Bradfisovj vestnik
Leto XXVI
Ljubljana, januar 1984
Št. 308
• delavskega sveta DO
Franc Zupančič—novi v. d. direktorja
tozda Inženiring
Volitve so pred nami
Prave ljudi na pravo mesto
c |q ^c|egati delavskega sveta de-
•	\n® organizacije so se sestali na o ' A’ lanskoletni seji 22. decembra, i* cne na prejšnji seji je bila dana in-
•	. Racija o nekaterih pozitivnih re-
•	hlat*h na pogajanjih glede, naših ,, ,tev do investiranja na gradbišču tn!r an" — Irak- (o tem smo pisali
1 v decembrski številki Gradiso-7 Fa vestnika). Delegati so takrat v 'evali pismeno poročilo o pokri-nju izgube v Amari in le-to je bilo sej^ret*°vano na omenjeni zadnji
tozda GE Ljubljana
V poročilu podpredsednik poslovodnega odbora delovne organizacije tov. Karl Schwarzbartl ugotavlja, da je glede na stanje periodičnega obračuna z dne 30. 9. 1983, investitor delno poravnal svoje obveznosti iz naslova neplačanih terjatev in da je pristal na plačilo obračunske situacije s tem, da bo le-ta plačana na podlagi protokola med Irakom in Jugoslavijo. To pomeni, da je skupni obračun v Amari prešel v pozitiven rezultat in ni potrebno pokrivanje izgube za to delovno
enoto, kot je to bilo predvideno ob zaključnem računu za leto 1982, da se del izgube v višini 87 milijonov dinarjev pokriva od leta 1983 naprej v štirih letih. Zato so vse temeljne organizacije prejele knjižno obvestilo, s katerim se anulira kompletni znesek, predviden za štiriletno razmejevanje. Že vplačane zneske za pokrivanje izgube pa bodo tozdi prejeli v skladu z likvidnostjo Amare, ker se sedaj le-ti zaradi nelikvidnosti uporabljajo v DE Guma.
Nadaljevanje na 2. strani
Avtomontažina tovarna grelnih naprav slavnostno odprta
® Uspdiiem prevzemu del in o,e, . sno končani gradnji Tovarne Av ''ih naPrav' ki sodi v ljubljansko v vtomontažo smo pisali že v no-Ajobrski številki Gradisovega vest-rit 3’ ^ takrat pa do svečane otvo-■ Vc- ki je"bila 19. decembra lani se '■ montirala tehnološka oprema .in UreJala okolica.
Jui! °'Jari)a grelnih naprav je edina v 8°slaviji, ki izdeluje naprave za
gretje cestnih vozil (nekaj so jih prilagodili tudi za ogrevanje ladij), v zadnjem času pa izdeluje tudi peči za centralno kurjavo na trda goriva. V novi tovarni bodo delavci Avtomon-taže izdelali 10.000 grelnih naprav in okrog 800 peči.
Delavci našega tozda GE Ljubljana so takoj po podpisu pogodbe 12. novembra 1982. leta, ki je obsegala celoten inženiring, začeli delati tako, da so bila vsa gradbena in
grelnih naprav, ki jo je zgradil tozd G E Ljubljana so slavnostno
delavci Avtomontaže. (Foto: Janez Zrnec)
obrtniško-inštalacijska dela opravljena 20 dni pred pogodbenim rokom. Pri tem je omembe vreden podatek, da gre za tovarno v 'kateri je 5.300 kvadratnih metrov površine v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev. V tej vsoti je delež gradbenih del znašal 125 milijonov dinarjev.
Avtomontažina Tovarna grelnih naprav nima težav s prodajo svojih izdelkov, izvaža jih tudi na konvertibilno tržišče. Nova investicija pa bo omogočila, da se bo celotni prihodek tovarne v prihodnjih treh letih podvojil.
Z otvoritvijo Tovarne grelnih naprav je zaključena prva faza gradnje te tovarne, sedaj pa je že vse pripravljeno za začetek gradnje druge faze. Ravno z uspehom pri gradnji prve faze si je tozd GE Ljubljana pridobil dobre reference in zaupanje investitorja, kar se že pozna pri nadaljnjih razgovorih in sodelovanju.
Otvoritve nove Tovarne grelnih naprav so se poleg delavcev Avtomontaže udeležili vsi izvajalci del in projektanti ter prejeli priznanja za uspešno sodelovanje pri uresničevanju te investicije. Navzoči so bili tudi predstavniki občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljana. Otvoritve se je kot slavnostni govornik udeležil tudi Martin Košir, republiški sekretar za narodno obrambo.
Cveto Pavlin
Še dobra dva meseca in potekel bo mandat delegatom delavskih svetov tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije, kot tudi mandat članov različnih odboroy, komisij, samoupravne delavske kontrole itd. Istočasno se bodo zamenjali tudi delegati v družbenopolitičnih organizacijah — Z K, sindikatu in mladini. Tako se bo v Gradisu Zamenjalo nekaj preko 400 delegatov.
Večina sekretarjev OOZK in predsednikov OOZS je bila izvoljena že koncem lanskega leta, vodstva mladinskih organizacij pa se bodo zamenjala marca meseca. V večini tozdov so tudi že evidentirali možne kandidate za samoupravne organe in sicer tako, da le-ti ustrezajo socialni sestavi delavcev in številu delavcev vsakega dela delovnega procesa v tozdu ali delovni skupnosti.
O volitvah je spregovorila tudi stalna problemska konferenca OOZK Gradisa, ki je sprejela stališče naj bi v samoupravne organe izvolili čimveč članov ZK in predv-, sem najsposobnejše in najboljše delavce. Letošnje volitve naj bi bile speljane tako, da bi —pravi ljudje zasedli prava mesta, tako v samoupravnih organih, kot v družbenopolitičnih organizacijah.
V tozdih, kjer omenjenih aktivnosti še ni$o v celoti spre-Ijali naj sindikat in ZK z evidentiranjem kandidatov pohitita, saj bo delavski svet delovne organizacije na seji ki bo 31. januarja sprejel sklep o razpisu volitev.
Evidentirajte in predlagajte v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije svoje najboljše sodelavce.
Cveto Pavlin
v.
Vključujemo se v zeleni plan
Farma v Verjanah pri Lenartu je zgrajena
Sedem kilometrov od Lenarta, v Verjanah smo zgradili farmo za 1.200 govejih pitancev — bikov. Z.deli smo pričeli 6. septembra lani, ko smo po »zelo vroči« licitaciji izmed osmih konkurentov bili izbrani za najboljšega ponudnika. Na dan polaganja temeljnega kamna je bila udeležba polnoštevilna, kako tudi ne bi, saj je bila prisotna tudi televizija. Kasneje smo gradbeniki iz tozda GE Maribor ostali dobro leto dni sami in pridno gradili.
Na otvoritvi je bila zopet »gužva«, saj takega objekta v tem prelepem delu Slovenije že dolgo časa ni bilo v gradnji. Za Lenart, občino, ki je ena revnejših na Štajerskem, pa tak objekt že nekaj pomeni. Farma je locirana na travniku in jo z zahodne strani zapira potoček Dravanja. Razprostira se na arei 3,13 hektarja. V sestav farme sodi več objektov:
—	dovozna cesta široka 6 metrov in dolga 660 metrov, ki z ostalimi asfaltnimi površinami obsega 7.650 kvadratnih 'metrov asfaltiranih površin,
—	vratarnica je bila postavljena brez komplikacij, saj gre za kiosk Imgrada iz Ljutomera,
desobariera je prostor velikosti 4 x 9,6 metra, služi pa za razkuževanje vozil, katera pripeljejo na območje farme,
—	vagonska tehtnica —30 ton — z manjšo tehtalno hišico. Uporabljala se bo za tehtanje govedi in močnih krmil, .
—	upravna zgradba s kurilnico. Gre za enonadstropno poslopje dolgo 10,6 metra in široko 9,1 metra. V pritličju ima dve manjši pisarni, garderobo, jedilnico s priročno kuhinjo in manjšo shrambo. V nadstropju, ki je bilo projektirano naknadno je lično stanovanje za skrbnika farme in manjša garsonjera za veterinarja,
—	garaža velikosti 60 x 12 metrov v kateri je deset boksov za vso na farmi potrebno mehanizacijo. Ostalo je prostor za manjša popravila mehanizacije in prostor za občasno shranjevanje umetnih gnojil. Ta objekt je bil projektiran klasično,
streha pa z jeklenimi »GREIM« nosilci. Naši projektanti so objekt pre-projektirali v montažno betonsko konstrukcijo z MAP strešnimi nosilci in ga s tem pocenili, pa tudi izvedba je bila enostavnejša in veliko hitrejša,
—	talni trenč silos velikosti 62 x 45 metrov za deponiranje si laže. Biki ne bodo lačni, saj na omenjeni tloris in 3,5 metre visoke stene gre 10.000 kubikov krme,
—	kanal gnojevke prečno povezuje vse hleve in po njem se odteka vsa gnojnica in blato v zbiralno jamo,
—	zbiralna jama je premera 6,4 metra in globine 3 metre. Odtod se gnojnica in blato črpata na separa-tor,
—	separator je velikosti 4,25 x 4,25 metra. V njem ^e gnojnica ločuje od trdega gnoja,
—	plato za trdi gnoj ima dimenzije 36 x 21 metroV, tako da se med 1,2 metra visoke stene lahko naloži 920 kubikov gnoja,
—	dve laguni v kateri se gnojnica črpa iz separatorja. Vsaka laguna ima zapremnino 1.900 prostomin-skih metrov gnojnice. Stene lagun so obložene z 1,2 mm debelo folijo.
—	črpalna jama premera 3 metre in globine 4 metre je povezana z obema lagunama. Gnojnica se iz čr-palne jame črpa v cisterne in vozi na obdelovalne površine in travnike, j,ahko pa se direktno s cevovodom črpa na bližnje zemljišče,
—	trije hlevi od katerih je vsak dolg 43 in širok 25 metrov. V vsakem hlevu je prostor za 400 bikov. Talna plošča in kanali na katerih
leže montažne rešetke so napravljeni klasično, vsa ostala konstrukcija pa je montažna. Tudi to se je preprojektiralo v domači hiši, kjer so arhitekti dali hlevom res prijeten videz.
Projektiranje farme v Verjanah je bilo v rokah Emona Inženiringa iz Ljubljane, katerih načrti niso bili popolnoma v skladu z zvenečim imenom firme. Popisi del in predi-zmere so bili precej netočni, tako da je v ceni »na ključ« moral tudi Gradis po večih postavkah primakniti kakšen dinarček.
Vse zgoraj omenjeno je bilo gotovo v dobrem letu dni. Z investitorjem smo bili zadovoljni, upamo pa, da so tudi oni bili zadovoljni z našim
delom. Vrednost tega objekta je 102,4 milijone dinarjev.
V Verjanah smo pospravili barake in jih prepeljali na novo gradbišče, začeli z novo gradnjo. Tako je to v gradbeništvu, spet vse znova. Nov investitor, nova poznanstva in novi problemi. Ostaja le tisto staro pravilo potujočega potepanja gradbincev. Danes tu, jutri tam. Vseeno pa je neka draž tudi v takšnem živ" Ijenju, saj v človeku ostaja zavest, da je za njim ostal del te lepe slovenske zemlje, ki jo je tudi gradbinec obogatil s svojo stvaritvijo. Ta pa ostaja ne samo za nas, temveč tudi za drugo rodove.	..
Marjan Starovasnik
Nadaljevanje s 1.strani
Franc Zupančič novi v.d. direktorja tozda Inženiring
Lagune, v katerih se bo zbirala gnojnica iz hlevov v Verjanah
Ker je tovarišu Andreju Rogaču pretekel dvakratni mandat vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring, je delavski svet sprejel sklep o ponovnem javnem razpisu za imenovanje direktorja tega tozda. Imenovana je bila tudi komisija za izvedbo javnega razpisa, Za čas, da se omenjeni razpis pripelje do . konca, pa je delavski svet delovne organizacije imenoval za vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring tovariša Franca Zupančiča, dipl. oec. iz tozda GE Celje.
Zaradi izpolnitve pogojev za polno osebno pokojnino je DS DO predčasno razrešil dolžnosti direktorja delovne enote Frankfurt v ZR Nemčiji tov. Jožeta Gašperšiča,in na njegovo mesto imenoval tov. An* dreja Lapajna, dipl. gr, inž. za dobo štiriii let števši od 1. 1. 1984. leta.
Podobno je bilo tudi poročilo o, sanaciji delovne organizacije Ing-mag Josipdol in aktivnosti za njeno priključitev h Gradisu. Prvi razgovori so na pobudo Izvršnega sveta SO Radlje bili organizirani v začetku leta 1982. Aprila istega leta so bili Ingmagu postavljeni pogoji, katerih izpolnitev bo omogočila združitev, s tozdom Ravne na Koroškem. Paralelno je akcija tekla tudi v Gradisu, kjer so bile izdelane analize, študije, raziskave in elaborati, ki so pokazali, da do združitve lahko pride šele po uspešni sanaciji Ing-maga. V tem smislu je tozd Ravne
prevzel sanacijo Ingmaga in pokril del izgube po zaključnem računu za leto 1982. Imenovan je bil tudi sanacijski odbor petih članov, med katerimi so bili trije iz Gradisa.
Ingmag ni izvrševal vseh sklepov sanacijskega odbora. Predvsem ra pridobil potrebnih kreditov in sredstev sovlagateljev za predvidene investicije, ki so izvozno usmerjene (50% celotnega prihodka bi predstavljal izvoz na konvertibilno tržišče) in ni ustrezno kadroval novih delavcev. Zaradi teh in drugih vzrokov se je izguba v lanskem letu še povečala in dosegla 15 milijonov dinar-tfbv.
, Po predvidevanjih, sanacijskega
odbora se izgube v Ingmagu pričakujejo do leta 1985^ zato bo mora1 Gradis, kot sanator le-te pokrivati in sicer tozd Ravne v višini svojih rezervnih skladov po zaključnem računu, ostalo pa tozdi Gradisa. Omenjena investicija bi se ob izpolnit)’1 nekaterih pogojev lahko izvedla že letošnje leto in bi potem lahko dajala okrog 11 milijonov šiling°v izvoza.
S to združitvijo bi v,Gradisu dobil' možnost dolgoročnega pridobivanja, predelave in prodaje naravneg*1 kamna in granita na Pohorju s tem pa t^idi odpiramo novo dejavnost m nova tržišča. Delavski svet	.
usmeritev tudi potrdil.
j&NfJ
Cj»'
p Phijski stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod bo naš tozd Gradnje Prvi bloki v soseski Rabelčja vas, ki so jih začeli graditi junija 1981 leta sole tuj v prihodnjih letih zgradil 1800 stanovanj	vseljeni
Gradnje Ruj v letošnjem letu
Kljub težavam in restrikcijam dobra angažiranost
Omejevanje investicijske porabe, ki nas pesti že nekaj let je toliko občut-®)e,v manj razvitih občinah, kjer je tudi v času konjunkture bilo nekoliko anj investicijskega vlaganja kot v drugih bolj razvitih krajih. V takšni sre-t ustvarjajo dohodek tudi delavci našega tozda GE Gradnje Ptuj in kljub tCpUvam dosegajo dokaj dobre rezultate. Le-ti niso takšni kot pred leti, so pa ksni, da ni prevelikega nazadovanja in da tozd gre v korak s časom.
Plan, ki so si ga v Gradnjah Ptuj ^stavili za lansko leto je bil 290 mi-Jonov dinarjev, po ocenah, saj oo končni obračuni znani koncem l eJ?eca' pa naj bi dosegli celotni pri-. j^dek v višini 340 milijonov dinar-
Lansko leto so delavci tozda • j'adnje Ptuj zgradili naslednje ob-dru8' blok v stanovanjski so-iJeS|,1 Rabelčja vas -— zahod, učne j avn*ce za učence usmerjenega s^0”raževanja ptujskega srednješolci?^ centra, trgovino v stanovanj-soseski Ziherlova ploščad, nekaj ,^anjsih objektov za Perutnino Ptuj nadaljevali sanacijska dela pri obnovi gradu Bori.
„ . lotošnje leto pa so si v Ptuju za-rxdVl1' kar precej ambiciozne načrte.
: °Segli naj bi 460 milijonov dinar-QJ celotnega prihodka, kar je 35 motkov več kot lani. Predvideva vj tudi 10-odstotno povečanje šte-a zaposlenih proizvodnih delav-dH.tCrve^ji °dstotek — okrog 18— •
,uj.avcev na gradisovih gradbiščih v
v ^Se to naj bi dosegli kljub teža-knn S ^aler'm se srečujejo pri vsa-je dr|evnem delu. Največji problem la v tem, da tozd ne razpolaga z tov n° bazo za pridobivanje agrega-s • Občina Ptuj je že pred leti dala prj= asje naj bi Gradis bil nosilec del „ Ustanavljanju nove baze za agre-: e ob Dravi nedaleč Ptuja in ROS Ve[l1a tej nalogi pred leti že delal z ’dar je potem vsa akcija šla v po-°- Ob sedanjem pomanjkanju
agregatov, ko jih v Ptuj morajo voziti celo iz Varaždina bi bilo nujno vso zadevo aktualizirati in v dogovoru z mariborskimi tozdi najti ustrezno rešitev, vendar, kot pravijo v Gradnjah, to nalogo ne bo mogel rešiti.le njihov tozd, temveč celoten Gradis.
Tudi v ptujski občini vlada izredno močna konkurenca pri prevzemu vseh del, tako da mnogi dostikrat prevzemajo dela pod smešno nizkimi pogoji. Po drugi strani pa skoraj ni objekta za katerega investitor ne bi, kot pogoj za pridobitev dela, zahteval kreditiranje in fiksno ceno do konca gradnje.
Poleg že omenjenih težav v ptujskem tozdu Gradnje stalno pomanjkanje tesarjev in železokrivcev, kar pa je nasploh značilno za vse gradi-sove tozde. Če omenjena profila ne bo mogoče pridobiti, so se v Ptuju odločili, da bodo nekatere svoje delavce prekvalificirali s pomočjo tečajev in drugih oblik dopolnilnega izobraževanja. V Gradnjah bodo skušali izboljšati kvalifikacijsko strukturo svojih delavcev s pridobitvijo novih strokovnjakov in takti ustvariti lasten tehnični kader.
Že vrsto let so delavci Gradenj prejemali najnižje osebne dohodke v Gradisu, tako da je med delavci dostikrat bilo prisotno nezadovoljstvo. Lansko leto so se osebni dohodki v tej temeljni organizaciji kar precej dvignili tako, da ni več bistvenih razlik in odstopanj od povprečja Gradisa.
In kakšno angažiranost si v Ptuju obetajo v letošnjem letu? Dela bo tudi letos dovolj, saj nadaljujejo z deli v stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod, začeli so graditi valilnico v Markovcih, razen tega pa bodo gradili še nekatere druge manjše objekte za Perutnino Ptuj, gradijo stanovanjski blok v Majšperku, nadaljevali bodo s sanacijo in adaptacijo Borla, gradili bodo novo kotlovnico za stanovanjsko sosesko Rabelčja vas.
Razen teh del, ki so že v gradnji,
pa si bodo v Gradnjah prizadevali pridobiti še nekatera dodatna dela kot so: prizidek doma upokojencev, prizidek otroškega vrtca, gradnjo tretje faze Srednje-šolskega centra v Ptuju — telovadnica z ostalimi spremljajočimi objekti. Opravljali bodo tudi stalna vzdrževalna dela in manjše adaptacije pri stalnih investitorjih: Tovarni glinice in 'aluminija v Kidričevem, Perutnini Ptuj in Bolnišnici v Ptuju.
Besedilo in slika: Cveto Pavlin
Stanovanjska gradnja bo tudi drugje ena od prioritetnih investicij
Vzgoja .in. izobraževanje je dejavnost posebnega družbenega pomena. V letu 1984 bomo v Gradisu nadaljevali z izobraževanjem lastnih kadrov. Že v oktobru 1983 smo začeli z akcijo zbiranja potreb po izobraževanju za leto 1984. N^osnovi dejanskih potreb tozdov po izobraževanju, je bil nato napravljen program izobraževanja za leto 1984. Ta program je bil poslan v javno razpravo po tozdih dne 3.12.1983. Pripombe smo zbirali do 20.12. 1983, na kar sta Odbor za izobraževanje in konferenca kadrovskih delavcev dne 23. 12. 1983 plan detajlno analizirala in uskladila ter sprejela sklep, da se plan glede na vsebino in planirane akcije izvede v obsegu, kot bodo to dovoljevala sredstva zbrana po 2,5% stopnji od OD v letu 1984.
V	letu 1984 planiramo sledeče izobraževalne akcije:
1.	Štipendiranje učencev Ul (usmerjenega izobraževanja) in študentov višjih in visokih šol
2.	Počitniško prakso dijakov in študentov ter proizvodno delo
3.	Usposabljanje za PU in KV delavcev
4.	Študij ob delu
5.	Dopolnilno in funkcionalno izobraževanje
6.	Izobraževanje v zvezi z zakonskimi predpisi
7.	Ekonomsko in družbeno — politično izobraževanje
8.	Izobraževanje za varno delo.
Z omenjenimi akcijami želimo vzpostaviti permanentnost izobraževanja, obenem pa omogočiti delavcem, da si dopolnjujejo znanje v svoji in sorodnih
strokah.
Da se boste lažje vključili v razne izobraževalne akcije, navajamo nekaj podrobnih podatkov.
1. Pripravljalni seminaiji in strokovni izpiti iz tehničnih strok
Zakon o graditvi objektov je s 16. členom uvedel obveznost strokovnega izpita za vse tiste kadre, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo (projekte) in ki kontrolirajo to dokumentacijo, pa tudi za vse odgovorne vodje del in za nadzorne organe investitorjev. Družbeni dogovor ureja program in način opravljanja strokovnih izpitov delavcev vseh tehničnih strok pri delih, ki jih navaja zakon. To so tehniki, inženirji, diplomirani inženirji, ter delavci z akademskimi naslovi iz tehničnih strok. Strokovne izpite vodi programsko izpitni odbor. Izpite je treba polagati pred izpitnimi komisijami za posamezne stroke. K izpitu se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predpisano delovno prakso po končani šoli: tehniki in inženirji 3 leta, diplomirani inženirji 2 leti, nosilci akademskih naslovov pa 1 leto. Strokovni izpit je pismen in usten.
V	sodelovanju z izpitnim odborom pri Gospodarski zbornici Sloveniji bodo v letu ,1984 strokovni izpiti za elektro, gradbeno, strojno in metalurško stroko kakor sledi:
IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ELEKTROSTROKE ,	Oddaja pisne
Zap.	naloge na daljši Klavzuma
št.	Prijave do rok	naloga	Ustni del _______
I-	E/84	20. 1. 1984	7. 2. 1984	11.	2. 1984	21,—22.	2. 1984
II-	E/84	6. 4. 1984	16. 4. 1984	21. 4. 1984	8,— 9. 5. 1984
III-	E/84	5. 9. 1984	10. 9. 1984	15.	9. 1984	25.-26.	9. 1984
IV-	E/84	9.11.1984	19.11.1984	24.11.1984	11,—12. 12. 1984
IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE GRADBENE STROKE
Zap. št.	Prijave do	Klavzurna naloga		Ustni del
I-G/84	23. 12. 1983	14.	1. 1984	24.-26. 1. 1984
II-G/84	13. 1. 1984	4.	2. 1984	14.—16. 2. 1984
III-G/84	10. 2. 1984	3.	3. 1984	13,—15. 3.1984
IV-G/84	23. 3.1984	7.	4. 1984	17,—19. 4. 1984
V-G/84	20. 4.1984	5.	5. 1984	15.—17. §.1984
VI-G/84	18. 5. 1984	2.	6. 1984	12.—14. 6.1984
VII-G/84	7. 9. 1984 '	22.	9. 1984	9.—11.10.1984
VIII-G/84	5. 10.1984	20. 10. 1984		6,— 8. 11. 1984
IX-G/84	26. 10. 1984	10.	11. 1984	4.— 6. 12.1984
IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE STROJNE STROKE
Zap.	Klavzurna
št.	Prijave do	naloga	Ustni del
I-	S/84
II-	S/84
III-	S/84
IV-	S/84
2.	3.1984	17. 3.1984
25.	5.1984	9. 6.1984
28.	9.1984	13.10.1984
23.11.1984	8.12.1984
3.— 4. 4.1,984 19.—20. 6. 1984 23.-24.10,1984 18.—19.12.1984
r
Razpis tečajev in slinarjev za leto 1984
IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE METALURŠKE STROKE
Zap.	Klavzuma
št.	Prijave do	naloga
I-	M/84
II-	M/84
30. 3. 1984 28. 11. 1984
14.	4. 1984
15.	12. 1984
25: 12! 1984
Omenimo naj še, da so za kandidate organizirani pripravljalni seminarji,*! katerih je podana snov, ki jo predvidevajo programi izpitnih komisij- & gradbeno stroko organizira seminarje Zveza društev gradbenih inženir)6 in tehnikov, za elektronsko Elektrotehniška zveza, za strojno stroko Zve strojnih inženirjev in tehnikov. Seminarji niso obvezni.
Objavljamo datume pripravljalnih seminarjev za gradbeno stroko:
1.	seminar-
2.	seminar -
3.	seminar -
4.	seminar -
5.	seminar -
6.	seminar -
7.	seminar-
8.	seminar -
9.	seminar -
16.
■20.
19.
9.
21.
■17.
1.	1984-
2.	1984-
3.	1984-4*. 1984 ■ 5. 1984-9. 1984-
22. 10. 1984-19. 11. 1984-17. 12. 1984-
-20. -24. -23. • 13. -25. •21.
1.	1984
2.	1984
3.	1984
4.	1984
5.	1984 9. 1984
26. 10. 1984 23. 11. 1984 21. 12. 1984
2. Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev v gospodarstvu
Gospodarska zbornica Slovenije nadaljuje tudi v 1. 1984 s programi U$P^ sabljanja poslovodnih organov in drugih vodilnih delavcev na Brdu P, Kranju. V Centru bodo v skladu s skupnimi dogovori z drugimi udeleže DD o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji izvajali štiri progra usposabljanja:
-	za poslovodne delavce,
-	za kadrovske delavce,
-	za finančne delavce, in
-	za tehnično-tehnološke delavce.
Časovni razpored seminarjev za vse te oblike usposabljanja je n asi
lednji:
a) Poslovodni delavci:
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
APRIL
MAJ
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
NOVEMBER
160.	skupina
161.	skupina
162.	skupina
163.	skupina
164.	skupina
165.	skupina
166.	skupina
167.	skupina
168.	skupina
169.	skupina
od 30. 1.1984 do 10. od 6. 2. 1984 do 17. dd 5. 3.1984 do 18. od 2. 4.1984 do 13. od 9. 4. 1984 do 20. od 14. 5. 1984 do 25.
2.19«J 2.19«} 3.198} 4.198} 4. 198} 5; 198-»
od 24. 9.1984 do 5.10-l9?} od 12.11.1984 do 23. H-198
8.10.1984 do 19.10-l9?} od 5. 11.1984 do 16.11-
198}
Marec
april
Maj
Junij
3.	skupina
4.	skupina
5.	skupina
6.	skupina
7.	skupina
8.	skupina
od 5. 3i 1984 do 9. 3. 1984 od 2. 4. 1984 do 6. 4.1984 od 9. 4. 1984 do 13. 4. 1984 od 14. 5. 1984 do 18. 5.1984 od 28. 5.1984 do 1. 6.1984 od 4. 6. 1984 do 8. 6. 1984
SEPTEMBER
OKTOBER
november
9. skupina	od 24. 9. 1984 do 28. 9.1984
ni skupine zaradi periodičnega obračuna 10. skupina	od 5. 11. 1984 do 9.11.1984
9) Za tehnično-tehnološke delavce bomo časovni razpored objavili naknadno
Program »A« za poslovodne in druge delavce je namenjen poslovodnim eiavcem in perspektivnim kadrom za prevzem teh dolžnosti. Seminarji ajajo 10 delovnih dni ter zajemajo 10 tematskih področij za potrebe P akse in dela poslovodskih in drugih delavcev.
Malno usposabljanje poslovodnih in drugih vodilnih delavcev je obvezat iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS, enem pa nujen pogoj za izvajanje zahtevnih nalog preobrazbe gospo-rjenja v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije.
3* Program usposabljanja zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih, Ljubljani in Portorožu
_^eminarji	Rok	Kraj Izvedbe
r- program Temeljni seminar za	6. 2.—30.5.	Ljubljana
zunanjetrgovinsko	5. 3.—17. 3.	Radenci
Poslovanje	24.9.-6. 10.	Portorož
	15. 10,—30. 12.	Ljubljana
^Strokovni izpit — A	febr., junij, okt., dec.	Ljubljana
— program
1 ~~ Poglobitev	21,—29.2.	66. + 67. sk.	Radenci
informiranosti v	10:—18.4.	68. + 69. sk.	Radenci
zunanji trgovini	14.—23. 5.	70. + 71.sk.	Radenci
	12.—20. 6.	72. + 73. sk.	Radenci
	9,—17. 10.	74. + 75. sk.	Radenci
B,	13.—21. 11.	76 + 77. sk.	Radenci
Poglobitev	26.—31.3.	7. + 8. sk.	Radenci
informiranosti v	28. 5.-2. 6.	9. + 10. sk.	Radenci
zunanji trgovini —	22.-27. 10.	11. 4- 12.sk.	Radenci
Z	Povratek po 4 letih	3.-8. 12.	13. + 14.sk.	Radenci
b) Kadrovski delavd:
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
19.	skupina
20.	skupina.
21.	skupina
22.	skupina
23.	skupina
24.	skupina
25.	skupina
26.	skupina
27.	skupina
od 23. od 20. od 19. od 16.
od 21. od 4.
od 17. od 15. od 12.
1.1984	do 2. 2. |984 2. 1984 do 1. 3. L, 3X1984do29. 3.
4.	1984 do 26. 4.1*
5.	1984 do 31. 5. l98J
6.1984	do 14. 6.
c2
V4
Cs
§
cc’
“M —
PROGRAM
Inženiring kot metoda v MEO Pospeševanje mednar. turizma Pravni problemi poslov v MEO Vprašanje carinskega sistema Višje oblike gosp. sodelovanja Naše OZD na tujem Prodor na zahodna tržišča Prodor na trž. Lat. Amerike Poznavanje italijanskega prava Obmejno gospod, sodelovanje Prodor na avstralsko tržišče Prodor na tržišče Azije EGS in prob. gosp. sodelovanja
4.—6. junij 22.—23. november 17.—19. oktober 19.—21. marec
28.	—30. maj 21.—23. marec 4.—6. april
9.—11. april 26.—27. september 6.—8. junij
29.	—30. oktober 12.—14. marec 2.—4. april
Radenci
Radenci
Radenci
Radenci
Radenci
Radenci
Radenci
Ljubljana
Portorož
Radenci
Ljubljana
Ljubljana
Radenci
9.19?}
B---JI J’
11.1984 do 22. 11-iy
9. 1984 do 27. v. *'g4 10.1984do25.10-iy--
c) Finančni delavd:
JANUAR	1. skupina
2. skupina
FEBRUAR ni skupine zaradi zaključnih računov
od 29. 1. 1984 do 27. \ }9j$ od 30. 1.1984 do 3. 2. ^
Tečaji in seminarji, organizirani v okviru delovne organizacije za pridobitev izobrazbe
za VK delavce — skupinovodje
cacetek: 23.1. 1984 —konec: 16.3. 1984
£*čaj za KV delavce — zidar, tesar, železokrivec
acetek:	9. 1. 1984 — konec 30. 3. 1984
2.4. 1984 —konec 3. 7. 1984 1. 10.1984 —konec 28. 12.1984
—	Tečaj za PU delavce — zidar, tesar, železokrivec začetek: 9.1.1984 — konec 6.3.1984
7.3.1984	—konec 11. 5.1984 29. 10. 1984 — konec 28. 12. 1984
—	Tečaj za gradbene minerje
začetek: 27. 2.1984 — konec 29. 5.1984 17. 9. 1984 — konec 20. 12. 1984
—	Tečaj za strojnike gradbene mehanizacije
začetek:	4. 1. 1984 —konec 2. 3. 1984
5. 3. 1984 — konec 11. 5. 1984 29. 10.1984 — konec 27.12. 1984
—	Tečaj za inštruktorje učencev usmerjenega izobraževanja
začetek:	2.4. 1984 — konec 6.6.1984
15.10. 1984 — konec 17. 12. 1984
—	Tečaj za strojnike žerjavov
začetek:	2.2. 1984 — konec 2. 3. 1984
5.3.1984	— konec 9. 5. 1984 29. 10. 1984 — konec 27. 11. 1984
3.12. 1984 —konec 27.12.1983
—	Tečaj za strojnike avtodvigal
začetek:	2. 2. 1984 — konec 2. 3. 1984
5. 3. 1984 — konec 30. 3. 1984 29. 10. 1984 —konec 27. 11. 1984	'
3. 12. 1984 — konec 27. 12. 1984
—	Tečaj za montažerje žerjavov.
začetek:	2. 2. 1984 — konec 2. 3. 1984
1. 10. 1984 —konec 26. 10. 1984
—	Tečaj za strojnike lahke gradb. mehanizacije
začtek: 4. 1. 1984 —konec 2. 3. 1984 5.3.1984 — konec 11.5. 1984 29. 10. 1984 — konec 27. 12. 1984
—	Tečaj za strojnike betonarn
začetek:	2. 2.1984 (en mesec)
1.3. 1984 (en mesec)
5. 11. 1984 (en mesec)
Poleg navedenih tečajev bomo organizirali še naslednje tečaje, a datumi pričetka še niso določeni:
—	tečaj za gradbene laborante
—	tečaj za strojnike avtočrpalk
—	tečaj za kompresoriste
—	tečaj za signaliste
—	tečaj za postavljanje kovinskih odrov
Po dogovoru s tozdi je mogoče posamezne tečaje posebej planirati po času in kraju izvedbe. Tečaj za PU je možno izvesti tudi ob delu, če tozd sestavi kompletno grupo tečajnikov. Poleg vsega navedenega bomo v letu 1984 organizirali še vrsto drugih krajših tečajev in seminarjev za pridobitev znanja iz stroke. Datume za te tečaje bomo sporočili pravočasno.
5. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85
Naziv poklica	Št. štip.	Stopnja zahtevnosti
a) Gradbinec II — zidar	30	IV.
— tesar	80	IV.
— želez.	30	IV.
— SGM	5	IV.
b) lesarji — razni	15	IV.
c) elektrikarji — energet.	5	IV.
d) kovinarji — ključavničarji	20	IV.
e) tehnične šole: ekonomska	5	v.
strojna	5	v. ■
ostale	5	v.
f) Fakultete: FAGG	5	VII.
Ekonom.	5	VII.
strojna	3	VII.
Prošnjo za štipendije je potrebno oddati posameznem tozdu GIP GRADIS ali direktno na GIP GRADIS Ljubljana — Center za izobraževanje — Šmar-tinska 134a do 30. 6. 1984. Štipendije bodo podeljene po kriterijih SaS o štipendiranju v SRS.	jaka Klančar
Franc Gačnik—jubilejnih 50 let
Bilo je pozimi 8. januarja leta 1934, ko so v rojstno knjigo vpi-
sali Franca Gačnika. Od tedaj do danes je minilo 50 let. Med tem časom so to ime in priimek vpisali v osnovnošolski izkaz, študentski indeks, leta devetinpetdesetega na diplomo gradbenega inženirja, slab mesec kasneje pa v delavsko knjižico, ki jo še danes hranijo pri Gradisu.
Takšna je bila na kratko pot jubilanta: Pot, ki jo je prehodil prenekateri mladenič željan znanja.	_
Franc Gačnik: »Lepa slovenska pesem mi je vedno pri srcu...«
Že prva zaposlitev pri Gradisu ga je pripeljala na gradbišče. Reševanja na videz nemogočih problemov se je lotil z vso vnemo. Vedel je, da mu sama diploma še ne daje tistega znanja, ki je potrebno pri vsakdanjem delu v operativi. Njegovo bogato teoretično znanje je z leti obogatil še s prakso in postal eden vodilnih ‘Gradisovih strokovnjakov. To znanje si je kot dolgoletni tehnični pomočnik direktorja tozda samo še obogatil in prav zaradi stro-
kovnega znanja bil imenovan za direktorja tozda GE Maribor.
Pri vsem tem pa je ostala človečnost njegova osnovna vrlina. Prav zaradi tega, ker je znal združiti v življenju vse te lastnosti, je bil pred časom ponovno imenovan za direktorja tozda. Njegovo delo ni ostalo neopazno. Poleg državnih odlikovanj je leta 1980 prejel najvišje priznanje v Gradisu — Gradisovo nagrado. Spomnimo se takratnih besed s katerimi je sprejel to priznanje: »Če se te ta sredina, v kateri in za katero živiš in ustvarjaš, spomni z nagrado, je to predvsem visoko priznanje za minulo delo, istočasno pa obveza za nadaljnje snovanje in hotenje.«
Te besede, izrečene pred leti, uresničuje tudi danes. V situaciji v kateri se nahajamo tudi gradbenikom ni prizanešeno, posebno odgovornost pa nosi on, kot direktor. Toda kljub temu, da njegov delavnik v Gradisu ne traja samo osem ur, najde čas tudi za
aktivnosti izven Gradisa, ki pašo tesno povezane z gradbeništvom in razvojem mesta Maribora.
Delavci ga poznajo ne samo kot direktorja, ampak tudi kot prijatelja, kateremu lahko zaupajo svoje težave. Zna prisluhniti delavčevi besedi, zna pa z njimi tudi zapeti kako staro slovensko pesem, če je prilika za to. Ljubi slovensko pesem, zato je Gradisova drobna knjižica »300 narodnih« njegova stalna spremljevalka. Ni ga slavnostnega trenutka, da ne bi skupaj z delavci zapel tisto priljubljeno gradbeniško himno »Pozimi pa rožce ne cveto«...
Jubilantu želimo še dosti srečnih, zdravih let, predvsem pa to, da bi še dolgo bil član Gradisove družine.
Naj se še mi ne izneverimo stari slovenski navadi ob taki priliki in zapojmo tisto tradicionalno » Kol'kor kapljic, točko let.'..«
Sodelavci
V:
V Us
TOZD LIO Škofja Loka je preko sozda GLG včlanjen v jugoslovanski smučarski sklad
Smučarska zveza Jugoslavije ter Smučarska zveza Slovenije sta se skupno s predstavniki Jugoslovanskega smučarskega sklada za razvoj klasičnega smučanja obrnili na sozd GLG Bled, katerega član je tudi naš tozd Lesno industrijski obrat iz Škofje Loke s predlogom za včla-njenje v smučarski sklad.
bilo predlagano sozdu GLG, da prevzame pokroviteljstvo nad jugoslovansko reprezentanco v klasičnih disciplinah z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz Pravilnika o pokroviteljstvu YU SKI POOLA Nordic.
Poznan in uveljavljen je že smučarski sklad za alpsko smučanje, ki ima velike zasluge za to, da so se naši alpski smučarji prebili v svetovni vrh, česar brez pomoči organizacij združenega dela ne bi uspeli. Sklad za razvoj klasičnega smučanja je v fazi formiranja in na tej osnoVi
i je
Z včlanjenjem v sklad in prevzemom porkoviteljstva pridobi sozd GLG kot pokrovitelj jugoslovanske smpčarske reperezentance v klasičnih disciplinah (skoki, teki, klasične kombinacije, biatlon) pravico uporabljati poleg znaka YU SKI POOL tudi naziv pokrovitelja, ko je na sporedu svetovno prvenstvo ali olimpijske igre in tudi ves" čas članstva v skladu ter za namene ekonomske propagande tudi posnetke, avtograme, izjave članov reprezentanc, pravico do višjih oblik sodelovanja z reprezentanti, obiski le-teh v delovnih organizacijah, na pripravah, nastopih itd., seveda vse v skladu s predpisi FIS in Smučarske zveze Jugoslavije. Pokrovitelj ima tudi absolutno prednost pri ekonomsko-pro-pagandnih akcijah YU SKI POOL, kar pompni prednost pri TV prenosih, pri postavitvi propagandnih‘panojev, štartnih šteVilk in drugih propagandnih oblik.
pokroviteljstva je potrdil delavski svet Sozda GLG. Letni prispevek oz. članarina v smučarskem skladu znaša za tekmovalno sezono 1983-84 750.000 dinarjev. Ta vsota se razdeli med vse članice sqzda GLG. Upoštevajoč inflacijo v višini 20 odstotkov se bo zgornji znesek v prihodnji tekmovalni sezoni zvišal na 900.000 dinarjev, v sezoni 85-86 na 1.080.000 dinarjev in v sezoni 86-87 na 1,3 milijone dinarjev.
Vsa konkretna razmerja glede pravic in obveznosti iz naslova član-
stva in pokroviteljstva se bodo •. dila s pogodbo, s tem, da je Pn pija$( vek vsake članice sozda enak. ^
daje vsem tudi enake pravice ^ —i-*--:- —	■■ reklamno-pr0K ^
oglašanja oz. gandnc namene.
Slavko
Predlog včlanjenja in prevzem

Popravek
V decembrski številki Gradisovega vestnika št, 307 je prišlo do dveh neljubih napak za katere se avtorjem prispevkov in prizadetim opravičujemo in objavljamo oba popravka:
1. Na 6. strani je v prispevku »Ali je inovadja samo tisto, kar pride s konstruktorske deske« izpadla ena vrstica besedila v prvem odstavku, ki se pravilno glasi — Članek je bil posvečen 12. oktobru dnevu inovatorjev in je v njem med dragim bilo
zapisano: »Koristi od velikefi števila majhnih izboljšav n1" gokrat presegajo materin spodbudo, ki smo jo inovator) pripravljeni dati...« itd. . (1 2. Na 12. strani v pri$Pe^ti »Podeljena so priznanja v l°z . GE Jesenice« v sedmem 0 stavku manjka ime četrtega bitnika tozdove nagrade, Murat MEHMEDAG1Č, r°l ' 13. maja 1933 leta,	.
v tozdu GE Jesenice pa js z8P slen od 6. junija 1964. leta. fl1
Uredil
kr,
°hi
'je
'e*
k
^Planinskega nahrbtnika
Spominski pohod po ^ zasneženem Tisju
Tradiconalnega partizanskega le°,.°da na Tišje se je tudi letos ude-jjZ!ja skupina gradisovih planincev, ! 1'h je vodil tovariš Komar. Na dan ®hoda, v soboto 17. decembra lani
0	se že pred šesto uro zbrali pod jjj na ljubljanski železniški postaji.
1	neugodni vremenski pogoji: gfSla, mraz in dež nas niso mogli
j^niti od namenjene poti. l;5..v*akom smo se odpeljali proti s ’Ji- Na Trgu svobode v Litiji pri ^0,neniku NOB je bil start pohoda. Jr ak udeleženec pohoda je na startu je kontrolni kartonček, katerega treba žigosati na določenih
''Pffolnih mestih.
.Utija
je med NOB imela po-sVr,k^no vl°g°- Mesto samo je za L^undo dalo nad sto življenj. V Krc. *n tem žrtvam stoji danes na dJu lobode veličasten spomenik, ii;°arhitekta Jožeta Plečnika. V Li-‘Jl Je bila
. ,tilr|ov!jena
18. oktobra 1941. leta j,j. --»ijcna Osvobodilna fronta, e,0 da so vse akcije v času NOB po-dvj e organizirano in v tesni povelj s prebivalstvom in partizan-j,|j enotami v okolici Litije. Re-takšnega sodelovanja je bil li|ta|US*3e^en ^°j borcev Štajerskega J°na z Nemci 24. decembra hai ' leta. V počastitev te bitke se
|3rjSj leto organizira pohod na 1» Je.
(L ^°da se je letos udeležilo okoli / ii|j P°hodnikov: najštevilnejši so rUštast°Pani planinci iz planinskih 'Z ce*e Slovenije ter tudi iz L*e, nato enote teritorialne |ije s področja ljubljanske re-Atn; ri.Padniki JLA, SLO in drugi. as je na začetku vodila po ulicah i$c,: P° polurni hoji pa smo se pri i-. Iu 1 enetiše odcepili od asfalta
|5^e|.’ P° polurni hoji pa smo se pri 1 fr SgJU T enetiše odcepili od asfalta e/etu P° gozdnatem in gričevnatem L^ke VzPenjali do cilja, kontrolne na Tisju. kr
:(Teni meglenem in deževnem ive^nu so bili razgledi na dolino i>rj.ares čudoviti. Pot je izpeljana lrjenCevnatem hrbtu Tišja, je dobro ajVj.a *n primerno markirana. i$je J® točko doseže nad vasjo o(jv ^ metrov nadmorske višine. kret)e.1 Urah hoje smo prišli do prve
%!^evalnice
jejv. .--- » lupillll
'ežj.j 'n drugimi napitki. Začelo je ’ vendar nam tudi to ni skalilo
°dnik,
om
kjer postregli
prezeblim s toplim
prijetnega razpoloženja in tako smo . nadaljevali pot. Ob 10. uri smo nedaleč od poti zagledali spomenik padlim žrtvam boja na Tisju. Krepko nas je stisnilo pri srcu in marsikateremu izmed nas se je spomin vrnil v obdobje NOB. To kar sem čutil sam, je težko opisati, vendar je spomin na padle žrtve grenak, boleč in težak, saj so za svobodo, ki jo mi sedaj uživamo, žrtvovali svoja življenja. V Tisju so nam žigosali kontrolne kartončke, mladinci pa so utrujenim planincem postregli s čajem. S Tišja nas je pot vodila skozi naselje Preska do Velike Kostrevni-ce. V domu družbeno-političnih organizacij v Veliki Kostrevni nam je organizator priredil lep sprejem. Žigosali smo dnevnike s Pohoda na Tišje, nekaterim pa so bila vročena priznanja za večkratno udeležbo.
Za vzorno organizacijo zasluži vse pohvale Planinsko društvo Litija in družbeno-politične organizacije skupščine občine Litija.
Štefan Šneberger
Razpis
XXIII. zimskih športnih iger Gradisa
Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri Konferenci OOZS GIP Gradis in tozd GE Ravne na Koroškem razpisuje XXIII. zimske športne igre Gradisa za letošnje leto. Igre bodo na smučarskih terenih v Meži d 25. februarja letos.
Tekmovanje bo kot vsako leto izvedeno v veleslalomu in smučarskih tekih. Ženske bodo tekmovale v treh starostnih kategorijah in sicer do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let, moški pa v štirih: do 30 let, od 30 do 40 let, od 40 do 50 let in nad 50 let. Veleslalomski tek je za vse kategorije eden. pri tekih pa moški do 30 let in od 30 do 40 let tečejo 4 kilometra, vse ostale kategorije pa 2 kilometra.
V vsaki posamezni kategoriji je možno prijaviti več tekmovalcev, vendar največ pet tekmovalcev v vsaki kategoriji tvori ekipo. Za ekipno uvrstitev se štejejo rezultati treh najbolje uvrščenih v
posamezni kategoriji, razen v kategoriji tek ženske, kjer se upoštevata le dva rezultata.
Na zimskih igrah Gradisa lahko tekmujejo vsi člani OOZS tozdov in delovnih skupnosti ter učenci, ki so pravilno prijavljeni. Štipendisti lahko nastopijo, vendar izven konkurence.
Točkovanje za dosežena mesta izhaja iz doseženih časov. Prvoplasirani	tekmovalec
prejme sto točk, ostali časi pa se interpolirajo in se tako določijo točke za ostale tekmovalce.
Prijave je treba poslati na prijavnici, katere so prejeli vsi tozdi, do srede 1. februarja, ker se bo žrebanje štartnih številk opravilo v petek 3. februarja letos.
Športni pozdrav.
Predsednik organizacijskega odbora Zvonimir Lešnik
-\
dak	VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-
Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, Stam , i^*a Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor; Milenko Nikič, Bora Kri,c6p dvič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija vj^ "Glavni in odgovorni urednik; Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-4‘»WWub,iani" Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon Vv	int. 233.
J
Rešitev novoletne nagradne križanke
Pravilna rešitev novoletne križanke se glasi:
VODORAVNO: optimizem, Jordanija, Stael, Mer, trn. akt, srečno, CI, pisarna, in, stric, Peca, odeja, premetavanje, erar, uskoki, jam, skalina, menu, tarantela, Aristid, oleati, rman, jelka, oljar, PD, IU, prestop, SB, radirka, izstopanje, Senčar, Slavka, odojek, ena, tabori, le. Man, otiranje, Marconi, San, Seato, Ela, Son, tra, dar, niz, Ted.
Izžrebani so bili naslednji nagrajenci:
1.	nagrada 500 din: Majda Krebs tozd GE Ravne na Koroškem
2.	nagrada 400 din: DSSS Razvojna služba — Indok center
3.	nagrada 300 din: Oton Roškar tozd GR Maribor
4.	nagrada 200 din: Vojteh Pečlin Ptujska 12 Ljubljana
5.	nagrada 100 din: Ciril Ma- u rolt DSSS-APS Ljubljana
Srečnim
mo!
dobitnikom čestita-
Najuspešnejšim strelkam in strelcem so bile podeljene plakete, kolajne I*1 pokali
35-letnica strelstva v Gradisu
Veliko tekmovanje za veliki jubilej
35. obletnica strelske družine Borb Kidrič, prej Gradis—Kovinar so se udeležile strelske družine Ljubljana Moste-Polje in ekipe naših tozdov
V decembru 16. in 17. je organizi rala strelska družina »Boris Kidrič« prej »Gradis kovinar« kombinirano večnamensko tekmovanje, v počastitev 35-letnice obstoja strelske družine in dneva JLA. Tekmovanje je bilo istočasno tudi prvenstvo Gradisa.
Udeležba je kljub izredno slabemu vremenu bila dokaj velika. Nastopile so strelske družine iz občine Ljubljana Moste-Polje ter
O prvih začetkih strelstva v Gradisu in razvoju te panoge do danes, je spregovoril eden izmed najstarejših članov družine in še danes aktiven strelec, tov. Ludvik Šnajder
ekipe iz gradisovih tozdov. 16. decembra so tekmovale samo strelske družine, 17. decembra pa so nastopili gradisovi strelci. Eni kot drugi so se borili za čimboljšo uvrstitev, saj so prve tri ekipe dobile ustrezne plakete in pokale, isto je veljalo tudi za posameznike.
Strelski šport je dokaj zahteven, tako da je težko priti do živega tistim strelcem, ki redno in načrtno vadijo ter tekmujejo, Ce bi analiziral Gradisove strelce bi ugotovil, da je nekaj dobrih, celo zelo dobrih, vendar pa ekipe iz tozdov še niso izenačene z rezultati, pa tudi posamezniki v ekipah zelo izstopajo. V Gradisu
nimamo ekipe v kateri bi vsi člani , dosegali izenačene rezultate, vedno eden ali dva zablestita ali zatajita.
Znano je, da so posredi tudi različni pogoji vadbe, nekje boljši, drugod slabši,, kar pa seveda vpliva na kvaliteto strelstva. Da se kvaliteta strelstva v Gradisu poboljša, pa je vsekakor ena od največjih nalog vseh strelcev, da pritegnejo v svoje vrste mladi naraščaj, ki ne pozna' treme, oziroma psihološke obremenitve.
Torej dokaj zahtevno in veliko tekmovanje je za nami. Ob tej priliki bi napravili še preblisk na delo pri organizaciji tega tekmovanja, ki je sigurno imelo gotove napake, določene napake je še popestrilo slabo vreme, nekaj pa tudi čas v katerem se je vse to dogajalo. Če je bilo kaj narobe prosimo naj bo oproščeno.
V imenu strelske družine »Boris Kidrič« in v imenu organizacijskega odbora se iskreno zahvaljujem vsem družbeno političnim organizacijam temeljnih organizacij združenega dela Gradisa na ljubljanskem področju, ki so materialno in organizacijsko prispevali za naš strelski praznik, za naš jubilej.
Posebna hvala družbeno političnim organizacijam ter celotnemu kolektivu tozda Kovinski obrati iz Ljubljane, ki so sprejeli patronat nad našo strelsko družino, saj so v takratnih Centralnih obratih nastali prvi zametki strelstva ob koncu leta 1948.
Zahvaljujemo se sindikalni konferenci osnovnih organizacij Gradisa, ki je prevzela pokroviteljstvo nad jubilejnim tekmovanjem strelske družine »Boris Kidrič« ter prvenstvom Gradisa.
Vsem športnikom in kolektivu Gradisa želim mirno, zdravo, srečno in uspešno novo leto 1984.
Rezultati jubilejnega tekmovanja ob 35. letnici Strelskega društva »Boris Kidrič«
Ekipno moški
Posamezno moški
1.	SD Železničar	868	1.
2.	SD Sokol	863	2.
3.	SD Boris Kidrič	862	3.
4." SD Miloš Komac		849	4.
5. SD Partizan Zalog		835	5.
6. SD Vida Pregare		831	6.
7.	LIO Škofja Loka	824	7,
8.	SD Invalid Lj.	815	8.
9.	KO Maribor	801	9.
10.	Indos, Ljubljana	790	10.
184
182
181
180
179
178
176
176
Ekipno ženske
Posamezno ženske
1.	SD Sokol	492
2.	SD Partizan Zalog	491
3.	SD. Železničar	471
4.	Gradnje Ptuj	384
5.	LIG Škofja Loka	381
6.	GE Ljubljana	380
7.	GE Celje	366
8.	KO Maribor 1 346
1.	Joža Vrša j — Železničar
2.	Marija Škrubej - Part. Zalog
3.	Irena Ambrož, — Sokol
4.	Ivanka Jurčevič - Sokol
5.	Slavka Stanonik — LIO Šk. Loka
6.	Romana Goljot — GE Ptuj
7.	Elica Gaberc — KO Maribor
8.	Irena Strožič — GE Celje
9.	Betka Dopič — GE Celje
10. Minka Erzar - GE Ljubljana
PRVENSTVO GRADISA
Moški ekipno	krogov Moški posamezno
1.	LIO Škofja Loka	824
2.	KO Maribor	801
3.	Gradnje Ptuj	745
4.	GE Celje	723
5.	DSSS Ljubljana	676
Ženske ekipno
L Ignac Kokalj - LIO Šk. Loka'
2.	Josip Humek - KO Maribor
3.	Anton Oman - LIO Šk. Loka
4.	Tone Kovačič - KO Maribor
5.	Bogo Šenveter - KO Maribor
Ženske posamezno
1.	Gradnje Ptuj	384
2.	LIO Škofja Loka	381
3.	GE Ljubljana	380
4.	GE Celje	366
5.	KO Maribor	346
VETERANI SD BORIS KIDRIČ
L Ludvik Šnajder	178 krogov
2.	Ivan Vučkovič	164 krogov
3.	Jože Jurkovič	144	krogov
1.	Slavka Stanonik	- LIO Šk. Loka - g
2.	Romana Goljot	- GE Ptuj	,<4
3.	Elica Gaberc -	KO Maribor	. jd
4.	Irena Strožič -	GE Celje	, ;1
5.	Betka Dopič -	GE Celje
Ludvik Šnaj^