Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj Gregorciceva 27 1000 Ljubljana Kratke analize Poslovanje trgovskih gospodarskih družb do leta 2024 Mojca Koprivnikar Šušteršic www.umar.gov.si Zbirka Kratke analize Poslovanje trgovskih gospodarskih družb do leta 2024 Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorciceva 27 1000 Ljubljana Avtor: Mojca Koprivnikar Šušteršic Tehnicno urejanje: Mojca Bizjak Ljubljana, julij 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 241926659 ISBN 978-961-6839-64-8 (PDF) Spletna lokacija publikacije: https://www.umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/publikacija/poslovanje-trgovskih-gospodarskih-druzb-do-leta-2024 Publikacija je brezplacna. ©2025, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Povzetek ............................................................................................................................................. 1 1 Uvod ............................................................................................................................................. 2 2 Poslovanje trgovskih gospodarskih družb ........................................................................................ 3 1.1 Trgovina z motornimi vozili in njihovimi popravili ......................................................................... 8 1.2 Trgovina na debelo ................................................................................................................... 9 1.3 Trgovina na drobno ................................................................................................................. 10 3 Zakljucek ..................................................................................................................................... 15 Literatura in viri .................................................................................................................................. 16 Priloga: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb .......................... 17 Povzetek V kratki analizi proucimo statisticne podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil (G), ki po deležu dodane vrednosti, neto cistega dobicka in števila zaposlenih v celotni vrednosti vseh gospodarskih družb spada med najvecje dejavnosti slovenskega gospodarstva. Te družbe sicer ustvarijo okoli 80 % dodane vrednosti celotne dejavnosti trgovine (ostalo drugi poslovni subjekti). Zanimajo nas glavne znacilnosti poslovanja in njihovega premoženjsko-financnega položaja. Analiza zajema obdobje po letu 2008, z glavnim poudarkom na poslovanju v letu 2024. Poslovanje gospodarskih družb trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil (G) so v zadnjih letih mocno zaznamovali najprej epidemija, nato energetska in splošna draginja. Na poslovanje je vplival tudi postopni premik potrošnje k storitvam, proti koncu lanskega leta pa tudi povecana negotovost, ki izhaja iz geopoliticnih in gospodarskih razmer, ter z njo povezana previdnost pri poslovanju gospodarskih družb in trošenju potrošnikov. Trgovske gospodarske družbe so po letu 2013, ko so ustvarile nekaj izgube, v nadaljnjih letih poslovale pozitivno. Neto cisti dobicek se je po podvojitvi v letu 2021 do leta 2024 nekoliko zmanjšal. Lanski upad je bil posledica upada dobicka iz poslovanja, še vecji upad pa je preprecilo boljše financno poslovanje, saj so trgovske družbe leto 2024 – sploh prvic od leta 2008 – zakljucile z neto dobickom iz financiranja. Financno poslovanje se je izboljšalo zaradi boljšega poslovanja družb v trgovini na debelo (povecanje dobicka) in trgovini na drobno (zmanjšanje izgube). Družbe trgovine z motornimi vozili pa so ob nižjem neto dobicku iz poslovanja za polovico povecale tudi izgubo iz financiranja, tako da so edine poslovale z manjšim neto cistim dobickom kot v letu 2023. Ob tem so, po treh letih rasti, zmanjšale tudi dodano vrednost in produktivnost. Rast dodane vrednosti in produktivnosti pa se je nadaljevala v družbah trgovine na debelo, ki so ob poslabšanju dobicka iz poslovanja (in izboljšanju financnega poslovanja) leto 2024 zakljucile s podobnim neto cistim dobickom kot leta 2023. S precej višjim neto cistim dobickom kot v predhodnem letu so leto 2024 zakljucile družbe v trgovini na drobno, ki pa niso dosegle rezultatov iz leta 2021, ko se je pod vplivom visoke rasti trošenja gospodinjstev neto cisti dobicek skokovito povecal. Po precejšnjem upadu v letih 2022 in 2023 se je lani mocneje povecal neto cisti dobicek družb trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah, v katerih prevladujejo hipermarketi, marketi in diskonti. To je bilo posledica sploh prvic doseženega dobicka iz financiranja, dobicek iz poslovanja pa se je zmanjšal za skoraj tretjino. Na slednje je poleg racionalnejših nakupov hrane in pijace vplivalo tudi preusmerjanje potrošnje k storitvam, pa tudi nadaljnja rast nabavne vrednosti stroškov blaga, materiala in storitev ter stroškov dela. Omenjenim družbam se je v letu 2024 poslabšala tudi gospodarnost poslovanja, prav tako pa se je zmanjšal presežek prihodkov od prodaje nad stroški blaga, materiala, storitev in dela. Drugo leto zapored so svoje poslovanje izboljšale družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. Poslovale so s skoraj petino vecjim neto cistim dobickom, pri cemer so prvic poslovale z dobickom iz financiranja, dobicek iz poslovanja pa se je zmanjšal. 1 Uvod Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb1 omogocajo hitrejše (kot npr. strukturne statistike podjetij) oziroma podrobnejše (kot npr. nacionalni racuni) spremljanje gibanj v trgovinski dejavnosti. Uporabljeni podatki za razliko od strukturnih statistik ali nacionalnih racunov ne vkljucujejo rezultatov vseh poslovnih subjektov (poleg gospodarskih družb so to še samostojni podjetniki, zadruge, društva, pravne osebe zasebnega in javnega prava), kljub temu pa z analizo podatkov o poslovanju gospodarskih družb zajamemo kar okoli 80 % dodane vrednosti celotne trgovske dejavnosti. 1 Objavlja jih AJPES na podlagi letnih porocil, ki jih enkrat letno predložijo gospodarske družbe. V kratki analizi proucimo statisticne podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter popravila in vzdrževanje motornih vozil, ki po deležu dodane vrednosti, neto cistega dobicka in števila zaposlenih v celotni vrednosti spada med najvecje dejavnosti slovenskega gospodarstva. Po vseh omenjenih kazalnikih je dejavnost trgovine takoj za predelovalnimi dejavnostmi, po številu družb pa je najvecja. Zanimajo nas glavne znacilnosti poslovanja in njihov premoženjsko-financni položaj. Zaradi spremembe Standardne klasifikacije dejavnosti z letom 2008 vecinoma analiziramo obdobje po tem letu, pri cemer je glavni poudarek na analizi poslovanja v zadnjem letu z razpoložljivimi podatki, tj. letu 2024. Podatki za vsako od analiziranih let vkljucujejo gospodarske družbe, ki so v tistem letu dejansko poslovale. Vse kategorije primerjamo v tekocih cenah, veliko primerjav predstavimo tudi graficno. 2 Poslovanje trgovskih gospodarskih družb Dejavnost trgovine po dodani vrednosti in neto cistem dobicku gospodarskih družb ter številu zaposlenih spada med najvecje dejavnosti slovenskega gospodarstva. Po vseh omenjenih kazalnikih je dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) takoj za predelovalnimi dejavnostmi, po številu družb pa je najvecja. Trgovske družbe po vseh kazalnikih predstavljajo okoli petino celotne vrednosti vseh gospodarskih družb. Dejavnost je razdeljena na vec panog, glavni trije oddelki so: trgovina z motornimi vozili in njihovimi popravili (G45), ki je najmanjša trgovska dejavnost; trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (G46), ki je najvecja po deležu dodane vrednosti, in trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (G47), ki je najvecja po številu zaposlenih. Slika 1: Po deležu v dodani vrednosti je najvecji oddelek trgovina na debelo, znotraj katerega je vec panog precej enakovrednih Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Dodana vrednost in produktivnost dela v družbah trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil sta se v letu 2024 povecala manj kot v povprecni gospodarski družbi. Po zmanjševanju v obdobju 2011–2013 (zadnja leta gospodarsko-financne krize) se je dodana vrednost trgovskih družb v naslednjih letih povecevala2. Obcutneje, za skoraj petino, v letu 2021, ko je bil delež trgovskih družb v skupni dodani vrednosti z 18,7 % najvišji po letu 2010. V naslednjih treh letih se je dodana vrednost sicer še povecala (najbolj, za dobro desetino, v letu 2023), vendar je bilo povecanje v vseh treh letih manjše kot v povprecju gospodarskih družb. S tem se je njen delež v skupni dodani vrednosti znižal na 17,3 % v letu 2024, kar je podobno kot leta 2018. Po zmanjšanju v letu 2020, ki bi bilo brez ukrepov vlade za ohranjanje delovnih mest še precej vecje (za vec glej Koprivnikar Šušteršic, 2023), se je v naslednjih letih povecalo tudi število zaposlenih. Ob nekoliko nižji rasti števila zaposlenih od rasti dodane vrednosti so družbe v letu 2024 nekoliko okrepile tudi produktivnost (za 1 %), kar pa je bilo precej manj od rasti produktivnosti povprecne gospodarske družbe. Slednja se je tako v nominalnem znesku približala produktivnosti družb dejavnosti trgovine, ki je bila vse od leta 2019 višja3. Rast števila zaposlenih in povišanje minimalne ter povprecne place so zvišali tudi stroške dela. Ob izrazitejšem povecanju stroškov dela na zaposlenega od rasti 2 Država je med epidemijo covida-19 za ohranjanje delovnih mest in podporo dohodkom zaposlenih sprejela številne ukrepe na trgu dela, na podlagi teh pa je podjetjem namenila subvencije, ki so predvsem leta 2020 mocneje vplivale na višino dodane vrednosti. Leta 2020 je bila tako dodana vrednost višja za 1 %, brez upoštevanja prejetih subvencij pa se je zmanjšala za 2,2 %. 3 Produktivnost v dejavnosti trgovine je bila v nominalnem znesku višja od povprecne produktivnosti gospodarskih družb od vkljucno leta 2019. Po tem ko je razlika med povprecno produktivnostjo trgovskih družb in povprecno produktivnostjo vseh gospodarskih družb v letih 2019 ter 2020 znašala 3 %, se je ta v letu 2021 povecala na 8 %, v letih 2022 in 2023 zmanjšala na 4 %, v letu 2024 pa na 0,4 %. produktivnosti se je leta 2024 še povecal delež stroškov dela v dodani vrednosti, ki je bil z 58,8 % najvišji po letu 2018. Slika 2: Rast stroškov dela na zaposlenega povprecne trgovske družbe je v letu 2024 precej presegla rast dodane vrednosti na zaposlenega Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Neto cisti dobicek trgovskih družb, ki se je leta 2021 vec kot podvojil na 1,3 mrd evrov, se je do leta 2024 nekoliko zmanjšal. Družbe so leta 2008 dosegle visok neto cisti dobicek (443,5 mio evrov), ki se je v naslednjih letih zmanjševal. Leta 2013 so poslovno leto prvic zakljucile z neto cisto izgubo v višini 31,4 mio evrov, kar je bila posledica za vec kot polovico vecje neto izgube iz financiranja4. Ta se je v letih do 2016 mocno zmanjšala5, tako da so družbe, ob vecjem neto dobicku iz poslovanja vseh treh oddelkov, leto 2016 zakljucile z neto cistim dobickom v višini 628,7 mio evrov. Do leta 2019 se je ta, ob precejšnjih nihanjih predvsem zaradi poslovanja družb trgovine na drobno6, povecal na 793,7 mio evrov. Po zmanjšanju v letu 2020 in podvojitvi v letu 2021 na 1326 mio evrov, je neto cisti dobicek, ob nihanjih v naslednjih letih, v letu 2024 znašal 1254 mio evrov. V letu 2024 se je neto cisti dobicek glede na leto prej zmanjšal za 1,6 %. Mocno, za 8,3 %, se je zmanjšal neto dobicek iz poslovanja, kar je bilo posledica slabšega poslovanja družb vseh treh glavnih panog. Še vecji upad neto cistega dobicka je preprecilo boljše financno poslovanje, saj so trgovske družbe leto 2024 – sploh prvic od leta 2008 – zakljucile z neto dobickom iz financiranja v višini 40,6 mio evrov (še v letu 2023 pa so imele 96,5 mio evrov izgube iz financiranja). Izboljšanje financnega poslovanja je bilo predvsem posledica boljšega poslovanja družb v trgovini na debelo (povecanje dobicka za 55,6 mio evrov) in trgovini na drobno (zmanjšanje izgube za 83,2 mio evrov). Izgubo iz financiranja pa so še povecale družbe v trgovini z motornimi vozili, ki so tudi edine poslovale z manjšim neto cistim dobickom kot v letu 2023. 4 Gibanje neto financne izgube je bilo v teh letih v veliki meri posledica financnega poslovanja vecje družbe posredništva in trgovine na debelo, ki od leta 2014 zaradi stecaja ni vec poslovala. Na povecanje neto financne izgube so poleg omenjene družbe leta 2012 in 2013 vplivale tudi družbe trgovine na drobno. 5 Izboljšanje je bilo predvsem posledica precejšnjega zmanjšanja neto financne izgube družb posredništva in trgovine na debelo leta 2014 in nadalje leta 2016 ter družb trgovine na drobno leta 2015. 6 Na poslovanje v letu 2017 je vplivalo poslovanje najvecje trgovske družbe na drobno, ki je, podobno kot leta 2012, izvedla oslabitve nepremicnin in odpise zaradi prevrednotenja financnih naložb. Na poslovanje v letih 2018 in 2019 pa je vplivalo predvsem nihanje financnega poslovanja vecje družbe, ki se ukvarja s prodajo motornih goriv, v letu 2019 pa vecji odpisi vrednosti enega izmed diskontov. Tabela 1: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil v izbranih letih 2008 2010 2015 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Število gospodarskih družb 13.456 13.947 15.354 15.084 15.167 15.002 14.873 15.072 15.080 Število zaposlenih1 90.311 86.871 79.770 88.872 88.828 90.357 91.800 92.955 93.594 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 17,7 18,8 17,9 17,1 17,4 17,3 17,1 17,0 17,2 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 18,9 18,7 17,1 17,6 17,9 18,7 17,9 17,6 17,3 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 443,5 155,0 521,3 793,7 641,9 1.326,4 1.220,4 1.273,3 1.253,6 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoc EUR) 1.356 1.274 1.038 1.292 1.313 1.444 1.566 1.575 1.594 Število zaposlenih/podjetje 6,7 6,2 5,2 5,9 5,9 6,0 6,2 6,2 6,2 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprecna sredstva/zaposlenega (v tisoc EUR) 190 202 198 208 222 229 244 252 253 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,032 1,025 1,026 1,032 1,031 1,045 1,033 1,038 1,035 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 2,6 0,9 3,3 4,3 3,3 6,4 5,5 5,4 5,3 Donosnost prihodkov (v %) 1,5 0,6 1,9 2,3 2,0 3,5 2,6 2,7 2,7 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 37.698 35.908 39.126 48.125 48.563 57.505 58.040 63.241 64.051 STROŠKI DELA Stroški dela/zaposlenega (v EUR) 21.170 22.142 24.053 27.547 28.431 30.284 32.379 35.565 37.670 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 56,2 61,7 61,5 57,2 58,5 52,7 55,8 56,2 58,8 FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 66,0 65,7 59,6 59,0 57,1 57,1 58,5 57,0 55,4 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 48,7 47,1 41,3 39,3 38,2 37,7 40,7 39,9 39,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 73,1 68,0 92,2 90,5 95,2 98,4 101,7 108,1 111,9 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 79,4 80,3 96,2 94,6 97,0 100,6 95,8 98,6 99,3 IZVOZNA USMERJENOST Delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 17,2 15,2 21,4 26,9 25,8 25,5 29,3 26,8 26,9 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 46,6 50,4 43,8 45,3 45,1 43,6 40,8 39,8 39,8 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 10,2 9,3 10,8 12,0 12,0 11,7 12,7 14,3 14,8 Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Slika 3: Leta 2024 so svoj neto cisti dobicek poslabšale le družbe trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Slika 4: Leta 2024 so trgovske družbe ob rasti financnih prihodkov in stagnaciji financnih odhodkov prvic poslovale z dobickom iz financiranja Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Gospodarnost poslovanja in pribitek nad stroški trgovskih družb sta se, po prehodnem izboljšanju v letu 2023, v letu 2024 poslabšala. Po najvišji vrednosti gospodarnosti poslovanja in pribitka7 povprecne trgovske družbe v letu 2021, na kar je vplival predvsem odboj trošenja gospodinjstev po epidemiji ter rast aktivnosti v dejavnostih, s katerimi je povezana trgovina na debelo, se je vrednost obeh kazalnikov v letu 2022 poslabšala. Leta 2023 so se ob slabenju gospodarske aktivnosti in stagnaciji zasebne potrošnje poslovni prihodki zmanjšali, še nekoliko bolj pa so se zmanjšali poslovni odhodki, tako da sta se pribitek in gospodarnost poslovanja povprecne trgovske družbe povecala. Poslovni prihodki so se tudi v letu 2024 minimalno zmanjšali. Minimalno pa so se povecali poslovni odhodki, kar je bilo predvsem posledica za 6,6 % višjih stroškov dela pod vplivom rasti števila zaposlenih ter dviga minimalne in povprecne place. Stroški blaga, materiala in storitev, ki zajemajo skoraj 90 % vseh poslovnih odhodkov, pa so se v letu nekoliko zmanjšali (–0,3 %). Ob takšnih gibanjih sta se pri družbah vseh treh oddelkov zmanjšala pribitek in gospodarnost poslovanja. 7 Pribitek je izracunan kot razmerje med prihodki od prodaje in stroški za nabavo blaga, materiala in storitev ter stroški dela. Slika 5: Presežek prihodkov od prodaje nad stroški blaga, materiala, storitev in dela (pribitek) se je leta 2024 zmanjšal pri družbah vseh treh oddelkov Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Slika 6: Obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški blaga, materiala in storitev se je leta 2024 v vecini trgovskih panog zmanjšala Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Zadolženost trgovinskih družb, ki se je v letu 2022 precej povecala, se je v naslednjih dveh letih zmanjšala. Zadolženost, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je po prehodnem povecanju v letu 2022 v naslednjih dveh letih spet zmanjšala in bila leta 2024 s 55,4 % najnižja od leta 2008. Zadolženost so zmanjšale družbe vseh treh oddelkov, najbolj zadolžene med vsemi tremi panogami pa so ostale družbe v trgovini z motornimi vozili. Slika 7: V letu 2024 so najbolj zadolžene ostale družbe v trgovini z motornimi vozili Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. 1.1 Trgovina z motornimi vozili in njihovimi popravili Dodana vrednost in produktivnost v družbah trgovine z motornimi vozili se je v letu 2024 zmanjšala. Po visokih rasteh v letih 2021–2023 se je dodana vrednost družb trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili v letu 2024 nekoliko zmanjšala (za 1 %), tako da so svoj delež v dodani vrednosti celotne trgovske dejavnosti zmanjšale na 12,8 % (leta 2023 je bil 13,2 %, leta 2019 pa 11-odstoten). Kljub zmanjšanju dodane vrednosti v letu 2024 je bila rast glede na leto 2019 (63 %) še vedno precej višja od rasti povprecne gospodarske (43 %) ali povprecne trgovske družbe (40 %). Ob povecanju števila zaposlenih so družbe trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili v letu 2024, prvic po letu 2020, zmanjšale tudi produktivnost dela. Neto cisti dobicek poslovnega leta v družbah trgovine z motornimi vozili se je po mocnejši rasti v predhodnih treh letih leta 2024 zmanjšal za skoraj petino. Neto dobicek iz poslovanja, ki je bil leta 2022 enkrat vecji kot leta 2019, leta 2023 pa se je povecal še za dobro desetino, se je v letu 2024 zmanjšal za 14,9 %. Pri tem so se poslovni prihodki zmanjšali bolj kot poslovni odhodki. Po tem ko se je v predhodnih letih mocneje okrepila prodaja rabljenih avtov, se je v letu 2023 okrepila prodaja novih osebnih avtomobilov, ki se je nadaljevala tudi v letu 2024. Kljub temu pa so se cisti prihodki od prodaje, ki so se po letu 2020 povecevali, v letu 2024 zmanjšali za 0,8 %. Pri tem se je zmanjšala prodaja izven trgov EU, ki sicer predstavlja manjši del vse prodaje, stagnirala pa na domacem trgu, kjer se je v obdobju 2021–2023 mocno povecala. Prodaja na trge EU se je malenkostno povecala. Ob tem se je izvozna usmerjenost panoge leta 2024 še zmanjšala.8 Za 0,9 % so se zmanjšali tudi stroški blaga, materiala in storitev, vendar pa so bili poslovni odhodki ob visoki rasti stroškov dela (6,6 %) medletno nižji le za 0,4 %, kar je vodilo do zmanjšanja neto dobicka iz poslovanja. Po poslabšanju v letu 2020 (ko so družbe poslovale z izgubo iz financiranja v višini 5,2 mio evrov) in mocnem izboljšanju v letu 2021 (ko so poslovale z dobickom iz financiranja v višini 14,9 mio evrov), se je v naslednjih letih financno poslovanje spet poslabšalo. Družbe so tako leto 2024 zakljucile z neto financno izgubo v višini 5,4 mio evrov in neto cistim dobickom poslovnega leta v višini 177,9 mio evrov (leta 2023 pa 219,7 mio evrov). 8 Po upadu v obdobju 2020–2022 se je prodaja novih osebnih avtomobilov v letu 2023 povecala za 5 %, v letu 2024 pa še za 8 %. Slika 8: Prodaja družb v trgovini z motornimi vozili se je leta 2024 zmanjšala na trgih izven EU Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. 1.2 Trgovina na debelo Družbe trgovine na debelo so v letu 2024 povecale dodano vrednost in produktivnost. Družbe, ki se ukvarjajo s posredništvom in trgovino na debelo, razen z motornimi vozili, ki so edine izmed treh oddelkov tudi v letu 2020 poslovale z rastjo, so leta 2024 dosegle nadaljnjo rast dodane vrednosti. Tako so še povecale svoj delež v dodani vrednosti celotne trgovske dejavnosti (na 45,5 %, leta 2019 je bil 45,3 %). Ob manjšem povecanju števila zaposlenih od rasti dodane vrednosti so povecale tudi produktivnost dela. V družbah trgovine na debelo je neto cisti dobicek poslovnega leta, ki se je mocno povecal med epidemijo in v 2022, lani ostal podoben kot leta 2023, ko se je sicer nekoliko zmanjšal. Neto dobicek iz poslovanja družb oddelka posredništvo in trgovina na debelo se je v letih 2012 in 2013 zmanjšal, v naslednjih letih pa povecal in leta 2024 dosegel 860,9 mio evrov9. Na povecanje je na zacetku obdobja mocno vplivalo prenehanje poslovanja vecje družbe leta 201410 in izboljševanje poslovnega rezultata zaradi povecanja prodaje v vecini panog trgovine na debelo v letih 2015–2019, kar je bilo posledica visoke proizvodne aktivnosti panog, povezanih s trgovino (predelovalne dejavnosti, promet, gradbeništvo), v letih 2017 in 2018 tudi povecanja prodaje primarnih proizvodov (goriva, kovine, rude), v letih 2017–2019 pa tudi farmacevtskih proizvodov, predvsem na trg EU. V prvem obdobju epidemije, v letih 2020–2021, se je nadaljevala visoka rast prodaje farmacevtskih izdelkov ter medicinskih potrebšcin in materialov, kar je mocno povecalo neto dobicek iz poslovanja te panoge, ki se je tudi v naslednjih dveh letih ohranil na zelo visoki ravni. Povecano prodajo in neto cisti dobicek iz poslovanja so od leta 2020 ustvarile tudi družbe, ki se ukvarjajo s prodajo racunalniških naprav, od leta 2021 pa tudi družbe, ki prodajajo elektronske in telekomunikacijske naprave. V letu 2021 se je mocno izboljšalo tudi poslovanje družb, ki se ukvarjajo s prodajo na debelo z gorivi, ki pa se je v letu 2022, v okolju visokih nabavnih cen in regulacije prodajnih cen, mocno poslabšalo, leta 2023 ter nadalje v letu 2024 pa ponovno izboljšalo, tako da je bil neto dobicek iz poslovanja leta 2024 najvišji v celotnem obravnavanem obdobju. Mocno rast so v letih 2021 in 2022 prav tako dosegle družbe, ki se ukvarjajo s prodajo lesa, gradbenega materiala, kovin, rud in kemicnih ter kovinskih izdelkov. Po tem ko se je poslovanje v prodaji pijac, sadja in zelenjave ter oblacil in obutve v letu 2020 zaradi vecmesecnega zaprtja gostinskih in nastanitvenih obratov ter šol pa tudi prodajaln z oblacili in 9 Glede na leto 2023 se je zmanjšal za 3,4 %. 10 Družba je še leto prej poslovala z visoko neto izgubo iz poslovanja zaradi odpisov vrednosti. Zdravo jedro te družbe, ki se je v letih do vkljucno 2013 ukvarjala s trgovino na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom in napravami za ogrevanje, se je v letu 2014 registriralo v dejavnosti trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom. obutvijo med razglasitvijo epidemije mocno poslabšalo, se je v naslednjih štirih letih ponovno izboljšalo. Mocneje se je v letih 2023 in 2024 izboljšalo tudi poslovanje družb, ki trgujejo s stroji, napravami in opremo, kar lahko vsaj delno povezujemo z odpravljanjem posledic obsežnih poplav v letu 2023. Neto dobicek iz financiranja, ki se je po visokih vrednostih v letih 2021 in 2022 leta 2023 zmanjšal, se je v letu 2024 bistveno povecal in bil s 57,6 mio evrov najvecji od leta 2008. Skupni neto cisti dobicek družb trgovine na debelo se je tako povecal za 0,2 % na 733,9 mio evrov. Slika 9: Neto dobicek iz poslovanja v trgovini na debelo se je med epidemijo najbolj povecal pri prodaji farmacevtskih izdelkov in medicinskega materiala, v letih 2021 in 2022 pri prodaji primarnih proizvodov, v letih 2023 in 2024 pa pri prodaji goriv, rudarskih in gradbenih strojev ter nekaterih živil Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. 1.3 Trgovina na drobno Družbe trgovine na drobno so v letu 2024 povecale dodano vrednost in produktivnost. Družbe oddelka trgovine na drobno, razen z motornimi vozili, katerih poslovanje od epidemije zelo niha11, so v letu 2024 drugo leto zapored dosegle rast dodane vrednosti (v letu 2024 za 2 %), s cimer je njihov delež v dodani vrednosti celotne trgovske dejavnosti ostal enak kot leta 2023 (41,7 %, še leta 2019 pa 43,6 %). Ob povecanju števila zaposlenih so povecale tudi produktivnost dela. 11 Po tem ko je bilo v letu 2020 pod vplivom omejitvenih ukrepov poslovanja ob razglašeni epidemiji poslovanje slabše kot v letu 2019, so družbe leta 2021 svoje poslovanje izboljšale, v letu 2022 pa se je njihova dodana vrednost zmanjšala za 6 %. Neto cisti dobicek v trgovini na drobno se je po nihanjih v letih 2020–2022 lani povecal drugo leto zapored. Po tem ko se je leta 2021 povecal za 459 % na 436,8 mio evrov, leta 2022 pa zmanjšal za 40 % na 263,4 mio evrov, se je neto cisti dobicek v naslednjih dveh letih povecal na 341,7 mio evrov v letu 2024. Na poslovanje celotne panoge najbolj vplivajo družbe dveh skupin, kjer je neto dobicek iz poslovanja v zadnjih štirih letih najbolj nihal12 – trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah (G 47.1) in trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (G 47.3). V zadnjih štirih letih so na poslovanje celotnega oddelka mocno vplivale tudi družbe manjših panog. Njihovo poslovanje se je v letu 2020 zaradi omejitev pri poslovanju mocno poslabšalo, v letih 2021 in 2022 oživelo, v letu 2023 spet poslabšalo in nekoliko izboljšalo v letu 2024. Gre predvsem za družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z drugo gospodinjsko opremo (G 47.5), družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo (G 47.6) ter družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z drugimi izdelki (G 47.7). Skupaj so družbe teh panog zaradi manjše prodaje v letu 2020 glede na 2019 zmanjšale svoj neto 12 Leta 2021 se je skupaj povecal za 255 mio evrov, leta 2022 zmanjšal za 252,7 mio evrov, leta 2023 povecal za 161,4 mio evrov in leta 2024 zmanjšal za 71,9 mio evrov. dobicek iz poslovanja za 85,2 mio evrov. Ob oživitvi poslovanja v naslednjih dveh letih se je do leta 2022 spet povecal za 115,3 mio evrov, ob stagnaciji trošenja gospodinjstev se je v letu 2023 zmanjšal za 26,5 mio evrov in se lani ponovno nekoliko izboljšal (za 5,4 mio evrov). Poslovni rezultat v družbah trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah se je po obcutnem izboljšanju v letu 2021 v naslednjih dveh letih precej poslabšal, v letu 2024 pa ponovno izboljšal. Po neto cisti izgubi leta 2017 je celotna skupina, v kateri prevladujejo hipermarketi, marketi in diskonti (G 47.110), leto 2018 zakljucila z neto cistim dobickom13 v višini 57,8 mio evrov. Do leta 2020 se je precej zmanjšal (na 11,4 mio evrov), leta 2021 skokovito povecal na 207,1 mio evrov, do leta 2023 vec kot prepolovil in se lani povecal na 117 mio evrov. Zmanjšanje v letu 2020 je bilo predvsem posledica skoraj podvojene izgube iz financiranja14, ki se je v naslednjih treh letih precej zmanjšala (iz 101,4 mio evrov v letu 2019 na 48,2 mio evrov v letu 2023). V letu 2024 pa so družbe, sploh prvic od leta 2008, poslovno leto zakljucile z dobickom iz financiranja v višini 15,1 mio evrov, in sicer zaradi visokih rasti financnih prihodkov15 ob nekoliko manjših financnih odhodkih kot v letu 2023. Poslovanje s financnim dobickom je bistveno vplivalo na celoten poslovni rezultat panoge, saj se je neto dobicek iz poslovanja, ki je najbolj vplival na gibanje v letih 2021–2023, v letu 2024 zmanjšal skoraj za tretjino oz. za 62 mio evrov. Neto dobicek iz poslovanja se je sicer v letu 2020, še bolj pa v letu 2021, mocno povecal, na kar je vplivala povecana prodaja zaradi nabav zalog neživil in živil ob prvem valu epidemije in pred zaprtjem javnega življenja ter vec prehranjevanja doma zaradi nedelovanja gostinskih obratov in dela ter šolanja na daljavo. Poleg vecje prodaje v klasicnih trgovinah se je mocno povecala tudi spletna prodaja. Po zelo ugodnem poslovnem letu 2021 so se v naslednjih letih razmere poslovanja zaostrile. Višje nabavne cene so obcutneje povecale višino najpomembnejše postavke poslovnih odhodkov trgovcev – stroškov blaga, materiala in storitev, ki pomenijo 83 % vseh poslovnih odhodkov. Ti so se v letu 2022 povecali za 11 %, v letu 2023 še za 9 %, v letu 2024, ko so se obravnavani stroški v povprecni gospodarski družbi zmanjšali za 4 %, pa še za 3 %. Podobno se je povecala nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (ki sicer vkljucuje vecino, 86 %, vseh stroškov blaga, materiala in storitev), stroški porabljenega materiala, kamor spadajo tudi stroški energije, pa so se po visokih rasteh v letih 2022–2023 leta 2024 zmanjšali. Ob povecanju stroškov dela, na kar je v zadnjih treh letih poleg povecanja števila zaposlenih vplivala višja minimalna in povprecna placa, so se poslovni odhodki tudi v letu 2024 povecali (za 3 %, po okoli 10-odstotni rasti v letih 2022 in 2023). Trend preusmeritve potrošnje k storitvam se je v letih 2023 in 2024 še okrepil, nakupi hrane in pijace pa so bili vse racionalnejši. Rast poslovnih prihodkov je tudi v letu 2024 zaostajala za rastjo poslovnih odhodkov, tako da se je dobicek iz poslovanja iz 298,2 mio evrov v letu 2021 zmanjšal na 127,3 mio evrov v letu 2024. 13 Na nihanja v uspešnosti poslovanja skupine so zelo vplivala predvsem nihanja v vrednosti oslabitev nepremicnin in opreme, ki so vplivala na financno poslovanje, ter odpisi zaradi prevrednotenja financnih naložb, ki so vplivali na višino poslovnih odhodkov in neto rezultat poslovanja. Zaradi visokega povecanja oslabitev nepremicnin ter opreme in odpisov zaradi prevrednotenja financnih naložb vecje družbe v tej panogi, je celotna skupina leto 2017 zakljucila z visoko neto izgubo iz financiranja (medletno povišanje za 347,7 %). Ta se je v naslednjih dveh letih vec kot prepolovila. Visoki odpisi vrednosti pa so vplivali na mocno povišanje poslovnih odhodkov, zaradi katerih so družbe leto 2017 zakljucile z neto izgubo iz poslovanja, ki se je leta 2018 prevesila v visok dobicek iz poslovanja. 14 Ki je nastala zaradi precej višjih financnih odhodkov zaradi povecanja oslabitev. 15 Na kar je vplivala visoka rast financnih prihodkov iz danih posojil. Slika 10: Financni odhodki iz oslabitev gospodarskih družb v trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah so se v zadnjih štirih letih precej zmanjšali Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, ki so leta 2022 ustvarile le slabo desetino neto cistega dobicka iz predhodnega leta, so v naslednjih dveh letih mocneje izboljšale poslovanje. Po doseženi najvišji vrednosti v letu 2018 se je neto cisti dobicek v letu 2019 zmanjšal za skoraj tretjino16, v letu 2020 pa se je predvsem zaradi manjše prodaje ob omejitvah gibanja in delovanja med epidemijo še vec kot prepolovil ter bil s 41,6 mio evri najnižji po letu 2012. Ob povecanem povpraševanju in s tem vecji prodaji proizvodov iz nafte ter tudi višjih cenah se je leta 2021 mocno povecal in znašal 106,3 mio evrov. Poslovanje družb se je leta 2022 izrazito poslabšalo, na kar je vplivala tudi vladna regulacija cen goriv, elektricne energije in zemeljskega plina, ki je bila vzpostavljena zaradi visokih cen goriv in energentov ter narašcajoce inflacije. Tudi zaradi visokih nabavnih cen energentov so se poslovni odhodki v letu 2022 skoraj podvojili17, poslovni prihodki pa so se povecali za 91 %. Dobicek iz poslovanja se je tako zmanjšal za 96 % na rekordno nizkih 5,4 mio evrov. Ob umirjanju nabavnih cen so se poslovni odhodki v letu 2023 zmanjšali za 30 %, kar je ob manjšem zmanjšanju poslovnih prihodkov povecalo dobicek iz poslovanja na 167,6 mio evrov. Poslovni odhodki so se nadalje zmanjšali tudi v letu 2024 (nabavna vrednost prodanega blaga za 13 %), vendar pa se je ob podobnem zmanjšanju poslovnih prihodkov dobicek iz poslovanja zmanjšal za 6 % na 157,8 mio evrov. Ob tem so družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi poslovno leto, prvic po letu 2018, zakljucile z dobickom iz financiranja v višini 33,2 mio evrov, in sicer zaradi visokih rasti financnih prihodkov18 ob stagnaciji financnih odhodkov. Družbe so tako poslovno leto zakljucile z neto cistim dobickom v višini 159,6 mio evrov (v letu 2023 pa 135,4 mio evrov). 16 Na to je vplivalo zmanjšanje neto dobicka iz poslovanja (zaradi povecanja odpisov vrednosti oz. amortizacije dveh vecjih družb v tej panogi) in poslovanje z neto izgubo iz financiranja. 17 Nabavna vrednost prodanega blaga se je povecala za 103,4 % na 8,7 mrd evrov. 18 Na kar je vplivala visoka rast financnih prihodkov iz deležev v družbah v skupini. Okvir 1: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Zmanjševanje koncentracije pretežno živilskih prodajaln v Sloveniji, prisotno od leta 2007, se je po nihanjih med epidemijo v naslednjih letih nadaljevalo. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti …)19, je bila po letu 2000 znacilna krepitev koncentracije zaradi propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani vecjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost (3387), se je v naslednjih letih zniževala in leta 2017 z vrednostjo 1798 prvic padla pod mejo visoke koncentracije (1800). Leta 2018 se je še nekoliko znižala in ostala podobna tudi v 2019. Zniževanje koncentracije je bilo predvsem posledica krepitve prodaje v diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad kupcev, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2019 skupaj ustvarili 27,7 % celotnega prihodka od prodaje panoge na slovenskem trgu (leta 2007 6,5 %, v letu 2018 26,4 %). Delež najvecjih treh tradicionalnih družb v prihodku panoge se je tako v dobrem desetletju mocno znižal (z 82,9 % leta 2007 na 61,1 % v letu 2019). Ob razmahu epidemije covida-19 v letu 2020 so se razmere mocno spremenile. Delež prodaje v treh najvecjih tradicionalnih trgovinah v cistih prihodkih od prodaje panoge se je po vec letih znova povecal (na 63,8 %), na kar so med drugim vplivale vecje možnosti dostopa do spletnih trgovin oz. dostave in vecja razpredenost prodajaln teh trgovcev, kar je bilo predvsem pomembno v obdobjih omejenega gibanja na obcine in/ali pokrajine ter ob karanteni in obolevnosti. Delež se je nato v letu 2021, ob manj pogostih omejitvah gibanja, in nadalje še v letih 2022–2024, ko so se v razmerah zvišanih cen potrošniki preusmerjali k cenejšim diskontnim trgovcem, ponovno zmanjšal in padel pod 60 % (55,7 % v letu 2024). Delež diskontov pa se je povecal in v letu 2024 dosegel 35 % (najvec doslej). Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je bila tako, po nihanju med epidemijo, leta 2024 z vrednostjo 1545 nižja kot leta 2019 in podobna kot leta 2023, ko je bila najnižja po letu 2005. Slika 11: Koncentracija družb v nespecializiranih, pretežno živilskih, prodajalnah na drobno se je po nihanjih med epidemijo v naslednjih letih zmanjšala Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Opomba: HHI – Hirschman-Herfindahlov indeks koncentracije. 19 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. Slika 12: Presežek prihodkov od prodaje nad stroški blaga, materiala, storitev in dela (pribitek) v družbah trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah ter trgovine na drobno z motornimi gorivi je v letu 2024 ostal nižji kot v rekordnem letu 2021 Vir podatkov: AJPES (2025), lastni izracuni. Pribitki družb trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi in družb v nespecializiranih prodajalnah so v letu 2024 ostali mocno pod najvišjimi vrednostmi iz leta 2021. Pri družbah obeh panog je bil pribitek, izracunan kot razmerje med prihodki od prodaje in stroški za nabavo blaga, materiala in storitev ter stroški dela, v letu 2021 najvišji v celotnem obdobju. Družbam trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah, ki se jim je krepil po letu 2016, mocneje v letih 2020 in 2021, se je lani zmanjšal tretje leto zapored, tako da se je približal vrednostim pred letom 2019. Družbam v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, kjer se je po mocnejši krepitvi v letu 2021 leta 2022 pribitek zmanjšal na najnižjo raven od leta 2008, pa se je leta 2023 okrepil in ostal podoben tudi leta 2024, a bil še vedno razmeroma nizek. 3 Zakljucek Poslovanje gospodarskih družb trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil (G) so v zadnjih letih mocno zaznamovali najprej epidemija, nato energetska in splošna draginja. Na poslovanje je vplival tudi postopni premik potrošnje k storitvam, proti koncu leta 2024 pa tudi povecana negotovost, ki izhaja iz geopoliticnih in gospodarskih razmer, ter z njo povezana previdnost pri poslovanju gospodarskih družb in trošenju potrošnikov. Glavni poudarki iz analize: - Trgovske gospodarske družbe so po letu 2013, ko so ustvarile nekaj izgube, v nadaljnjih letih poslovale pozitivno; neto cisti dobicek se je v letu 2024 sicer nekoliko zmanjšal. Neto cisti dobicek se je po podvojitvi v letu 2021 do leta 2024 nekoliko zmanjšal, in sicer zaradi upada dobicka iz poslovanja. Še vecji upad je preprecilo boljše financno poslovanje, saj so trgovske družbe leto 2024 – sploh prvic od leta 2008 – zakljucile z neto dobickom iz financiranja. - Družbe trgovine z motornimi vozili so svoje poslovanje v letu 2024 poslabšale. Ob nižjem neto dobicku iz poslovanja so družbe trgovine z motornimi vozili za polovico povecale tudi izgubo iz financiranja, tako da se je njihov neto cisti dobicek glede na leto 2023 zmanjšal. Ob tem so, po treh letih rasti, zmanjšale tudi dodano vrednost in produktivnost. - Družbe trgovine na debelo so v letu 2024 ohranile uspešno poslovanje. Ob precejšnjem izboljšanju financnega dobicka in poslabšanju dobicka iz poslovanja so družbe trgovine na debelo leto 2024 zakljucile s podobnim neto cistim dobickom kot leta 2023. Nadalje se je povecala dodana vrednost in produktivnost. - Družbe trgovine na drobno so svoje poslovanje v letu 2024 izboljšale. Družbe v trgovini na drobno so leto 2024 zakljucile s precej višjim neto cistim dobickom kot leto prej. Povecanje je bilo posledica znatnega zmanjšanja izgube iz financiranja, na kar je vplivalo izboljšanje financnega poslovanja družb trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah (v katerih prevladujejo hipermarketi, marketi in diskonti), ki so sploh prvic leto zakljucili z dobickom iz financiranja, in družb trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. Družbe obeh oddelkov so ob tem zmanjšale dobicek iz poslovanja, na kar je poleg racionalnejših nakupov hrane in pijace vplivala tudi preusmeritev potrošnje k storitvam pa tudi nadaljnja rast nabavne vrednosti stroškov blaga, materiala in storitev ter stroškov dela. Literatura in viri AJPES. (2025). Statisticni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Koprivnikar Šušteršic, M. (2023, 11. julij). Poslovanje trgovskih gospodarskih družb do leta 2022. Pridobljeno 26. 6. 2024 s https://www.umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/publikacija/poslovanje-trgovskih-gospodarskih-druzb-do-leta-2022 Letno porocilo skupine petrol in družbe Petrol, d.d. za leto 2024. (2024). Pridobljeno 11. 6. 2025 s https://seonet.ljse.si/esef/55014/ Mercator. (2013). Letno porocilo poslovnega sistema Mercator d.d. za leto 2012. Ljubljana: Mercator, d.d. Pridobljeno s http://www.mercator.si Mercator. (2021). Letno porocilo poslovnega sistema Mercator d.d. za leto 2020. Ljubljana: Mercator, d.d. Pridobljeno s http://www.mercator.si Mercator. (2022). Letno porocilo poslovnega sistema Mercator d. d. za leto 2021. Ljubljana: Mercator, d.d. Pridobljeno s https://www.mercator-ip.si/letna-porocila/ MJU. (2023). Odprti podatki Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno s https://podatki.gov.si/dataset/prvic-registrirana-vozila-po-mesecih Petrol. (2021). Letno porocilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d. za leto 2020. Ljubljana: Petrol, d.d. Pridobljeno s http://www.petrol.si Petrol. (2022). Letno porocilo skupine Petrol in družbe Petrol d. d. za leto 2021. Ljubljana: Petrol, d.d. Pridobljeno s http://www.petrol.eu Petrol. (2023). letno-porocilo-petrol_2022.pdf. Pridobljeno s https://www.petrol.eu/binaries/content/assets/skupina-petrol-slo/2023/porocila/letno-porocilo-petrol_2022.pdf SURS. (2025). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatData Priloga: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb KAZALNIKA VELIKOSTI Sredstva na podjetje 001/število podjetij Število zaposlenih na podjetje 188/število podjetij KAZALNIK OPREMLJENOSTI DELA S SREDSTVI Povprecna* sredstva na zaposlenega ((0011 + 0010)/2)/188 KAZALNIK GOSPODARNOSTI Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/poslovni odhodki (126/127) KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost sredstev = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/povprecna* sredstva (186–187)/((0011 + 0010)/2) Donosnost prihodkov = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/celotni prihodki (186–187)/(126 + 153 + 178) Donosnost kapitala = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/povprecni* kapital (186–187)/((0561 + 0560)/2) KAZALNIK PRODUKTIVNOSTI Dodana vrednost na zaposlenega (126–128–148)/188 KAZALNIKA STROŠKOV DELA Stroški dela na zaposlenega (139/188) Delež stroškov dela v dodani vrednosti (139/(126–128–148)) KAZALNIKI FINANCIRANJA IN PLACILNE SPOSOBNOSTI Delež dolga (kratkorocne in dolgorocne financne ter poslovne obveznosti, rezervacije in pasivne casovne razmejitve) v virih sredstev ((072 + 075 + 085 + 095)/055) Delež kratkorocnih obveznosti (s pasivnimi casovnimi razmejitvami) v virih sredstev ((085 + 095)/055) Kapitalska pokritost dolgorocnih sredstev (056/002) Dolgorocna pokritost dolgorocnih sredstev in zalog (056 + 072 + 075)/(002 + 034) KAZALNIK IZVOZNE USMERJENOSTI Delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih cistih prihodkih od prodaje (115 + 118)/110 KAZALNIKA STRUKTURE SREDSTEV Delež dolgorocnih sredstev v sredstvih (002/001) Delež proizvajalnih strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih ((013 + 014)/002) Opombi: Številke v formulah pomenijo ustrezno šifro AOP. * Pri izracunu povprecne vrednosti sredstev in kapitala se upošteva podatek o vrednosti sredstev/kapitala ob koncu tekocega in ob koncu preteklega leta za družbe, ki so poslovale v tekocem letu.