JUGOSLAVIJA BORIS KIDRIČ GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 62250 P T U : J- j trg svobode 1 ŠTEVILKA 7 CVII. iSiiiiilllilill Delovna skupina Izvršnega sveta SR Slovenije v elektrolizi V junijski številki »Aluminija« smo člane kolektiva seznanili z obiskom predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije v tovarni in vsebino razgovorov, ki so jih vodili z vodstvi TGA, Impola, U-NIALA in MLM. Pri tem je bil nakazan potek razreševanja razvojne usmeritve aluminijske industrije Slovenije, kjer med ostalimi predstavlja bistvo naloga »RAZVOJNE USMERITVE ALUMINIJSKE INDUSTRIJE V SR SLOVENIJI. Začasna komisija Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil Andrej Miklavčič (namestnik republ. sekretarja za industrijo) in kot člani vidni predstavniki republiških organov, združenega dela, fakultet ter banke, je nalogo končala, pri čemer je enotna ocena, da je potrebno modernizirati in razširiti TGA »Boris Kidrič« za proizvodnjo primarnega aluminija. Ta opredelitev izhaja iz naslednjih glavnih argumentov: p Modernizacija in povečanje zmogljivosti TGA »Boris Kidrič« bo dolgoročno zagotovila reprodukcijski material (primarni aluminij in aluminijske legure) za pokrivanje velike večine potreb slovenske predelovalne industrije in drugih porabnikov v tem aluminijskem kompleksu. S tem bo na področju aluminija v SR Sloveniji uresničena ena od strateških nalog srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja. 2. TGA »Boris Kidrič« je treba razvijati, ker so v Kidričevem že zgrajene zmogljivosti za proizvodnjo 47.000 ton aluminija, 135.000 ton glinice in 60.000 ton ogljikovih materialov kot tudi drugi infrastrukturni objekti. Pri tem je treba poudariti, da je elektroliza A TGA »Boris Kidrič« za proizvodnjo primarnega aluminija že dotrajana (21.000 ton) in da jo je treba takoj posodobiti. Opustitev proizvodnje primarnega aluminija v TGA »Boris Kidrič« bi zaradi izpada dohodka tudi sicer povzročila v občinah Ptuj in Slovenska Bistrica skrajno za: pletene družbenoekonomske probleme z možnimi političnimi aplikacijami. Delež dohodka TGA »Boris Kidrič« v dohodku gospodarstva občine Ptuj je namreč znašal v 1978. letu 19 odst., delež dohodka Impol v dohodku gospodarstva občine Slovenska Bistrica pa kar 56 odst. TGA »Boris Kidrič« danes zaposluje 2.050, Impol pa 2.200 delavcev. 3. TGA »Boris Kidrič« I-ma poleg proizvodnih zmogljivosti in razvite infrastrukture, potrebne za proizvodnjo aluminija, tudi razmeroma velik, izkušen in sposoben kadrovski poten-pogoj za proizvodnjo a-luminije. Opustitev te proizvodnje bi povzročila zapleten in drag proces prezaposlovanja in prekvalifikacij delavcev. Podoben proces bi povzročila v Impolu, ki je zgradil velik del svojih zmogljivosti na predpostavki oskrbe tri četrtine primarnega aluminija iz bližnjega Kidričevega. TGA »Boris Kidrič« leži tudi sicer na meji manj • razvitih območij v SR Sloveniji, kjer je povpraševanje po združevanju dela novih delovnih moči še razmeroma veliko in presega zaposlitvene možnosti gospodarskih potencialov teh krajev. 4. Dosedanja stopnja razvitosti in razširjenosti predelovalne industrije v SR Sloveniji je dosegla današnji obseg razvoja zahvaljujoč razpoložljivi surovinski osnovi iz TGA »Boris Kidrič«. V SR Sloveniji se trenutno ukvarja s predelavo aluminija 60 organizacij združenega dela. že današnje potrebe po primarnem aluminiju so prerasle razpoložljive količine, kar predstavlja velike motnje v preskrbi in zavoro za nadaljnji razvoj te industrije. Modernizacija in povečanje zmogljivosti bo hkrati omogočilo odpraviti razkorak med instaliranimi zmogljivostmi za proizvodnjo aluminija in predelave ter zagotovila na-daljno rast predelave v obsegu in stopnji finalizacije, kar bo izboljšalo konkurenčnost na domačem in svetovnih trgih. Predelovalci aluminija se pri zagotavljanju povečanih in manjkajočih količin primarnega a-luminija že danes srečujejo povsod v Jugoslaviji z zahtevo po združevanju sredstev, kar pomeni, da bodo morali samoupravno združevati visoka sredstva ne glede na lokacijo novih zmogljivosti za proizvodnjo primarnega aluminija. Impol bi, na primer, da bi si letno zagotovil 10. 000 ton aluminija v TLM Šibenik, združil sredstva s to organizacijo v višini 350 milijonov dinarjev. 5. Visoka stopnja finalne predelave aluminija bo na osnovi višje produktivnosti dela pripomogla s konkurenčnejšim izvozom k večjemu neto deviznemu prilivu in zaradi svoje akumula-tivnosti višje proizvod- (Nadaljevanje na 3. str.) ■ ■ — »Aluminij« mora biti odraz LJLJ našega dela in življenja str. 2 — Zaključki začasne komisije IS skupščine SR Slovenije ■ . « o razvojnih usmeritvah alu- minijske industrije v SR Sloveniji, str. 3 — Uredniški odbor »Alumini- ja« v Trbovljah, str. 4 — Pred enaindvajsetim praz- nikom občine Ptuj, str. 5 ““ — Delitev po delu, str. 6 Franc Meško je vodja izmene belega dela glinice, sicer pa urednik »Aluminija« 9 Dragi bralci! Pišite nam o dogodkih v vaši delovni sredini Mnogi že uživate zasluženi dopust, mnogi štejete dneve in komaj čakate, da za nekaj časa pozabite na dela in naloge v delovni organizaciji. Jaz pa trenutno premišljujem o informiranju, predvsem o tem ali nam bo uspelo obveščati tako, da bomo zadostili vsem temeljnim nalogam informiranja in vsem vam. Prvi poskus, da bi se vsaj malo približali tem ciljem, so bile »Novice«, ki še daleč niso takšne, da bi lahko rekli, da smo zadovoljni. Vsak izmed nas ima pravico biti obveščen celovito, pravočasno in objektivno. To nam določa ustava, zakon o združenem delu in tudi samoupravni sporazum o združevanju dela v TOZD, ki v XII. poglavju določa, da so »samoupravni organi in individualni poslovodni organi v temeljni organizaciji dolžni zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ...« (Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD..., člen 108, 109). Teh pravic se zavedamo vsi, a kljub temu hodimo mimo oglasnih desk, delegatski materiali so nam nezanimivi, enostavno ne najdemo časa, da bi jih prebrali. Priznajmo si, da delamo tako, kasneje pa glasno kritiziramo, da nismo obveščeni. Mislim, da bi bilo potrebno le malo dobre volje, malo več zaupanja in vse bi šlo bolje. Potruditi se moramo vsi in se zavedati, da smo dolžni spregovoriti o vsem, kar se dogaja v naši sredini, o dobrih in slabih pojavih. Več kot dva tisoč nas združuje delo v TGA, v »Aluminiju« pa se oglašajo vedno isti. Prepričana sem, da tudi ostali večkrat čutite potrebo, da bi svojim sodelavcem nekaj sporočili. Primite torej za pe- ro in pišite, veseli bomo vsakega prispevka. »Aluminij« bi moral biti odraz našega življenja in dela, naših želja in potreb. Informativna služba v naši delovni organizaciji je v povojih in brez vaše pomoči ne bo mogla zaživeti. Uspešni bomo le tako, če bomo sodelovali vsi — vsak po svojih močeh. Predvsem pa vabim vodstvene delavce, strokovnjake, družbenopolitične delavce in sindikat, da se več oglašajo, saj imajo prav ti najbogatejše in zanesljive informacije. Beseda urednika In tako smo že krepko zakorakali v drugo polovico leta in brez dvoma je že mnogo vas prav v teh dneh nekje ob morju ali v planinah. Drugi se spet pripravljate na zaslužen letni oddih v naslednjem mesecu avgustu in nekateri še v septembru. In prav gotovo ne bi bil urednik, če mi ne bi dolžnost narekovala, da vas ponovno opozorim, da se javite s svojimi prispevki na naše u-redništvo oziroma naši novi organizatorki informativne dejavnosti v naši DO tovarišici VERI PEKLAR, ki se je svoje zahtevne ter odgovorne naloge lotila že na samem začetku zelo aktivno. No, ker smo že pri tem imenu le besedico ali dve o njej in njenem delu, kajti vsak izmed nas, ki ga dobra informativnost zanima je opazil, da smo dobili že tri številke »NOVIC«, katere ureja prav omenjena tovarišica, izdaja pa jih služba za samoupravna in pravna dela, tiska pa kopirnica TGA, kar ste seveda sami videli. Že v prvi izdaji se nam je tudi. bežno predstavila. vse bolj pa jo bomo še spoznali pri njenem vsakdanjem delu, saj bo marsikaterega obiska7a tudi na delovnem mestu in skušala pripraviti kakšen krajši intervju prav iz delovnega mesta. Do časa ko pišem svoj sestavek so izšle že tri številke »NOVIC«, o katerih je med mnogimi bralci slišati pohvalne besede, pa kako tudi ne, saj smo prav na eno izmed takih oblik obveščanja čakali toliko časa. Res je tudi tokrat obveljal pregovor, da tisti, ki čaka tudi dočaka in brez dvoma se je nova faza sistema informiranja v naši DO pričela z dnem, ko je tovarišica Vera prevzela novo odgovorno nalogo. Pozivam vas, da se v čimvečjem številu oglašate s svojimi kritičnimi ali pohvalnimi pripombami na novi sistem izdajanja »NOVIC«, saj bo le tako moč vse morebitne pomanjkljivosti še odpraviti (saj dejansko brez teh ne gre nikjer) predvsem pa še, če prideš v novo okolje. Prav v tem trenutku je nedvomno najbolj potrebna naše skupne pomoči, vseh sedanjih in še bolj pričakovanih novih sodelavcev, zato je tudi naša samoupravljalska dolžnost, da ji s skupnimi močmi in napori pomagamo uresničevati njene zamisli na tem področju, ki ga še kako dobro obvlada, le spoznati se mora s kolektivom in s svojimi najožjimi sodelavci. O tem bomo še spregovorili v naslednjih številkah in se zato pomudimo še pri nekaterih ostalih področjih delovanja UO ter vsebine glasila »ALUMINIJ«. Vsekakor bi naj zaživela nova rubrika »DELEGATSKA STRAN«, katere duhovni oče in inicia-tor je Imre Varju. V prejšnji številki ste lahko že prebrali njegov sestavek, ki je precej dolg, vendar sila zanimiv, predvsem še za delegate, ki jim je pomoč pri njihovem delu potrebna. Seveda pa se v tej rubriki oglašajte tudi drugi. -2$ tudi zunanji sodelavci, s konkretnimi podatki in predlogi. Povsem verjamem, da sem večkrat s svojimi vrsticami že nekaterim odvraten. V mojih vrsticah se največkrat pojavljajo le apeli na bralce, DPO in ostale dejavnike v DO in KS, da se aktivneje vključijo v oblikovanje glasila. Kaj dela naša mladinska organizacija? Res ni problemov, da ne govorimo o izredno uspešnih krvodajalcih, pa planincih ter še in še bi lahko našteval. Mnogi so mi obljubili svoje stalne rubrike in že tudi poskušali, toda to je bilo tudi vse. Po drugi strani pa je že viden tudi naš apel UO preko te rubrike našim vodilnim, saj vidimo, da se vse bolj aktivno vključujejo z izredno pomembnimi sestavki, tako naš glavni direktor od katerega tudi v bodoče pričakujemo sodelovanja, kajti prav informacije iz te roke so sila pomembne ter tudi izredno aktualne. Upam, da bodo sledili tudi ostali TOZD, iz katerih prav največ pričakujemo, pa zelo malo ali skoraj nič ne dobimo, kot da je vse v najlepšem redu. Naj bo to za tokrat dovolj ter za počitniško razmišljanje o bodoči obliki našega glasila, predvsem tistim, ki jim korajže ne manjka. Prijetno letovanje in mnogo lepih ter sončnih dni kjerkoli ste! Lep pozdrav vsem Urednik Zaključki začasne komisije Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o razvojnih usmeritvah aluminijske industrije v SR Sloveniji Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je dne 29. marca ustanovil začasno komisijo IS z nalogo, da prouči nazvojno. problematiko aluminijske industrije v SR Sloveniji in svoje ugotovitve predloži v gradivu »Razvojne usmeritve aluminijske industrije v SR Sloveniji«. V začasni komisiji so sodelovali predstavniki IS SRS, Gospodarske zbornice SRS, predstavniki potrošnikov aluminija, predstavniki TGA Kidričevo, predstavniki UNIAL, predstavniki univerz, predstavnik elektrogospodarskih podjetij SRS, predstavnik banke 'in po potrebi tudi drugi.. Začasna komisija je svoje delo opredelila tako, da ni potekalo kabinetsko, marveč v živem in neposrednem stiku z združenim dedom na področju ai. kompleksa v SR Sloveniji 'in na širšem jugoslovanskem tržišču. V tem 'smislu je bil tudi 14. junija razgovor na Splošnem združenju črne in 'barvaste metalurgije in livarn Slovenije, na katerem so predstavniki 37 delovnih organizacij iz al. kompleksa 'skupaj s predstavniki IS SR Slovenije in republiških upravnih organov, republiške zveze in 'sindikatov in Ljubljanske banke — združene banke, celovito 'spregovorili o razvojni problematiki al. industrije v SR Sloveniji in o samoupravnem združevanju dela in sredstev za učinkovitejši razvoj tega dela gospodarstva. Pri svojem dedu je začasna komisija IS SR Slove- nije podrobneje analizirala zlasti: — razvoj ai. industrije v svetu 'in Jugoslaviji — proizvodnjo aluminija in oskrba z 'aluminijem v SR Sloveniji — smotemost nadaljnje proizvodnje primarnega aluminija v SR Sloveniji — osnovne značilnosti SOZD UNIAL in TGA »Boris Kidrič« — oskrbljenost TGA »Boris Kidrič« s surovinami (posebno boksit in el. e-nengija) S modernizacija in razširitev zmogljivosti TGA za proizvodnjo primarnega aluminija — potreba po vzporedni razširitvi zmogljivosti za proizvodnjo 'sekundarnega 'aluminija. •Na osnovi proučitve zgoraj naštetih elementov so zaključne ugotovitve in Sklepi začasne komisije IS Skupščine SR Slovenije naslednji: 1. Začasna komisija IS u-gotavlja, da je treba proizvodnjo primarnega aluminija v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo ohraniti in jo še naprej razvijati, kar terjajo 'interesi porabnikov aluminija, modernizacija in racionalno povečanje zmogljivosti, kot tudi -družbeno ekonomski interesi občin Ptuj in Slovenska Bistrica. 2. S polno družbeno odgovornostjo nadaljevati z aktivnostmi pri pripravi samoupravnega . združevanja sredstev ter zagotoviti učinkovito 'sodelovanje bank in bodočih izvajalcev investicije. Investicijo v proizvodnjo primarnega a- Kapacitete v TGA je potrebno modernizirati in povečati (Nadaljevanje s 1. str.) ne stroške v proizvodnji primarnega aluminija v TGA »Boris Kidrič«. 6. Dosedanja proučevanja so pokazala, da je slovenska industrija zelo razvita, vendar pa je potrošnja aluminija v gradbeništvu, transportu, embalažni, elektro in prehrambeni industriji gospodinjskih aparatov, bistveno nižja kot v razvitem svetu. To pomeni, da bo trend potrošnje aluminija v teh dejavnostih v prihodnjih letih intenziv- no rasel in torej zahteval dodatne količine primarnega aluminija. 7. Modernizacija elektroliz v TGA »Boris Kidrič« bo bistveno izboljšala delovne in ekološke pogoje. Iz vsega povedanega v opredelitvah organa Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je dovolj jasna naša bodoča perspektiva ^ družba kot vidimo je za to polno zainteresirana, na nas pa je, da s svojimi hotenji in zavestjo vse to realiziramo. V. M. Delovna skupina Izvršnega sveta SR Slovenije v glinici luminija uvrstiti in vsestransko obravnavati kot prednostno v SR Sloveniji. 3. Čimprej, najkasneje pa do konca leta, je potrebno razčistiti dolgoročno oskrbo z boksitom iz Rudnika Jajce in Rovinj, odnosno manjkajoče količine iz uvoza, pri čemer je treba intenzivno proučevati možnosti sovlaganja za trajno pridobivanje boksita. 4. Začasna 'komisija IS smatra, -da so predlogi glede Oskrbe z el. energijo in ceno cl. energije, ki so bili predloženi v obravnavo komisiji, sprejemljivi. Zato predlaga, da Skupščina ISE te všklajene predloge odgovorno prouči in jih sprejme. Hkrati je potrebno že v letu 1979 podpisati pogodbo med TGA »Boris Kidrič« in Elektrogospodarskimi podjetji Slovenije za zagotovitev povečanja potrebnih količin el. energije za novo investicijo. 5. TGA »Boris Kidrič« mora -poskrbeti, da bo v skladu s predlaganimi roki, pravočasno in kvalitetno pripravljen celotni investicijski program. V pripravah na investicijo je treba zagotoviti tudi vse kadrovske predpogoje, da 'bi visoka vložena sredstva dala pravočasno pričakovane rezultate. 6. Začasna 'komisija predlaga v razpravo in sprejem priporočila 83. seje Zveznega izvršnega svata z dne 24. maja, ki predlaga zveznim in republiškim organom vrsto ukrepov na področju izboljšanja pogojev gospodarjenja v tej branži, kakor tudi za realizacijo srednjeročnega programa -razvoja. Ta priporočila se nanašajo predvsem na ceno el. e- (Nadalj. na 4. str.) Zaključni sestanek delovne skupine Izvršnega sveta SR Slovenije v TGA I Uredniški odbor Aluminija v Trbovljah V Trbovljah smo pričeli v delovnem vzdušju in smo zato najprej »sejali«. Foto: Mohorič H V enem od anketnih gg listov 'je nekdo iz Trbo-88 valj zapisal, da niso doli valj ie sporočila pisana 88 na papirju, da ibi se mo-g rali tudi kdaj srečati in H takso bolje spoznati. Ne-88 posredni stiki so res naj-8| 'boljši za izmenjavo izku-šenj, žal pa to ni vedno 88 mogoče. Tako se je vsaj 88 uredniški odbor Allumili mija odločil, da odide k 88 naši »najmlajši« temeljil ni organizaciji združene-gj ga dela LLBK Trbovlje. gg §§ Vsi bolj ali manj po-88 znamo Trbovlje, če dru-§ gače ne iz zgodovine, saj gg je bilo tukaj središče de-88 lavsfcega gibanja. Če te H sivina cementarne ob 88 vhodu v dolino odbija, te 88 toliko bolj pritegne mell sto, stisnjeno med dve- 88 ma hriboma, polno no- 88 vih zgradb, privatnih hill šic, revirski muzej, de- 88 lavski dom, rudnik in p 'sploh vsa okolica. Bilo je prvič, da se je H uredniški odbor sestal 88 zunaj domače hiše, zato. 88 je Srdan Mohorič foto- ll grafitai vse, kar je bilo 88 zanimivega. Na seji smo 88 najprej pregledali vse » prispevke za 7. številko 88 ALUMINIJA, izbrali fo- 88 tografije in se dogovorili M, da 'bo naslednja seja 88 še ta mesec in naj bi bili 88 prispevki 'bolj dopustniš- || ki. Tisti, ki 'ste se že vr- 88 nili z oddiha, zapišite 88 vaša doživetja in vtise in S nam jih pošljite. Po seji smo z zanimanjem sledili inženirju Snoju, ki nam je razkazal livarno. Delo poteka v določenem krogotoku. Začne se v skladišču, od ■tam pride primarni aluminij v talilno peč, potem ga v posebni posodi z viličarjem prepeljejo do 'livnih strojev. Trenutno 'imajo 11 strojev, v kratkem pa pričakujejo še enega. Litje je avtomatsko, od stroja gredo odlitki na grobo čiščenje, potem na vibracijski stroj, kjer z enakomernim tresenjem odstranijo ostanke robov. Sledi pranje v 10% raztopini natrijevega 'luga in na koncu fina obdelava. Odlitki gredo še v kontrolo, embalimico in skla- dišče gotovih izdelkov, kjer čakajo največ dva dni na prevoz k naročnikom. Delajo po naročilu razne spojke, dele za avtomobile, radiatorje, 'hidravliko, pekače... Poleg livarne stoji lastna orodjarna, ki je nujno potrebna za izdelovanje zelo preciznih orodij za vlivanje. S ponosom povedo, da •so veliko teh orodij izdelali sami. Te izdelke imajo tudi razstavljene. Po ogledu livarne so nam prijazno razkazali mesto, 'kjer sta mas najbolj pritegnila revirski muzej in rudniška postaja prve pomoči. V. P. Zaključki začasne komisije... (Nada!j. s 3. str.) nergije, ugodnejše kreditne pogoje, povečanje sredstev za geoioško-mdarsike raziskave, znižanje transportnih stroškov ter znižanje carinskih dajatev. 7. Začasna komisija IS predlaga, da se odločno pospeši realizacija obvez iz dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976-80, na področju izgradnje zmogljivosti na področju 'Sekundarnega aluminija, s čimer bi se bistveno izboljšala slovenska metalna bilanca na področju aluminija in preskrbe 'slovenskih livarn. Razumljivo je, da v tem kratkem materialu nisem mogel prikazati celotnega dela začasne komisije IS dn celotnega teksta zaključkov, vendar pa menim, da sem s tem le prispeval k boljši informiranosti. Predvsem bi rad opozoril na to, da so v dosedanje delo bili vloženi ogromni napori za realizacijo srednjeročnega programa tako, kot smo ga sprejeli v naši delovni organizaciji in da je ta realizacija začela dobivati svojo družbeno ekonomsko vsebino z angažiranjem vseh odgovornih činiteljev v republiki Sloveniji. Obenem želim tudi opozoriti, da bodo zaključki dobili svojo družbeno ekonomsko verifikacijo v obliki združevanja dela in sredstev z zainteresiranim združenim dedom za bodočo preskrbo z aluminijem ter na koordinaciji IS SRS. Glede na dogovorjene termine, vezane na sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dala in sredstev ter glede na čas, ki je potreben za obravnavo tega gradiva pri koordinaciji IS Skupščine 'SRS, je pričakovati dokončne odločitve do jeseni letošnjega leta. Milan Krajnik, 'dipl. oec. Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU JUNIJU 1979 V TOZD TOVARNA GLINICE: Ivan Premzl, Jože Majcen dn Janez Topolovec. V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zlatko Bednja-nič, Milan Cestar, Franc Zajšek, Branko Jus, Janko Skledar, Janez Bedenik, Stanko Munda, Martin Lampret, Ludvik Sitar, Dobrivoj Pantič, Lovrenc Šeruga, Štefan Mahorič, Janko Žerak, Jože Klep, Franc Vidovič, Martin Drevenšek in Franc Amejčič. V TOZD VZDRŽEVANJE: Emil Valenko, Borivoj Ma-teski in Danilo Krajnc. V TOZD PROMET: Anton Korže, Anton Vuk, Anton Kropeč, Branko Junger, Peter Vugrinec, Drago Štuhec in Alojz Lozinšek. V DS SKUPNIH SLUŽB: Christel Kmetec, Antonija Sakelšek, Justina Dugulin, Marija Kosec, Irena Ivančič •in Marija Sakelšek. V TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Marko Zupan, Petar Jovanovič, Milan Jankovič, Jusuf Dorič, Franc Remar in Zdenko Smuk. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU JUNIJU 1979 Iz TOZD TOVARNA GLINICE: Marija Beranič, Franc Šoba in Ciril Drevenšek. Iz TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Milan Štaicer, Edvard Korže in Branko Knez. Iz TOZD VZDRŽEVANJE: Marjan Kramberger in Štefan iBeranič. Iz TOZD PROMET : Štefan Kuhar. Iz TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Dragica Simčič, Anton Gradišek, Franc Koželj, Jusuf Dorič dn Petar Jovanovič. UPOKOJENI: 88 Po ogledu livarne nas je Srdan Mohorič poslikal — za spomin 88 I ' • 88 | •• 88 88 , 88 88888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888 Franc Koren iz TOZD tovarna glinice Štefan Unuk, Ernest Andrejetk dn Alojz Veber iz TOZD proizvodnja aluminija Ivan Kampi iz TOZD vzdrževanje Pavla Elsner iz 'delovne skupnosti skupnih služb. »BODOČNOST ‘JE VERA, KDOR ZANJO UMIRA, SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE, KO PADE V SMRT«. (O. Župančič) Te znane in zgodovinske besede našega znanega pesnika so dovodi zgovorne in najbolj dostojne za krajši zapis o letošnjem praznovanju 21. praznika občine Ptuj, ki ga bomo letos praznovali z mnogimi dosežki in delovnimi uspehi naših delavcev v ZD in občanov. Glavno prizorišče vseh slovesnosti bo vsekakor v DOLENI, ki bo gostila občane občine Ptuj ob tem slovesnem praznovanju. Toda vrnimo se vsaj za kratek čas v preteklost — našo slavno preteklost, ki je zapisana s krvjo naših najboljših sinov in hčera — borcev za našo današnjo svobodo. Zakaj smo si izbrali prav 8. avgust za praznovanje našega občinskega praznika? Natanko osmega avgusta bo minilo 37 let od tistega strašnega dogodka, ki se je po zaslugi domačega izdajalca odvijal v majhnem gozdičku v Mostju pri Ptuju, kjer se danes že po tolikih letih gradi spominski park, ki bo večen spomin na neumorne borce Lackove čete vsem sedanjim in bodočim generacijam ter opozorilo, da se kaj takega naj ne bi nikoli več ponovilo. Že 10. junija pa je preteklo 20 let od dneva, ko je takratni občinski ljudski odbor Ptuj. na svoji seji sprejel odlok o proglasitvi 8. avgusta za občinski praznik ptujske občine, ki se od takrat redno vsako leto praznuje kot večen spomin na ti- ste tragične in hude dni. In kako vsaj bežno predstaviti lik narodnega heroja JOŽETA LACKA, ki se je rodil 17. 11. 1894 leta v kmečki družini v Kicarju v Slovenskih goricah? Jože je že v svoji mladosti spoznal, da se Nemci še kako trudijo da bi vse Slovence spravili v svojo odvisnost in jih potujčili. Takratni šele 14-letni deček niti slutil ni. da se bo čez 34 let zlil nemški bes prav na njega in to v času, ko bo prevzel poslanstvo bojevnikov za nacionalne pravice svojega naroda. Ne mislimo opisovati njegovega življenjepisa, ampak po-vdariti le to, da je bil prav narodni heroj Jože LACKO pravi borec za pravice delovnega ljudstva. Kako strahotni so bili zadnji dnevi njegovega življenja pozna danes do-mala-jjpl vsaj preko zgodovine, sleherni naš občan. Težka je bila njegova življenjska pot vse do tistega usodnega dne, ko je moral star komaj 48 let umreti tako strašne smrti, katero so mu namenili tisti, ki si niso nikoli hoteli dopovedati, da želi slovenski narod svojo nacionalno svobodo in tudi nemškutarjem v Ptuju je bil nenehni trn v peti. Blatenje in poniževanje1 tega smelega in herojskega junaka po ptujskih u-licah potem, ko so ga nemočnega vodili gestapovci, pljuvali po njem tudi mnogi nemškutarji, nam je lahko samo v po- nos in opozorilo, da nenehno bedimo nad vsem za kar se je tudi on boril in ni nikoli klonil — niti takrat, ko so mu v strahotnih mukah v ptujskih zaporih celo pulili nohte s prstov. Ostal je dosleden svoji domovini in trdni veri, da njegova strahotna smrt ne bo zaman in, da bo postal simbol človeka, ki je bil rojen, revolucionar pa takšen tudi umni. Niti malo ni tudi slučajnost, da je po vojni tovariš TITO — bolje rečeno leta 1951 z odlokom št. 166 imenoval Jožeta LACKA za narodnega heroja. To je bilo v znak njegovega junaštva in zaslug v narodnoosvobodilnem boju ter utrjevanja narodnostnih pravic slovenskega naroda in predvsem boja proti nemškemu okupatorju in narodnim izdajalcem, ki jih tudi v Ptuju ni manjkalo in zaradi katerih je tudi moral umreti tako strašne mučeniške smrti. Tudi narodni heroj Jože LACKO je vedel, da narod, ki so ga tako dolgo poniževali in ga zmerjali z barabami, ne bo mogel več dolgo stati ob strani ter čakati na svojo usodo. Zato je bil tudi vselej v prvih vrstah boja za nacionalne pravice slovenskega naroda, ki je tesno povezan z junaškim bojem ostalih naših narodov in narodnosti Jugoslavija za bratstvo in enotnost. Njegova junaška smrt nam mora biti nenehen opomin na to, da se to ne bi nikoli zgodilo in, da prav zato moramo še kako krepiti našo vseljudsko obrambo. Večna slava narodnemu heroju naše občine JOŽETU LACKU! F. MEŠKO Obdelava odlitkov Ves svet spoznava potrebo po varčevanju z energijo ♦o^o^o*o»o*o^o^o*o-*o^o*o^o-*o*o^o^o^o^c ♦ d o 0 ♦ d ♦ 1 0 ♦ d ♦ 1 Osrednja letošnja občinska proslava bo v Doleni v Halozah Le še nekaj dni nas loči od praznovanja letošnjega praznika občine Ptuj, ki iga sicer v naši občini že po ustaljeni 'tradiciji praznujemo vsako teto v drugi krajevni skupnosti, kjer se običajno na to proslavo krajani res skrbno pripravijo. o Tako bo letošnja pro-- slava praznika, ki vse nas spominja na prve slovensko-goriške partizane — borce za svobodo, ki so umrli junaške smrti v Mostju, nedaleč od Ptuja, potem, ko so bili 8. avgusta teta 1942 izdani, v Doleni pod vznožjem idiličnih haloških gričev, kjer bodo ta d dan imeli svečano sejo A vsi zbori občinske skup-A ščine v novih prostorih ♦ — dvorani, v domu druž- * benopciLtičrnih organizacij te sicer manjše krajevne skupnosti. Zanimivo je, da ta krajevna skupnost šteje le nekaj nad 1100 krajanov d vendar nočejo zaostajati O za drugimi KS v občini. • 5 Tako so se pred nekaj T več kot letom 'dni odio-♦ čili, da si bodo sami £ zgradili svoj dom, kjer Y se bodo lahko sestajali, O kjer se bo odvijalo nji-A hovo politično in ne na- ♦ % d S s l z s l ♦ zadnje tudi kulturno življenje. Složno so zavihali rokave, poprijeli za lopate, krampe, samokolnice, vpregli so vprežno živino, pognali traktorje in takorekoč iz nič pričeli z gradnjo svojega doma kulture, ki ga bodo ob 'letošnjem občinskem prazniku izročili svojemu namenu. Razumljivo, da bo v d naši, se pravi ptujski ob- * čini še več drugih pro- ♦ slav in prireditev in ne ♦ nazadnje tudi športnih £ srečanj. Kot smo sicer Y zvedeli, bodo izročili svo- O j emu namenu tudi novo ^ tovarno — prizidek k ^ ptujski Delti, kjer bo do- ♦ bilo delo kar sto novih £ delavcev, pretežno žensk, d kar je za občino, kjer o imajo še vedno višek de- X lovne site, še kako po- ♦ membno. + d Naj še mogoče samo X omenimo, da so krajani T Dolené pri gradnji doma ♦ družbenopolitičnih orga- % nizacij poleg gradbenega ^ materiala, zlasti lesa, d vložili v temelje objekta $ kar nekaj več kot šest $ tisoč delovnih oziroma ♦ A prostovoljnih ur. Pri de- lu se je še posebej izka- £ zala tamkaj šba mladina. Franjo Hovnik *o+o+o+o+o+o+o+o+o+<> # TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje Delitev ee delu - akcijsko napotilo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Iz trboveljske livarne. Foto: Mohorič ZAHVALA V procesu razvoja človeške družbe je postopoma prihajalo do delitve dela. Posebno hiter tehnološki razvoj v moderni dobi, je povzročil na marsikaterem področju izredno podrobno delitev umskega in fizičnega dela. Delitev dela in s tem različna stopnja zahtevnosti del v vseh primerih, prinaša s seboj v poostreni obliki tudi vprašanje nagrajevanja po delu. Nagrajevanje po delu lahko v glavnem opredelimo na dve osnovni področji in sicer na individualno nagrajevanje, z ozirom na dosežene rezultate posameznika in na kolektivno nagrajevanje po delu, za katerega je osnova odnos med gospodarskim učinkom neke organizacijske enote in sredstvi za osebne dohodke celotnega koelktiva, ki pa so v določeni ekonomsko- socialni odvisnosti od doseženega gospodarskega u-činka. V naši družbi kot celoti in tudi v posameznih organizacijah združenega dela, je vprašanje nagrajevanja po delu, še vedno izredno pereče. Določila zakona o združenem delu, ki v načelu precej natančno opredeljujejo politiko nagrajevanja po delu, v praksi še vedno niso toliko uveljavljena, da bi lahko trdili, da je nagrajevanje po delu v naši družbi tudi že praktično povsem uveljavljeno. Z ozirom na vrsto odprtih in žgočih problemov, na področju nagrajevanja po delu, je RS ZSS, sprejel stališča, ki naj služijo posameznim organizacijam združenega dela ter družbenim skupnostim, kot konkretno napotilo za delo pri urejanju celotne problematike pridobivanja in razporejanja dohodka. V teh stališčih zavzemajo posebno mesto in po- membnost stališča v zvezi z delitvijo po delu. Samoupravni organi, družbeno-politične organizacije in vodstveni delavci v TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, so podrobno proučili stališča RS ZSS ter na tej podlagi izdelali akcijski program za uveljavitev stališč RS ZSS, za delitev po delu. Glavne značilnosti akcijskega programa, ki ga je sprejel delavski svet livarne Trbovlje, na seji, dne 20. 6. 1979, so: 1. Po normativni strani i-ma livarna Trbovlje, sprejete in z zakonom o združenem delu usklajene vse akte, ki urejajo področje pridobivanja in razporejanja dohodka. 2. V sklopu DO TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in v TOZD livarna Trbovlje, so bili izdelani in sprejeti akti, ki urejajo vrednotenje in nagrajevanje del in o-pravil. 3. Kljub temu, da je področje pridobivanja in razdeljevanja dohodka in nagrajevanja v načelu po normativni strani urejeno, bo potrebno za uveljavitev stališč Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, nekatere akte dopolniti ali pa z internimi ukrepi zagotoviti izvajanje nagrajevanja po delu. S sprejetim akcijskim programom smo predvideli, da se uredijo naslednje zadeve: — Sredstva za pokrivanje OD in sklada skupne porabe je potrebno postaviti v odvisnost z dohodkom, ki se ugotavlja s periodičnim obračunom. ^^Nagrajevanje po delu je potrebno sprovesti tudi pri strokovno- poslovodnih opravilih ter tudi pri strokovno-po- slovodnih opravilih ter pri upravno-administ-rativnih delih tako, da ta opravila in naloge nagrajujemo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka TOZD. QDn podrobnosti je potrebno izdelati razvid del in opravil ter določiti normative, kjer je to objektivno možno izvesti. — Nagrajevanje iz pravic minulega dela, bo po-trebno urediti v okviru DO tako, da bo v skladu s stališči RS ZSS. — Pridobivanje osebnega dohodka na podlagi i-novacij in tehničnih izboljšav, je v TOZD livarna urejeno s samoupravnim aktom, vendar je potrebno celotni kolektiv neprestano. vzpodbujati za delo' na področju inovacij in tehničnih izboljšav. Posebno področje predstavljajo osebni dohodki za socialno in materialno varnost delavcev. Pri tem je mišljeno predvsem nagrajevanje tistih dallav-cev, ki nimajo izkazane invalidnosti, vendar je njihova delovna sposobnost zaradi drugih, objektivnih razlogov, v upadanju. •— Za rešitev teh problemov, bo potrebno samoupravne akte, ki to področje urejajo, dopolniti z ustreznimi dodatnimi določili. Za pripravo konkretnih predlogov ža urejanje posameznih področij, so v akcijskem programu določeni nosilci nalog. Predlogi morajo biti izdelani do 31. julija 1979, nakar bodo po poprejšnji javni obravnavi na delavskem svetu livarne Trbovlje, posredovani v javno razpravo, nato pa v sklepanje zboru delavcev. Viktorija Petauer Podpisani FRANC ŠTUMBERGER se preko tovarniškega glasila »A-LTJMINIJ«, najprisrčneje zahvaljujem vsem mojim bivšim sodelavcem iz III. izmene TOZD tovarne glinice za vso izkazano pozornost, ob mojem predčasnem odhodu iz njihove sredine. V vseh letih smo dobro sodelovali in bili pravi tovariši, zato je moje slovo iz njihove sredine toliko težje. Iskrena hvala za darilo od strani sindikalne organizacije, ki mi bo trajni spotnin na dneve preživete v delovnem kolektivu TGA. Moje zdravje mi ni dopustilo, da bi lahko še naprej soustvarjal s svojimi sodelavci v TGZD tovarne glinice. Ob mojem slovesu od vseh vas želim vsem skupaj mnogo delovnih uspehov in našega večkratnega srečanja. Vsem skupaj tudi v o-stalih izmenah prisrčen pozdrav. To ni sloves ampak le želja za večjimi uspehi pri vašem napornem vsakdanjem delu za napredek TOZD in DO TGA! Franc Štumberger HUMOR PO ZASEDANJU DS — Se je v vaši delovni enoti po zadnjem zasedanju delavskega sveta kaj spremenilo? ■— Spremenilo? Pri nas ni nič takega, kar bi terjalo spremembe! — Mislim, če pridejo delavci kaj do besede? — Nič bolj, saj so že do sedaj preveč godrnjali! VSAK DAN AKTUALNO — O čem v Sedanjem trenutku največ razpravljate? /if+r O povišanju plač. —■ In kaj je na drugem mestu? llBij Koliko bo regresa za dopust in kdaj ga nam bodo izplačali. SESTANEK, NI VAŽNO KAKŠEN — Tovariši. Ta sestanek, na katerem -bi moral povedati neka svoja opažanja, odlagam, ker mi podrejeni še niso napisali referata! PROSTE SOBOTE — Končno vemo, kako je z dela prostimi sobotami: če delaš, soproste, če ne delaš, pa niso! H. F: Na Duhu nad Mariborom je bila osrednja proslava ob Dnevu borca F. Popit: „Vsi delovni ljudje in občini so enakopravni opravljale)” Letošnji dan borca 4. julij smo v Sloveniji praznovali z osrednjo proslavo na Duhu na Ostrem vrhu, na jugoslovansko - avstrijski meji, oddaljeni 'kakih 30 iki-olmetrov od Maribora. Te osrednje proslave se je udeležilo več kot 25 tisoč ljudi iz vse Slovenije pa itudi iz drugih republik in iz zamejstva. Slavnostni govornik je bil Franc Popit, predsednik CK ZK Slovenije, medtem, ko je v kulturnem delu nastopilo kar 2500 nastopajočih, ki iso' uprizorili dramsko delo »Revolucionarna pot delavskega razreda«. To je bila pomembna politična manifestacija, ki je bila 'povezana v spomin na zločinski uboj organizacijskega sekretarja CK KPJ D j ura Djakoviča in Nikolo Hečimoviča, sekretarja odbora rdeče pomoči Jugoslavije za pomoč revolucionarjem, ki sta ju na meji, v Selovi grapi ubila orožniška kaplarja Milan Brkič in Nikola Arabca z zagrebške policije. Hkrati s tem pa smo se spominjali tudi 60-letnice KPJ 'in SKOJ in 60-letnice združenih sindikatov kot tudi 35-detnice ustanovitve Lackovega odreda, ki 'se je v času NOB 'bojeval v tem koščku svoje domovine za svobodo. Naj na 'tam mestu na kratko opišemo tedanje razmere, ko je bila Komunistična partija 'prepovedana, v strogi Ilegali. Zato so se vrstile aretacije in preganjanja revolucionarjev, zlasti sposobnih organizatorjev «delavskega 'gibanja. Med te štejemo 'tudi Djura Djakoviča iin Nikolo Hečd-moviča. Tedanji režim se je teh dveh revolucionarjev hotel za vsako ceno znebiti. Javna obsodba ni bila mogoča, zato so se poslužili zločinskega uboja 'ter ju u-strelili na meji kot da sta hotela pobegniti. Nasilje dn samovolja diktatorskega aparata sta bila hud izziv vsem svobodoljubnim silam in delovnim množicam, ki so hitro dojele 'bistvo šestoj anuarske diktature, katere žrtvi sta bila tudi oba revolucionarja. Upora pa režim kljub temu ni mogel povsem zatreti. Že tedaj e bilo javnosti znano, da sta bila oba revolucionarja zahrbtno u-streljena in sicer v večernih urah 25. aprila 1929. leta. Naj omenimo, da so morilcu iin sioer Nikoli Ara-Mci 'sodili po vojni. Pa se povrnimo nazaj k sami proslavi: Franc Popit je na tej proslavi med drugim dejal: »Komunistična partija se je .porajala v burnem času, ki je sledil prvi svetovni vojni in ok-itorbski revoluciji. Med dejanji, ki se jih je tedaj režim posluževal je bil tudi zločinski umor D j ure Djakoviča in Nikole Hečimo-viča. Zato naj bodo spominska obeležja dn objekti, ki so pred nami, našim in prihodnjim rodovom v spomin na umorjena revolucionarja, na žrtve diktatorskega režima in na nepopustljiv boj komunistov. Naj bo to spomin in sporočilo o ■tistem času v 'katerem je za ■tako visoko ceno ljudskih žrtev in trpljenj 'tok naše zgodovine iz temeljev docela spremenil...« Glede pravic delavcev, ki jih imajo v naši samoupravni socialistični družbi pa je Franc Popit dejal: »Delavci imajo pravico in dolžnost, 'da zahtevajo, naj se položijo na mizo vsi računi, 'ki zadevajo ustvarjeni dohodek, njegovo ceno, namene iin učinke, za katere naj bi bil porabljen tako v tovarni kot v interesnih skupnostih, občinah, republiki in 'federaciji. Delavci naj zahtevajo odgovore vseh tistih, ki so predlagali odločitve za katere so morali vedeti, da niso skladne s splošnimi zahtevami po 'stabilnosti s planom in resolucijo o tekoči ekonomski politiki. To je politični sistem za zagotavljanje njihove oblasti, oblasti 'dela iin zato ne 'smejo dovoliti, da bi kdorkoli spodkopoval družbeno ekonomske temelje na katerih je zgrajen. Zahtevajo naj ukrepe organov delavske kontrole, delegacij skupščine, pravobranilcev samoupravljanja oziroma ustanov 'našega političnega 'sistema. .. .»To je politični sistem za zagotavljanje njihove oblasti, oblasti 'dela, zato ne smejo dovoliti, da bi kdorkoM tudi ne z navideznim zavzemanjem za samoupravljanje in njegovo zaščito spodkopaval družbeno ekonomske temelje, na katerih je zgrajen. Naš si stem samoupravljanja je tak, da v njem delavci sami rešujejo gospodarske in razvojne probleme. Naša dragocena izkušnja je, da smo težave uspešno premagovali ...« Prav gotovo ni potrebno posebej omenjati, da so se ■kraji na Duhu povsem spremenili. Številne kmečke domačije so dobile novo o-kolje, za 'kar so med drugim pripomogli tudi brigadirji. Na 'dan osrednje proslave smo zato na vseh ■kmetijah in hišah videli plapolati 'državne, republiške in partijske zastave. Vse je bilo nekam praznično, v veselem razpoloženju. In morda res upravičeno, kaj ti na samem Duhu so med drugim dobili novo trgovino, pošto, večnamensko dvorano, vodovod, telefonsko omrežje. Tu so tudi u-stanovili novo krajevno Skupnost. Tudi ne smemo pozabiti zapisati, da imajo sedaj tudi nekaj več kot 20 kilometrov asfaltiranih cest. Prav toliko pa so jih na novo u-redili. Na teh cestah ne bo več blata, kolesa avtomobilov bodo lepše tekla po gladki cesti. Na novo so tudi uredili spominska obeležja, doprsne kipe obeh revolucionarjev. Tudi borcem Lackovega odreda (Lacko je bil doma iz Nove vasi pri Ptuju), so v središču Duha odkrili spominsko obelelež-je, borcem pa je Franc Tav-čar-Rok izročil Titovo odli kovanje. Duh na Ostrem vrhu bo tako itrajen spomenik v naši revoluciji. Postal bo pomembna točka vseh, ki bodo šli po poteh revolucije, spominov na naš 'predvojni dn medvojni boj za delavske pravice dn boj za dokončno osvoboditev naše domovine, izpod fašizma in nacizma. Franjo Hovnik Osrednje republiške proslave na Duhu so se med drugimi udeležili tudi Sergej Kraigher, Stane Dolanc, Viktor Avbelj, Andrej Marinc, Mitja Ribičič, Anton Vratuša in mnogi preživeli borci s Kozjanskega in od drugod. Foto: Bojan Rode. Studijska knjižnica Ptuj Doprsna kipa predvojnih revolucionarjev in borcev za delavske pravice, ki sta bila zahrbtno umorjena 25. aprila 1929. leta v Šelovi grapi pii Duhu. Foto: Bojan Rode. • O naši delovni disciplini, oskrbi s surovinami in o pomanjkanju delovne sile Zaskrbljenost ni odveč Brezskrbnost je brez dvoma dobra stvar, dokler vse teče po planu in sprejetem programu. Toda pod gornjim naslovom bi lahko obravnavali hkrati kar več področij slkupaj. Tako bi iv trenutni situaciji tokrat lahko obravnavali delovno disciplino, oskrbo s surovinami ter ne nazadnje problem delovne sile v nekaterih TOZD v okviru DO. Čeprav je vsa tri navedena področja težko združiti v eno samo, pa imajo vseeno vse tri enako razsežnost, 'kar pomeni, da so zaskrbljujoče. Seveda tukaj ne gre za nobene panične pojave, vendar pa se moramo vsekakor podrobneje zamisliti nad tem kar omenjam v samem začetku. Pa začnimo pid pogdavitnem vprašanju, to je naši delovni disciplini. Glede na sedanje stanje z leti) ne moremo biti niti malo zadovoljni, saj je leta brez vsakega komentarja izpod vsake /kritike. Obnašamo se kot, da živimo brezskrbno življenje, ni več nobenih pravih odnosov med podrejenimi in nadrejenimi pri samem delu, med določenimi profili vodilnih kadrov ni več nobenega medsebojnega razumevanja in složnosti ter odgovornosti do notranjih — predvsem proizvodnih problemov. Nenehno smo priče neurejenim razmeram med nekaterimi TOZD, saj se ne morejo sporazumeti med seboj kot tod to moralo biti. Da je temu res talko nam zgovorno dokazujejo tudi naše problemske konference pa tudi na mnogih ostalih 'sestankih in sejah naletimo na take primere neurejenih odnosov. Kam vse ■to vodi in adi tak način ni zaskrbljujoč? Kako zahtevati delovno disciplino le od neposrednih proizvajalcev? Glede na naš nezavi-den položaj je tukaj nujno najti Skupni imenovalec in stanje urediti kot je bilo nekoč, saj smo dejansko vsi v eni DO v okviru SOZD UNIAL, pa je zato 'še kako potrebno medsebojno dogovarjanje in reševanje nenehno prisotnih problemov ■tako v sami proizvodnji kot tudi na ostalih področjih. Kar se tiče surovin, smo prav gotovo lahko zaskrbljeni. To velja verjetno v prvi vrsti za TOZD tovarno glinice. Tisti, iki v tej TOZD delamo, vidimo kako iz 'dneva v dan nenehno kopnijo naše do nedavnega precejšnje zaloge že na skrajni minimum. Dobava te osnovne surovine je sla- ba, medtem pa dnevna potrošnja večja od dobavljenih dnevnih količin. Meseci se krepko odmi-. kaj o, boksita pa je na zalogi vse manj. Čeprav se sicer direktor TOZD skupaj z ostalimi trudi 'in si na vse načine prizadeva rešiti 'ta pereč problem je največkrat nemočan, ker ni od njega odvisno ali bo boksit aiii ne, ampak od 'drugih, ki bi nam to surovino morali dobavljati. Kaj dosti boljša preskrba menda ni tudi s premogom, kavstdčnim lugom iter podobno. O vsem bi morali spregovoriti tisti, 'ki lahko o teh problemih povedo kaj več, vseeno pa ostaja prej ali slej na dlani, da je stanje res zaskrbljujoče. Če se torej postavlja v ospredje vprašanje zaskrbljenosti o katerih nekateri tudi menijo da je odveč, potem 'hi zares bilo idealno, če bi bila zaskrbljenost odveč. »DA BI LE BILA!« Po vprašanju pomanjkanja delovne sile, je skoraj odveč pisati ali o tem podrobneje govoriti. Nenehni razpisi v časopisih in obvestila preko radia nam povedo, da zaskrbljenost tudi po •tem vprašanju ni niti malo odveč! Tako v TOZD tovarna .glinice, kot tudi v TOZD tovarna aluminija so ti problemi še kako prisotni. Če malce pog ledamo v TOZD glinice bomo (kaj hitro ugotovili, da delajo predvsem še tisti, iki so pomagali graditi tovarno in prišli takoj ob pričetku njenega obratovanja (kolikor jih še seveda živi ali pa niso upokojeni), da pa novih delavcev razen manjših izjem ni in ni v podjetje. Precej jiih sicer pride, toda že po kratkem času ali pa takoj spet odidejo, ko vidijo kakšni so pogoji dela. Ni mas presenetilo, da je republiški inšpektor za dedo izdal odločbo, da se mora takoj prenehati z delom v elektrolizi aluminija, čeprav je tak ukrep preoster in skoraj nemogoč, saj je potrebno prej ukrepati v drugih 'smereh. Toda vse to kaže, da je 'stanje resnično zaskrbljujoče ! Ali so resnično vsi novo-sprejeti delavci bili razočarani nad delom v TGA ali pa so bili prisotni drugi vzroki, kot so osebni dohodki, medsebojni odnosi ali podobno je vprašanje, vzroki za to pa nedvomno so. Nimam pravice spuščati se v odločitve zdravnika ali psihologa, vendar ali so resnično bili mnogi novo-sprejeti delavci nesposob- ni za delo v enem izmed TOZD v TGA, ko so mnogi prišli šele od vojakov in bili tam še kako sposobni! Toda v to se ne spuščam, ker so kot sem omenil za to pristojni drugi, vsekakor pa bo valjalo v bodoče premisliti, kako bo v bodoče, ko bo sedanja generacija odšla bodisi v invalidski ali redni pokoj. Resnično nihče ni nenadomestljiv, toda vprašanje o katerem naj razmišljajo tudi ostali je resnično zaskrbljujoče. Če na koncu omenim še to, da so mnoge naše proizvodne naprave skrajno dotrajale, da so preobremenjene in da so potrebne nenehnega vzdrževanja, čemur pa vzdrževalniki niso vedno kos, saj imajo mnogo dela na raznih področjih v vseh TOZD, da tudi primanjkuje delovne sile (ključavničarjev — elektrikarjev in podobno) ter se zato ponovno postavlja vprašanje zaskrbljenosti. Vsi bi radi, da bi naše naprave daie od sebe čim-več, saj je v tem lahko edino tudi naš uspeh. Vsakodnevno smo priče vse večjim okvaram, izpadom in podobno, ki zahtevajo veliko vzdrževanja in popravil! Še in še hi lahko našteval toda vsi, ki delamo in .živimo v TGA dobro vemo za vse prisotne probleme. Rešiti j'ih bo moč le s skupnimi prizadevanji in dogovarjanjem ter seveda medsebojno pomočjo in dobrimi odnosi med TOZD UNIAL. V slehernem naj bo prisotna zavest o delovni disciplini, naj vsak razmisli o sebi in potem oceni tudi ■drugega, vsi skupaj pa resnično dokončno najdimo sikupni jezik in složno rešujmo probleme, ki so .prisotni, kolikor je le v naši moči ter odvisno od nas ■samih. Odgovornost slehernega naj bo prisotna med nami in s skupnimi močmi bomo kos uspešno rešiti nastalo problematiko! ZASKRBLJENOST PRAV GOTOVO NI ODVEČ! Razmislite! France Meško 20. junij dan civilne zaščite Jugoslavije Štab civilne zaščite je skupaj z enotami civilne zaščite uspešno izvedel priprave ob letošnjem dnevu CZ — 20. junijem. Organiziral je razstavo opreme in sredstev za reševanje', iki jiih civilna zaščita potrebuje za svoje delo. Namen razstave je bil prikazati dejavnost enot civilne zaščite in njihovo opremljenost v naši delovni organizaciji. Prav 'tako pa je bil razstavljen tudi slikovni malteria! o delu posameznih enot z vaj civilne zaščite v delovni organizaciji. • .4; 20. 6. 1979’ je bila slavnostna seja štaba civilne zaščite, na kateri je bilo posredovano poročilo o organiziranosti civilne zaščite in ocena doseženih rezultatov. Seji so prisostvovali predsedniki odborov za ‘LO in DS TOZD in DSSS, odbora za LO in DS TGA, predstavniki samoupravnih 'organov in predstavniki DPO. Na seji je bil prisoten tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, ki je v svojem uvodnem govoru povedal, da je občinski štab CZ zadovoljen z delom naših enot CZ in ida je stopnja usposobljenosti in opremljenosti enot CZ odraz dobro zastavljenega dela štaba CZ v TGA in njegovih enot. štab CZ je na slavnostni iseji .podelil interna priznanja najboljšim pripadnikom enot CZ, ki so se s svojim dolgoletnim in vestnim delom v enotah CZ posebej izkazali. Priznanja so dobili: Krajgar Alojzija, Banko Anton, Fajt Ladislav, Vitez Geza, Erbus Franjo. Na slavnostni iseji, ki jo je organiziral občinski štab civilne zaščite, pa so prejeli značko civilne zaščite Jugoslavije člani naših enot CZ — Kozoderc Zvonko, Verbek Štefan, Korpič Maks in štab CZ v naši delovni organizaciji. Ekipa prve pomoči se je udeležila Medrepubliške vaje enot CZ v Koprivnici. Ena ekipa pa je sodelovala na tekmovanju enot CZ, ki ga je organizirala .KS Kidričevo v počastitev Dneva CZ. V KS Kidričevo je bila izvedena 'tudi akcija zatem-njevamja za predel četvorčkov. Štab CZ KS je ugotovil, da so se prebivalci naselja odzvali in pokazali svojo zavest in pripravljenost sodelovati v obrambnih pripravah. Vsi četvorčki so bili zatemnjeni in ni bilo 'stanovalca, k bi ga bilo potrebno opozoriti na zatemnitev. Mimo lahko .trdimo, da je CZ v .delovni organizaciji im krajevni skupnosti postala .sestavni del naših obrambnih priprav, 'da vključuje vse zavestne sile in dejavnike v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. To pa je tudi jamstvo, da so obrambne priprave postale idei naše vsakdanje .dejavnosti, da potekajo z delom iln ob delu, kar pa je osnovni cilj našega koncepta splošnega 'ljudskega odpora. Miro Kovač Razstava ob dnevu civilne zaščite. ^☆©☆©☆©☆©☆©☆©©☆©☆©☆©☆©☆©•^©☆©©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆G ©☆©☆©•&©☆©☆©'&©☆© Ali veste? 0 Ob francoski sredozemski obali leži nenavadno očarljiva pokrajina CAMARGUE, obdana 2. rokavom Ronine delte. Nekoč je bilo to negostoljubno močvirno področje s številnimi jezeri in oblaki komarjev. Reka je prinašala s seboj prod in zemljo in ju stoletja odlagala. Potem pa je priskočil na pomoč človek z jezovi in umetnimi nasipi in zemlja se je za silo posušila. Toda še danes prodira morje skozi »etanges« globoko v pokrajino. Nekoč so imeli tu svoje samotno kraljestvo napol divji beli konji in biki, ki so popasli redno obraščene površine. V 17. stoletju so menihi iz Vauclusa začeli tu gojiti riž. Ponekod je rastla trava. Po drugi svetovni vojni so buldožerji zravnali tla. Plugi, ki so jih vlekli traktorji so tla preorali. Camargue je postala eden najbogatejših nasadov riža v Franciji. Pridelek na 20.00 ha je ob uporabi najsodobnejših metod zelo velik. In še vedno pridelujejo tudi vino in še vedno je ta pradavna pokrajina v ronski delti domovina majhnih belih, napol divjih camaršk.ih ponijev in črnih bikov, ki jih goje za provansalske arene. ' Tu • gnezdijo tudi pisana zla- tovranka in nešteti vodni ptiči pa bele, škrlatne in sive čaplje, mlakarice in rožnati flamingi, ki koračijo po slanih jezerih, skozi trstiko in cvetoče tamariske. © Na svetu je veliko prometnih poti pod vodo ali nad njo, na primer leta 1908 zgrajeni predor Blackwell v Londonu, leta 1911 odprti predor pod reko Labo v Hamburgu, leta 1935 dokončani predor Marsey v Liverpulu ter podmorski predor med japonskima otokoma Hondo in Kiušiu. Vsi so v svojem času pomenili tehnične senzacije, kljub temu pa jih je daleč presegla 30 km dolga PROMETNA POT iz predorov in mostov, ki pelje čez 320 km dolgi MORSKI ZALIV CHESAPEAKE — in pod njim v zvezni državi Maryland ob vzhodni obali Združenih držav. To cesto rekordov, ki povezuje Norfolk s Cape Charlesom so izročili prometu 15. aprila 1964. Speljana je po 19 km dolgem sistemu mostov, na dveh krajih pa s predori izginč pod vodo. To so gola dejstva. Prometna pot čez zaliv Chesapeake je čudež sodobnega gradbeništva in jo upravičeno opisujejo kot genialno. Vodi čez košček odprtega morja in pod njim. Atlantik pa na tem mestu ni najbolj prijazen: visoki valovi in njihovo močno butanje ob obalo, zahrbtni tokovi in močna bibavica, povezani z vrtinčastimi viharji in hudimi nevihtami, niso redek pojav. Razen tega pa je ta morski rokav najširši med vsemi, ki so jih kdaj premostili. Kako premagati ta od vsega začetka skoraj nerešljiv promlem? Naposled so se zedinili za naslednjo rešitev: pod vsako glavno vodno potjo bodo zgradili predor, vse manjše vodne poti premostili s srednjeviso-kim mostom, po vsej ostali dolžini pa postavili nizke palične mostove. Celotni gradbeni stroški so znašali 200 milijonov dolarjev. Nedaleč od Norfolka, na južni strani vhoda v zaliv Chesapeake, se začenja velikanska prometna pot s skoraj 5,5 km dolgim paličnim mostom. Ta se dviga 8,5 m nad vodno gladino in pelje do umetnega otoka, enega od štirih, ki so vključeni v sistem mostov in predorov. Vse so napravili v globino od 9 do 12 metrov, zanje so uporabili 1,5 milijona ton peska ter 300.000 milijonov ton kamenja. Otoki segajo 12 m nad vodno gladino, vsak izmed njih pa meri 3 ha. S prvega otoka pelje cesta v 1750 m dolgi predor, ki leži 30 m pod vodno gladino. Na drugem otoku se predor konča, cesta pa je speljana po paličnem mostu do tretjega otoka. Tu izginja v drugem predoru, ki je dolg 1600 m in se konča na četrtem otoku. Cesta teče naprej spet po 7,7 km dolgem paličastem visokega jeklenega mostu. Zadnji paličasti most sega do severne- obale • zaliva Cape Charles. Gradnja predorov je mostu do novega samo 12 m bila posebna mojstrovina: 38 orjaških cevi z dvojnimi stenami so iz Teksasa pripeljali 2000 km daleč po morju in jih na gradbišču potopili v jarek, izkopan globoko v zaliv. Prazen prostor med notranjimi in zunanjimi stenami so pri tem napolnili z betonom. Ko so bile vse cevi na svojem mestu, so jih med seboj povezali. Do leta 1983 naj bi to cesto priključili k ameriškemu sistemu avtomobilskih cest — doslej pa je bilo mogoče zaliv prečkati z enim izmed številnih trajektov! © Torej ali sedaj veste? © če ne preberite še enkrat! 0 Saj je zares zanimivo! Kajne? Po »RUŠKEM DELAVCU« Pripravil: oce.— Naš obrambni dan V soboto, 21. aprila, smo imeli obrambni dan. Najprej smo odšli na razstavo orožja, iki je bila na hodniku v šoli. Pripravili so nam jo pripadniki teritorialne obrombe. Mladi vojaki so nam pripovedovali mnogo zanimivega o razstavljenem orožju. Pred šolo pa iso nam razkazali top in pokazali, kako je 'sestavljen. Nekateri iso se tudi usedli na top. Že prejšnji dan smo se irazdeliii v ekipe, izbrali vodje ekip, določili zeleno stražo v ekipi in tudi pionirja ali pionirko, ibi je opravil-a tečaj prve pomoči. Vodje ekip smo dobili številke, ki smo si jih prišili na jopice ali bluze. Irena, Jera, Maša, Urška, Jure in jaz, smo bili v tretji ekipi. Start je bil na šolskem igrišču. Naša ekipa je startala ob 8.24. Na poti 'smo Se ravnali po planinskih markacijah in puščicah. V navodilih isem prebrala, naj skupina krene po kolovozni poti proti Kleku. Zmedli -smo se, ker na travniku ni bilo markacije. Poslali smo Jureta na oglede, a je hodil z zaprtimi očmi. Urška je rešila situacijo, 'ko je našla markacijo tam, 'kjer je Jure ni videl. Toda medtem je že prišla četrta sikupina. Njim sévèda ni bilo treba iskati, ker so šli kar za nami. Na prvi 'kontrolni postaji simo metali ročno granato. Zbrali smo kar lepo število točk. Četrta ekipa nas je prehitela, preden simo prišli na -drugo kontrolno postajo. Tam smo morali določiti vrhove na vseh štirih 'straneh neba, za Mrzlico in Kum smo .morali napisati tudi višino. Nato smo morali z očmi izmeriti razdaljo do rumenega cvetličnega grma, do rdeče zastavice in do fbele zastavice. Blizu doma Tončke Čeč je ibila tretja kontrolna .postaja. Tam Smo opravili tek na sto metrov in tudi poanaiioali 'smo. Naprej smo šli po levi strani cestišča ,v koloni po eden. Tam, kjelr -smo morali zaviti po stezi v dobušak, je bilo veliko .markacij in puščic. V Globušafcu je bila četrta kontrolna postaja, kjer 'je morala Irena, ki je opravila tečaj prve pomoči, obvezati Maši roko. Nato smo morali najti še peto kontrolno postajo, ki je bila na prostoru, kjer trenirajo pse. Rešiti smo morali zgodovinski test. Potem pa smo ise spustili do Mehanike itn na naše šolsko dvorišče, kjer je bil cilj. Bili smo četrti in smo bili z uspehom zelo zadovoljni. Obrambni dan so mam pomagali organizirati .pripadniki teritorialne obrambe. Sodelovali so na vseh 'kontrolnih postajah in spremljali učence 1. in 2. razredov na pohodu. Naš obrambni dan je zelo lepo uspel, saj smo se marsikaj naučili. Irena Prosenc, 4.a PO A. Hohkraut, Trbovlje Prva marksistična šola Naša šolska stavba je že zelo stara, saj bo kmalu praznovala stoletnico. Vendar je tudi pomembna, saj je v njej pred šestdesetimi leti delovala prva marissistična šola v revirjih. Zato je 'bilo 26. aprila slovesno odkritje spominske plošče na naši šoli. Prišli -so predvojni komunisti in drugi gostje. Zbrali smo se tudi vsi pionirji naše enote, k smo pripravili kratek program. Sodelovala sta oba recitatorska krožka in ritmični krožek. Pevci so zapeli pesmi Naša zemlja in Domovina naša je svobodna. Goste je pozdravila tovarišica Zidarjeva. O pomenu te šale in kdo je obiskoval to šolo, .pa je 'govoril .tovariš Savšek. Nato je tovariš Kralj-Cink odkril spominsko ploščo. 'Vsi smo ploskali. Na plošči piše: V TEJ STAVBI JE BILA OD 15. FEBRUARJA DO 15. MAJA 1919 PRVA MARKSISTIČNA ŠOLA ZA VZGOJO PARTIJSKIH IN SINDIKALNIH VODITELJEV IZ TRBOVELJ IN HRASTNIKA. Slovesno prireditev je motil le hrup avtomobilov s ceste. Pionirji na naši šoli smo ponosni, da se je to dogajalo prav tukaj. Gregor Laharnar, 4.b PO »A. Hohkraut«, Trbovlje ^©☆©☆©☆©☆©☆©☆©©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆© Dragi šolarji! Preberite, kaj ste napisali med minulim šolskim letom! $:©☆©☆©☆©☆©☆©☆©©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆© Nosila sem KURIRČKOVO POŠTO 3. maja ob 11,30 smo trboveljski kurirji predali KURIRČKOVO POŠTO kurirjem iz Zagorja, na Čebinah — mestu ustanovnega kongresa KPS. Kurirčkova pošta je štiri dni potovala po poteh revirskih partizanov. Kurirji pionirskega odreda »Alojz Hohkraut« smo nosili kurirčkovo pošto v zadnjih predajah. Naša skupina je čakala pod vasjo Čebine. Bilo je mrzlo in sneg je naletaval, predaje pa ni in ni bilo. Bili smo še pošteno premraženi. Obiskali smo bližnjo kmetijo, kjer so nam postregli s čajem, ki nas je ogrel in nam skrajšal čakanje. Kurirčkova pošta je prišla do naše »javke« okrog 11. ure. Prevzeli smo pošto in z njo odhiteli do zadnje predaje Čehine. Pionirji PO »Alojz Hohkraut« smo pripravili krajši kulturni program. Zbrane pionirje je pozdravil predstavnik KS Klek. Pripadniki teritorialne obrambe so izvedli kratko vojaško vajo in pionirjem postregli z okusnim pasuljem. Urška Vajdič PO »Alojz Hohkraut« Trbovlje V naši tovarni Učenci osmih razredov smo bili v začetku šolskega leta na obisku v tovarni glinice in aluminija. Seveda, to ni bil pravi o-bisk, bila je le ekskurzija, ob kateri smo spoznali mnogo zanimivosti. Prispeli smo do velikega poslopja, ki se imenuje TGA Kidričevo. Seveda, to še ni bila tovarna, temveč prostori skupnih služb. Tu so nas prijazno sprejeli in povabili v sejno dvorano. Imeli smo predavanje o proizvodnji in delovnih pogojih tovarne ter o šolanju mladine s pomočjo tovarne. Pogovarjali smo se tudi o poklicih delavcev, primanjkuje metalurških telinikov in drugih podobnih delavskih kadrov. Po poučnem pogovoru smo se napotili proti tovarniškim prostorom. To je bil zame najveličastnejši trenutek, ki sem ga dolgo nestrpno pričakovala. Prispeli smo do velikega skladišča boksita. Tam smo se ustavili in prisluhnili vodji, ki nas je vodil skozi tovarniške hale. O-gledali smo si beli in rdeči del tovarne. Na koncu smo si ogledali še elektrolizo. Ta del tovarne je bil zame najbolj zanimiv, saj tu dela moj oče in sem hotela docela spoznati, v kakšnih delovnih pogojih dela. Spoznala sem mnoge težave poklica, ki ga oprav- lja moj oče. Delavci so izpostavljeni škodljivemu zraku, vročini, prepihu in umetni svetlobi. Seveda je za delavce poskrbljeno tako, da imajo skrajšano delovno dobo. V tovarni smo se zadržali precej časa. Spoznali smo mnogo vsega, kar nam bo pomagalo pri u-čenju. Na TGA Kidričevo sem zelo ponosna, saj daje kruh mnogim v našem kraju in še izven njega. Ksenija VRABL 8. b OŠ »Boris Kidrič« Kidričevo 14. prijateljsko srečanje v Skopju Lani je bilo že 14. prijateljsko srečanje osnovnih šol iz raznih Jerajev Jugoslavije. Tolkrat je bilo v Skopju — v turški sdii TEFEJÜS. Med učenci, iki so bili ilani izbrani za srečanje, sem bila 'tudi jaz. Tega isem bila zelo 'vesela. Hitro je prišel 4. maj, dan našega odhoda. Letalo je poletelo iz Maribora v Beograd ob 19.50 uri. Čez 45 minut smo prispeli v Beograd, od 'tam pa smo nadaljevali pot v Skopje. Kmalu smo prispeli na skopsko letališče, kjer so nas čakali uči-Itelji, da nas zapeljejo v šalo. Prvo noč smo prespali pri učiteljih, drugo jutro pa so nam v šoli določili prijatelje, pri 'katerih »mo prebili čas srečanja. Mene je prevzela učenika 2. Jetnika gimnazije, po imenu Esrar. V njeni družini :so me zelo lepo sprejeli. V petek smo imeli ves dan prosto, zato smo si skupaj s 'sošolci in 'Skopskimi prijatelji ogledali Skopje, ki je zelo veliko in lepo mesto. Skozenj teče reka Vardar, tki je bila zelo narasla. Iz 'potepanja po Skopju sem se vinila utrujena, zato sem hitro zaspala. Naslednji dan so nam pripravili lep sprejem. Iz vsake šole na srečanju sta bila dva učenca oblečena v narodno nošo; tako smo spoznali ituđi narodne noše drugih republik. Vanjo sva bila oblečena itudi midva z Gustijem. Vsak od 'teh parov je prebral pozdravno pismo. Za tem je bila spominska ura. Razdeljeni na več skupin srno poslušali pripovedi o življenju narodnih herojev, po katerih nosijo Soie ime. Popoldne so ise zvrstila prijateljska športna tekmovanja, zvečer pa smo imeli ples. Tako sta minila že dva 'dneva tega srečanja. 'Pred nami je bila nedelja, 'dan izleta. Ta dan sem spoznala tudi druge učelnoe. Izlet mi je bil zelò všeč, saj sem videla mnogo zanimivega, med drugim 'tudi Ohridsko jezero. Z izleta smo ise vrnili pozno zvečer in 'sem bila zelo utrujena. S prijateljico Esrar sva takoj trudni zaspali. Tukaj je bil že ponedeljek, zadnji dan srečanja. Tokrat smo odšli v gledališče, kjer so vsi ravnatelji šol dobili spominsko knjigo, za 'tem pa se je zvrstil 'kulturni program. Zvečer pa so nam spet pripravili zabavo. Z našimi prijatelji smo še odšli v mesto in odločili, da zadnjo noč ne 'bomo prespali. Odšli smo k prijateljici Soraji in tam prebili noč. Zjutraj ob 3.15 smo se zbrali pred Grand hotelom, od koder je odpeljal avtobus na letališče. Težko ismo se poslovili od svojih novih prijateljev. Ko je avtobus odpeljal, smo si še zadnjič pomahali v 'slovo. Tako srno poleteli do Sarajeva, od tam pa v Ljubljano. Iz Ljubljane smo 'se odpeljali z avtobusom do Kidričevega. Srečanje mi je bilo zelo všeč, saj sem spoznala mnogo novih prijateljev. Naslednje leto pa bo to srečanje prijateljstva v Ljubljani. Melita KMETEC, OŠ »Boris Kidrič«, Kidričevo Pogovor (Domišljijski spis) Nekega sončnega dne sva se s prijateljico odpravili na igrišče, kjer sva se še z drugimi igrali otroške igre. Ob cesti sva zagledali jokajoči koš za smeti. Stekli sva k njemu in ga vprašali, zakaj joče. »Kako ne bi jokal, ko sem pa tako lačen. Vse smeti so mi ušle in jaz ne morem teči za njimi, ker sem ves poškodovan«, je odgovoril jokajoči koš. s košem Prijeli sva ga vsaka ;s svojo roko in ga odpeljali k smetem. Tam se je tako najedel, da se je zrušil na tla in zaspal. Ta koš se ni nikoli več zbudil in... od takrat so vsi koši kot okameneli. Zato morajo ljudje od takrat naprej sami nositi smeti v koš. Metka MLAKAR Simona INTIHAR Kidričevo Hura, počitnice so tu. Igrajmo se! Foto: K. Zorec Bojevali so se za našo lepšo prihodnost 13. junij 1943: »Gozdovi Zelengore so polni vojske. Kaj to pomeni, se sprašuje več tisoč ljudi po vsej domovini. Odgovor je preprost: ljudstvo je spoznalo, da, če se vdajo bodo večni »hlapci«. Treba se je boriti in ohraniti zemljo, ki je last nas vseh. Te besede so dan za dnem donele po gozdovih, kjer je vsak dan preminulo mnogo življenj. Donenje sovražnikovih topov nas je prebudilo iz sna. V trenutku smo bili pokonci. Nekdo iz vasi je prišel povedat, da smo obkoljeni od vseh strani in da nam je edina rešitev spustiti štiri nemške oficirje, ki smo jih prejšnjo noč ujeli v težki borbi s sovražniki. Ne, tega ne bomo storili, smo takoj odgovorili, saj smo se zavedali, da imajo sovražnikove enote več sto naših ljudi, ki bi se prav tako radi rešili njihovega jarma. Vsi pa vemo, da jih ne bodo izpustili, zato jih tudi mi ne bomo. To je bil naš odgovor na vprašanje človeka iz vasi. Sovražnikovi rafali pa so se nam neprestano približevali. Od vrhovnega štaba je prišel ukaz, da se četa pod vodstvom Save Kovačeviča umakne z Zelengore preko Sutjeske. Ukaz smo sprejeli in že je bil pripravljen načrt umika, četa z ranjenci je krenila na pot. Po gozdu se je prebijala skozi sovražnikove rafale. Pri prvem oddihu smo bili prepričani, da bo teh »peklenskih« sil že zmanjkalo, a zgodilo se je prav obratno. Ko smo nadaljevali pot in smo imeli lep razgled v dolino, smo videli na tisoče nemških vojakov, ki so se nam približevali kot lisice nemočnim kokošim. Veliko obročev smo že prebili, a veliko jih bo še treba. Zavedali smo se tega in pa tudi misel, da bodo naši ranjenci ubiti, smo odvračali od nas. Vedno bolj smo se bližali sovražniku, več upanja je bilo v nas.« Ko berem ta odstavek, ki ga je napisal borec iz bitke na Sutjeski, se zavedam, da so bile žrtve za nas in našo bodočnost velike. Zavedamo se, da to, kar so nam priborili predniki, moramo ohraniti. Mi sedaj živimo v domovini, ki je svobodna, brez vojn, brez stradanja in trpljenja, a vedeti je treba, da vedno ne bo tako. Zato moramo mi, ki smo up naših narodov, neutrudno delati in ustvarjati za lepši jutri. Jerica PLANINŠEK O.š. »Boris Kidrič« Kidričevo Ob sprejemu Kurirčkove pošte V torek, 24. aprila 1979 smo v Trbovljah sprejeli Kurirčkovo pošto. Najprej smo se zbrali pred šolo. Vsi smo imeli pionirske kape in rutke, šli smo lepo v vrsti. Na čelu je bil zastavonoša z zastavo pionirskega odreda. Prišli smo na igrišče TVD Partizan, kjer je bilo že vse pripravljeno. Godba je zaigrala »Domovina naša je svobodna«. Taborniki so zakurili ogenj in postavili šotore. Pionirji odreda »Tončke čeč« so pripravili kulturni program. V imenu ZB nas je pozdravil tovariš Ivo šošter. Pozdravil nas je tudi kot nekdanji skojevec, saj praznujemo letos 60-letnico SKOJ. Končno smo dočakali najbolj svečan trenutek, ko so na oder pritekli pionirji z zastavami in Kurirčkovo pošto s pozdravi in najlepšimi željami tovarišu TITU za njegov rojstni dan. Pošto je prevzel glavni kurir — pionir PO Revirski borci- ki jo bodo čuvali do predaje na Čebinah. Potem je tovariš Peter K°lander — predsednik OK ZSMS podelil knjižne nagrade za najboljše spise na temo Borke pripovedujejo in Nekdanji skojevci pripovedujejo. Tudi trije pionirji z naše pedagoške enote so bili nagrajeni: Janez Malovrh, 4. a, Drago Čučnik iz 4. b in Damjan Bukovšek iz 3. b razreda. Vsi smo jim ploskali. Zelo smo bili veseli in ponosni, ko nam je dr. Stanka Simoneti v imenu Zveze prijateljev mladine Slovenije podelila zvezno priznanje JPI za uspešno izpolnjene naloge jugoslovanskih pionirskih iger na temo: NARAVA — ZDRAVJE — LEPOTA (1976/78) Pionirska odreda »Alojz Hoh-kraut« in »Ivan Cankar« sta dobila najvišje priznanje v republiki: ZNAK JPI, ostali odredi pa diplome. Med vso predstavo je deževalo. Skupina harmonikašev se je morala umakniti pod streho, da smo jih komaj slišali. Z dežniki smo drug drugemu zakrivali pogled na oder. čeprav je deževalo, smo se vseeno razveselili povabila na partizanski golaž. Vsak odred je imel kotel. Prerivali smo se, da bi čimprej prišli na vrsto. Nekateri niso marali jesti, ker so rekli, da golaž z deževnico ni dober. Najbolj pametni so bili tisti, ki so se spravili v velike cevi. Tako jim dež ni mogel do živega. Mokri smo odšli domov, a to ni nič hudega, saj smo Kurirčkovo pošto uspešno prenesli preko vseh ovir. Zvezdana Orsag, 4. b PO »Alojz Hohkraut« Osn. šola Trbovlje Kako smo poslovali ? Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1979. Indeks 1979/1978 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — indeksi fizičnega obsega TOZD DOSEŽENO INDEKS Stroškovno mesto Plan 1979 1978 1979 junij I—VI junij I—VI junij I—VI 6:4 7:5 6:2 7:3 1 2 3 4 6 5 7 8 9 10 11 A. TOZD TOVARNA GLINICE 1. Izluženo 8.215 56.624 11.907 59.752 11.035 61.914 93 104 134 109 2. Kalcinirano 8.683 57.265 ■ 10.004 59.682 11.141 61.805 111 104 128 108 B. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 3. Elektroliza A 1.677 10.119 1.651 10.105 1.675 10.070 101 100 100 100 4. Elektroliza B 2.047 12.350 2.009 12.341 2.034 12.329 101 100 99 100 5. Anodna masa 2.242 13.350 781 12.134 2.537 14.465 325 119 113 108 C. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 6. Livarna skupaj 3.965 23.903 3.920 23.549 4.028 23.875 103 101 102 100 E aluminij 271 1.638 255 2.193 277 1.615 109 74 102 99 Al formati 1.830 11.041 2.103 9.878 1.382 11.052 66 112 76 100 Drogi za (kline 9 53 — — 7 72 — — 78 136 Tokovodniki 0,495 3 gafe ' „ V — i 10 — — — 333 Gnetne zlitine 300 1.810 398 2.732 287 1.545 72 57 96 85 Livarske zlitine 1.385 8.340 1.098 8.226 1.940 8.686 177 106 140 104 Predzlitine skupaj 170 1.018 66 520 135 895 205 172 79 88 — za prodajo 95 568 v —- :.—: , •: 44 465 \ — 46 82 — za lastno porabo 75 450 — — 91 430 — — 121 96 Predel, oz. pretaplj. 82 496 — — 54 771 — : 66 155 Skupaj proizvodnja livarne 4.047,495 24.399 3.920 23.549 4.082 24.646 104 105 101 101 TOZD tovarna glinice V mesecu juniju smo proizvedli 11.035 ton Al hidrata, kar je za 2.820 ton več (kot smo planirali {indeks 134) in za 872 ton manj kot isti mesec lanskega leta. Proizvodnja kalcini-nane glinice je glede na plan večja za 2.458 ton in glede na lani pa za 1.137 ton (indeks 128, indeks 111). Poraba najvažnejših surovin je pri lugu za 29 % višja kot je planirana, pri porabi električne enengije pa je za 15 % nižja. TOZD proizvodnja aluminija V prvem polletju letošnjega leta smo proizvedli v elektrolizah za 70 ton elektrolitskega aluminija manj (kot smo planirali (v hali A 49 ton manj, hali B 21 ton manj). Prav tako je proizvodnja glede na lani manjša za 47 ton v obeh halah. Dosežena proizvodnja a-nodne mase je v primerjavi s planom večja za 1.115 .ton ali 8 %, glede na lani pa za 2.331 ton ali 19 %. Pri doseženih normativih zasledimo preseganje nad planom v hali A pri porabi kriolita in al fluorida ter električne energije, v hali B pa pri porabi anodne mase (indeks 101) in električne energije (indeks 102), pri porabi kriolita in Al fluorida pa bistveno znižanje normativov (indeks 77) to je za 23% nižja kot so planski. TOZD predelava aluminija V livarni smo v juniju proizvedli 4.028 ton livarniš-kih proizvodov (brez pre-tapljanja) kar je za 63 ton ali 2 % več kot je planirano, vključno 's pretaplja- njem pa za 35 ton ali 1 % več. Tudi glede na lansko proizvodnjo v divami je rezultat uspešnejši za 162 ton ali 4 %. II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Na 1 tono proizvoda 1979 juniju 1979 I—IV 3:2 4:2 i 2 3 4 5 6 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — A1203 — boksit 2,627 2,603 2,615 99 100 — Na OH 0,0948 0,13251 0,12256 140 129 Para 3,0419 2,75351 3,03884 91 100 — El energija 359,208 288,327 307,024 80 85 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Hala A — glinica 1,920 1,92009 1,92089 100 100 — anodna masa 0,580 0,56351 0,58128 97 100 — kriolit in Al fluorid 0,070 0,08711 0,07175 124 103 — El energija 17,856 18,002 18,070 101 101 Hala B — glinica 1,920 1,92024 1,91997 100 100 i.— anodna masa 0,560 0,55518 0,56332 99 101 — kriolit in Al fluorid 0,070 0,06231 0,05422 89 77 — El. energija 17,155 17,488 17,549 102 102 Anodna masa — petrolkoks 0,671650 0,66197 0,66852 99 100 'katranska smola 0,338015 0,34898 0,34215 103 101 — El. energija 145 126 128 87 88 Tako izgleda parkirišče pred upravnim poslopjem TGA v času omejitve voženj. Foto: K. Zorec Dohodkovni odiosi vzdrževanje-proizvodnja Vzdrževanje s svojim programom aktivnosti predstavi j a sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Sistem vzdrževanja zajema določeno organizacijsko obliko napram vrsti tehnološkega procesa, proizvodnih kapacitetah in e-konomski moči celotne proizvodnje. Pri tem mora biti potrjena statusna oblika organizacije sistema vzdrževanja, ki temelji na samoupravnih družbenih osnovah. V tem prispevku, po o-pišu splošnih postavk o samoupravnem organiziranju sistema vzdrževanja, se bomo seznanili s primerom pridobivanja in delitve dohodka vzdrževanja v nekaterih TOZD vzdrževanje v SFRJ. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA Samoupravno organiziranje vzdrževanja v skladu z osnovnimi načeli U-stave in Zakona o združenem delu se lahko ustvari na več načinov. Položaj vzdrževanja je pogojen z izvajanjem storitev samo ožjemu delu proizvodnje ali pa za več organizacij združenega dela, ki niso neposredno 'statusno ali organizacijsko povezane z vzdrževanjem. Organizacijska — statusna oblika vzdrževanja je odvisna od predpisov Zakona o združenem delu, katere je potrebno izpolniti. Če upoštevamo te zahteve, je vzdrževanje lahko organizirano na dva načina: 1. vzdrževanje z eno izmed organizacijskih oblik brez statusa TOZD ali DO. 2. funkcija vzdrževanja s statusom TOZD ali DO. Vzdrževanje je organizirano kot TOZD ali DO, ko opravlja aktivnosti za več TOZD, ki so v sestavi delovne organizacije ali SOZD. Vzdrževanje je v tein primeru konstituirano, ker izpolnjuje vse pogoje, določene v Ustavi in Zakonom o združenem delu, kar pomeni: a) da predstavlja tehnično — tehnološko in e- konomsko celoto, b) da se rezultati dela v taki celoti lahko samostojno vrednotijo kot priznana vrednost v delovni organizaciji ali na tržišču, c) da delavci lahko izpolnjujejo svoje družbe-no-ekonomske in samoupravne pravice. Zakon o združenem delu nalaga, da se v vsaki TOZD, pa tudi v vzdrževanju, mora sprejeti določeno število samouprav- nih splošnih aktov, ki v končni obliki definirajo samoupravni smisel in karakter organizacije. Posebej je potrebno definirati povezovanje TOZD, ki se bavi z nalogami vzdrževanja z drugimi TOZD, pri čemer je treba spoštovati principe vzdrževanja dela ter sredstev in delu pri ustvarjenem skupnem prihodku. V TGA ima TOZD Vzdrževanje organizacijsko obliko samostojne TOZD storitvene dejavnosti, kar je v praksi najbolj pogost primer. Analitično si poglejmo kakšne ima možnosti taka TOZD pri dohodkovnih odnosih v naši družbi, pri čemer je predlagana zadnja organizacijska oblika, kjer ima skupne službe, vedno (tekoče), vzdrževanje ter remont in proizvodnjo. DOLOČITEV SKUPNEGA PRIHODKA TOZD VZDRŽEVANJA Določena , dejavnost TOZD, ki je vsebovana v planih in programih delovnih enot določa tudi pridobitev skupnega prihodka, ki se ustvarja: —- s svobodno menjavo dela, — delom prihodka pri skupno ustvarjenem rezultatu dela na osnovi združevanja dela in sredstev, I— prodajo proizvoda ali storitev S svojim delovnim prispevkom delovne enote sodelujejo v ustvarjanju skupnega prihodka TOZD, na temelju plana določenega za vsako delovno e-noto znotraj TOZD. Merila po katerih TOZD pridobiva svoj skupni prihodek, so določena s cenami, po katerih se storitve realizirajo na tržišču, stopnje realizacije naloge in storitve TOZD znotraj delovne organizacije, pri. čemer moramo u-poštevati ceno po kateri se skupni proizvod ali storitev realizira na tržišču. PRIDOBIVANJE IN DELITEV DOHODKA Delovna enota skupne službe Osnova po kateri ta delovna enota določa vrednost svojega dela je določena s sistematizacijo in opisom nalog in opravil, ki jih izvršuje za delovne enote (redno vzdrževanje, remont in proizvodnja) znotraj TOZD. Cena storitvam, ki je vsebovana v osnovnih elementih cene Referendum TOZD predelava aluminija TOZD glinica J-V Dohodkovni odnosi vzdrževanje-proizvodnja (Nadaljevanje s 13. str.) stroškov delovne enote Remont in proizvodnja in delovne enote rednega vzdrževanja predstavlja osnovo za formiranje skupnega prihodka te delovne enote. Takšen skupen prihodek, zmanjšan za stroške poslovanja, določa višino dohodka delovne enote, s tem pa njen delež v dohodku TOZD. Po realizaciji in izvršitvi nalog delovne enote skupne službe, določenim delom v skupno ustvarjenem rezultatu ostalih delovnih enot vzdrževanja, se sredstva za osebne do-lovne enote razporejajo na osnovi delovnega prispevka po kriterijih: — vrednotenje nalog in o-pravil (sestavljenost, odgovornost, napor, pogoji dela), ■rf- ustvarjenem povprečnem dohodku po delavcu delovnih enot vzdrževanja za katere se opravljajo storitve, — delom v skupno ustvarjenem rezultatu TOZD vzdrževanja. DELOVNA ENOTA »REDNO VZDRŽEVANJE« Princip svobodne menjave dela, ob realizaciji progama in plana aktivnosti po proizvodnih TOZD, ta delovna enota formira svoj skupni prihodek na osnovi določenih kalkulativnih vrednosti osnovnih elementov cene stroška (delo, material). Velikost dohodka delovne enote z ozirom na njeno dejavnost je odvisna o poslovnih rezultatih proizvodnih TOZD za katere neposredno opravlja vzdrževalne posege. Ker ta delovna enota sodeluje s svojim delovnim prispevkom v ustvarjanju združenega skupnega prihodka in dohodka proizvajalnih TOZD za katere opravlja aktivnosti, se tudi delitev v tej delovni enoti določa po: — vrednotenju nalog in o-pravil, — sodelovanjem v dohodku tiste proizvodne TOZD za katero delav- ci te delovne enote opravijo aktivnosti vzdrževanja. — sodelovanjem v skupno ustvarjenem dohodku na nivoju TOZD Vzdrževanja. DELOVNA ENOTA »REMONT IN PROIZVODNJA« Formiranje skupnega prihodka in pridobitev dohodka se ustvarja z realizacijo planov in programov investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcije, investicije in ostalih storitev. Taka vsota aktivnosti zahteva organizacij-sko-tehnično celoto delovne enote, ustvarja pa se s potrebnimi kapaciteta-, mi v vseh fazah izdelave ( oddelki, delavnice ). Osnovni elementi cene stroška te delovne enote pa so definirani s stroškovnim principom, zraven ostalega vsebujejo tudi stroške poslovanja delovne enote skupnih služb TOZD in DO. Cena stroškov (delo in material) določena po takem principu in napram dejavnosti delovne enote, je določena po merilih in karakterju tržnih vrednosti. Sredstva za osebne dohodke delovne enote, po izločitvi sredstev iz dohodka in čistega dohodka se razdelijo po določenih kriterijih delovnega prispevka posameznega oddelka znotraj delovne e-note in to: — vrednotenje opravil in nalog (sestavljenost, odgovornost, napor, pogoji dela), jrr ustvarjenim individualnim in skupinskim u-činkom, ki je določen na osnovi tehničnih in izkustvenih normativov, — dohodku po delavcu vsakega oddelka delovne enote, — sodelovanju v skupnem rezultatu TOzJX Rezultat TOZD se izračuna po kvartalnih obračunih za vse tri delovne enote. Na temelju razlike med planskim programom in realiziranim se dobi korekcijski faktor, ki izražen v dinarjih poveča ali zmanjša sredstva za o-sebne dohodke. VM Iz IMPOL-a čiščenje odlitkov Komandna plošča v RTP Kidričevo • O povezovanju osnovne šole s KS v Trbovljah' Pločevina Osnutek zakona o osnovni šoli daje več poudarka povezovanju osnovne šole s krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti. Citiram 46. člen osnutka zakona o osnovni šoli: »Osnovna šola se s svojim življenjem in delom vključuje v krajevno skupnost in širšo družbeno skupnost. V ta namen organizira javne prireditve, delovne akcije, sodeluje v družbenopolitičnem, kulturno-prosvetnem in telesnokul-turnem življenju krajevne skupnosti, se povezuje z družbeno političnimi in družbenimi organizacijami ter društvi in organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti ter vključuje zunanje sodelavce v svoje delo.« Pomembnosti podružb-ljanja vzgoje in izobraževanja — povezovanja z okoljem v katerem šola deluje, se zavedajo tudi v občini Trbovlje, zato so organizirali razgovore za »okroglo mizo« na vseh pedagoških enotah. 13. junija je bil razgovor za OKROGLO MIZO organiziran na PE »Alojz Hohkraut«. Razgovora so se udeležili: — predstavniki krajevne skupnosti CENTER S- predstavniki OZD Strojne tovarne Trbovlje in Mehanike 4- predstavnik LJUDSKE TEHNIKE Mehanike — Člani sveta pionirskega odreda »Alojz Hohkraut« — člani sveta za starše PE »A. Hohkraut« -Ir- predstavniki aktiva ZSMS in Mehanike — predsednica skupnih služb SIS — predsednica komisije za vzgojo in izobraževanje pri KOK ZKS Trbovlje — zunanji sodelavci — mentorji krožkov — ravnateljica osnovne šole — kolektiv pedagoške e-note »A. Hohkraut.« Gostje so najprej prisostvovali zaključni konferenci pionirskega odreda A. Hohkraut. Pionirji so poročali o svojem delu, v programu so se predstavili posamezni krožki, nato pa so si gostje ogledali še razstavo izdelkov, fotografij in priznanj, ki so jih pionirji prejeli za svoje delo v preteklem šolskem letu. Razgovor je bil pripravljen z namenom, da poživimo sodelovanje s KS in poglobimo stike z organici j ami združenega dela v okolici. Da smo na pravi poti so potrdile besede predstavnika STT tov. H. Kovačiča, ki je dejal: »Sodelovanje med STT in pedagoško enoto »A. Hokraut« je že tako trdno, da si ne moremo zamisliti nobene proslave in praznovanja brez prisotnosti pionirjev. Da je naša usmeritev pravilna, so potrdile besede tovariša Franca Leskovška ob njegovem obisku v tovarni, ko je dejal, da naj nadaljujemo z vključevanjem pionirjev v naše programe, ker jih s tem vzgajamo v bodoče samoupravi j alce. Potrebo po takšnem sodelovanju čutijo tudi delavci v proizvodnji, saj iz njihovih vrst prihajajo pobude, da naj čimvečkrat povabimo pionirje v tovarno ...« In še besede predstavnika Mehanike tov. A. Ahaca, ki je dejal: »Presenečen sem nad u-spehi pionirjev in nad tem, kar so pokazali v današnjem programu. Naša delovna organizacija že sodeluje s PE »A. Hohkraut«. Želimo, da se ti stiki še poglobijo.« Sledila je živahna razprava o možnostih sodelovanja med šolo in KS ter hišnimi sveti. Vsi se zavedamo, da je skrb za otroka dolžnost nas vseh. Izrečenih je bilo veliko predlogov in zaključkov. Naj navedem le nekatere izmed sprejetih sklepov: — Sodelovanje s PE A. Hohkraut bomo gojili tudi v bodoče in ga še poglobili (STT). — Pionirji naj večkrat o-biščejo tovarno in spoznajo delo naših delavcev. Več sodelovanja želimo tudi pri raznih akcijah (skrb za čisto okolje, zbiranje odpadnega papirja... — Mehanika) . — V občini Trbovlje je potrebno ustanoviti KLUB MLADIH TEHNIKOV. Člani tega kluba naj bi prevzeli mentorstvo na šoli (np. modelarski, tehnični...) — Pri programiranju interesnih dejavnosti naj se upošteva določila zakona o osnovni šoli in organizira več krožkov, kjer bodo učenci v večji meri dobili osnove delovne vzgqje. -— Pripraviti je treba program prostorske razporeditve otroških igrišč v vsej občini (čim-prej). Izdela naj se načrt otroškega igrišča, ki bi ga lahko uporabili pri ureditvi vseh igrišč v občini. — Prostora za ureditev otroških igrišč je vedno manj. Potrebno bo določene parcele v občini rezervirati v ta namen. —- Hišni sveti naj posvetijo svoji okoilci več poozrnosti otrokom. Prisluhnejo naj potrebam in željam otrok in jih vključijo v u-pravljanje zgradbe ter zadolžijo za čuvanje o-kolja. — Oživi naj se delo hišnih svetov. Pri hišnih svetih naj se formira tudi pionirske hišne svete. —- Ob začetku šolskega leta naj se pripravi in sprejme program sodelovanja med krajevno skupnostjo CENTER in pedagoško enoto »A. Hohkraut.« Program naj vsebuje konkretne naloge in zadolžitve. — V KS je formiran odbor za varstvo okolja. V program dela naj vključi tudi delo ZELENE STRAŽE, ki ga izvajajo pionirji PO »Alojz Hohkraut« v o-kviru programa JPI — jugoslovanskih pionirskih iger. Ob koncu razgovora je predsednik SZDL v krajevni skupnosti CENTER povedal misli nas vseh: »Podanih je bilo mnogo smernic, da bi zaživelo sodelovanje med nami. Vsi se bomo trudili, da bomo današnje sklepe tudi u-resničili in upam, da se bomo še srečali in dogovarjali.« Razgovor je zaključila voditeljica PE z besedami: »Naša skupna naloga je, da zaključke tega razgovora čimprej realiziramo.« Milena Zidar Stojan Kerbler: Otrok 2 DOLOČANJE VZROKOV KVAROV Vsako razmišljanje, spremili janje im odstranjevanje slabih mest ma sredstvih proizvodnje je neuspešno, če pri tem niso odkriti pravi vzroki. Brez določitve pravih — izvirnih vzrokov, je vsaka razprava brez osnove in ne pripelje do željenih rezultatov. V naši delovni organizaciji bo nujno potrebno začeti z organiziramo in permanentno akcijo spremljanja vzrokov okvar, katere •nosilec bo TOZD Vzdrževanje s sodelovanjem vseh odgovornih v tovarni za to področje. Legalizirati in načrtno bomo morali voditi vse dogodke v zvezi z uporabo delovnih sredstev, pa čeprav bo potrebno .točno definiranje Okvare, zastoja ali zaustavitve. Takšna strategija vodenja nam bo dala pregled uporabe sredstev, razmejitev vzroka kvarov in seveda, kar je najvažnejše — stroške, iki letno za to nastajajo. Pri določitvi in klasifikaciji kvarov bomo izhajali iz devetih izvorov: 1. Normalno trošenje, dotrajanost, korozija Primeri: — normalno trošenje ležajev — normalno trošenje zob-čenikov — dotrajanost izolacije — 'korozija pločevine 2. Utrujenost materiala, lomi — trajne preobremenitve, •lomi vzmeti — poroznost materiala — razpoke v materialu 3. Tuji predmeti — prerezani gumi transportni trak — kratek stik, zaradi upada tujega telesa — lom zobčenikov V to skupino uvrščamo tudi kvare in zastoje, ki jih povzročijo upadi drugih predmetov. Taki primeri so, ko kos železa pade med zobčenike ali, ko z materialom za predelavo pride tuj predmet. Pri tem je potrebno ugotoviti, zakaj je prišlo do upada drugega predmeta. 4. Umazanija — kratek Stik zaradi elek-troprevodoosti umazanije — normalno trošenje zaradi umazanije — umazan pretočni material 5. Nepravilno posluževati je — presekan kabel — eksplozija plina — poškodba stroja ali naprave Pot tem pojmom razumemo v glavnem tiste vzroke kvarov, Oti so nastali kot posledica nepravilnega upravljanja stroja ali naprave zaradi neznanja, nepravilnih navodil ali nemarnosti. 6. Nepravilna konstrukcija, rekonstrukcija — nepravilno predpisan material — nepravilno predpisane tolerance — nepravilno predpisana kvaliteta površine 7. Nepravilna izdelava, nepravilno izvajanje popravil — nepravilna montaža — slabo centriranje — uporaba nepravilnega materiala V to skupino spadajo vse napake, ki nastanejo zaradi nepravilnega izvajanja z o-zirom na postavljene zahteve. 8. Nepravilna navodila — nepravilna strokovna navodila — pomanjkanje materiala, rezervnih delov — poman jikanje kadra — pomanjkanje kadrov 9. Pomanjkanje energije — pomanjkanje plina, zraka, pare, mazuta — pomanjkanje kisika. Pri vsakem določanju kvara .moramo utemeljiti pravi izvorni vzrok tega. Z ozirom na navedeno klasifikacijo vzroka kvarov, bomo izdelali nove obrazce za javljanje kvarov z ustreznimi navodili za izpolnjevanje. Pri strokovnem razumevanju vzroka kvara ne obsto- ja tolmačenje, da je kvar nastal .iz nekega nepoznanega vzroka. Pri takih tehničnih pojavih je potrebno razumeti, da se vse začne in konča pod vplivom človekove volje. Iz tega stališča je možno tudi ugotoviti odgovornost za vsaki vzrok. Odgovornost za nastale kva- re je sočasno odgovornost za nastale stroške. Pri normalni obrabi, dotrajanosti in koroziji pomeni vzrok kvara dokaz, da nismo nekaj realizirali oziroma, da nam nekaj manjka. V primeru utrujenosti materiala - lomu, je težje določevanje, če imamo lome, kjer je vzrok utrujenost materiala, potem je to objektivni vzrok, ker je težko predpostaviti kdaj se bo material nekega elementa utrudil in odpovedal. Pri določanju izvora tujega predmeta in načina s katerim je prišel predmet •in pvzročil kvar, je mogoče ugotoviti tudi odgovornost za nastali kvar. Ko gre za nepravilno po-služevaoje je določevanje odgovornosti enostavnejše, odivisno pa je od organizacije dela. Pri tem je potrebno povdariti, da ni za vse odgovoren poshiževalec — delavec, ampak tudi njegov predpostavljeni,. ker bi v nasprotnem lahko razvrednotili pošteno in zavestno dalo dobrih delavoev. V primeru nepravilnega izvajanja popravila nosi v glavnem odgovornost vzdrževanje. Važno je, da nosi vsak svoj del — toliko odgovornosti, kolikor je s- .svojim nepravilnim delom vplival na nastanek vzroka kvara. Pri nepravilnih navodilih je itrebä ugotoviti samo osebo oz. organ, ki je nepravil- no navodila izdelala oziroma izdala. Če gre za pomanjkanje neke vrste energije, gledano s stališča delovne organizacije, so za to mogoči subjektivni in objektivni vzroki. Za vsaki primer je potrebno ugotoviti zakaj je prišlo do pomanjkanja e-nergije. Ko je to ugotovljeno, je mogoče ugotoviti tudi odgovornost. Vse dokler ni možnosti določitve odgovornosti za nastale napake v nekem si- stemu, ni mogoče pričakovati, da bo sistem dobro opravljal svojo funkcijo, razen če je avtomat. S sistemskim in zavestnim raziskovanjem vzroka kvarov, evidenci in proučevanju pojavov, je mogoče odkriti slabosti v organizaciji in njeni •strokovnosti vseh, ki so Vklopljeni v nek sistem. Tako je mogoče z odgovarjajočimi uikrepri Slabosti odpraviti. Na ta način se dobi povratna zveza za samoup- ravljanje sistema organizacije, strokovnosti in .delovanje služb. Seveda mora biti pri tem delovanje organizacije naslonjeno na postavljene cilje, sam .sistem pa mora biti usmerjen k tem ciljem. Na tak način je mogoče spremljati vse zastoje v proizvodnji in z matematično potjo določiti velikost izgub proizvodnje, zaradi kvarov. Z ozirom na velikost teh izgub, ise je možno odločiti za močnejšo preventivo ali pa je zadostna. To je možno realizirati tako za podjetje kot za vsako tehnološko linijo, proizvodno enoto ali stroj. Pri celotni problematiki pa je potrebno opozoriti še na eno prednost: na osnovi mesečnih in letnih tabelarnih pregledov je mogoče plansko izvajati rekonstrukcije na tistih mestih, ki so zaradi ikvarov najbolj kriptična., Odločitev za rekonstrukcijo je tako v popolnosti točna in prravilna. ZAKLJUČEK Za klasifikacijo vzrokov kvarov je potreben študijski pristop in ne samo formalna opredelitev. Medsebojne odvisnosti posameznih vzrokov kvarov so traj- ne in često v taki meri povezane, .da je pot do utemeljitve pravega izvornega vzroka, težka. No tako, kot vsaiko drugo, jo je treba prebroditi, oe 'hočemo priti do cilja. Dosego tega pa bo možno realizirati le s skupnim sodelovanjem vseh strokovnih .služb v podjetju in .s tem vodenje strategije določanja vzroka kvarov, • . ;(VM) „ALUMINIJ” vas obvešča in izobražuje ! EKONOMSKE STANARINE V OBČINI PTUJ Temeljni pogoji za oblikovanje ekonomskih odnosov v .stanovanjskem gospodarstvu na področju graditve in pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je uvedba ekonomskih stanarin. Ekonomska stanarina je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki upoštevaje splošno raven ©en ter konkretne potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter na ta način ohranja njihovo staJno realno vrednost. E-konomska stanarina zagotavlja 'večjo materialno osnovo za 'samoupravljanje 'in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, s tem pa gospodarno vzdrževanje stanovanj. Tako usmeritev v naslednjem obdobju narekuje 'tudi »Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980«. Ekonomska stanarina mora zagotavljati .minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1 % valorizirane vrednosti stanovanja. V iletih 1979—1980 velja izjema, ki je dovoljena z Zakonom o valorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ko se lahko določi nižja stopnja amortizacije. Z amortizacijo gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu s programi in plani Skupnosti. Ekonomska stanarina mora zagotavljati vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v Skladu s sprejetimi normativi in standardi, na osnovi programa vzdrževalnih del hiše oziroma sklada stanovanjskih hiš. Iz stanarine se oblikujejo sredstva za upravljanje, iz 'teh sredstev pa se financirajo predvsem opravila, ki so vezana na delovanje samoupravnih Lepšanje organov, delegatskega sistema ter strokovna opravila, ki jih opravljajo strokovne službe stanovanjskih skupnosti ali specializirane organizacije združenega dela. Višino sredstev za vzdrževanje in upravljanje ugotavljajo delovni ljudje in občani na podlagi normativov in 'na osnovi dejanskih potreb in možnosti. Za prehod na ekonomske stanarine je .potrebno pripraviti izračune bodoče.stanarine. Izračuni morajo 'temeljiti na izdelanih programih za amortizacijo in vzdrževanje ter .upravljanje. Ekonomsko stanarino in prehod na ekonomsko stanarino določijo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi za območje posamezne občine. Samoupravne sporazume sprejemajo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, stanovalci v družbenih sta- novanjskih hišah in skupščina občine. Prehod na ekonomske stanarine v SR Sloveniij temelji nia enotnih izhodiščih, ki so naslednja: — stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1 % od revalorizirane vrednosti stanovanja, vzdrževanje ter upravljanje, — osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31.12. 1978 in 'srednjeročni plan vzdrževanja in upravljanja, — prehod na ekonomske stanarine se določi s samoupravnim sporazumom s tam, da je postopen itn da bodo najkas-neej 1985. leta v vseh občinah prešli na ekonomske stanarine. — v letih prehoda na ekonomske stanarine se k — da ima pravico do subvencije vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če 'izpolnjuje dogovorjene kriterije, — da je ne glede na višino dohodkov vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati del stanarine, — da je višina subvencije odvisna od dohodka družine, od števila družinskih članov in od velikosti stanovanja, — da do subvencije ni upravičen lastnik stanovanj. pravice, če oddaja stanovanje 'ali ded stanovanja podnajemnikom ali opravlja v njem obrtno ali poslovno dejavnost 'in če je družina lastnik drugega vseljivega 'stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda. ■izračunanemu in samoupravno dogovorjenemu deležu 'stanarine priraču-nava tudi povečanje stanarine zaradi revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj in zaradi višjih pan za vzdrževanje in upravljanje. V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, 'da se uveljavi sistem enakomernega povečanja stanarine. S prehodom na e-konomsko stanarino bo znatno večja potreba, da se dogradi sistem subvencioniranja stanarine. Sedanji in bodoči sistem izhaja predvsem iz naslednjih izho- O 'subvenciji naj bi odločal organ 'samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti 'socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa za področje socialnega 'skrbstva v krajevni skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravic do subvencije mora biti čimbolj enostaven in usklajen 's postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic. Analiza podatkov potrebnih za izračun ekonomske Okno dišč: stanarine značilnih za ob- čino Ptuj kaže dokajšnje odstopanje od republiških povprečij. Delež letne stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanj za leto 1978 znaša v občini 1,74 % v SRS pa 3,05% ,ter je odraz starosti stanovanjskega fónda, (staro mesitno jedro, stanovanjski fond Kmetijskega ■kombinata Ptuj) in nizkih stanarin. Ob upoštevanju vsakoletnega povišanja stanarin za 25 %, planirane izgradnje stanovanjskega fonda in predvidene revalorizacije stanovanjskega 'fonda, ki bi se naj opravila vsaki dve leti, se bo delež letne stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanjskega fonda postopoma povečeval ter tudi v občini Ptuj leta 1985 znašal 3,05 %. Na osnovi izoblikovanih enotnih 'Stališč za prehod na ekonomske stanarine in konkretnih izračunov, značilnih za občino Ptuj, je izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na svoji seji 23. maja 1979 sprejel osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ptuj, v katerem so opredeljeni temeljni skupni cilji, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določeni kriteriji in merila za izračun in notranjo delitev stanarine, porabo stanarine in kriteriji za zavarovanje življenjskega standarda delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in subvencioniranjem stanarin. Ekonomska stanarina v občini Ptuj bo uveljavljena najkasneje do 1985. leta z linearnim letnim povečanjem 1. julija vsako leto za 25 %, leta 1985 pa za 12,03 odst., uporabljala pa se bo za amortizacijo, investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, stroške strokovnih služb na osnovi svobodne menjave dela in 'funkcionalne stroške v skladu s samoupravnim sporazumom in na osnovi samoupravno sprejetih planov in programov. VM DISCIPLINSKI UKREPI 2. Bedenik Alojz, mat. št. 4321, zaposlen v TOZD Vzdrževanju je kriv, ker je dne 25. in 26. 9. 1978 neopravičeno izostal z dela ter 11. 10. 1978 4. ure neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla u-krep — javni opomin. 3. Polajžar Ivan, mat. št. 1913, zaposlen v TOZD Vzdrževanju, je kriv, ker je dne 17. 3. 1979 predčasno zapustil dela oz. naloge, ne da bi za to imel predpisano dovoljenje, komisija mu je izrekla ukrep javni opomin. 4. Horvat Vladimir, mat. št. 4699, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, kriv, ker je 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 21., 22., 23., in 31. 10. 1078 neopravičeno izostal z dela, in 1., 4., 5. in 6. 11. 1978 neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu TOZD Proizvodnja aluminija — pogojno na dobo e-nega leta. 5. Fijačko Maks, mat. št. 3521, zaposlen v TOZD • Vzdrževanje je kriv, ker je dne 5. 12. 1978 neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 6. Malinger Janez, mat. št. 3489, zaposlen v TOZD Vzdrževanju, je kriv, ker je dne 20. 10. 1978 3 ure predčasno zapustil dela oz. naloge in verjetno odšel iz DO, 28. 12. 1978 neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep javni opomin. 6. Kotar Janez, mat. št. 4401, zaposlen v TOZD Predelavi aluminija, je kriv, ker je dne 20. 5. 1978 izostal z dela, 23. 9. 1978 neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep javni opomin. 7. Novak Mijo, mat. št. 1996 zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija je kriv, ker je dne 21., 22., in 23. 10. 1978, 11., 18., 21. in 22. 1. 1979 neopravičeno oz. brez predpisanega dovoljenja izostal z dela, komisija mu je izrekla opomin, socialni službi TGA pa predlaga, da pospeši invalidski postopek za upokojitev. 8. Moravec Franc, mat. št. 4214, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 5. 10. 1978, 6. 10. 1978 in 16. 10. 1978 izostal z dela 8 ur, 3. 10. 1978 izostal z dela 3 ure, komisija mu je izrekla ukrep — razporeditev delavca na druga dela oziroma naloge za dobo dveh mesecev št. 231-31-02 posluževanje naprav na regeneraciji. 9. Lamberger Franc, mat. št. 3034, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 1. 11. 1978 brez vednosti oz. predpisanega dovoljenja in sicer predčasno ob 21. uri zapustil delovno organizacijo ter odšel domov in ni predal traktorja drugemu vozniku, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 10. šoba Franc, mat. št. 4120, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 23. 10. 1978 in sicer ob 10. uri neopravičeno odšel z dela, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 11. Kramberger Marjan, mat. št. 4733, zaposlen v TOZD Vzdrževanje je kriv, ker je dne 7. 12. 1978 neopravičeno izostal 8 ur z dela, od 20. 2. 1979 izostaja z dela, komisija mu je izrekla ukrep — prenehanje delovnega razmerja v TOZD Vzdrževanje in to s prvim dnem po dokončnosti odločbe. 12. Hertiš Marjan, mat. št. 4962, zaposlen v TOZD Predelavi aluminija, je kriv, ker ie dne 28. 11. 1978- izostal z dela, 20. 1. 1979 ob 19,30 uri predčasno odšel domov, 31. 1. 1979 neopravičeno izostal z dela 4 ure, 7. 2. ni opravil v celoti dela, ki ga je odredil obrato-vodja, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 13. Trebovšek Florijan, mat. št. 1785, zaposlen v TOZD Glinici je kriv, ker je dne 26. 11. 1978 prišel na delo v vinjenem stanju, bil poslan domov ter imel tega dne neopravičen izostanek, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 14. Vidovič Anton, mat. št. 4454, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, je kriv, ker je dne 26. 2. 1979 izostal z dela, kontrolna kartica pa je bila kljub temu žigosana, komisija mu je izrekla ukrep — razporeditev na druga dela oziroma naloge 531-22-02 za dobo 4 mesecev. 15. šoba Franc, mat. št. 4655, zaposlen v TOZD Glinici, je kriv, ker je dne 24. 12. 1978 ob 3,20 prišel na delo v vinjenem stanju, zato za službojoči vratar ni pustil na delo in je imel neopravičene ure, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 16. Lesjak Martin, mat. št. 4659, zaposlen v TOZD Glinica, je kriv, ker je dne 2. 6., 5. 8., 6. 8., 17. 9., 17. 10. in 17. 11. 1978 neopravičeno izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu tovarna glinice pogojno za dobo 6 mesecev. 17. Zavec Franc, mat. št. 1575, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 7. 11. 1978 med delovnim časom spal, ker je dne 4. 9. 1978 v raportno listo oz. črpalno listo, vpisal nepravilno višino tekočega aluminija v elektrolitskih celicah in mu je komisija izrekla — javni opomin. 18. Hrnja Franc, mat. št. 4560, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 17. 10. 1978 izostal z dela. 18. 10. 1978 izostal z dela in 21. 10. 1978 izostal z dela, komisija mu je izrekla ukrep — razporeditev na druga dela oziroma naloge št. 231-31-02 za dobo enega meseca. 19. Svenšek Vili, mat. št. 4180, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 5. 9. 1978 fizično obračunaval oz. pretepal s Hriber-šek Francem, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 20. Hriberšek Franc, mat. št. 874, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker je dne 5. 9. 1978 povzročil nered oz. fizično obračunaval in Na delu Na poti Skupaj TOZD GLINICA TOZD vzdrževanje TOZD glinica Skupaj : Vzroki nezgod: padec predmeta ostružek brizg luga padec osebe udarec stisnenje ob gumi trak TOZD VZDRŽEVANJE 1. Ivan Petrovič, mat. št. 715, iz TOZD vzdrževanje — strojno vzdrževanje, se je poškodoval 11. junija. Ponesrečenec je popravljal pretočni ventil. Med spuščanjem oziroma obračanjem mu je le-ta padel na desno nogo, ponesrečencu pa je poškodoval mezinec na desni nogi- 2. Janez Gajser, mat. št. 2493, iz TOZD vzdrževanje — 3 14 3 — 3 6 17 strojno vzdrževanje, se je poškodoval 28. junija. Pri struženju pesta za »Wieger« je ponesrečenca zarezal o-stružek po levi strani vratu, Pri tem je ponesrečenec dobil urez dolžine 5 cm, ki ga je bilo potrebno šivati. 3. Radovan Ferš, mat. št. 4714, iz TOZD vzdrževanje — strojno vzdrževanje, se je poškodoval 20. junija. Pri preizkusu dozirne črpalke mu je brizgnil lug v levo oko. Iskal je zdravniško pomoč in je v staležu. 4. Jože Kramberger, mat. št. 4538, iz TOZD vzdrževanje — strojno vzdrževanje, se je poškodoval 13. junija. Ponesrečenec je na poti iz dela padel, pri padcu si je poškodoval spodnjo ustnico. 1. Ciril Brunčič, mat. št. 1957, iz TOZD glinica, se je poškodoval 29. junija. Ponesrečeni je brusil komad cevi na stabilnem^ brusilnem stroju. Med brušenjem se mu je cev izmaknila, zaradi tega si je obrusil — poškodoval palec leve roke. Vzrok: subjektivni faktor 2. Stanko Janžekovič, mat. št. 5003 iz glinice — rdeči del, se je poškodoval 29. junija. Ponesrečeni je nameščal gumi trak št. 131/11 na gumi trak št. 131/26, pri tem opravilu je iz neznanega vzroka (proti pravilom) preskočil gumi trak ter si pri tem poškodoval levo ramo In levo roko. Vzrok: nedovoljen način dela. 3. Franc Mesarič, mat. št. 4049 iz glinice, se je poškodoval 27. junija. Ponesrečeni je vrtal z vrtalnim strojem »Hilti« luknje v betonska tla. Pri izvlačevanju svedra se mu je stroj izmaknil iz rok. Ob tej priložnosti oz. nezgodi si je poškodoval prstanec desne roke. Frančka Zajšek pretepal s Svenšek Vilijem, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 21. Tašner Franc, mat. št. 4524, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker dne 15. 9. 1978 ni pospravil vrečo aluminijevega fluorida iz ceste, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 22. Kovačič Anton, mat. št. ' 4647, zaposlen v TOZD Proizvodnji aluminija, je kriv, ker dne 15. 9. 1978 ni pospravil vreče aluminijevega fluorida iz ceste, komisija mu je izrekla ukrep — javni opomin. 23. Moge Stefan, mat. št. 3698, zaposlen v TOZD Glinice, je kriv, ker je dne 2. 12. 1978 vodji izmene odklonil iz-pihovanje kotlov, komisija mu je izrekla — javni opomin. HUMOR MALO ZA ŠALO, MALO ZARES »žena, veš zelo mi je hudo!« »Ja kaj si pa spet danes naredil v pisarni?« »Pravzaprav nič! Spil sem nekaj kavic, šel na malico in ....« — O — O — O — O — Voznik povozi pešca na zebri in se zadere nanj: »Drugič pa bolj pazi!« Pešec ves prestrašen vpraša: »Ali nameravate še priti nazaj?« — O — O — O — O — »Zakaj pa tako kričiš; povej bolj tiho.« »Saj bi, vendar pa le s kričanjem pritegnem pozornost sodelavcev; izgleda, da šele to pomaga, da te kdo še sploh posluša.« __o — O — Ö — O — »Ljubi, ponosna sem na tebe. Glej kolegi so ti poslali novoletno darilo. Cele kupe delegatskega gradiva, ki ga boš moral preko praznikov dobro prečitati — ko bo seveda dovolj časa!« — O — O — O — O — »Veste šef, začel sem trenirati atletiko. Vsako jutro me lahko vidite kako sem aktiven«. »TAKO?« »Ja, ko drvim na šiht, da ne zamudim.« — O — O — O — O — »Tovariši ali se strinjate ... « »Da, da strinjamo se!« »S čim pa se strinjate?« »To ni važno, mi se strinjamo!« — O — O — O — o — — Sodnik obtožencu: »Zakaj ste tožniku izbili pet zob?« — Obtoženi: »Prisežem tovariš sodnik, da jih ni imel več ... !« — O— O — O — O — »Tovariši! Odkril sem nekaj genialnega, nekaj fantastičnega. Odkril sem, zakaj lahko spim v službi! Le zdravilo mi ni všeč ...« —O—O—O—O— — Slavica se je zaljubila v novega zdravnika, v OA. Ker se mu ni znala drugače približati, se je prijavila k njemu na pregeld. »Kje vas boli?« vpraša zdravnik. »Kjer vi hočete,« odgovori Slavica. —O—O—O—O — »Kaj, šiht, da sem zamudil?« »Kje pa tovariš šef! Mar sem res jaz kriv, da nobena ura pri nas ne kaže točnega časa!« —O—O—O—O— — Na plesu vpraša plesalka svojega partnerja, s katerim se je pravkar spoznala: »In kdo je tisti grdi moški tam v kotu?« »To je moj brat.« »Oh, oprostite,« pravi plesalka v zadregi, »nisem takoj opazila, kako sta si podobna.« — O — O — O — O — »No vidiš, zdaj pa je Janez le prišel na zeleno vejo!« »Hudirja ali je že dobil golfa?« »Kaj še! S starim se je zabil v drevo, pa ga je zabrisalo v krošnjo!« Iz glasil DO iz SRS. Pripravil oce,— 0 Potovanje po petih republikah Spvjetske zveze — Srednja Azija in Kavkaz, dvoje različnih svetov — v tem potpisu ni ničesar izmišljenega in le malo je odvzetega od dejanskih doživetij Najbližja hotelu Leningrad je postaja Komsomolskaja. To je ena najlepših postaj moskovskega metroja. Tako izgleda, ko se množice potnikov porazgube po vagonih podzemeljske železnice. V restavraciji »Arbat«, ki sprejme pod svojo streho dva tisoč gostov, smo ob večerji spremljali okoli dvourni revijski program. Največ pozornosti so nam pritegnila dekleta v značilnih narodnih nošah, ki so nam odplesala s svojimi drobcenimi koraki nekaj narodnih plesov. KAKO SE ZABAVAJO MOSKOVČANI Moskvi primanjkuje gostinskih lokalov. Pogosto je potrebno čakati v vrsti za prostorček v restavraciji. Zaželeli smo si preživeti večer v ruskem vzdušju. Naš beograjski vodič Sveto nam je predlagal restavracijo »Arbat«. Rezerviral nam je omizja za večerjo, kar nas je stalo osem rubljev, če računam, da so nam pozneje v Kijevu uradno ponujali rubelj za 330 dinarjev, nas je stala večerja v našem denarju 264 dinarjev. Restavracija »Arbat« domuje na prospektu Kalinin. Tja smo se podali s podzemeljsko železnico. Tega dogodka sem se po otročje veselil, še ko sem obiskoval nekdanjo nižjoi gimnazijo, me je mikalo, videti to moskovsko podzemeljsko čudo. Takrat sem se učil ruščine in v vadnici je bila slika ene od postaj tega metroja. Krenili smo proti postaji Komsomolskaja, ki je najbližja hotelu Leningrad. Ob sedmih zvečer je bilo, ko smo se pridružili reki ljudi, ki je drvela do premikajočih stopnic, ki so peljale daleč v globino. Pred stopniščem sem odvrgel v avtomat pet kopejk in podzemlje se mi je odprlo. S tem denarjem bi se lahko vozil z metrojem celi dan. Buljil sem naokoli, da ne bi v tej zmedi zgrešil vodiča Sveta, ta je bil namreč nekoliko višji od ruskega vodiča Kostje, ki se je s svojo majhnostjo, kar izgubil v množici. RAZNOTEROSTI VELIKE ZSSR Gledal sem naokoli čudovito razsvetljeno okolje. Povsod se je razdajal marmor, spodaj pa so nas pozdravili veliki kristalni lestenci, freske, okrasje. Moskovčani, ki so stali ob meni na premikajočih stopnicah niso gledali te lepote. Za njih je to vsakdanjost. Nekateri so bili zamaknjeni v branje debelih knjig — romanov, ne šund literature, drugi pa so boljščali predse v želji, da prispejo čimprej do vlaka podzemeljske železnice. Osemmilijonska moskovska množica z lahkoto premaguje velike razdalje prav na račun metroja. Njegove proge so dolge 383 kilometrov. Kompozicije podzemeljske železnice so moderne in udobne, ves sistem potovanja z moskovskim metrojem pa je izredno natančen in obenem 'enostaven. S pod- zemeljsko železnico potuje vsak dan okoli štiri milijone ljudi. Posebna atrakcija za slehernega obiskovalca je vsaka izmed 86 postaj. Vse so bogato okrašene z marmorjem, mozaiki, kipi in slikami. Lahko bi rekli, da spominjajo na plesne dvorane iz 18. stoletja, njihove razsežnosti pa na katedrale. Ta metro pa je lahko tudi izredno primerno zatočišče v času vojne ali hude zime. Mnogi Moskovčani so si tukaj rešili življenje med drugo svetovno vojno. Vagoni metroja so bili izredno polni. Potniki so tiho stali ali sedeli, le tu in tam je kdo spregovoril, to so bili predvsem mlajši. Oblačila so nas izdajala, da smo tujci in marsikateri pogled je bil namenjen nam. Nevsiljivo, pa vendarle. Tako je pač povsod po svetu. »Arbat« je bil v celoti zaseden, ko smo prispeli tja. čakalo je le naše dolgo omizje. Ob njem je bilo dvajset stolov, kolikor je bilo tudi naših rezervacij. Ko pa smo posedli, sta bila dva stola premalo. Precej skakanja je bilo potrebno, predno smo iztaknili še dva sedeža za naša »slepa gosta«. Za aperitiv nas je čakala ruska vodka. To je bilo moje prvo srečanje s to pijačo v Sovjetski zvezi. Na mizi so se bohotile tudi steklenke s šampanjcem, za predjed pa smo povžili slanike, kaviar ... Restavracija je velika in urejena zelo preprosto. Podobna je ogromni tovarniški hali. Veliko lepše so postaje podzemeljske železnice. Blizu našega o-mizja je ves čas večerje igral vokalno instrumentalni ansambel. V času, ko so nam stregli glavno jed v značilnih glinenih posodah, se je odvijal o-koli dveurni revijski program. Največ pozornosti so nam pritegnila dekleta v značilnih narodnih nošah, ki so nam s svojimi drobcenimi koraki odplesala nekaj narodnih plesov. Zvrstili so se še klovni, rokohitreci in »čarovniki«. Program sta popestrila pevka in pevec zabavne glasbe. Pozneje so igrali za ples in takrat je prepeval pevec v srbohrvaščini. Bil je črnolasi Gruzijec, ki je veliko pesmi odpel v svoji materinščini, ta. pa se povsem razlikuje od ruščine. Med gosti je bilo izredno veliko Jugoslovanov. Nekoliko pred enajsto uro je bilo igranja in prepevanja konec. Bilo je to prav takrat, ko se pri nas doma vesele družbe naj- bolj razžive, mi pa smo morali oditi v hladno in megleno moskovsko noč. In veste kaj sem najbolj pogrešal ta večer? Prelepih ruskih romans. BESEDA O ÖIVLJENJ-SKEM STANDARDU Predsednik ministrskega sveta ZSSR I. N. Kosi-gin v »Osnovnih smereh razvoja narodnega gospodarstva v ZSSR od 1976 do 1980. leta« med ostalim piše: »V deveti petletki je postavljena naloga, da se dvigne blaginja slehernega prebivalca in se istočasno da posebno pozornost dvigu življenjskega standarda prebivalcev z nižjimi dohodki. V skladu s tem je dosežen značajen dvig življenjskega standarda prebivalstva. Poprečni osebni dohodki delavcev in uslužbencev so se povečali, v času petletnega obdobja, za dvajset odstotkov in so 146 rubljev, če pa se upošteva še izplačila in olajšave iz družbenih skladov, je poprečna plača mesečno 198 rubljev. Do pomembnih sprememb je prišlo v pogojih življenja vaških delavcev. Prejemki kol-hoznikov so v toku petletke porasli za 25 odst... Vodič nam je pripovedoval, da v ZSSR že od leta 1938 niso dvignili stanarin. štirinajst kopejk mora odšteti najemnik za kvadratni meter stanovanjske površine mesečno. Razliko do realne stanarine plača država, ta pa daje veliko denarja tudi za potrebe družbenega standarda prebivalstva. Ponudba in povpraševanje sta v sovjetski trgovini povsem drugačna kot pri nas. O tem sem se prepričal, ko sem v Moskvi obiskal Gum — največjo trgovsko hišo v ZSSR. Povsod je bila množica kupcev. Potrpežljivo so čakali v vrstah, da bi dobili željeno blago. Tega je bilo na policah malo in poprečne kvalitete. Vprašanje zase je embalaža — preprosta in neprivlačna je. Ne spomnim se, da bi kje videl kakšno reklamo. Ta ni potrebna, ker je blaga v trgovini le za sproti. To je trgovina za domačine. Za tujce so na voljo posebne trgovine Ig® Berjoške. Tam lahko kupuješ samo s. konvertabil-no valuto. Na ogromnih hodnikih Guma so prodajali sladoled na izredno preprost način. Nikjer ni bilo avtomata za te ali kakšne druge potrebe. Povpraševanje je torej na vsakem koraku veliko, ponudba pa premajhna. Tak vtis sem dobil, ko sem se pomikal po toku številnih kupcev. Videval sem vrste za čevlje, nakit... Iznenada mi je pristopil črnolas, simpatičen mladenič, rekoč: »Od kuda vi prijehali?« Njegove oči so se vrtele po meni in mimoidočih hkrati. Ko sem proučeval položaj, v katerem sem se znašel, ugledam še enega temnolasca. Ta fant je bil oblečen tako, kot se pri nas nosi mladina njegovih let in oči so mu prav tako lisi-čile naokoli, dokler se nama ni pridružil. Zaslišal sem zmešnjavo povpraševanj po ameriškem d liristi, modernih srajcah, puloverjih, dolarjih, markah Fanta sta bila iz Gruzije, prava »strokovnjaka« za preprodajanje. Uvidela sta, da je z menoj škoda zapravljati čas. Brez oblačila nisem mogel ostati sredi Guma, s seboj pa nisem imel »skritih rezerv.« Opravičila sta se mi in mi povedala, da sta navdušena nad našim košarkarjem čosičem in nad Ljubljančani, ki so pobrateni z njunim rojstnim Tbilisijem, ki je glavno mesto Sovjetske socialistične republike Gruzije. (Dalje prihodnjič) šport in rekreacija -šport in rekreacija -sport in rekreacija Planinstvo kot družbena organizacija v sistemu obrambe Na hrvu Triglava je lepo. Foto: K. Zorec Planinci iz Kidričevega počivajo na vrhu Rogle. Foto: K. Zorec. Čeprav bi bil nedvomno 'kdo drugi bolj poklican, da kaj več napiše o tem, da naše planinstvo prispeva tudi k obrambi, sem se vseeno odločil napisati nekaj o tem vprašanju, ker istočasno upam,, da bom prebil led in, da se bo kaj kmalu na straneh našega glasila pojavila rubrika pod naslovom »PLANINSKE VESTI« ali pa morda tudi (kako drugače, samo da bi zagledala pravo luč 'sveta. K 'temu pisanju me je malce pritegnil poziv k planinkam In planincem ’ — ljubiteljem gora v prejšnji številki, ko pozivajo vse ljubitelje k sodelovanju oz. jih obveščajo, kje imajo svoje poslovne prostore. Čeprav nisem aktiven planinec (predvsem zaradi izmenskega deda) pa vseeno pretežni ded svojega letnega dopusta — vsaj polovico, preživim v planinah pri nas ali pa pri sestri v prelepih alpah okrog Salzburga dn drugod. Ker sem tudi videl marsikaj (koristnega dn ker naše planinstvo igra v morebitni vojni še kako pomembno in odgovorno nalogo, bom skušal napisati o tem kaj več. V bodoče —r pa kakor sem že omenil pričakujem še tiste uradne dejavnike PD Kidričevo (ali kakega drugega), da se 'kaj oglasijo. Planinstvo je brez dvoma ena redkih tedesnokultur-nih dejavnosti, (ki povezuje človeka vsestransko in neposredno z delom in življenjem v naravi. Usmerjeno je v gorski svet, ki je danes še edini najmanj prizadet in najmanj okrnjen od svoje prvobitnosti. Planinska dejavnost v gorah zahteva osebno zavzetost, in ta navaja planinca k razvijanju njegovih etičnih, estetskih in športnih nagnjenj krepi neustrašenost, podjetnost, iznajdljivost, velike napore, vzdržljivost, tovarištvo, kolektivno delo, o-hranjevanje in razvijanje naravnih instinktov in hitrih reakcij na trenutni položaj, vero v uspeh in še mnogo drugih vrednot, ki .veljajo kot najbolj cenjene tudi v vsaki organizirani družbi in ne nazadnje v vsaki sodobni armadi. Le 'tisti, ki svojo domovino, svojo zemljo dobro pozna, jo lahko tudi v vseh okoliščinah resnično ceni, je ne izda, temveč se za njo bori dn — če je itreba — ŽRTVUJE. To naj bi bil tudi del misli, s katero naše planinstvo vključujemo v sistem naše vsesplošne ljudske obrambe in družbene .samozaščite. Vlogo planinske dejavnosti, kot neposredno u-porahnega zidaka naše obrambne moči, bomo še podrobneje razumeli, če bomo spoznali celotno delovanje planinske organizacije in seveda njenih aktivnih članov, ki gojijo planin- sko in alpinistično udejstvovanje, kot kulturni in športni pojav, posreduje naravne lepote, zanimivosti planinskih predelov ter življenja v gorah. Planinci prav tako organizirajo za vse svoje člane dn druge občane, predvsem pa še za mladino, izlete, pohode, vzpone, zimske smučarske pohode, raziskovanje jam, orientacijska tekmovanja, taborjenja in druge oblike planinske dejavnosti, ki ustrezajo krajevnim razmeram in posebnostim. Prav tako vemo, da je •namen in naloga planinske organizacije med drugim tudi to, da vzbujajo pri svojih članih in ostalih, ljubezen 'do domovine kot socialistične 'skupnosti jugoslovanskih narodov in jih vzgajajo v duhu varovanja revolucionarnih pridobitev NOB, samoupravne družbene ureditve ter še posebno bratstva dn enotnosti narodov Jugoslavije. Ne gre tudi prezreti dejstva, da je v boju za našo svobodo v vrstah OF in NOV sodelovalo izredno veliko število slovenskih planincev, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. V okviru KS in TOZD je potrebno planinstvu posvečati vso pozornost, krajevne organizacije splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite pa lahko tudi kadrujejo v krajevnih planinskih organizacijah ter- tako pridobe telesno in fizično u-sposobljene kadre za gorske reševalce, alpiniste in vodnike, ki so neposredno uporabni kot specialisti v ■raznih organizacijah civilne zaščite. Planinci so prav tako brez poglobljenih po- sebnih znanj in fizične utr-jenosti, lahko še (kako nadvse koristni člani različnih obrambnih formacij CZ, LO in DSZ ter drugih. O vlogi planinstva smo večkrat že marsikaj pročitali, slišali ali pa celo sami osebno videli na licu mesta, pa je zato prav, da bi vseeno ponovili samo še nekatere najpomembnejše stvari, ki sodijo prav pod gornji naslov sestavka. Kot element obrambnih priprav je planinstvo najmočnejše kot vzgojitelj in pobudnik za aktivno hojo v gore, ob kateri se fizično in psihično vzgajajo najširše množice občanov, katerih ; bi sicer ne zajeli drugi športi. Planinstvo je mobiliza- . tor na vseh ravneh od šol- ; ■sike in predšolske mladine do dijakov in študentov, kot tudi vseh ostalih delavcev in uslužbencev. Notranja organizacija planinstva omogoča specializacijo, ki ustreza posameznikovim sposobnostim, vsem starostnim 'kategorijam, željam, veselju in znanju. Individualni in prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obrambe. Vsak aktiven planinec je hkrati tudi vojak in ima mnoge privzgojene telesne in duševne lastnosti, ki se jih zahteva od pripadnikov oboroženih sil. Planinstvo po svoji raznolikosti omogoča tudi fizično opredelitev posameznika, selekcijo •po zmogljivostih in spretnostih, vendar vse v neposredni povezavi z gibanjem v naravi in gorah, torej v težavnem terenu in okoliščinah, (ki so na moč podobne okoliščinam v kakšnih se giblje vojak 'ali partizan. Novinci, in vpdklicanci — rezervisti, ki jih kličejo razne vojaške organizacije, slednjim ne delajo težav zaradi neprilagodljivosti in ■telesne nesposobnosti ter so zaradi svojega ljubitelj- ! skega odnosa do zdravih naporov v naravi in navajenosti na disciplino ter tudi na delo v skupini dragoceni sodelavci vodstva ter enot in v pomoč tovarišem pod orožjem. Sicer bi o vlogi ter pomenu planinstva v sistemu obrambe lahko pisali še 'in še, vendar najdbo tokrat o tem dovolj dn, če sem pridobil kakega novega sodelavca iz vrst planinske organizacije, potem je cilj 'dosežen in je zares velik. Upam, da je zrno tokrat le padlo na plodna tla in da bomo imeli kmalu tudi rubriko o planinstvu. France Meško »ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Viktor Markovič —■ predsednik, Franc Meško —- odgovorni urednik, Srdan Mohorič, Djordje Panzalovič, Viktorija Pe-tauer, Stane Medik — Fotografije: Stojan KeHbler, dipl. ing. Tehnični urednik Franček Štefanec — Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov.