožnica od vodstva drž. železnic, ki prepoveduje
železniškim uslužbencem sprejemati od občinstva napitnino.
Dunaj, 29. sept. Krečani zahtevajo, da države odpokličejo svoje vojake, da dobi Kreta svoje vojake in da grški princ Jurij postane knez na Kreti.
Reka, 29. sept. Tu se je pojavil zanimiv bojkot. Razni prodajalci novin so sklenili, da ne prodajajo več listov, ki ne polemizujejo stvarno in napadajo samo osebe.
Zagreb, 29. septembra. Srbi nameravajo izdajati nov srbski dnevnik ter zlagajo za to že potreben kapital.
Dubrovnik, 29. sept. Tukajšnje »Leske Besede" zastava bode jutri slovesno blagoslovljena.
Praga, 29. sept. (C. B.) Današnja ,Politik" objavlja dopis člana gospodske zbornice grofa H ar rac h a, v katerem se ogreva za sostavo p a t r i o t i š k e stranke, obstoječe iz patriotiških mož vseh jezikov in strank.
Praga, 29. sept. Češka kmečka zveza se je razšla in priporoča članom, naj se združijo z agrarno zvezo kot samostojna stranka. Češka ljud. stranka je včeraj zborovala pod predsedstvom prof. Masaryka. Sklenila je, da zahteva splošno in enako volilno pravico in da v peti kuriji ne postavi proti soc. demokratom svojih kandidatov.
Meran, 29. sept. Tukaj je umrl bivst drž. poslanec iz Bukovine, Štefan Stefanovvicz.
Hamburg, 29. sept. Včeraj opo-ludne je nastal tu v Hafenstrasse grozen požar, ki je vpepelil več hiš in velike zaloge lesa. Šele o 5. uri popoludne so mogli ogenj omejiti. Škodo cenijo nad jeden milijon mark.
Bruselj, 29. sept. Govori se, da se kralj Leopold odpove prestolu na korist princu Albertu.
London, 29. sept. Angleški inženir Mr. Halford je iznašel sistem železnic, ki ne potrebujejo lokomotive.
Washington, 29. sept. General Mac Arthur brzojavlja iz Manile: Stotnik Schields, ki je 11. t. m. odšel z 51 možmi iz Santa Cruz v Torrijos, je zginil. Sodi se. da so filipinski vstaši zajeli in pomorili cel oddelek.
London, 29. septembra, Reuterjev urad poroča iz Pekina 26. t. 'm.: Vsi zunanji poslaniki so izročili princu Cingu noto. v kateri zahtevajo, naj se dvor vrne v Pekin. Nota nima oficijel-nega znaka in torej vlade zanjo niso odgovorne. Princ Čing izroči noto cesarju.
London, 29. sept. Roberts poroča iz Pretorije 27. t. m., da so Angleži znova zasedli mesta Heilbronn, Lindley in Reitz. Oddelek Burov je napadel postajo Pinarf, a se je moral umakniti.
Dunaj, 29. sept. „Wien. Abendp." poroča, da odpotuje parnik Leopard" I. oktobra proti Kini. „Donau" dospe koncem februvarija v Nagasaki.
v London, 29. sept. iz Pekina poročajo 23. t. m.: Vojno sodišče je zaslišalo Kitajca, ki je sumljiv umora poslanika Ketfelerja. Ker pa ni bilo na razpolago jasnih dokazov, se počaka, s konečno razsodbo, dokler se preiskava ne dožene.
Umrli no:
27 septembra. Fran Fišer, natakar, 52 let, Kolodvorske ulice 34 jetika.
28. septembra. Franja Božič, kajžarjeva hči, stara 14 dni, Črna vas 16, pljučnica.
Meteorologijo porodilo.
ViSina nad morjem 306-Ž in, srednji zračni tlak 736-0 mm.
g i Cas opa-£ j zevanju
Stanje barometra ▼ mm.
Temperatura
po
Vetrovi
Nebo
Ji.
<819j 73H 3J ^lWj^TTlzijr
29
jasno
jasno |del. oblač.
0-0
7. zjutr. I 737 1 j J4 01 sl. "S^bT
2. popol,J 736 7 | 24-9 | sr. zali. ________
Srednja včerajšnja temperatura 19 7 normale: 131».
Zahvala.
Podpisano vodstvo se najsrčneje zahvaljuje vsem. ki so rajnemu gospodu kanoniku in vodji ..Marijanišča1'
dr. Frančišku Lampetu,
med boleznijo izkazovali svoje sožalje in molili zanj, kakor tudi vsem, ki so ga v tolikem številu spremili k večnemu pokoju, zlasti mil g. stolnemu proštu dr. Klo f u tarj u, ki gaje pokopal, in stolnemu kapitelju, kakor tudi g. dr. E I b e r t u , proštu novomeškemu, eksc. gospodu deželnemu predsedniku baronu Heinu, gosp. deželne vlade svetniku marki G o za n i ju in vladnemu tajniku 11 a a su, zastopnikoma deželnega odbora gg. vodji Po v-šetu in dr. Schafferju, županu Hribarju m članom občinskega zastopa, g. prof Levcu kot predsedniku »Matice Slovenske«, gosp. J Rozmanu kot tajniku »družbe sv. Mohorja«, g. prof. P e r n i k u , predsedniku slov. pisat, podporn. društva, gg dr. S uppanu in L uck-m a n u kot zastopnikoma kranjske hranilnice, gospodu Kostrenčieu kot tajniku »Matice Hrvatske. »Slov. kršč. soc. zvezi«, »Katoliški družbi« katol. društvu rokodelskih pomočni-kov«, kakor tudi vodstvom šol in zavodov, ki so se udeležili pogreba. Bog poplačaj še zlasti onim dobrotnikom, ki so se ob tej priliki spomnili z milodari deškega sorotišča »Marijanišča«.
Vodstvo Marijanišča v Ljubljani.
Cisto medicin, ribje olje.
Poziv 846 1-1
na živcih obolelim.
Pri podpisanem dr. Ivanu Janu se je po nesrečnem potr.su od 14 aprila 1896 razvila vže v kalu obstoječa živčna bolezen, katero zdravniki v obče označujejo za nevstrastenijo. s tako silo, da me je storila 7a vsako delo nesposobnega. Visoki občinski svet dež. stol nega mesta Ljubljane mi je kot magistralnemu lajniku dovoljeval od leta 1895 do 1900 vsako leto večmesečno in leta 1899 celo celoleten dopust, katere dopuste sem porabljal vestno po nasvetih zdravnikovih, a brezvspešno. Morali so me upokojiti Obupan in razmučen do skrajnosti od bolestne' vedno se ponavljajoče misli, da zii-me ni rešitve, zapustim 26. junija 19U0 ženo in 6 nedoraslih otrok in zbežim na gorenjske planine trdr.o preverjen, da se ne vrnem nikdar več zdrav. A čudovito. Po božii previdnost! uredil sem si svoje življenje tako, da mi je brez zdravil v kakih treh tednih postajalo bolje in sedaj sem, hvala Bogu. okreval skoraj popolnoma /iirahen sem zopet na duhu in telesu.
Iz hvaležnosti hočem tudi drugim sotrpinom na enak način pomagati, ter vabim vse one, pri katerih zdravniki slutijo ali konstatujejo katerokoli živčno bolezen, da se zglase eimpreje osebno ali pismeno pri meni, ako hočejo živeti vsaj tri tedne v bodo.-em mojem zavodu strogo po mojih propisih, katere vsakemu rad pismeno načrtam. Ako se zglasi zadostno Število udeležencev, hočem še ta mesec pričeti s pripravami k ustanovitvi zavoda, v katerem zglašeni in vsprejeti brezdvomno ozdravijo.
P o d h o m , pošta Gorje pri Bledu, 22. sept. 1900.
Dr. Ivan Jan,
magistralni tajnik v pokoju.
v kosih
dobiva se pri
IVANI TB3E0
Deželna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno doitrog in pristnog medlolnskog rlbjog Olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim uči»kc#i. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 2 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Cesta na Kuilolfovo železnico št. 8.
P. n. naročnikom dovaža se vsaka množina na dom — Naročeni polni vagoni premoga dovažajo se neposredno s kolodvora.	856 2-1
Sloveči profe-	kot želodec
sorji zdravilstva	ifflBjf	, --
in zdravniki pri-	pij*	krepkujoče in
poročajo	!■	tek vzbujajo-
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja PIccoll
v Ujubljanl
dvornega zaloini-kaNj. Svetosti papeža
i&tv&Ms
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in HI.	več stekleničic. 591 50—14
če. dalje kot pre-bavl.jenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad aem telesnem za-r»rt ju.
I,
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
536 16 v I > j II1 >1 j*l II i
m na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejcno
zalogo
vsakovrstnega likanoga in politiranega
V*.
s
H &
SH
S
'S!
m
[pohištva.
Naročila se točno izvršujejo.
Cenilntk s podobami zastonj in franko.
4 mm^mm #1
/a rad i smrti
razDrodaja
zaloge ur in zlatnine
pod tržno ceno
pri	820 3-3
Viljem Rudholzerja dedičih
v Ljubljani,
Jurčičev (Prešernov) trg št. 3.


4
naravna
alkalična kislina
Je
najboljša mizria in osvežn-v. joča pijača, 10 39
katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem iti mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaiui in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja is lika ali izvir mit
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka. kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III.. Steingassu 9, I. Stock Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 32
KXHXXKXHXKKXXHX«
Nikaka skrivnost ni več g
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na]fineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovac, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Riikavina,
J. SOKLIČ
v Ljubljani, Pod Trumo 1
priporoča osobito preč. duhovSčiui in si. občinstvu v mestih iu ua d, Zeli izborno svojo zalogo
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvel delovanje
8 parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
* * * opeko za stavbe, * £ zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Daeli-i* H pressziegel) itd. itd. * * i*
Za trdnost opeke zoper vremenske vplne prevzemam posebno jamstvo.
Pripoiočuje svoje izdelke vsem gs. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke cene.	6 76 11
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo,
v Ljubljani, Tržaška cesta.
Služba organista in cerkvenika
v Vel. Lašičah se odda takoj.
Dohodki so: 300 gld. v gotovini, prosto stanovanje in nekaj stranskih d. hodkov. Oženjem ima prednost. — Prosilci naj se obrnejo na župni urad Velike Lašiče.	851 3-3
Domača umetnost!
Via Belvedere št. 23.
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 5*2-38 v hiši gospe Wessne»t-jeve
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnietvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * In svetniških soli
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega raa-terijala.
Priznano limt-tniSko dovršena dela !
Prlznnlna pisma ho na razpolago.
-Domača :zz
tvrdka!

| Bratje Vrsalovic
^ Novoselo (Selca) Brac, Dalmacija
prodajajo po povoljnih cenah

lastni pridelek
K K K K K
K K
K
^ v steklenicah in sodih, kakor:
^ izvrstna namizna, bela, rdeč- u.
kasta (kakor cviček), črna, de- rji /K sertna vina in prošek, vulgava ^
glasovito Bračko vino, in crljenjak. ^ Sladka bela in črna vina od ^ septembra do grudna. 804 10-6
V Spodnjem Logatcu, nasproti kolodvoru, v jako ugodi legi, daje se v najem od 1 oktobra 1.1. naprei
Iprodegalniea
s skladiščem in k tej spadajoče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje.
Natančneje poizve se pri A Serini V Logatci.	797 (4-4)
Emajlna glasura, ftTz^S:
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les.kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, koj m da porcelanu sliisno prevlako V škatljicah po 1 , in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—5
ANT. PRESKER
krojsč v Ljubljani,
Sv. l?©trft centa St.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenuh.
Opezaria na veliko srojo zalogo
izgotovijene obleke
posebno na h&veloke v največji izberi po najnižjih cenah 170 62
Razpis.
845 3-3
Razpisuje se v Šmartnem pri Litiji
služba organista in občinskega tajnika
do 15. oktobra 1900
Plača letna 1000 K v gotovem denarji in prosto stanovanje Prosilci naj so lepega nravnega vedenja, zmožni voditi večje cerkvene zbore in prav spretni v občinskem tajništvu
Nastop službe 1. novembra t. 1. ali vsaj do 1. januvarija 1901.
Šmartno pri Litiji, dne 2i septembra 1900.
Ivan Brezni kar.
župan.
Ivan Lavrciirit',
dekan.
Cii-Ia '»rm.» m.sm ■ a«.
za Kranjsko:
Mihae/. Kastner
v Ljubljani. 259 5243
m®*'
i Ci
m&SBL _________________
I krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
FELIki TOMAlf
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev 26
priperoča svojo največjo zalogo
nagrobnih spomenikov
od različnih in najtrpežnejših marmorov, od granita, črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno se pripo oča prečastiti duhovščini na izdelovanje različnih cerkvenih umetno kamnoseških del, kakor altarjev, tabernukeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v v*aki velikosti iz marmorja ali peščenika itd. in izgotovi tudi brezplačno potrebne načrte in proračune.
Najceneja zaloga plošč za pohištvo od tu in inozemskih marmorjev.	842 6—3
Ne kupujte že gotovega jesiha!
Izgotovljen jesih se mnogokrat pokvari, če dolgo stoji, ali je pa napravljen iz slabih tvarin, torej neukusen, zdravju škodljiv. Izdelujte si jesih sami ter sproti iz jesihovega cveta „Vinacet" s tem, da se mu prilije vode! Tak kis iz vinaceta nima bakterij, se ne spridi, po kuhanju se ne poškoduje S 'n >ma ravno tako fin duh in ukus, kakor gotov jesih, a je ceneji (kakor je (njega moč 10 do 15 h liter).
Na prodaj je »Vinaceta v vseh prodajalnicah delikates in kolonijal-w nega blaga in v drožerijah \'t literska steklenica 1 krono, celoliterska ste-klenica 3 krone.	622 4 -4
V Ljubljani je dobiti pr. J. Buzzoliniju in J. C. Praunseiss-u.
ijiiMijujiieoiolii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezov i liiši.
obrestuje hranilne vloge po	6i 12-9
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liraniliiieiiega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
S:DOBRA VARČNA KUHINJA.^
Juhlna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - le nekoliko kapljic je treba - Dobi se v izvirnih steklenifiicah no ^T^HM 50 vinarjev po vseh prodajalmcah del.katšz, dišav, kolonialnega m špecerijskega blaga. Izvirne steklenioe »e po oenl napolnujejo z novo Juhlno zab61o Maggl-jevo 168 12 8	^
VINCENC C AMERNIK kamnoseški mojster |
v Ijubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).	Q
Izborna zaloga grobnih spomenikov $
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.	^
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. ^
Stavbena dela.	465 25-21
=== Priznana solidna dela, točna postrežba, zzrz ^
Zobozdravniški in zobotehnični ateije
Špitalske niice št. 7, I. nadstr. Zobozdravnik
msl uIt. W BABO UMI
špecijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu,
Dorotheenstrasse,
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo.
Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobo-tehnična dela	751 c
sV J/ vi* vj^ «1« vi*	vj/ vi/ vf/	vi* vj^	vi* vi*
rji	rj*	rj* /p /J^	/j*



i>
^y> v/
j» / ^	o?
^ s/ e®	^
ifN	A0 / v^^V

<1^ ^ ^ vj^ vi*	vi* vf* vi* vi* vi* vi* vi* vi*
^	T ^ ^ rp ^	rj* rj^ rj* ^


Zavod za slikanje na steklu
izdeluje slikana okna za cerkve in Iiise
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v PoliCanah dvoje okenj, po 4 5 m visoka in 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojnigtvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine na Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
Tacih priznanj imam prečastiti duhovžčini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam 471 20-18	Ed. Stuhl.
f\
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke i ti vsa popravila. — Izdeluje ročno lit pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastito gospode prosim, da se blagovole pri naročilih o/.irati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, rtru-žtev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejfco postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-18
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulice 4.

v Ljubljani
priporoča za dobo lova ter pošilja
w puške
V*V,n vse druge lovske potrebščine
......... /> y
>> <6. v
katerih ima veliko zalogo.
753 5
Kvvizdov korneuburški živino - redilni prašek
je dijetlčno sredstvo za konje, govedi in ovce. Že 50 let sc rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabo prebavajo in za zboljšanje in namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h. pol škatle 70 h. Pristno jc .samo z gori označeno varstveno znamko ter jc dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: II. 631 20-4
Frane Jan Kwizda,
c. in kr. avstr.-ogcr., kr. rumunski in knj. bulgarski dvomi založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
„The Mutual",
zavarovalna družba za življenje v New-Jorku.
JJGSf* Popolnoma vzajemna. "^JS
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku
3 let nezapadljive.
Konečne številke bilance za l.	1S!)H :
Denarno stanje..........................1,369.576,693-29 kron
Zavezan sti na račun lastnikov polic..........1,150.168,487 79 »
Prebitek na račun lastnikov polic............219.408,20550 »
Zavarovalno stanje vštevši telesne rente ....	4,795.509,175-81 »
Dohodki leta 1898 ......................299.660,000 — »
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati ronti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne (li vide ude. — V polici sami zajamčena posojila ln
odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26 -26
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, n. nadstr.
p- ;
G»ik.

m

Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd
Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-zirane jeklene žice.
Karol Zupančič, Jurjeviea pri Ribnici, Kranjsko
M,VaM) ^ (draM)	Pletenin in trgovina s »ita^irn, reLrlm
in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine i v * - ' i ♦
<5^ "S
iSS **
-a ! s>ra
9
Josip Kastelic
krojaški mojster, v ubljani, Vodnikov trg št. 4.
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
obleke
posebno
ta la rje v, površnikov itd.
Izdelujem birete, clngulum in vsakovrstne šemlsete kakor tud, vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel da
zvržim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
d°br° Ureje"°
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 35
Zunanja naročila točna. - Cene primarno nizke.
d
o
<®
m
© m
H'
SPMK in^Ejarsa "J"v,Jfc r-
Ker izvršujem
— ' -«----------»»"""u m nnjuBueje. — z, veiespostovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
mST Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Zaloga Kari Giani-jevih vezil in tkanin
^^	.....vii»ui-jBYia vezn in tkanin
FELLINGER in HA88INGER
c. in kr. dvorni založniki. n4 26_n
Cerkvena oblačila, društvene zastave itd.
i., Seilergasse 10, „Gottweigerhof "
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
I kamnarski mojster, Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 34 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih
grobnih spomenikov, črnih piramid
lastnega izdelka po zelo nizkih cenah	802 4
Vsa naročila na splošna kamenarska dela se točno in vestno izvršujejo.
.— iir j

I^ei-diiiancl 1 Milina in Kaseli
Židovske ulice štev. 1
IHF*
priporoča za Jesenski čas 1 n zimo
B

i K
cff3! tr-^a^oS^ vojake,e'la«tnl Sek	^^ ^
Pozor ! \ se imenovano prodajam po oenllnl vrednosti.	824 3-3
Dunajska filialka
Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila m vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 lis razvinkuliranje obligacij.
M Otvoritev odvetniške pisarne.
^	Dnč 1. oktobra odprč	861 a-
I odvetnik dr. ALBIN KAPU
jj ^r §f ojo pisarno
jj V Ljubljani, vGospodskih ulicah štev. 19.
H i
B
H
I i
Živnostenska banka
__ na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicat|, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
I > ii ii a J s k a borz a.
I»ne 28 septembra.
>kupn; državni dolg v notah .	96-95
Skupni državni dolg v srebru . . .	96 70
Avstrijska zlata renta 4°/0..........116-—
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron '. '.	97 20
Ogerska zlata renta 4°/0 ......'	114-—
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	90*65
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1706-—
Kreditne delnice, 160 gld................646 50
London vista ...........242-07
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl veli	118-32
20 mark......
20 frankov (napoieondor) Italijanski bankovci , . C. kr. cekini ...
l>ne 28. septembra.
3'2°/0 državne srečke 1. 1851. 250 gld.. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.....
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-68 19-29 90-50 11-46
170 — 161 — 195-— 98*85 141-75 253 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% .	94-20 Prijoritetnc obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3° 0	317- — » > južne železnice 5"/0	119-50
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50 Kreditne yrečke, 100 gld. ... ...	390 —
4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. .	340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	42-75 Ogerskega » „ » 5 r .	20-50
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....1280
Rudolfove srečke, 10 gld. . , . '	60' —
Salmove srečke, 40 gld. . . .... 170-_
St. Gendis srečke, 40 gld......' '	i95-_
Waldsleinove srečke, 20 gid..... ', __
Ljubljanske srečke ... ..........49 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 20.) gld. . ,	273—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. s.'., v. .'	6055-—
»Vkcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	776 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........109 50
Splošna avstrijska stavbinsba družba . . ,	147. _
Montanska družba avstr. plan.......452'50
Trboveljska premogarska drulba, 70 gid. .	482 —
Papirnih rubljev 100.......' . *	255-25
Nakup ln prodaja Tfcs rsakovrstnih državnih papirjev, srefib. denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje Kulantna izvršitev naročil na borzi
Menjarnična delniška družba
„M E II C 11
iBdT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnuntinih »tvarsli,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacljskih vrednastnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti ualožeuih tf 1« vuic.