Oežlo .13
1931
Tef'1:
№ ročni na mesečno L)io. zu inozemstvo 40 Din — ne-deljska i/iki.|n celoletno 4(> L)in, zu inozemstvo 120Din
U r e ci n i š t v o |c » Kopitarjevi nI h/ll!
Teleloui uredništvu: dnevna služb« 2050 — nočna '"ni, 'чч „ J05C'

> VEN1EC
Cck. račun: Ljnb* tјипн št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. "563. Zagreb štv. 59.011 Pruca-Uunuj 24.79Г
U pravu: Kopitar-jevu 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen potulel jkii in dnevn po prnznikn
Kam?
Letošnji Božič bo vse kaj drugega ko vesel. Svetovna gospodarska kriza se vleče naprej in nobenega žnamenja ni, da bi ponehala ali se vsaj ublažila, čeprav razni preroki, ki skušajo prevarati sebe in svet, od časa do časa oznanjujejo izboljšanje. Tudi brezštevilne gospodarske in politične konference, ki označujejo leto 1931 in bodo izpolnjevale tudi celo prihodnje leto, niso imele do sedaj nobenega realnega rezultata.
Zelo značilno je, da ni niti enega državnika niti politika ali goepodarskega človeka, ki ne bi bil prepričali, da sla eden glavnih vzrokov gospodarske krize sveta dceedanji način in višina nemških reparacij in pa dolgovi, ki so jih napravile evropske države med vojno v Ameriki — na drugi strani pa nobena država ni pripravljena storiti kakšnih odločilnih in odrešilnih ukrepov, ki bi ta dva problema spravili iz sveta. Tisti, ki smatrajo kot edino in najboljšo rešitev radikalno črtanje tako nemških reparacij kakor vojnih dolgov Evrope v Ameriki, delajo račun brez Francije in Amerike, ker bi taka rešitev brez dvoma j)omenila tak prevrat v gospodarskem stanju obeh držav, da bi bila svetovna kriza na ta način le še brezprimerno povečana, ne glede na usodepolne politične pcsle-dice take >rešitve<. Keaho je samo bodisi podaljšanje enoletnega moratorija za nemške reparacije ali pa znižanje reparacijskih dajatev in vzporedno temu odgovarjajoče znižanje vojnih dolgov, ki jih imata predvsem Anglija in Francija v Ameriki. Drug problem pa je zopet la, ali naj se reparacije znižajo oziroma preurede trajno ali pa samo začasno, dokler si Nemčija gospodarsko ne opomore. In poslednje vprašanje je to, ali naj imajo prednost reparacijski dolgovi Nemčije ali pa njeni privatni dolgovi v Ameriki in Angliji. Kakor vidimo, cela vrsta vprašanj, od katerih je eno težje od drugega in glede katerih med prizadetimi državami do danes ni doseženo prav nobeno soglasje.
Te dni je razpravljal ameriški kongres o moratoriju, ki jc po Ilooverjevi inicijativi bil dovoljen Nemčiji, da se ji da gospodarski oddih, lako da hi potem tem lažje zadostila velikim obveznostim, ki jih ima v Ameriki in v Angliji, kojih finančniki so Nemčiji posodili ogromne milijarde, katere sedaj lani zmrzujejo'. Kongres je sicer moratorij odobril, uičesar pa noče slišati o tem, da bi se črtali dolgovi, ki jih imata Anglija in Francija v Ameriki. Pa tudi o znižanju vojnih dolgov Amerikanci nočejo ničesar slišati, kakor jim je tudi zelo uesinipatičnn misel, dn bi se nemški moratorij podaljšal.
Čeprav jo lo stališče Amerikancev nespametno, ker bo Amerika zašla le v še večje težave, ako ne bo upoštevala gospodarskega položaja Evrope, je vendarle jiopoliionia razumljivo, zakaj Amerikanci se nahajajo v taki gospodarski stiski, da ne morejo pogrešati plačila vsot, kolere so jim dolžne evropske države, ki ta plačila seveda dobivajo i/, nemških reparacij Amerikanci bi sicer bili pripravljeni privoliti v znižanje obrokov, ki jih mera vplačevati Anglija, ker je to breme danes na v.-ak način nepravično, ko mora Anglija ameriški dolg odplačevati v zlatih dolarjih, medtem ko je funt zelo padel, nikakor pa se Amerikanci nc morejo sporazumeti s Francijo. Amerikanci zahtevajo, da Francija privoli v znižanje nemških reparacij in odpadajoči znesek v svojem budželu prištedi s tein, da zniža izdatke za svojo armado. Na to pa jio pravici odgovarja Francija, da je znižanje nemških reparacij mogoče le, če se Amerika odpove odgovarjajočemu delu odplačil, katera jo dolžna Ameriki Francija. Kor zojiet Amerikanci v to nočejo privoliti, se |>ri tej točki vsaka debata ustavi. Francija sploh noče ničesar slišati o novi ureditvi rejiaracijskega vprašanja, ki naj bi pomenila definitivum, ampak smatra kot definitivum takozvani Youngov načrt, ki naj se samo 7. ozirom na sedanji položaj v Nemčiji primerno modificira, in sicer samo za toliko časa, dokler se Nemčija nn izkoplje iz svojo, sedanjo gospodarske krize. Francija je sicer pripravljena Nemčiji pomagali s posojili kakor ludi privolili v podaljšanje sedanjega moratorija, toda tudi lo smatra za mogoče samo, če se obenem primerno znižajo francoske dajatve Ameriki, oziroma če se vprašanje mednarodnih dolgov temeljilo revidira. Tudi je za Francijo nespremenljiva dogma, dn Imajo reparacijski dolgovi prednost pred privatnimi dolgovi, ki jih imajo Nemci na kratek rok v Ameriki in Angliji.
Medtem pa zboruje v Baslu konferenca pri Mednarodni reparacijski banki, ki preiskuje, dali je Nemčija v stanu plačevali naprej svoje reparacije ali ne. Razume se, da so Nemci prišli na lo konferenco oboroženi z velikim statističnim materijalom, ki naj dokazuje vprav katastrofalno stanje nemških financ in neznosni gospodarski položaj nemškega ljudstva, kojega ogromne žrtve so vsakomur takoj jasne, če pomisli dalekosežnosl zadnjih Rrtlniugovih zasilnih naredb. Najjačji argument Nemcev pa je la, da evropske države ne morejo od Nemčije zahtevati nadaljnjega plačevanja vojne adškodnine, ako obenem zapirajo svoje trge nemškemu blagu, kakor se lo dejansko godi. Nemci dokazujejo, da je treba vprašanje nemške vojne odškodnine rešili vnovič in popolnoma deflnitlvno, zakaj če bo Nemčija gospodarsko popolnoma izčrpana, potem bo nemški budžet za leto 1932-33 j>adel tako nizko, da so vsota za odplačevanje nadaljnjih reparacij ne bo mogla iz nobenega naslova prištediti. Oni ponavljajo argument dr. Brlininga: »V trenutku, ko Nemčija ne bo dobila ničesar več na posodo, medtem ko mora reparacije plačati iz prebitka svoje produkcije, bodo reparacijske dajatve ali prevrnile celokupno svetovno gcepodarstvo ali pa se bo izkazala nomožnost nadaljnjega plačevanja odškodnine. Evropa se mora odločiti: ali nam dovoli naše blago izvažati, potem lahko | čujemo — ali pa se nam otežuje in onemogoi'
Pred zaključkom pogajanj v Basiu
Reparacijsha konferenca v januarju
Berlin, 17. dec. Položaj Brtlningove vlade se je na znotraj utrdil, ker so se socialni demokrati izrekli proti sklicanju državnega zbora; proti sklicanju so se izjavili tudi konservativci in kmet-ska ljudska zveza, medtem ko so glasovali za sklicanje narodni socialisti, nemški nacionalci in komunisti. Briiningu ni tako treba stopiti pred državni zbor, ki bi lahko spričo nezanesljivosti ljudske stranke izzval padec njegove vlade. Dočim je položaj vlade na znotraj utrjen in se je javno mnenje polagoma sprijaznilo s trdimi določbami zasilne odredbe, se zdaj obrača pozornost vse Nemčije v Basel, kjer člani jiosvetovalnega odbora Banke za mednarodna izplačila pripravljajo svoja poročila o finančnem in gospodarskem položaju Nemčije. V zadnjem času žene vse časopisje tako hudn gonjo proti reparacijam in zahteva ne samo odložitve temveč kratkoiralo črtanje vojne odškodnine. Ta časopisna kampanja ima nčividno namen na eni strani obrnili pozornost nemške javnosti ed notranjih skrbi in zvaliti odgovornost za sedanji težki položaj ua inozemstvo, na drngi strani pa vplivati na Francijo in druge države, da
bi vprašanje reparacij opustile. Značilno je, dn so se zdaj tudi strokovne organizacije izrekle za popolno črtanje reparacij in zahtevajo, da Nemčija sploh nič več ne plača. Moratorij ne zadostuje več, temveč razveljaviti je treba ves Youngov načrt. Kakor vselej, je vsa ost borbe proti reparacijam naperjena proti Franciji.
Takšno je razjioloženje v Nemčiji v času zadnjih sej posvetovalnega odbora v Baslu. Nemško javno mnenje gre vedno dalje v svojih za' tevab. ker so vprav baselska jiogajanja pokazala, da podpirajo Nemčijo proti Franciji he samo Angleži temveč tudi Ilolandci. Švicarji in Švedi. Poročila iz Basla pravijo, da bo posvetovalni odbor končal svojo delo bržkone še pred Božičem in da se Im mednarodna reparacijske konferenca, ki se je 1 bodo udeležili direktni predstavniki vlad. sklicala že okoli 15. januarja. Ni še gotovo, kje se bo ta konferenca vršila. Nemcem Iti bilo zelo ne-j prijetno, ako bi se izbral za sedež konference Pariz, ker so boje, dn bi pariško politično obeležje ne bilo njim ugodno. Dobrih S dni pred sestankom reparacijske konference se bo sestal
upravni odbor Banke za mednarodna Izplačila, ki bo proučil poročilo jiosvetovalnega odbora o plačilni zmožnosti Nemčije.
Pariz, 17. dec. tg. »Journal« poroča, da je koncem tekočega ledna ali najpozneje začetkom prihodnjega tedna pričakovati poročil baselskih strokovnjakov Havas poroča, da so v Baslu skoro soglasnega mnenja, da Nemčija finančno ni zmožna plačati v bodočnosti več, kakor nekrita pl«. čila. Kakor javlja »Pctit Parisien«, smatrajo angleški In nevtralni delegati, da Nemčiji sploh ni mogoče nobeno nadaljnje plačevanje reparacij. Razprave pa sc bodo najbrže čez praznike prekinile in se bodo potem ponovno začele obenem z mednarodno reparacijsko konferenco.
Pariz, 17. dec. tg. Kakor poroča agentura Havas, se bo dane« v glavnih mestih intereeiranih držav nostrificiralo angleško stališče v vprašanju reparacij in kratkoročnih dolgov. Pctit Parisien-pravi, da bo Anglija zahtevala prednost privatnih dolgov pred reparacijami, dn pa bo privolila v to, da o tem odloči konferenca strokovnjakov v » Baslu in reparacijska konferenca.
vr
Češko - avstrijsko - madjarska podonavska zveza
Belgrad, 17. dec. 1. Iz Budimpešte poročajo, da je »Magyar Ujsag objavil nepričakovane ve" sti, da se vršijo razgovori med bivšim zunanjim ministrom dr. Grazom in dr. Bene.sem neposredni razgovori. Razgovori so do sedaj šc tajni in jc to prva vest, ki jc prjSla v javnost. Dr. Graz je baje pojasil dr. Bcnešu, kakšno stališče zavzema Mad-žaiska v vprašanju gospodarskega zbližanji med Madžarsko in Čehoslovaško, katerima bi sc eventualno pritegnila ludi Avstrija. Dr. Beneš jc baje odgovoril madžarskemu državniku, da načelna pristane na načrt, katerega mu jc predložil dr. Graz. V diplomatskih krogih se ie sicer že dalic časa
govorilo, dn te dr. Bcneš trudi, d? pomočjo raznih prijateljev, ki jih ima pri Zvezi Narodov, po-aehno pa s pomočjo bivšega madžarskega ministra dr. Hantoša, doseže, da bi se začeln neposredna pogajanja med obema državama, oziroma med tremi državami za uresničitev davnega načrta o gospodarski edi-ici v Podonavju, ki naj bi zavzela mesto razpadle Avstro-Ogrske. Ako .so vesti madžarskih listov resnične, In tukaj .se nc navaja noben dokaz za to. dn niso. potem stopimo z. novim letom v popolnoma novo fazo političnega razvoja srednje in vzhodne Evrope.
Posojilo ali moratorij na Madjarskem?
Paiiz, 17. dec. A A. Havas poroča iz Basla, da jc bil po poročilu iz krogov mednarodne reparacijske banke podaljšan kredit, ki ga je bila podelila mednarodna leparacijska banka v znesku 20 milijonov dolarjev madžarski narodni banki in drugim narodnim bankam v centralni Evropi.
London, 17. dec. tg. *Dailly Herald poroča, da bo Madjarska začetkom januarja proglasila moratorij. Plačila za inozemske dolgove ee nc bodo ustavila, temveč izplačevala samo \ mad-
iPremesliive
Belgrad, 17. dec. 1. Premeščeni so k mornarici: V uJjutantski oddelek kapclan korvete Plei-vveiss Mirko, na službo v mornariško poveljstvo poročnik vojne ladje I. reda Oskar Jeglič, v nadzorno gradbeno komisijo v Kraljeviči inženjerski poročnik Milan Pulk; za komandirja orožniške čete v Murski Soboti je postavljen orožniški kape-tan I. razreda Milan Kovinčič. 7a komandirja kranjske čete dravskega orožniškega potka je imenovan orožniški major Mihajlo Pavlovič. Za vršilca dolžnosti prizreuske čete je imenovan orožniški kapetan II. razreda Venćesluv Pregelj. V zračno letalstvo sta prevedena pošadijeki podporočnik Oton Cep in artiljcrijski podporočnik Vladimir Fercnčina.
Avstrija noče naše živine
Ducaj, 17. dcc. ЛА. Korbiro poroča: Uradni lisi objavlja sporočilo zveznega avstrijskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, v katerem ministrstvo z oziroin nn sedanje stanje razširjenosti živinske bolezni smrkavosti v poedinih krajih Jugoslavije pravi, da jc do nadaljnje naredbe prepovedan uvoz enokopitarjev v Avstrijo iz onih krajev Jugoslavije, kjer razsaja omenjena živinska bolezen.
Odredbe proti hišnim posestnkom
Belgrad, 17. dec. 1. Iz. Bukarešte poročajo, da jc bil v romu skem senatu predložen zakon, ki predpisuje takojšnje znižanje stanarine zu 20''«. Ako bi lastniki hiš nc pristali na to znižanje, bodo vse dosedanje stanovanjske pogodbe automatično razveljavljene in država bo predpisala nov zakon z znižanimi stanarinami. Zakon predvideva tudi zaporno in denarno kazen za trmaste posestnike hiš.
jurski valuti. Madjarska jc i.c dosegla, da ac jc njen eksport zvišal, uvoz pa zmanjšal.
Budimpešta, 17. dec. ž. Iz polslužbeuih krogov poročajo, da so končana pogajanja. med ameriško International Delt Сотрапу in angleško skupino Marconl Cable. Družbi bosta dali Madjarski posojilo pod |iogojcm, da jima izroči telefon in brzojav v najem. Madjarska bo dobiln Hrt) milijonov peu-g8ev posojilu.
Redakcija km mre
Berlin, 17 dec. Ig. Pruska vlada bo prihodnje dni izdala nujno odredbo, r. katera bo med drugim radi neugodnega finančnega položaja pruske države zaprla več kulturnih zavodov. Tako bo zaprla državna gledališča v Wiesbadnu in Kasslu ter Schillerjevo gledališče v Berlinu. Morda bodo dali Wiesbadnu in Kasslu možno.?., da bosla v lastni režiji nadaljevala predstave s leni, da jima bo vlada dala podpore. Ukinjene bodo nadalje vse umetniške akademije razen berlinske in diijsel-dorfske. V Konigebcrgu bodo umetniško akademijo združili 7. umetno obrtno šolo.
Kriza italijanshega izvoza
Rim, 17. dec. AA. Tu se jc vršil velik shod italijanskih uvoznih in izvoznih l,vrdk, ki ga je sklicala trgovska zveza. Shoda so se udeležili zastopniki ministrstva, korporncij in drugih zainteresira-, nih društev. Konferenca je sprejela resolucijo, ki j pravi, da je italijanski izvoz zaradi padca funta in jena zašel v velike ležkoče, in predlaga, naj se ! italijanski izvozniki organizirajo in pospešijo izvoz j z vsemi modernimi tehničnimi in gospodarskimi sredstvi.
eksport, potem nc more pričakovati plačevanja naših dolgov.«
Ker moratorij Nemčije za privatne dolgove izteče februarja 1932, bo Evropo hočeš nočeš morala najti kakšno rešitev tega vprašanja. Kdor pozna breznačelnost in brezsmiselnost evro|wke politike, ki jo vodi goli kratkovidni egoizem, sr ne bo čudil, če tudi ta rešitev ne bo koučna iu teme-Ijita.
Odlikovanie katoliškega časnikarja
Berlin, 17. dec. Nadškof Schreiber je izročil ! znanemu katoliškemu časnikarju I. Kraussu red I vitezu Gregorja Velikega, ki mu ga je podelil sveti ! oče v znak priznanja za njegovo trudajiolno delo.
Pariz, 17. dec. AA. Upra.vni odbon u red niš Iva I :Тешрла je imenoval dan«« Jiicrpiesa Gasteneta i in Emila Mireaoja za direktorja uredništva Tomp-
1 sa ..
Požar v Belgradu
Belgrad, 17. dec. 1. Snoči jc zgorel v sredini j mcsla mlin s skladiščem bratov Popovič. Škoda znaša 13 milijonov dinarjev. Ogenj je v mestu povzročil veliko paniko, ker so se bali, da se razširi na sosednja poslopja in ulicc.
Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme, različno oblačno, v nekaterih krajih sne/n metež.
Zagrebška vremenska nupoved; Jasno /. malimi oblaki, noči hladne.
Proslava kraljevega
rojstnega dne
Belgrad. 17. decembra. I. Kraljev rojstni dan so praznovali v prestolnici nadvse svečano. V katoliški cerkvi v Krunski ulici jo daroval pontifi-kalno sveto mašo belgrajski nadškof dr. RodiČ ob asistenci kanonikov stolnega knpitlja. Cerkev j« bila nabito potna vernikov. Kralja je zastopal di-vizijski general Pavel Pavlovič, za vlado so se ude ležili službe božje minister pravde dr. Kojič iu ministra brez jiortfelju Ivan Paleček ter Pavel Matica. Nadalje so prisostvovali sv. masi apostolski nuncij Pelegrinetti z m-gr. Pacinijein, bivši mini ster dr. Alaupovič, član glav. kontrole dr. Schmidt. načelnik pravosodnega ministrstva dr. Kitič, zastopnik zunanjega ministra dr. Perne, drž. svetnik dr. Bačič, veliko število zastopnikov drugih ministrstev in izredno veliko število višjega iu nižjega častništva. Diplomatski zbor se je udeležil bogr-služja v Saborni cerkvi, kjer je imel službo božjo patrijarli Varnava. Kralja je zastopal njegov prvi adjutant general Ječmenič. Službi božji je prisostvovala celokupna kraljeva vlada in vsa sene-rnliteta.
V	Pragi
Praga, 17. deccmbra. AA. ĆTK poroča, iLi priobčujejo skoro vsi listi pozdravne članke o kralju Aleksandru in njegovem rojstnem dnevu. Mnogi članki so krašeni z vladarjevo sliko. Listi pravijo, da spada jugoslovarski kralj Aleksander med najpopularnejše evropske vladarje.
V	Atenah
Atene, 17. decembra. AA. Snoči je grško-jugo-slovanska liga v Atenah priredila svečanost v čast rojstnega dneva Nj. Vel. kralju Aleksandra. Svečanost sc jc vršila v največji atenski dvoruni Par-nasos.. Z grške strani so ji prisostvovali vsi člani lige iu številni meščani, ki so |>o])olnomn napolnili dvorano. Med uglednimi grškimi osebnostmi je h1l zastopnik ministra za zunanje zadeve, grški poslanik v Belgradu Melas, |>odprcdsednik parle inentn Argiroi>ulos ter predstavniki |>rosvetnili društev. Dalje so slavnosli prisostvovali jugoslovanski poslanik v Atenah lloško llrislič z gospo, osebje jugoslovanskega jio lanišlva ter celokupna jugoslovanska kolonija v Atenah in Pireju.
Slavnostni večer j«' otvoril bivši minister iu predsednik ligi- Konfinus, ki je naglasil, da grško jugoslovanska liga proslavlja istočasno z rojstnim dnem kralja Aleksandra ludi narodni praznik j>ri-jateljskcga jugoslovanskega naroda. — Predsedniku grško-jugoslovanske lige je odgovoril jugoslo-i vanski poslanik Boško llristič.
Nato je imel svojo predavanje zgodovinar Kan-diloros, ki je govoril o grško-srbskih odnošajih ia časa turške vlade ter v prejšnji dobi. Grško-jugoslovanski večer je napravil na v- prisotne | globok vtis.
Šopht cvetlic v Parizu
farii, 17. dec. AA. -Figaroi komentira obisk jugoslovanskega kralja Aleksandra v Parizu ler pravi, da jo jugoslovanski kralj nc samo velik i strateg, temveč tudi velik državnik, ki je znal ' za časa miru pokazati isto toliko ljubezen za svojo zemljo, kolikor jc znal biti junak na bojnem polju. List nato v lepili besedah ceni pozornost jugoslovanske kraljevske rodbine, ki jo sklenila praznovati rojstni dan kralja Aleksandra v Parizu, vodeč i>ri leni računa o prijateljskih zvezah med jugoslovanskim in francoskim narodom.
Pariz, 17. dec. AA. Agencia Havas poroča, da so predsednik republike Doumcr, minister /.a zunanje zadeve Briand in pariški župan Latour o priliki prihoda jugoslovanskih suverenov \ Pariz, poslali divne šopke cvetlic v hotel, kjer sta se nastanila jugoslovanski kralj in kraljica.-
Športne tekme
Zagreb, 17. dec. Gradec : Zagreb 5 : 4 (2 : 2).
Belgrad, 17. dec. ž. Jugoslavija : Ferenzvaroi 3:1 (1 :0).
Niš, 17. dec. ž. Reprezentanca Budimpešte : reprezentanci Niša 5:2 (2 : 0).
šiabao. Г dec. ž. VVacker : Mačve 4:0(1 :0).
Osijek. i i. dec. ž. Gradjanski : reprezentanca II. razreda 7:0 (2 :0).
F. J.:
5Ж'
Tudi rešitev gospodarske krize jeemineninonravno-versko vprašanje
j.
V koledarju Družbe sv. Mohorja za T. 1082 (sir. 70—83) nam je narodni ekonom, vseučiliški prgfcsor g- dr. Gosar pojasnil zadnji vzrok sodobne' gospodarske krize. Med drugim piše: ». ..Tisti, Ivi cfoIoCajo pravec vsemu gospodarskemu življenju, tisti, ki odrejajo koliko in kakšno blago se proizvaja, niso producpnti, kapitalistični podjetniki, marveč so to v prvi vrsti odjentavci, ki po različnem blagu povprašujejo ter plačujejo zanj dovolj visoko ceno. Tu je glavni izvor nereda v modernem gospodarskem življenju, tu tiči pravi vzrok, da' proizvajamo silne množine najrazličnejšega luksuznega blaga (vet za naše razmere je pisal isti pisatelj v Času 1929-30, str. 65 in nasl.), ko tisočem in milijonom ljudi primanjkuje mijnavad-liejših in najnujnejših potrebščin.
Sicer je res, da kapitalistični podjetniki mnogokrat širijo z vsemi možnimi reklamnimi sredstvi nepotrebno luksuzno blago med ljudi ter jih zavajajo k temu, da ga kupujejo. Todu končno velja vendarle, da ne more podjetnik nobenega blaga ljudem vsiliti ter jih primorati, da bi ga kupili. Reklama, s katero kapitalistični podjetniki iščejo odjemavce za svoje blago, je. in če hoče bili vspei-liu, mora biti prilagojena željam, težnjam in sredstvom ljudi, ki jih hoče pridobili. Zato je kljub vsemu vendarle re«s, da so končno le odjemavej, le konzuinenti tiati, ki določajo, koliko in kakšno blago se za trg proizvaja. To se pravi, če danes v tem pogledu ni pravega reda, potem je to zaradi tega iako, ker ljudje trosijo svoj denar za različno manj važno in nepotrebno blago.
Z drugo besedo: Krivci današnje gospodarske mizerije pravzaprav niso nazadnje kapitalisti, ampak mi sami konzumenti, če preko mere trosimo... Zakaj, čo Irosijo nekateri stotisoče in milijone za nepotrebni luksuz, potem preostane vsem drugim prav toliko manj.denarja iu s tem toliko manj vseh drugih sredstev za najbolj nujne in važne življenjske namene in potrebe. Tako je v zasebnem in v javnem n. pr. občinskem in državnem gospodarstvu, tako je končno tudi v takozvanem narodnem in v obče vsem družabnem gospodarskem življenju.
II.
Do tu torej segajo vgotovitve narodnega ekonoma o sodobni gospodarski krizi; od tu dalje jih pa lahko izvaja tudi pedagog.
Ekonom namreč trdi: »Treba je manj trosili, treba je varčevati, treba se je omejiti.<
Pedagog pa bo destavil: Omejiti se bo pa znal edino listi, ki si bo znal odreči, samega sebe premagati, sebe zatajiti.«
To pa je tisto, česar današnje človeštvo ne pozna.
Sebe premagati zna le tisti, Tu ima močno voljo, ki je krepak značaj. Uprav značajuih ljudi z močno voljo pa današnjemu svetu manjka. Svobodomiselni francoski pedagog Julij Payot je že pred par desetletji tožil, da je »korenina malmlane vse nase nesreče slabnst naše volje«. Drug Francoz, filozof in zdravnik Pavel Emil Levv je ob istem času soglašal z njim rekoč: »slabost volje je velika bolezen našega časa.« In odkod ta slabost volje? Pavot in Levy ee ujemata v tem, da je po-četek tej bolezni naše dobe »velika kriza« ob koncu 18. stoletja. Do takrat je gospodovala nad duhovi religija in avtoriteta. Ob koncu 18. stoletja pa eo proglasili voljo za avtonomno moč, za suvereno zmožnost. Nikogar ni več, ki bi se mu morali pokoriti, nikogar, ki bi nam smel ukazovati. Nihče pa nas tudi ne vzgaja, da bi se pokorili sami sebi in da bi sami sebi ukazovali. To je vzrok veliki bolezni, slabosti naše volje.
In žali Da so napačna načela o avtonomnosti volje in suverenosti individualnost prišla tudi v novodobno vzgojevalnieo , v šolsko sobo. Eden izmed najbolj čislanih pedagogov naše dobe toži a moderni šoli: »Šola bi morala mladega Človeka vzgajati, da bi v njem višje dušne moči gospodovale nad nižjimi nagoui. V resnici se trudi šola skoraj samo za to. da bi duh mladega Človeka obvladal nezmerno obsežno učno tvarino. Kako žalostno je videti takega človeka, ko se poslovi od šole in stopi v življenje. V šoli si je osvojil vse formule in spretnosti, ki bo z njimi krotil divje sile v prirodi. Proti elementarnim silam v svoji duši pa je brez formule in brez moči. To je veliki greh moderne kulture, da je v svojem bistvu samo tehnična kultura.« (Fr. W. Foerster, Jugend-lehre. Berlin 1906. Einleitung 1, 10.)
Več nauka in vzgoje k odpovedi torej tudi v SoTe, pa bo zrastel nov rod. ki si bo znal lajšati gospodarsko krizo. V komer je močno hlepenje l>o telesnem ugodju, pa tega hlepenja ne kroti, bo kmalu suženj poltenosti, mehkofulen samo zase, trd. neusmiljen, tudi grozovit do drugih. Če pa v njem volja gospoduje nad čutnostjo, je nprav la velika občutljivost za slast in bolečino najboljši pomočnik ljubezni do bližnjega. Zato ne mehkužiti mladine. Ne ji vsega dovoliti. Ne je voditi v gledišče in kinematogral, ne v koncertno dvorano in na plesišče, ampak v lopo božjo naravo vodimo mladino. Jutranje solnce, ptice v gozdu — lo so stvari, ki naj jih mladiua spoznava, ljubi in se jim divil
III.
Treba se je omejiti, poudarja narodni ekonom, pa bo rešena gospodarska kriza.-:
. Omejiti se bo pa znal ie tisti, ki se bo znal pr. niagati. dostavlja pedagog.
Tu pa smemo pripustiti k besedi tudi kuto-liskega duhovnika, ki bo govoril: »Redek bo, ki bi se znal v pravi in zadostni meri premagovati, če mu ne pomoremo k temu z nadnaravnimi pripomočki svete vere.'
človek ni tak, kakršnega nam riše naturalizem iu humanizem: ves dober, plemenit, ki ga treba samo čuvati kvarnega zunanjega vpliva, pa sani iz sebe zraste ln se razvije v čist, dovršen značaj. Resnica je, da je v nas že od rojstva neka disharmonija, neki nered. Poleg plemenitega, visokega hrepenenja človeške narave je v nas nizkotno teženje; poleg blage volje so v nas nagoni, ki nas vlečejo navzdol. Odkod to, nam pove naša sveta vera. Naturalistl, ki se upirajo dogmi o Izvirnem grehu, ne morejo ubežati veliki zmoti o
Zaleski o zunanji politiki Poljske
Proti reviziji mirovnih pogodb — Pogajanja z Rusijo

VarSavu, 17. đec. tg. V »enatoveui zunanjem
odboru je imel danes zunanji mhilster Zaleski obširno poročilo o svojem delovanju. Pri tem je polemizirat proti raznim instancam Zveze narodov, haškega tribunala In raznim sosedam Poljske. Začel je z načelno izjavo, da hoče poljska zunanja politika ohraniti mir na podlagi obstoječih pogodb. Odnošaji z Gdanskim so se v zadnjem času zelo poslabšali. Krivi so temu nacionalisti s svojim vplivom v sedanjem gdanskem senatu. V manjšinskem vprašanju bi bilo najboljše, če bi se pritožbe manjšin obravnavale kot notranji problem držav. To bi odgovarjalo tudi prvotnim namenom manjšinskih pogodb iz leta 1919. Ko je govoril o odnošajih Poljske z zavezniki, je Zaleski naštel nekatere gospodarsko pritožbe proti
Franciji, katero uvozne prepovedi so zelo oškodovalo poljski izvoz. Zelo toplo je pri tem govoril
o odnošajih z Romunijo. Naglnšal je, da poljsko-roinunska zvezna pogodba, ki jo bila podaljšana do 5. januarja, določa vzajemno podporo vseh interesov obeh držav. NaglaSat je tudi, da je v zadnjem času bil s posameznimi pogodbami od noša j med obema državama še bolj učvrščen. Predsedniku češkoslovaške republike Masaryku je Zaleski z ozirom na drugačne trditve potrdil, da je prijatelj mirovnih pogodb. Kar pa se tiče Nemčije, ie Zaleski izvajal, dn do sedaj na žalost še ni bilo mogočo doseči normalizacije odnošajev z Nemčijo. Dejstvo, da Nemčija še ni ratificirala trgovinske pogodbo, kaže, da zaenkrat še ni pričakovati tesnejšega sodelovanja med obema državama. Opazilo se jc, da se je Zaleski nenavadno
kratko iziavil o vprašanjn pogodbe nenapadanja med Poljsko iu Rusijo. Rekel j« samo, da pogajanja v Moskvi potekajo normalno. Tudi o svojem potu v London se je Zaleski izrazil zelo lakonič-no. Izrekel je samo upanje, da so njegovi razgovori s sirom Johnom Simonsom in drugimi angleškimi državniki pripomogli k' temu, da se bo Anglija bolje orientirala o Poljski. Potem je še kralko izjavil svoje mnenje o gospodarskih odnošajih Poljske z državami južne in jugovzhodne Evrope, katere presoja zelo optimistično, na koncu pa se je pritožil proti antipoljski propagandi, ki se opnža sedaj po vsem svetu, Proli tej propagandi se ue more braniti poljska diplomacija suma, temveč ji mora pomagati vsa poljska javnost.
4 .. (S- t .
Študenti gospodarit Kitaja
Vlada brez avtoritete — Krmilo države prevzamejo Kanionci?
Londou, 17. dec. Korespondenti angleških listov, ki bivajo na Kitajskem, poročajo, da je med inozemci, ki imajo na Kitajskem trgovine, zavladala prava panika. Mnogo tovarn iu bank je zaprtih. Nova kitajska vlada nima absolulno nobene moči in avtoritete. Začasni predsednik Linčen se trudi, da bi sestavil vlado in se zlasti prizadeva, da bi ohranil ministra Wellingtona Kooa, ki pa o tem noče ničesar slišati. Tudi vsi ostali ministri bivše čankajšekove vlade vztrajajo na demisiji.
Medtem vladajo v Nankingu, Pekingu in šan-gaju dijaki, ki so napadli razna javna pc«lopja in tudi več redakcij listov. V Šansiju je guverner preti dijaki pobegnil.
Anarhijo v Nankingu so kitajske čete v južni Mandžuriji uporabile v to, da so napadle več japonskih postojank ob južnomandžurski železnici. Toda hitra japonska protiofenziva je to namero prestregla. Ker se maršal Čansulijan sedaj iz Mandžurije umika za Veliki zid, se je bati novih dijaških demonstracij, kar bo seveda anarhijo samo povečalo.
Kitajski nacionalisti upajo izboljšanja položaja, ko bodo prispeli v Nanking člani kanlonske vlade. Kitajski nacionalisti so prepričani, da se bo j>otem posrečilo ustanoviti enotno kitajsko vlado v Nankingu.
Komisiia prihaia«,,
Pariz, 17. decembra. AA. Jutri ee bo sestal ministrski svet, ki bo določil, kd.o naj zastopa Francijo v anketni komisiji v Mandžuriji. Zunanje ministrstvo je za generala Deeerrignyja, lyonske-ga guvernerja. Vojno ministrstvo pa predlaga druge zastopnike in navaja zlasti generala Degoutta. Ministreki svet bo na svoji jutrišnji seji izbral enega teh kandidatov.
Italijanski delegat v tej anketni komisiji bo g. Schanzer. Nemčijo bo v tej komisiji zastopal g. Schnce, bivši guverner nemške Vzhodne Afrike. Angleška vlada bo svojega delegata imenovala šele jutri. Njen delegat bo iz pravnih krogov. Združene države pa bodo imenovale kot svojega zastopnika bodisi svojega bivšega poslanika na Kitajskem g. Macmurrayja ali pa znanega jurie'.a Mac-millana.
I.ondon. 17. dec. ž. Po angleških vesteh pripravlja Japonska popolnoma novo stanje v Mandžuriji, in sicer bo to stanje nastopilo še prej, proden pride preiskovalna komisija Zveze Narodov v Mandžurijo. V Mandžuriji hočejo Japonci ustanovili mandžursko specialno vlado s čančiljanom na čelu. V tem slučaju bo komisija Zveze Narodov sploh nepotrebna.
Japonska odposlala zopet eno brigado
Tokio. 17. dec. Gospodarsko razburjenje, ki je nastopilo zaradi ukinitve zlatega standarda, se je
pomirilo in blagovna borza, ki je zaprta, bo začela svoje jKislovanje zopet v poned.eljek zjutraj.
Vlada je sklenila, da pošlje v Mandžurijo še eno brigado, ker se čete, ki se sedaj nahajajo tamkaj in štejejo vsega skupaj 15.000 mož, ne smatrajo za zadostne za policijsko službo na vsem ogromnem okupacijskem teritoriju. Stroški, ki bodo zaradi tega nastali, se bodo pokrili z notranjo emisijo zaklad nih bonov.
Japonske vojne sile so začele ofenzivo proti 10.000 kitajskim vojakom, ki se nahajajo v okraju čenčatun. Te operacije so pa samo uvod k zavzetju činčova, kjer se nahaja glavna sila kitajskega maršalu čansulijana. Obenem se vršijo borbe pri kraju Mahačao.
Mandžurija samostojna
London, 17. dec. tg. Japonski napori, da ločijo Madžurijo od Kitaja, so postali očitni. V pro-vinciji Liaoning, v katero spada tudi glavno mesto Mukden, je osnovala nova lokalna vlada ter je. bil določen za guvernerja Japoncem prijazni Tsang-Ši-Y. Pripravlja se nova mandžurska vlada, o kateri bodo sklepali guvernerji provinc na konferenci 20. t. m.
Bitka med socialisti in orožniki v Voitsbergu
Gradec, 17. dec. Ig. Včeraj zvečer je prišlo do krvavih spopadov med socialnimi demokrati, ki so imeli zborovanje v Voitsbergu in med žandarme-rija. Orožniki so dobili |>ovelje, da preiščejo občinski urad, v katerem so res našli 120 ročnih granat in večjo množino razstreliv. Ko so socialni demokrati, ki so ravno imeli zborovanje, slišali o tem, so hitro prišli pred mestno hišo, kjer eo se orožniki še nahajali. Neki demonstrant je iztrgal orožniku puško in nato ustrelil. Lahko je ranil orožnika in ubil neko učiteljioo. Nato je tudi orožni-štvo streljalo in smrtno zadelo komunističnega agitatorja Grolmanna. Več oseb j>a je bilo ranjenih, med njimi neki šolski ravnatelj in neki narodni socialist, šele ob 1 zjutraj je nastal mir.
Proti angleškim carinam
Londou, 17. decembra. AA. Narodna liberalna zveza je včeraj sprejela resolucijo, kjer obžaluje, da večina evropskih in ameriških držav uvaja zaščitne carine in lako spravlja v nevarnost mednarodno trgovino. Zveza jiozivlje angleško vlado, naj po 6 mesecih ukine odredbe proli prekomernemu uvozu in pozivn liberalne poslance, naj nastopijo proti integralni zaščitni carinski politiki, ki jo zahtevajo konservativni poslanci.
Boj za voVvno reformo v Franciji
Pariz, 17. dec. tg. Preteklo not je bila poslanska zbornica ]>ozorUče peturnega ogorčenega boja za volilno reformo. Obstrukciji socialistov ee je posrečilo, da so preprečili splošno debato. Za prihodnje volitve nameravajo namreč izvesti reformo ožjih volitev tako, da bi pri volitvah zadostovala zmaga 40% oddanih glasov. Levica je videla v tem namero, da ee obdrži dosedanje razmerje sil med strankami. Socialisti »o najprej zahtevali, da ee razprava o tem odgodi. Po večurni debati pa je bil njihov predlog odklonjen z 242
proti 210 glasovom. Nato so z večumimi govori pobijali pravilnost zapisnika o zadnji seji, končna pa je bil ta zapisnik odobren s 314 proti 218 glasovom. Nato so sprožili načelno vprašanje, ali j« razprava o volilni reformi sploh dopustna. V tem »o bili poražežni s 240 proti 231 glasovom!; To jc trajalo do dveh zjutraj in poslanska zbornica je potem radi utrujenoeti razpravo odgodila cfo sobote. V soboto je pričakovati novih naporov opozicije, da zavleče volilno reformo.
Aretacije po vsem Primorskem
čedalje ostrejši knrz na Goriškem
Sn-ak. 15. dec. (Izvirno.) Z Reke poročajo: Iz Drage pri Trstu je več ljudi zaprtih iz političnih razlogov. Domači jim lu pa tam pošljejo kako denarno svoto, da bi jim olujšali stradanje v ječi. To jesen so policijski agenti poizvedovali po vasi, če jo ta ali ona družina dovolj premožna, ila moro poslati tako ali tako svoto jetniku. Fašisti so torej prepričani, da so delo gospodarskega uničenja srečno dokončali in se čudijo, odkod šc usmiljena srca izbrskajo kakšno lirioo v pomoč najbednej-šim svojcem.
Aretacije na Vipavskem
V nedeljo 15. novembra so podražkl fantje napravili v neki gostilni fantovščino, t. j. po stari šegi sprejem mlajših v fantovsko družbo. Naro-
Da\te dela in kruha
Budimpešta, 17. dec. tg. Danes so večje in manjše skupine brezposelnih v raznih delih mesta prirejale demonstracije. Policija je bila pripravljena in j« demonstrante povsod razpršila. Prijela je 283 večinoma mladih fantov, pri katerih je našla kamenje in železo.
Pariz, 17. dec. tg. V Lille-u je včeraj 400 industrijalcev ▼ severni Franciji sk'enilo, da bodo ob koncu leta zaprli svoje tovarne. S tem bi se število brezposelnih zvišalo za več ko 100.000. Kot vzrok navajajo, da država letošnjega obroka za
vojno odškodnino v znesku 200 milijonov frankov še ni izplačala in so industrijalci za te zneske morali izstavili menice.
Včeraj so hoteli začeli podirati (>oslopje ko-Ionijahie razstave. Zbralo se je na tisoče brezposelnih in ko co videli, da so prišli zastonj, so začeli razgrajati in jih je morala policija razjjnati. Pozneje so se zbrali pred mestno hišo in vdrli v sejno dvorano. Tudi od tam jih je morala policija pregnati. Zvečer so prihajali brezposelni godbeniki v luksuzne kavame in zahtevali, da se inozemski godbeniki izženejo.
človeku, kakršen je v resnici sedaj. Po pravici je rekel filozof Blaise Pascal: izvirni greh je skrivnost, ki je ne bomo nikoli do konca razumeli; a še večja skrivnost je človek, če ni izvirnega greha.
Če poslušamo pedagoge naturaliste, kako govore o vzgoji volje, bi bilo za čudo lahko, dobiti močno, krepko voljo. Vzgojna sredstva, ki jih nam nudi krščanstvo, oholo prezirajo; prijioročajo pa telesne vaje, gimnastiko dihanja, vežbanje mišic, pametno preliranitev, koncentracijo duha, altru-ističtie meditacije, slednjič ludi kura v hipnotizmu, — in mlad človek si bo osvojil energijo, s kalero bo obvladal sebe in ves svet krog sebe. Tako modrujejo. lu mlail človek, ki po toh vzgojeslovnih naukih vadi mišice in krepko diha in racionalno uživa jed in pijačo in v knjigah čita, kako je treba biti kreposten zaradi kreposti same: se zrli sam sebi močail, poln energije. Ob prvi resni moralni nevarnosti pa se mu utegne zgoditi, da bo globoko jiadel. Prvemu padcu rad sledi drugi, drugemu tretji. Človek, ki se je domišljal, kako mu je volja močna, bo spoznal, da se je varal in sam sebi tnjil slabost. Bali se je, da Iki po tej prevari izgubil pogum in zaupanje vase, da bo zdvojil nad seboj in se knkor brez moči vdal niz-
kotnim nagonom in strastem.
Katoliška Cerkev priznava, kar je v človeku naravno dobrega; ne prikriva pa nam slabosti, nerednega nagnjenja, ki je v nas po izvirnem grehu. Zato ne zameta naravnih vzgojnih sredstev; uči pa nas. da sama naravna sredstva no zadošču-jejo. Človek, ki so v njem po izvirnem grehu zagospodovali nižji nagoni, sam iz sebe, brez pomoči od zgoraj, ne more zmagovati vseh hudih izkušnjav in ne izpolujevati dolgo časa nili vseh naravnih zakonov. Krščanski vzgojitelj, ki gleda pred seboj najvišji cilj v vzgoji in so zaveda, kaj je človek brez božje milosti, vodi torej gojenca že v prvi tedinskl dobi tja, kjer teko viri milosti. Ti viri so: molitev in sv. zakramenti. (Glej: Dr. Fr. Ušeničnik: Vzgojeslovna načela, LJubljana 1918, str. 142, in: okrožnica sv. očela l'ija XI. z dno 31. decembra 1929 o Krščanski vzgoji mladine.)
• * *
•Omejili se jo treba, rešena gospodarska kriza treba,-, nadaljuje pedagog, čava leolog. Tako je ludi rešilev sodobne gospodarske krize eminentno versko aravno vprašanje. Nazaj k odpovedi, nazaj k veri, nazaj k Bogu!
kliče ekonom, »pa ho .. Premagali se je . Milosli jo treba,-: kon-
cili so za godca pil. Furlnnčkovego z Vrhpolj, ki je znan kot fašistovski priganjač. Prišel je, pa jc cele pol ure nalašč drgnil samo fašistično himno : Giovinezzo-, da bi fante izzival. Zahtevali so, naj zasvira tudi kaj drugega, on pa venomer Giovinezzo. Fantom je pošla dobra volja in so godca pošteno sklestili. Drugi dan je dvignil svojo kosti in Sel v Vipavo tožit. Aretiran je bil Miklavž Re-ner, 5 fantov pa je pobegnilo z doma.
V nedeljo 22. novembra so v št. Vidu pri Vipavi fantje sedeli družno v gostilni. Prišli so zraven trije domačlnl-fasisti in začeli izzivati. Hili so lepeni, |>a dobro. Nekateri fantje so bili jiotem aretirani.
Konfinirau je v Cnnipobnsso v Južni Italiji Ignacij Križman iz Gorice, bivši učitelj, sedaj vodja odvetniške pisarne pri dr. Medveščeku. Kou-finiranca je spremila v pregnanstvo njegova soproga. G. Križman je bil konfinirau za tri leta.
Izprememlie pri goriških oblastvih.
Goriški vicepretekt Spasiano je prestavljen v Bolonjo, vicekvestor Barile pa v Ravenno, kjer je za prefekta njegov prijatelj Donipieri, bivši goriški preteki. Obe prestavi se tolmačita v smislu poostritve kurza proli Slovencem.
Konfinirana v lastni vasi je bila gospo Pavli-na Srehotnjak, žena trgovca v Lokvi na Krasu, in sicer za dobo 2 let. V tem času se ne sme ganili iz domače občine brez dovoljenja orožnikov. Gospa je bila klicana pred prefekturno komisijo v Trst, kjer so ji izrekli policijsko svarilo. Obdol-žena je, da je neki materi z očesom namignila, naj nikar ne pošilja svojega otroka v italijanski otroški vrtec, čeprav jo mati sama izjavila, da lo tli res, je bila gospa obsojena. Fašisti so boleli znesti nad nekom, ker je število otrok, vpisanih v vrtec padlo več kakor za polovico.
Nazaj h zlati valuti
Tokio, 17. decembra. AA. Agencija Rengo poroča, da bo jutri objavljena kraljevska uredba v zvezi z vprašanjem ustavitve konverzije bankovcev, glede česar je Privatni svet je sklenil, da se konverzija ponovno uvede v svrho vsposlavitve ravnotežja v japonski zunanji trgovini.
Berlin, 17. dec. AA. Udruženje nemških arhitektov in inženjerjev Je imelo snoči sestanek* posvečen spomenikom in krajinskim lepotam Dalmacije. Sestanka so je udeležilo 800 članov združenja. Govorniki so opozorili člane združenja na pomembne gradbene spomenike in na izredne lepote dalmatinske obali. Govornikom se je zahvalil za izvajanja dopisnik centralnega Presblroa g. VI-naver.
London, 17. dec. ž. V Angliji je zavladala epidemija vnetja slepega črevesa. V zadnjih treh mesecih je bilo izvršenih več operacij, kakor v teku zadnjih 10 let.
London, 17. dec. tg. Filmska zvezdnica Pola Ncgri je morala v bolnišnico, kjer so jo operirali na črevesih. Njeno stanje je kritično.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 15. decembra.
Društvo >Naš Dom« sijajno uspeva. Javljajo se utemeljitelji-taužentarji. Odbor je dobil priznanje od oblasti za svoj humani posel ravno v teh težkih časih. Dekliško zavetišče je torej v Zagrebu eminentno potrebno. Zato je želeti, da pristopijo vsi zagrebški rojaki za podporne člane, ako že ne utemeljitelje. V zavetišču že sedaj spi vsako noč po 12 deklet, pristop imajo vsa jugoslovanska dekleta, posebno pa Slovenke. Tudi posredovalnica za posel bo v najkrajšem času v »Našem Domu
urejena. Dekleta, ki prihajate v Zagreb, ne pozabite na Trenkovo ulico 181
Dalje je krvavo potreben med našimi rojaki karitativni odbor — podporna akcija. V teh težkih časih za obstoj pa krožijo po mestu neki letaki, ki vabijo naše ljudi, da pristopijo v plesni, šahovski, izletniški, pevski odsek, češ, da bodo dobili s tem socialno in moralno zadovoljstvo. Želimo dotičnim činiteljem malo več realnega duha I Vsaj ta zima je imperativ, delati čisto v drugem pravcu, če človek hoče koga pritegniti.
Proli draginji
V zaščito delavcev in kmetov
Maribor, 15. decembra. I I
Nu javnem shodu akcijskega odbora združenih strokovnih organizacij za pobijanje draginje dne 14. decembra 1931 v dvorani »Uniont v Mariboru j je bila sprejeta naslednja resolucija:
I.	Ugotavljamo soglasno, da je postalo življenje j službojemalcev vseli vrst od uradnika do delavca i ogroženo po visokih najemninah, ki niso v nika- j kein razmerju s plačami, oziroma mezdami, in da tudi poziv g. banu dravske bnnovine glede znižanja najemnin ni rodil pričakovanega uspeha. Ker je podan s tem zadosten dokaz, da hišni posestniki niso voljni prcstovoljno znižati najemnin, zahtevamo, da se stanovanjski najemniki zaščitijo z zakonom, oziroma z maksimiranjem najemnin na podlagi zlate paritete iz leta 1913, to je 1:10. Predvsem pa naj na tej podlagi uredijo najemnine država, banovine iu občine v svojih objektih ter dajo
s tem ostalim hišnim lastnikom dober zgled. Tudi zahtevamo, da se znižajo najemnine poslovnih lokalov.
II.	Ugotavljamo, da prodajne cene blagu niso v pravičnem razmerju z nakupnimi cenami kmetijskih produktov in da so cene industrijskega, c?o-bito pa manufakturnega in tekstilnega blaga pretirane. Oblasti, ki so v to poklicane, naj poskrbijo z najstrožjo kontrolo, da dobiček industrijcov, trgovcev in ostalih prekupčevalcev v nobenem slučaju ne bo presegal po zakonu dopustnih mej, ker eta sicer prizadeta kmet radi nizkih, konzuinent pa radi visokih cen.
III.	Ugotavljamo nadalje, da je sklicevanje na pocenitev življenjskih potrebščin neosnovano, ker se življenjske potrebščine niso bistveno pocenile in če so cene nekaterim vrstam nekoliko nižje, je to le prehodnega značaja. Zato odločno obsojamo tendenco po znižanju prejemkov, ker ni. utemeljena, dokler se ne vpostavi pravilno razmerje med prejemki in življenjskimi potrebščinami na podlagi zlate paritete. V takem znižanju tudi ni iskati sanacije gospodarske krize, ki je mogoča le s pozitivnimi činitelji, dočim spada znižanje prejemkov med negativne činitelje, ker slabi kupno moč kon-zumentov.
IV.	Smatramo, da je bilo znižanje prejemkov vsem državnim uslužbencem in upokojencem, ki so bili v naši državi že itak do sedaj neprimerno slabo plačani, nepotrebno, in se s tem ne omejuje, ampak pospešuje gospodarska kriza. — Smatramo tudi za nepravilno, da se v delavnicah državnih železnic hoče Slediti s skrajšanim delovnim časom, ker se s tem ne omejuje s>plošnn brezposelnost, ampak se nasprotno oškodujejo že zaposleni in slabi njihova nakupna moč.
V.	Protestiramo proli izkoriščanju delavstva po kapitalu, predvsem pa po tujem, ki zlasti v tekstilni industriji s sramotno nizkimi mezdami onemogoča delavstvu človeka dostojno življenje.
VI.	Zahtevamo, da k odpravi, oziroma izboljšanju gospodarske krize, ki se je reševala dosedaj le na račun delovnega ljudstva, doprinese svoje žrtve tudi velekapital, predvsem s tem, da z znižanjem delovnega časn ob neokrnjenih prejemkih omogoči zapos'itev neštetim brezposelnim.
VII.	Apeliramo na vlado, banovine in občine, da za ublažitev brezposelnosti po zgledu drugih držav uvedejo izvršitev nujno potrebnih javnih del in da priskočijo z vsemi sredstvi na pomoč brezposelnim.
VIII.	Pozdravljamo pomožno akcijo, ki jo je uvedla mariborska mestna občina za siromašne sloje mesta Maribora. Imoviti sloji imajo priliko prispevati k ublažitvi bede, povzročene siromašnim slojem po težki gospodarski krizi. Vodi nuj se pa javna kontrola o lem, če so vsi, ki jim jo to mogoče, storili svojo dolžnost in prispevali k tej akciji po svojih premoženjskih razmerah. Le tako bo akcija, h kateri naj prispevajo tudi službojemalci, ki žive v ugodnejših razmerah, dosegla zaželjeni uspeh, da se olajša gorje trpečim vsaj v najtežjem zimskem času.
IX.	Izražamo najtoplejše simpatije delavstvu Krairskc industrijske družbe na Jesenicah, ki mu je bilo delo odpovedano ravno za božično praznike, od vlade pa zahtevamo, da z najodločnojšimi ukrepi poseže v poslovanje omenjene družbe in ugotovi, če niso bili za ustavitev obrata inerodajni Spekula-tivni razlogi ter du tfiko prizadetemu delavstvu omogoči čimprej zopetno zaposlitev.
Kaj je z izplačilom razlike prevedb tobačnih upokojencev
Ljubljana, 16. decembra.
; Znano je, da bi glasom uredbe za prevedbo osnovne kronske pokojnine državnih upokojencev Iz te tja 1027. morale biti tudi kronske pokojnine tobačnih upokojencev in upokojenk prevedene v dinarske. To se pa tedaj ni zgodilo, čeprav je iz čl. 8. uredbe z dne 4. julija 1927 jasno razvidno, da so tudi tobačni upokojenci upravičeni do teh prevedb. Tega ni niti tobačna tovarna niti monopolska uprava pravilno tolmačila. Kdor pozna položaj tobačnih upokojencev in upokojenk, ali se samo trenutno ozre na njihov bedni položaj, bo takoj spoznal, s kako upravičenostjo so ti siroujnki pričakovali ne le teh prevedb, ampak tudi to, da se vprašanje njihovih pokojnin sploh enkrat pravično uredi. To svojo pravico so tobačni upokojenci in upokojenke potom svojega društva neprestano terjali na merodajnih mestih. Zal, da je vso prizadevanje ostalo do danes le pri obljubah, medtem ko so se številni upokojenci in upokojenke zaradi posledic bedo umaknili s svojo pravico na oni svet. Da bi bili tobačni upokojenci deležni vsaj teh prevedb, je društvo storilo vse, kar jc možno in slednjič uverilo tnonopolsko upravo o upravičenosti do Ich prevedb. Predlog za prevedbo je monopolska uprava končno predložita ministrstvu financ, ki ga je z rešenjom z dne 23. septembra 1930 potrdilo. Horbo je trajala torej polna tri lota. Tobačni upokojenci so upali, da bo razlika prevedb izplačana vsaj do konca januarja 1931. Ugotoviti pa moramo, da je do danes še uiti polovica ni prejela. Upravičeno sc upokoienci vprašujejo, kje tiči vzrok temu zavlačevanju. Društvo je medtem časom ponovno interveniralo pri monopolski upravi, odkoder je slednjič prejelo sledeči odgovor:
»Na Vašo vlogo z dne 14. U. t. 1. je dala uprava državnih monopolov v Belgradu pod J. M.
Br. 16.882 od dne 17. 11. t. 1. sledečo rešitev:
• Tobačni tovarni v Ljubljani. Prošnje za prevedbo na dinarsko pokojnino so bile predložene deloma tudi v letu 1931. Do konca marca tega leta «e jih ni moglo vzeti v pretres, ker ta izdatek ni bil vnešen v proračun za leto 1931.-32., četudi je bil predlagan. Ko so bile odstranjene vse te zapreke, se je pričelo delati in doslej je rešenih več kakor dvo tretjini vseh prošenj bivših delavcev tobačne tovarno v Ljubljani. Do konca tekočega koledarskega lela bi po načrtu morale biti rešene vse vložene prošnje. Kar se tiče izplačila, so dana tovarni potrebna navodila od strani računovodstva, pa se mora ludi v tem oziru dati prosilcu zahtevano pojasnilo, r.
Če smemo verjeli gorenji rešilvi, potem jo iskali zavlačevanje v tobačni tovarni v Ljubljani. Temu dokaz naj služi sledeči slučaj:
Mož neke tobačne upokojenke je pred par dnevi šel v tobačno tovarno zaradi izplačila omenjenih razlik. In glej. v tobačni tovarni je gospod referent takoj našel rešitev, ki je tam ležala žc najmanj od 14. novembra dalje. Temu možu so zadevni dekret takoj izročili Iz tega sledi, da mora v tobačni tovarni v Ljubljani ležati rešitev še mnogih drugih upokojencev in upokojenk.
Tobačni tovarni je dobro znano, v kako obupnem položaju se nahajajo njeni upokojenci. Znano ji je, da so mnogi upokojenci brez potrebne obleke, brez najpotrebnejše hrane in tudi brez kurjave v tej zimi. Vsi v poštev prihajajoči upokojenci so že v jeseni leta 1930. predložili vse potrebne podatke tovarni. Iz posameznih rešitev, ki jih sedaj prejemajo upokojenci, pa je razvidno, da so bilo nekatere prošnje predložene monopolski upravi šele v letu 1931. Kdo jih je zadrževal toliko časa?
Tobačni upokojenci.
Cena Din 36-—
Vsaka gospodinja je navduSena
od prav tako koristne kakor tudi lepe, umetniško izdelane doze, katere vsebina, '/4 kg najfinejše, neškodijvo kave Hag, Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to veselje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj
darilno dozo kave Hag.
Za 30 let deta - smetišče
Neznana starka žrtev povojne bede in inflacije
Ljubljana, decembra.
Po Ljubljani tava že dolgo časa, morda bo več let, stara, bedna ženica. Redkobesedna je in izogib-Ije se ljudi, človeku se naravnost zdi, da se jih kar boji. I11 ni čudno! Žalostna, pretresljiva je njena življenjska zgodba, dasi jih je mnogo dandanes, ki so doživeli prav takšno.
Žena je desetletja služila v Trstu. Pri odličnih, bogatih ljudeh je bila kuharica in dobro se ji je godilo. Tudi plača je bila tolikšna, da si je uio-
?;la dati vsak mesec nekaj na stran. Vse svoje živ-jenje je varčevala, vinar na vinar je zbirala, zakaj vedela je, da na stara leta ne bo mogla delati in da si mora preskrbeti mirno starost, ko je ne bodo mučile skrbi za vsakdanji kruh. Prihranila si je za predvojne razmere čeden znesek, sama pravi, da je hilo 6000 goldinarjev.
Prišla je vojna. Pred Trst so priplule francoske križarke in ga obstreljevale. Malo pozneje «0 zagrmeli na soški fronti in na Krasu italijanski topovi. Iz Trsta so Je pričel beg. Med begunci je bila tudi ta žena. Draginja jo bila velika, a žena je raje stradala v begunstvu, kakor da bi preveč načenjala privarčevane denarje. Kdor si odtrguje prihranke od ust, ta jih zna ceniti. Inflacija Jo bila vedno hujša in vrednost njenega denarja je čim-dalje bolj padala. Lepega dno je žena spoznala, da so njene življenjske sanje o preskrbljeni starosti uničene.
Po vojni se je kmalu vrnila v Trst, a ni bilo več tako, kakor je bilo poprej. Bogatih ljudi ni bilo več in komaj, komaj je še našla skromno služhico, da se je vsaj preživila- Žo se je močno postarala, komaj je še zmagovala delo. Lepega dne se je žena znašla stara izmozguna, od življenja osleparjena reva na cesti. Brez prihrankov, te je pobrala že poprej inflacija, brez kruha. Italijanske oblasti so
pregledale njene dokumente — bila je jugoslovanska državljanka in Jo izgnale v našo državo: »Imamo dovolj svojih revežev, naj j>otem podpiramo še tuje?!« Nihče ni pomislil, da je žena delala v Trstu trideset let ali raje še več.
Nekaj časa jo že od tega, odkar živi revu v Ljubljani. Od česa? Sam Rog vedi od česa? Beračiti ji jo težko, kako naj berači človek, ki je vee življenje trdo delal? Dolgoletno delo vzgaja v ljudeh močan ponos. In vendar se je stariea ponižala tudi do tegu. Prosjačila je pri raznih strankah za skledleo juhe, včasih jo je dobila, včasih ne. Ej, tudi za beračenje je treba imeti vaje, nastopa iu protekcije. In vsega tega stariea ni imela. Zadnjič jo je aretiral stražnik, ko je plaho zvonila pri neki stranki za lonček gorkega. Na policiji je pripovedovala v kratkih, nespretnih, nerodnih besedah svojo revščino. Hudo je pripovedovati o svojih bridkostih!
Odpustili so jo. J11 stariea tava -sedaj okoli. Spi bogve kje, morda kje na skritih mrzlih stop-njiščih, vsaj da je ne moti dež, 11a sebi ima obleko, ki bi se je sramovala vsaka beračica, iz starih cunj najrazličnejših barv, kakor mozaik sestavljeno. Od česa živi sedaj, ko se boji celo beračiti, odkar jo je prijel stražnik? Davi sem jo videl, kako je odkopavala na starem smetišču na robu mesta za-mrzel sneg in pobirala kosti, koščke starega železa , ki ga je mislila kje prodati za nekaj par, zu košček kruha. Že se j" prikazal star berač in se pričel dreti nad njo, če*: »Požrešnosl primorska, ze siliš v moj revir!
Zgodovina bo pisala iu že piše o slavnih bitkah in zmagah in porazih, o kraljih in cesarjih v svetovni vojni, o tej starici in drugih njej podobnih žrtvah zgodovinskih dogodkov ležko če bo kdo kdaj pisal!
f Ivan Perbil
Ljutomer. 16. dec.
Kot blisk se je danes raznesla po Ljutomeru ir. okolici vest, da je snoči umrl g. Ivan Perbil, oskrbnik vinogradnih posestev adniontskegn samostana. Ta vest je srca vseh z žalostjo napolnila. Saj je bil rajni mož, ki je imel samo prijatelje, ker je izkazoval samo ijubezen in delal dobro. Bil je tudi v življenju katoliški. Ob jesenski trgatvi Je začel teleRno hirati. Od prvega novembra ga je bolezen držala v postelji. Zaradi notranjega abscesa je iskal pomoči v ormoški bolnišnici, a operacija je prišla prepozno. Srce je oslabelo in nehalo biti za ta svet, za ljubljeno soprogo in tri hčerke, katerim jc izkazoval samo ljubezen, kakor so mu slednje isto ljubezen tudi vračale v obilni meri. Bajni g. Perbil je bil od ustanovitve Katoliškega doma sodelujoč član in odbornik našega Prosvetnega društva, katero enako žaluje za svojim prijateljem. Vemo, da g. Perbil za izkazano ljubezen uživa večno Ljubezen v nebesih, preostalim v tolažbo pa naj bo misel, do dobri Bog njega ljubečih še nikdar ni zapustil.
Kamnih
Društvo iKamnikt priredi v nedeljo, 20. t. 111. v Kamniškem domu slavnostno akademijo ob priliki 700 letnice sv. Elizabete Turingijske in sv. Antona Padovanskega. Pričetek ob pol 5. popoldne. Sodeluje Frančiškova mladina iz Ljubljane pod vodstvom g. p. Krizostoma. Pridite!
Delavski koncert. V nedeljo 13. t. m. je nastopilo v Kamniškem domu del. pevsko društvo Solidarnost«. Program je bil srečno izbran in izborno izvajan. Čuditi se moram dclavccm, ki po trudapolnem delu najdejo še časa za kulturno udej-stvovanie. Tu bi se lahko zgledovala naša inteligenca, ki misli, da jc s politiziranjem pri pol litru vina izvršila vso kulturno dolžnost. Polna dvorana je pričala, da zna občinstvo ceniti požrtvovalnost delavcev za slovensko pesem. Čestitamo pevcem, posebno pa pevovodji g. J. Vidmarju ter želimo, da nas zopet kmalu razvcselc s tako posrečenim nastopom.
izpred novomeškega sodišča
Sovo mesto, dne 17. dec.
žalostno je pri nas na Dolenjskem, da ne morejo fantje, zlasti ob nedeljah, prebiti brez pijačo — in pozneje ne brez tepeža, ila tako grdo skrunijo Gospodov dan.
Tako je bilo tudi n.i binkoštni ponedeljek, ilne 25. maja t. 1. Večja družba fantov iz Zagorice so je napotila na Zaplaz k maši. Fantje so že prod mašo špili nekaj žganja in vina ter tudi po maši pili v več gostilnah. Proti večeru so se šele vračali (lomov. Blizu Biča se je eden od njih ločil in šel skozi vas ter tam aufbiksal«. Bil je eeveda precej vinjen. Na vasi je stala gruča domačih biških fantov, ki kaj takega v svoji vasi -»niso smeli do-1 pustitic, zato so kricača Irunccta pošteno poučili I s pestmi o lepem vedenju. France so je nato po-: bral ter šel proti Zagorici in kričal, da je bil napaden in do so mu napadalci vzeli 1000 Din. Na to vpitje so mu pritekli na pomoč, fantje njegove gruče in sicer drugi France, Nace in Jože, ki so se oborožili z vilami in noži. V vasi so našli napadalce in se začeli z njimi prepirati. Iz prepira se jo razvil splošen pretep, med katerim jo dobil Janez lri rane z nožem, on sam pa jc dvakrat ustrelil s samokresom nu Franceta, ter ga zadel v levo stegno. Drugi fantje pa so se obdelovali z vilami in koli. Vsi so bili pri tem več ali manj ranjeni. Razgrajači so po končanem pretepu so razgrajali po vasi ter pri par posestnikih pobili šipe v oknih in poškodovali nekaj vrat. Šele zvečer so se razšli, zlasti Se ker so nekatere pregnali domov njihovi starši. Pri zasliševanju so se vsi izgovarjali. V sredo, dne 15. dec. se jo pred novomeškim okrožnim sodišče vršila proti nJim razprava pred sodnikom poedincem radi prestopka § 184-11. k. z. Obsojeni so bili vsak na 20 dni zapora, pogojno zu dobo enega leta. Pred koncem razprave so se stranke med seboj poravnale glede odškodnine lako. da se zasebna odškodnina pobota in nima drug od drugega ničesar zahtevati.
Morda bo fante to zmodrllo. Kako lahko bi so bila pri vsej objestnosti zgodila kaka smrtna nesreča.
Pismo iz Lyona
O Lyonu prej nisem uičesar vedel. Pariz absorbira vso Francijo in zatemnjuje provinco, tako je govorilo moje znanje. Pravu reč, sem si torej dejal, ko sem moral prvič pomisliti nanj. Oddaleč sem se mu smejal poredno, češ, »le čakaj«, kajti javljali se mi je začel skrbneje; ko pa mi ga je znanec, ki ga dobro pozna, označil kratko: »mistično mesto-, se je v meni ustvarilo svojevrstno občutje »Lyonc, ki je zaživelo lastno življenje in utripalo tem bolj, čim bolj sem se bližal pravemu Lyonu. Toda čudo — vedno se mi tako zgodi — ko smo se spustili v rodansko dolino in bližali mestu v daljavi, se mi je nenadoma zrušilo utripajoče občutje in izginilo, da sem stal sredi kovčkov bedast in top in bi se najraje vrnil.
Rodanska dolina je jjodobnu srednjeitalski pokrajini: vinska trta, potoki, golota in kamenite hiše. Sonce nas Je obsevalo, ko smo vozili proti zlivu Sadne in Rodana; ko pa smo obstali nu kolodvoru Perrache, nas je ovila gostu meglo. Stopal sem po stopnicah navzdol v mesto, kakor s kakega grička v Rimu in začuden obstal: svojevrstno mesto. Prav nič ga nisem videl, taka goeta megla ga je zakrivala, le plinske luči so zeleno brlele in nii vseh straneh neba je sijala nizka rdeča zarja, kakor pri ugašajočem požaru. Kakor da bi tipal, erj,; spoznaval široke ravne ulice, vodeče na vse strani ter se kakor v iztreznjenju krčil. Rnzpoznaval sem šum prometa v duljav\ iu prometa blizu, križaj« te in spremljajoče se zvoke ljudstva in predmetov, skritih v megli. Vedel sem: to mesto Je veliko in spoštovanja vredno.
Ko sem večer pozneje prvič odšel s ključi svoje sobe s fourvierskega hriba navzdol v mesto, sem parkrat presenečen postal, kajti odpiral se mi je nenavaden pogled. Ozračje je bilo zdaj čisto in bfez megla, nebeške zvezde so družno migljale z neštetimi lučkami v daljavo raztegnjenega medte. Razločeval sem ravno črte avenijskih obločnic, zavile
I črte obrežnih plinskih luči ob lesketajoči se reki, ! napete mostove, široke trge in ulice, vedno bolj zavijajoče proti tesnemu mestu pod l4r:bom. Ta svetli j zemljevid mi je sprostil zadrževano občutje prostora. Cel večer in še pozno v noč sem hodil iz ulice v ulico, bil sem lačen in žejen njegovih vtisov. In začeli so se prikazovati: križišča, obrazi, govorica, zvonenje odnekod, odprte trgovine, kramljajoči ljudje pred hišo, kolporterji, zakajene kavarne, nezagrnjena okna, veže z rendez-vousji, šumenje vode, pijanci, dekleta na oglu, hiša ob hiši, smeh, krik, vprašanje in molk. Videl sem enostavno življenje, ki si ga nisem mogel prav predstaviti. Barve, zvoki in človek sredi njih so napolnili mojo radovednost. Lyon mi je postal človeško resničen in s tem je bilo moje razmerje do njega umirjeno.
Tako človek sam ne ve, kako in kdaj mu po-I polnoma izgine občutje tujjtva. če zdaj gledam predpoldne ali zvečer 11a mesto, si nič več ne predstavljam njegovih 600.000 prebivalcev ali njegovih 20 mostov čez obe reki. ki tečeta skozi mesto in se baš na spodnjem njegovem koncu zlivala, ali na množino cerkva in samostanov, ki v nedeljo popoldne zvouijo kakor v Rodenbaehovem Mrtvem mestu, ne, zdaj ga gledam iz neke celote, iz aVnosfere zgodovine in okolice. Vzljubil sem namreč staro katedralo, ki je v njej leta 1274 zborovalo 1600 škofov ter slovesno potrdilo prvo zedinjenje vzhoda in zahoda, videl sem mračne in stisnjene lokale obrtnikov, odkoder zveni veselje, videl ulice, ki , jih je lani hrib podsul. videl predmestja, slavje premirja in 8. decembra, kardinala in E. Herriotja.
To ljudstvo je staro. Vedno več vidim v njem in njegovih hišah. Njegova južna zrelost je megla in neposredna, skoraj gola. Ne moli me več toliko pomanjkanje severne velikopoteznosti ali neenotnost uličnega obraza ali prostorninska neokusnost. Temperament jih nese preko tega, njihov kult velja osnovnemu človeškemu izkustvu. V njem so pretresljivo otroški. Moj gospodar mi je napravil nekoč celo predavanje o starem Lugdunumu in o Au-1 gustusu, ki je tri leta vladal v njem. Izkustvo iz-
kustva jih dela svobodne. Zato vidim na teh ulicah, kljub velikomestnemu značaju, veliko izrazitosti, mnogo opisljivih obraznih podob. V trgovini baran-tajo, kakor bi so šalili, na ulici kriče preko ceste in v gledališču me sosed v vzhičenih trenutkih nemoteno sune s komolcem. Redovnice se v Javnesti gibljejo neverjetno sproščeno, kakor se postopači neženirano grejejo v cerkvi ob pečici ali otroci mirno pljuvajo na ladje, vozeče pod most.
Zato so mi zdaj vse podrobnosti prijetne in nekatere celo drage: vedno goreče sveče nn vrtečih sc vilicah v sleherni cerkvi, nenavadni korak pocestnih prodajalcev premoga, drv, šip in banan, stari natakarji z dolgimi brki, potujoči muzikanti in pevci, dvorišče s skrivnostnim vhodom v La snlle evangćlique, sobotni sejem ob Rodanu, hiše do Sest nadstropij, okna z majhnimi, železnimi ograjicami, ki se lahko nasloniš nanje, na hišah polno spominskih plošč, nn strehah dimnik pri dimniku, vsi visoki in beli, kakor okleščena debla. polizane črne frizure, mali poni, ki na trgu popoldne prevaža otroke, črno vino v predmestnih oštarijah.
Najlepši so sončni popoldnevi, ko sije sonce na obrežje reke in se šum vode staplja s šumom prometa na kumenitr-m mostu. Galebi se spreleta-vajo, spodaj ob vodi lajajo psi, na tramvajih pa frfotajo originalne reklame kinematografov. Tedaj greš po cesti in naenkrat veš. da si sredi nekega reda. Na levi si pustil kandelaber, pred teboj je široka cesta, svetla od oeuljenega olja. Vse je neka služba, in nehote iščeš zdravih, zvestih ljudi ter jih najdeš. Na križišču stoje kolporterji, nikdar eden sam; ko ne kričijo, se šalijo, ko pa kričijo, se spet šalijo, kajti vpijejo kakor otroci. Majhni dečki nosijo brzojavke, na rokavu imajo uraden trak in okrog ramen torbico; zdi se, da zjutraj ministrirajo, čez dan nosijo brzojavke, zvečer pa se preganjajo po pasažah in ozkih hodnikih, šoferji avtobusov sedijo sami zunaj kakor na visokem tronu. Tramvoiski liri so široki kakor železniški, vagoni so stari, rdeči in imajo na pročelju ali ob strani reklame: Bčnč-
dietine, 1'čtronile in Blčdine, kar pomeni sredstvo proti slabokrvnosti. Nekateri vagoni imajo nadstropja, zibljejo se kakor potujoči cirkusi. Ob križiščih sede premlkačl na stolu in so igrajo z mirno-gredočo deco.
Vsi drugi se zanašajo na to javno služabuike reda. Zato s kretnjami zadovoljnih državljanov igrajo domino po kavarnah, balinajo po obrežjih, slonijo v lokalih -za poslušanje muzike« in si drže slušalko na ušesa, hodijo v kino in k večernicam. Človek z opico, ki čevlje snaži, na poseben način razgrne svojo preprogo in žena, ki pobira tri sousje za cerkveni stol. gracijozno opravlja svoj posel. Star mož v knjižnici dan tia dan mirno in trezno bere leksikon, ml stavka do stavka. Mnogo obrazov je podobnih Anntole Franceu. Ali ni sredi tega izkustva človeška mirnost podobna zreli skepsl?
Toda ta misel se ml jo umaknila, ko sem stal 8. decembra na vrhu fourvierskega hriba, ki kraljuje nad Lyonom, kakor Monmartre nad Parizom. Pozlačen kip Matere božjo na vrhu kupole jo sijal v soncu, mramorna bazilika pod njo, poleg Lurda najslavnejše Marijino svetišče na francoski zemlji, se je trla ljudi. Prihajali so vedno novi, daljni romarji in lyonski meščani, in ni se krčilo njih število, četudi se je nižalo sonce in bližal večer. In ko se je ob Zdravi Mariji oglasil veliki zvon v katedrali In za njim zvonovi vseli cerkva, je four-vierska bazilika zagorela v ognju neštevllnih žarnic. In za njo se je vžgal ves hrib, vsa okna hiš, nato pa je segla ognjena fioplava do mesta in ga zajela s svetlo zarjo. Zvoniki cerkva, razgledni stolp, javna poslopja, trgovine in privatna stanovanja, skratka ves Ilerriotjov Lyon jc gorel v ilu-minacijl. Ko jo zazvonilo po mestu, sem stal na obrežju SaOne. Ljudje so gledali požar luči in velikanske ognjene napise: »Lyon Mariji« ter Bog čuvaj Francijo«. V hiši nad obrežjem je mlada žena na balkonu prižigala luči, v množici se je sprehajal mlad duhovnik, zbran kakor v molitvi, ob reki pa sta slonela drug ob drugem fant ter dekle in otroci so ee lovili okoli njiju. Edi Kocbek
Ljubljana
Caritas in sedanja doba
Na drugem sestanku Karitativne zveze v torek zvečer, je podal g. prof. Ivan Bogovič temeljito psihološko sliko današnje dobe in družbe in pokazal tudi sredstva za udejstvovanje katoličanov. Današnjemu rodu manjka veselja, vse je bolestao. Treba je notranjega očiščenja. Zato je Caritas danes najnujnejša. Caritas je življenje in kulturo preurejajoča sila. Današnja družba je obrnjena v tostranstvo; mi postajamo sužnji materije. Potrebna je notranja kultura, več dejanj. Potrebni so nam danes junaki caritatis, bolj kakor vse drugo. Ljubezen mora biti globoko doživetje kot je bila pri sv. Frančišku, ne pa duševna funkejia. Pot do prepričanja gre skozi srce. Vživeti se moramo v današnje socialne probleme in zlasti v položaj sočloveka. Treba ljubezni in krščanskega jieroizina. Kdo bo to izvršil? Mladina je naj-izčiščenejši izraz vsake dobe, je zvonček nove pomladi. Kar ni rojeno iz velike ljubezni do Boga, bo zavrženo. Potrebno je sodelovanje odraslih. Karitativna centrala naj ta globoki kulturni tok karltativnega dela razprede med mladino. Znameniti so josisti v Belgiji in Franciji, oxfordski akademiki prebijejo več mesecev v delavskih predelih Londona. Karitativno delo je obramba krščanstva. Božič je simbol ljubezni in klic: Reali-zirajmo to ljubezeul
Predsednik Karitativne zveze. gosp. komtur Valerijan Učak, se je zahvalil g. govorniku za bogate misli in je v daljšem epilogu navduševal navzoče dijaštvo, naj se pridruži Vincencijevim konferencam in ženska mladina Elizabetnim konferencam, da bomo s skupnimi močmi lajšali bedo stradnjočih. Prihodnje predavanje bo po božiču.
XI. prosvetni večer Prosvetne zveze
Ravnatelj Frane Gabrovšek: Letošnja kolonijalna razstava v Parizu.
Letošnja glavna atrakcija tujskega prometa v Parizu je bila kolonijalna razstava. Zastopane so bile vse države, ki imajo svoje kolonije. Seveda je bilo sorazmerno največ razstavljenih objektov iz kolonij prirediteljice, francoske države. Kolonijalna razstava pa ni bila le privlačna zanimivost, temveč je bila važna tako za etnografske, etnološke kakor tudi zgodovinske poglede. Saj je bilo združeno tu na eni strani vse izbrano najlepše tako iz azijskih, kakor iz afriških pokrajin. Pestrost razstave je po-večavala težnja razstavljalcev, da dobi vsaka kolonija svoj razstavni prostor zgrajen v domačem, njej svojstvenem slogu. Fotografije najlepših objektov so bile priobfene v dnevnem in sploh v vsem ilustriranem časopisju, tako n. pr. anamski paviljon, ki je bil zgrajen po vzorcu nekega lamošnjega svetišča. Pri tem pa je zadela velika nesreča Holand-eko, katere paviljon je neke noči popolnoma zgorel in so bili uničeni vsi dragoceni predmeti, ki so bili v njem nakopičeni. Vendar se boste tega spominjali gotovo še iz dnevnih vesti. Poleg mrtvih predmetov, umetniških tvorenj in pridobitnih produktov, >o bili na razstavi tudi domačini iz kolonij, postavljeni v domačo okolje. Brez dvoma so tvorile najsijajnejši pogled baliske tempeljske plesalke v svojih čudovito fantastičnih oblačilih, da se jo zdelo gledalcu, kakor da bi oživela pravljica.
Ob povečini barvanib slikah nam je zanimivo interpretiral vsa kurioza in bogastvo kolonijalne razstave v Parizu g. ravnatelj Gabrovšek. Hvala mul
Razširjenje železniških prehodov
postaj.'' v Ljubljani in na Viču od dne do dne bolj pereče. S postopno uravnavo in razširjenjem cest in ulic, ki jo zahtevajo rastoči promet in moderni gradbeni predpisi, so se razširile tudi cesle in ulice, ki drže čez progo železnice Ljubljana —Rakek v Ljubljani in na Viču, odnosno v Rožni dolini.
V Ljubljani zadostujejo za enkrat še prečnice fez Vošniakovo ulico, Oosposvetsko cesto in podaljšano Nunsko ulico, ne zadostujejo pa več v podaljšani Puharjevi ulici, v Glavnem drevoredu, potem prečnice med Erjavčevo cesto in Cesto na Rožnik, med Vrtačo in cesto v Rožno dolino in na Glinški ulici. Na Viču odnosno v Rožni dolini so postale preozke prečnice med Cesto I na Glincah in Cesto IX. v Rožni dolini ter na okrajni cesti, ki veže Vič z Večno potjo.
Ker se je letos razširjena in uravnana Vrtača tz bivše pešpoti preuredila v ulico za vozni promet in ker so tako Glinška ulica kakor prej omenjene ceste na Viču važne prometne vezi med procvita-jočo in gosto obljudeno Rožno dolino in Ljubljano odnosno Glincami in Vičem, je v splošnem in-
teresu prebivalstva teh naselbin, da se spravijo železniške prečnice čimprej v sklad z razširjenimi cestami in ulicami.
Posebno pozornost naj bi ljubljanski gradbeni urad pri tem posvetil študiju dokončne preureditve prevoza med Glinško in cesto v Rožno dolino, ki v sedanjem stanju nikakor ne zadostuje, ker je rampa usmerjena le za vožnje po cesti ji. v Rožni dolini, ni pa pripravnega dovoza odnosno odvoza proti Levčevi ulici. Ali bi se ne dala spo-redna rampa izpeljati v smeri proti sedanji mestni mitnici tia cesti v Rožno dolino.
Ce bodo prizadete občinske uprave vprašanje razširjenja železniških prehodov in podaljšanja prečnic pokrenile in z vnetno zastopale, bo tudi zelezniška uprava, ki je pokazala dosiej vedno mnogo umevanja za javne koristi in potrebe občin ob "'elezniških progah, to vprašanje zadovoljivo rešila.
Kai bo danes
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Unionska dvorana, koncert Slovaške filharmonije. Ob 20.
Kemična predavalnica na realki: Prirodo-znanstvona sekcija Muzejskega društva. Predava dr. Ivan Rakovec, o »Miozneski fauni kamniške okolice«. Ob 18.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in inr. Kuralt, Gosposveteka c. 10.
(p Praznovanje rojstnega dne kralja Aleksandra I. je praznovala Ljubljana, kakor običajno vse državne praznike, na zelo svečan, dostojanstven način. Vsa poslopja so izobesila državne zastave, uradi niso delali, obrati so bili po večini zaprti. V stolnici se je vršila pontifikalna sv. maša, ki jo je ob zelo veliki asistenci duhovščine daroval prev. g. knezoškof dr. Gregor Rožman. Ob zaključku službe božje je g. knezoškof zapel Te Deum. Slovesni službi božji so prisostvovali vsi predstavniki oblasti, tako ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, general, rektor univerze z vsemi dekani fakultet ter mnogimi vseučiliškimi profesorji, mestni žunan dr. Puc z občinskimi svetniki, polnošte-vilni lastniški zbor, konzuli vseh tujih držav, predstavniki vseh drugih oblasti, institucij, korporacij in mnogih organizacij. Pred stolnico je stala častna vojaška četa z zastavo ljubljanskega polka, vojaška godba pa ie igrala primerne melodije. Po slovesni službi božji je ban sprejemal v banski palači čestitke predstavnikov ter so se sprejema v banski palači udeležili vsi zgoraj našteti predstavniki. V imenu Cerkve sta čestitala g. knezoškof dr. Rožman in generalni vikar g. Ignacij Nadrah. — /večer se je vršila v operi slavnostna predstava »Koštane«.
© Prihod češkoslovaških gostov v Ljubljano. Danes popoldne ob 17.22 se pripeljejo v Ljubljano člani Češkoslovaške filharmonije, ki prirede zvečer ob 20 v Unionski dvorani simfonični koncert. Člane Ceškoslovaške-jugoslovenske lige. Češke obče, Glasbene Matice in drugih narodnih društev prosimo, da pridejo k sprejemu na kolodvor.
0 Simfonični koncert. Opozarjamo, da se vrši drevi ob 20. uri v veliki Unionski dvorani simfonični koncert Slovaške tilharmonije iz Bratislave. Koncertni spored izvaja 65 članov orkeslra pod vodstvom kapelnika Zdenka Folprechta. Na sporedu so naslednje simfonične skladbe: 1. Jan Bella: »Usoda in ideal«, simfonična pesnitev za veliki orkester. 2. Maršik: »Scherzo capricioso«. 3. Smetana: »Vltava«, simfonična pesnitev. 4. Dvorak: »Iz novega sveta>, simfonija za veliki orkester. Simfonični koncerti, žal, niso pogosti v našem mestu, zato pomeni vsak simfonični koncert za Ljubljano poseben dogodek. Bratislavsko-slovaška filharmonija je v Češkoslovaški na najboljšem glasu in je reprezentativni orkester slovaškega dela republike. V Ljubljano pride danes popoldne ob pol 6. uri z dunajskim brzovlakom. Na Dunaju je odigrala svoj koncert sinoči. Vstopnice se dobe celi dan v Matični knjigarni, zvečer od pol 8. ure dalje pa pr»'d Un ionsko dvorano. Cene običajne koncertne.
0 Umrl je v hiralnici sv. Jožeta, gospod Anton Mam. Pogreb bo v petek ob poj 4 na pokopališče v Štepanjo vas.
0 Na Gradil je družina Kos izgubila očeta, ki je po 4 tedenski bolezni umrl v bolnišnici. Žena z devetimi otroki hira stisnjena v neki kol viteške dvorane v največji bedi. Pošljite za to družino kake prispevke v denarju ali blagu Vincencijevi kon-lerenci na Grad. (Oddati vratarju.)
© Božičnico priredi mestna ubožnica tudi letos v veliki unionski dvorani dne 20. decembra ob 3. popoldne. Obdarovanih bo nad 500 otrok z obleko, perilom, obutvijo, jabolki, štruklji, piškoti itd. Pred obdaritvijo bo igrala delavska godba pod spretnim vodstvom kapelnika g. Dolinarja, srčkani otroci pa bodo igrali pred krasno razsvet-
ljenim in okrašenim božičnim drevescem ljubko božično igrico. Režijo je oskrbela učiteljica gdč. Vencajzova. Občinstvu je brezplačen vstop dovoljen na balkon in galerijo.
O Prosvetno društvo Trnovo sporoča, da vprizori naš dramatski odsek v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8. zvečer v društvenem domu, Karuuova ulica 14. igro v treh dejanjih »čez des<-t let«. Vse prijatelje našega odra že sedaj vabimo na to res zanimivo igro.
© Avto zgorel na cesti. Včeraj ob 7 zjutraj je pričelo goreli na Cesti v Mestni log ter so morali mestni gasilci zopet intervenirati — četrtič v 24 urah v Ljubljani. Vnel se jc tovorni avto peka Josipa Pretnarja s Tržaške ceste. Avtomobilu sc je vnel razplinjač, nakar se je o^enj razširil na ves avto. Rudolf Kožuh je hitel najprej reševali kruh iz zaprtega avta, ko je videl, da požara samega ne more pogasiti. Telefoniral je tudi po poklicne gasilce, ki so takoj prihiteli pod vodstvom podpoveljnika Ogrina z orodnim avtom ler požar pogasili. Šofer pa je jirepozno poklical gasilce, ker ni imel v bližini telefona, tako, da tudi gasilci niso mogli več avta rešiti, ker so se omejili le na omejitev ognja. Zgorela je vsa karoserija, motor tudi ne bo več vporaben in pravtako bodo nevponibne pnevmatike, kralkomalo, treba bo kupiti nov avto. Škode je okoli 30.000 Din in ja bil avto zavarovan.
© Zglajene kamnite plošče na starih Iroloar-jih je dal magistrat prejšnje času — tudi. še |X> vojni — vsako leto pred zimo nasekati, da niso bile tako spolzke. Zadnja tri leta pa se to več ne dela, dasi je tak-le zglajen hodnik za pasanta po zimi skrajno opasen. Ulic s takimi ploščami je pa v mestu več.
0 Leseno brv pred bivšo Prisilno delavnico bo prihodnje leto uprava javne bolnišnice dala premestiti višje gori, da bo vezala prehod v De-larnsko ulico (k novim bolnišničnim objektom, ki bodo na kupljenem svetu zgrajeni).
0 Naše dramsko občinstvo. V ponedeljek je bila v dramskem gledališču menda zadnjikrat na repertoarju Rostnnda jun. »Vest«, ki so jo odigrali hkrati za abonma A. Gledalec, ki je bil sam navzoč, lahko častila drami na tako izbrani resni publiki, kot jo je imel priliko prerlsinočnjim opazovati. Dasi je »Vest« drama brez vsakršnih zunanjih efektov, je vendar izredno globoka in zahteva od gledalca zbranosti in finega čutenja. Ko je po prvem prizoru padel zastor, je skušal samo eden zaploskati in še tega so sosedje takoj umirili. Isto se je ponavljalo pri naslednjih dejanjih. Občinstvo je bilo vse prevzeto in je dalo s tem samo zadosten dokaz, da ni zanj le plehka komedija in šaloigra, апфак tudi resna in literarno visoko stoječa drama. Iz tega bi se lahko tudi naučila uprava gledališča, ki za opravičilo plehkih komadov vedno navaja, češ, občinstvo hoče tako. Občinstvo pa samo s svojim obnašanjem dokazuje, da noče tako.
0 Jahaški šport v Tivolskem parku. V torek popoldne ob 4 so imeli sprehajalci v Tivolskem parku priliko videti kolono šestih j.ihačev po drevoredu. ki vodi od Laltermannovega drevoreda proti tivolskemu gradu v veliko nevoljo sprehajalcev, ki se vsaj v parku neradi ogibajo konjem. Ob odcepu drevoreda stoji sicer dokaj dobro ohranjena napisna tabla, ki pravi, da je tem »vožnja s konjsko vprego, avtomobili.... jahanje itd.« prepovedano. Zato prosijo sprehajalci nadzorno oblast, da napravi tudi v tem oziru red.
© Meslno načelstvo opozarja, da je vsako klanje goved, telet, prašičev in drobnice tudi za lastno porabo glasom § 1 Pravilnika za mestno klavnico v obmožju mesta Ljubljane doma prepovedano. Kolje se edino le v mestni klavnici.
© Člane Fotokluba Ljubljane in še neorganizirane fotoamaterje opozarjam na razpis stalnih nagradnih tekmovanj z določenim sujelom. Podrobnosti so razvidne na objavni deski v klubovem lokalu, Strossmayerjeva 4. — Tajnik Fotokluba.
O Svetlobna reklama se je v tekočem letu v našem mestu prav zadovoljivo razvila. Z znižanjem cen električnega toka za razsvetljavo izložb so na mah oživela prej medla ali mrtva izložbena okna. Danes ni večje in uglednejše trgovine, ki bi svoje izložbe ne razsvetljevala tako, da se v nji razstavljeni predmeti ne vidijo tako dobro in lepo kakor ob beiem dnevu ali pa že lepše. Prav sedaj ob božiču so poleg starih, renomiranih tvrdk, kakor Kri-sper. Samec. Eberle, Soss, Skaberne na Mestnem trgu. Čuden, Suttner, Schvvenlner in Žibert v Prešernovi ulici, Magdič, Rojina in Kette na Aleksandrovi cesti, Kleinmayer in Bamberg na Miklošičevi cesti uvedle moderno svetlobno reklamo v izložbi in v napisih tudi delikatesna trgovina .lanež in moška konlekeija Maček na Aleksandrovi cesti, tvrdka Meinl, trgovina Lesjak, zlatar Fucli6 in Nova založba v Šelenburrrovi ulici, trgovina Korenčan na Mestnem trgu, steklarna Agnola na Dunajski cesti Zlu-sti učinkovita je reklamna razsvetljava Nove založbe in želeti bi bilo le, da bi tudi njeni sosedje uvedli podobno. Vetidar je povsod še mnogo premalo te vrste reklame, zlasti v svetlobnih napisih, ki dajejo nočni sliki mesta večjo živahnost in pestrost barv. obenem pa so najboljše sredstvo, da domačina in tujca opozore na ime dolifne tvrdke. Najprijetnejša
in najelegautnejša barva je svetlo-modra; tako si je omislila zavarovalnica Duuav na Aleksandrovi cesti; tudi druge zavarovalnice in denarni zavodi ji bodo — v lastno korist — gotovo sledile. Svetlobna reklama izven prodajalen, po strehah in ob pročeljih poslopij, je v Ljubljani skoroda še nepoznana. V prid večerni sliki našega itak še premalo živahnega mesta bo, če se laki napisi, vsaj v središču, kmalu pojavijo. Kdor je videl sliko nočno razsvetljene Prage na Pfikopih ali na Vaclavskem trgu, ta migljajoči umetni ogenj napisov, vencev, girland, ki se vijejo v tisočerih najživahnejših barvastih žarnicah od poslopja do jioslopja, temu se kar milo stori, če vidi te prve poskuse, oživeti temno ln zaspano Ljubljano. A ker so prvi koraki do modernega napredka našega mesta, Jili je treba pohvaliti in priporočati.
0 Postrvi. Da omogoča ljubljanskim konzu-mentom nabavo finih konzumnih rib (postrvi) po znosnih cenah, sc je kraljevska banska uprava odloČila, da bo letošnjo zimo oddajala v svojem zavodu v Bohinjski Bistrici vzgojene postrvi neposredno ljubljanskim kouzumcntoin. Oddaja rib se vrši vsak pelek dopoldne pri kmetijskem oddelku banske uprave. Za božič izjemoma že v sredo dne 23. decembra. Cena znaša z vsemi stroški 47 Din za kg. Naročila sprejema Mihael Kermavner, hišnik pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani, Gosposka ulica 15. Ribe je plačati naprej pri oddaji naročila. Naročila brez denarja so ne izvrše.
© Dva goloba neke posebne pasme sta se zaletela pred približno petimi tedni v neko hišo v sredini mesta. Lastniku sta na razpolago v Prečni ulici 2 v H. nadstropju.
© Mesarski voz podrl eestnega delavca. Včeraj okoli pol 11 se je pripetila na Poljanski cesti manjša prometna nesreča. Neki mesarski voz je podrl cestnega delavca, ki je tam pometal cesto. Voz je delavca prekopicnil, tako da je cestar obležal za trenutek nezavesten, nato pa se je dvignil in odšel na bližnjo reševalno postajo prosit zdravniške pomoči. Tožil je o bolečinah v križu. Stražnik ga je nato odpravil do tramvaja in ga poslal v bolnišnico. Mož pa se je najbrže premislil in morda so mu bolečine odnehale, zakaj v bolnišnico ga ni bilo.
O .Številne nesreče. Včeraj je bolnišnica sprejela nenavadno mnogo ponesrečencev z lažjimi poškodbami. Tkalca Vinka Stubaria s črnuč 15 je njegov pes ugriznil v lice. — Čevljarski vajenec Ivan Šemerl, star 17 let, je na Rakovniku igral včeraj nogomet in ga je med igro tovariš sunil v koleno mesto v žogo. Koleno je oteklo. — 22 letnemu knjitioveškemu pomočniku Avgustu Šemerlu iz Most, Slapničarjeva ulica 3, je stroj v delavnici poškodoval kazalec desne roke. — 6 letni Ludovik Bezlaj, sin mizarskega pomočnika na Resljevi cesti 12, se je drsal, pri tem padel in si poškodoval levo roko. — 28 letni Josip Koderman, delavec v Delniški tiskarni, stanujoč v Nadgorici pri Črnučah, se je hotel včeraj obriti in je brusil britev, ki mu je spodletela, tako da se je urezal v levo roko. — Iz Kočevske Reke so pripeljali težko oparjenega 2 letnega 'Leopolda Cimpriča, sinčka trgovca. Ta se je predvčerajšnjim polil s kropom. — Devet mesecev stara Julija Ceglar, hčerka strojnika iz Most, Predovičeva ulica 19, se je včeraj igrala okoli šivalnega stroja, na katerega je šivala mati. Vtaknila je ročico v stroj, ki ji jo je poškodoval. — V vasi Podreče v občini Mavčiče na Gorenjskem je podiral v gozdu drva 30 letni posestnik Jože Jerala. Drevo je padlo nanj in mu zlomilo desno nogo.
O »1'ri Bobenčkuc vsak petek sveže namočene polenovke.
'i
Radovljica
Prosvetnega društva pevski in godbeni odsek »Sloga« priredi svoj letni koncert v nedeljo, dne 20. decembra ob 20 v dvorani Ljudskega doma. Letos je agilni odsek naštudiral pod vodstvom g. Fr. Mihelčiča poleg vedno lepih narodnih in drugih pesmi tudi mogočno Sattnerjevo Jeltejevo prisego s spretnljevanjem orkestra. Požrtvovalnosti zbora, ki vedno deluje kot cerkveni zbor, ki je letos že sodeloval na koncertih Pevske zveze v Ljubljani ob priliki -Kraljevega tedna«, na proslavi 80 letnice velezaslužnega skladatelja P. H. Sat-tnerja in pripravil za ta koncert 15 pevskih točk, med njimi 2 z orkestrom, se oddolžimo s posetoin koncerta! Zbor naj pa pomisli ali bi ne kazalo koncerta ponoviti v.popoldanskih urah, da se omogoči slišati ubrani spored ljubiteljem petja tudi iz dalnje okolice, saj so vlakovne zveze zelo ugodne.
Ljutomer
Sadjarsko društvo ima to nedeljo po osmi sv. maši svoj letni občni zbor v 6. razredu deške ljudske šole. Na dnevnem redu je tudi času primerno sadjarsko predavanje okr. kmetijskega referenta g. Žnidariča.
Tombolo priredi na Štefanovo popoldne tam-buraško društvo »Sloga« v Katoliškem domu.
Kulturni obzornik
Razprave in kritike v „Domu in svetu" št. 7-9
Pred dnevi je poročal »Slovenec < o bogatem leposlovnem gradivu najnovejšega zvez.ka »Doma in eveta«. Ta zvezek pa nam nudi tudi v svojih razpravah in ocenah toliko zauimivega, da moramo ludi tem posvetiti svojo pozorucet.
Mimogrede bodi omenjeno, da izziva naš čas-s evojo vrtmčaslo naglico več in raznoterejšega razpravljanja in razmotrivanja kakor katerikoli pred njim. Leposlovje komaj dohaja problematiko naših , dni, zato jo gola, umetniško ne presnovijena obli- j ka opazovanja pojavov časa — razprava, in še te jc premalo, da bi nam po<laia sicer umetniškim sintezam pridržuno ogledalo, v katerem bi se obraz časa verno in popolnoma zrcalil.
Dom in svet«' spremlja že nekaj let važnejše problome in jili skuša vsaj načeloma obravnuvati. To jc v razvojni črti tega odličnega in slovensko kulturo vsekakor najasvestejše zastojiajočega lista le naraven in nujen pojav. Da je »pričo prevelike za- j poslenoeti slovenskih kulturnih delavcev uredništvu zelo težko vzdrževali lisi na višini — si ni težko misliti. Zatorej moramo biti novemu uredništvu le hvaležni, da ne obupuje v teh težkih prilikah, temveč da se v jjolneni obsegu zaveda svojih dolžnosti napram krasni tradiciji lista in pa napram pričakovanju čitateljev: da num nudi v vsakem zvezku kako splošno in več posebnih razprav.
V dolžnost si štejemo, da s posebnim poudarkom opozorimo na razpravo Antona Trstenjaka: V borbi ra kulturo novega človeka, misli ob kulturnem preobratu našega veka.
Ta razprava globoko sega v problematiko našega časa. Novi človek, kakor nam ga prikazuje Tr-stenjak, »e bo rodil iz zmede med seboj ubijajočili j se ekstromov, v gospodarski kolektivnosti. Prikazovanje tedaj na svetu živečih Udov človek«, opre-
delitev njih osnovnih življenjskih načel, skratka, slika sodobnega človeka, tvori prvi del razprave in konča v karakterizaciji »novega človeka«, iti ni na urniku, na begu sam pred seboj, kakor vsi tipi Človeka, ki žive v kapitalističnem gospodaisko-social-nem ustroju družbe, ki je marveč prepričan, da je bodočnost v njegovih rokah: kolektivni človek. Potem, ko je ugotovil nujnost socialnega preobrata sodobne družbe, obravnava pisatelj možnost resnične nove kulture bodočega kolektivnega človeka. V tem delu Je zlasti pomembno razraotrivanje o ulogi krščanstva v bodoči družbi. Naslanjajo se na sv. Pavla, izvaja: isti etos, ki mu je duhovni, nadnaravni princip v cerkvi vedno živeči, resnični (mistični) Kristus, ki vedno raste, prihaja v vedno uovc faze svojega historično eukral dovršenega, a mistično se vedno obnavljajočega, dopolnjujočega odrešenja, tako da nikoli ni bliže oziroma dalje od prakrščau-stva, nikoli star, v nobenem stoletju vezan nn izključno eno, določeno dušeslovno, družabno ali kulturno formo, ki je torej v vsaki dobi zmožen in je ludi dejanski zmožen skozi dvajset stoletij vsaki dobi nuditi njej ustrezajoče žive vire, vitalne sile novega človeka, novega etesa (o čemer pričajo Sle-vilni religiozni lipi, redovi, pobožnosli ild.) — ali naj bo torej ta etos danes jalov, zastarel ler nezmožen, nudili tudi sodobnemu človeku njemu sozvoč-nih, z vilalno-duhovnimi potrebami organiČno spojenih osnov za novi religiozni etos, ki bi ga res zopel odrešil in osrečil? Kako naj dvomimo, da je ne samo možno, ampak naravnost najnaravnejše in zato nujno, da dobi isto krščanstvo, ki izvira iz od-režitvene Krvi največjega Proletarca in najsilnej-šega glasnika ljubezni, čistega, a vendar božjega življenja deležnega človečanstva, vprav v tem na novo vstajajočem proletarskem rodu zopet svežo, najizrazitejšo fazo svojega odrešitvenega razvoju? Saj je bilo vendar krščanstvo zmožno v dobi hudih uemirov celo meščanski, |>o svojih naravnih osnovah gotovo najmanj krščanski duševni strukturi nuditi njej tako prikladen krščanski etos, v kaL'-rem jo mogel meščanski človek najti toliko sebi odgovarjajočih i>otez, da ic oostal г uiim tvorec no-
vega religioznega krščanskega tipa, tako da smatrajo nekateri krogi danes naravnost za nevarno vsako stremljenje, ki se skuša temu več ali manj le fornialistično-juridičnemu pojmovanju vere in cerkve oddaljili ter se prilagoditi potrebam in duševni strukturi novega rodu.« — Moramo reči, da jo vtisnila Trstenjakova razprava letošnjemu >Do-mit in svetu velepomemben pečat življenjske upravičenosti ....
Literarno kritičnega značaja le naj bi bila Franceta Vodnika razprava o pesniku Srefku Kosovelu v okviru serije »Obrazi novega rodu<t, pa je še nekaj več. Da more ]>onazoriti pojav tega tako rano in tragično preminulega slovensliega povojnega pesnika ler ga osvetliti kar se da natančno, Je razgrnil France Vodnik poglavitne smernice in ideje povojnega rodu, potem pa ob njih prikazal Srečka Kosovela. Tako postopanje je bilo gotovo umestno, ker je Srečko Kosovel kljub ogromni zapuščini pri nas mnogo bolj fragmentaren pojav nego, recimo. Murn ali Kelle, ki sla oba našla vsaj svojim pesniškim prividom adekvaten umotniško-oblikoven izraz, česar pri Kosovelu, ki jo bil v prvem redu izrazila borbena nalura, žal ne moremo trditi, dasi je poleg formalno epigonskih ustvaril tudi lepo število oblikovno samostojnejših pesmi. Vodnikova razprava o Srcčku Kosovelu je dozdaj najtehtnejša med spiči, ki so o njem izšli — ne izvzemši obsežnega uvoda Antona Ocvirka v nedavno izlSH izbor Kosovelovih pesmi. Svoja globoko utemeljena in v vse podrobmsli izdelana izvajanja zaključuje avtor s sledečimi besedami, ki pomenijo hkrati njegovo oceno Srečko Kosovelove osebnosti: pDasi torej velja za veliko število Kosovelovih pesmi, da imajo večji pomen kol človeški doktimenli nego kot izrazi estetično-umelnISkih prizadevanj novega rodu. je vendarle Ireba še posebej poudariti veličino In dragoceno človečnost njegove osebnosti. Srečko Kosovel je bil kot etični borec ves v problematiki našega časa, zato bo njegovo delo vedno, tudi v bodočnosti ostalo verno ogledalo in izrazila podoba sodobne slovenske borbenost i.•
Informativna študija Mirana Jarca »Franz Kuf-
| ka : nam predstavlju enega najpomembnejših pisateljev iz praškega nemškega fiisateljskega kroga, moža, ki jc zavzel — po žal prerani smrti — edinstveno mesto v nemškem sodobnem slovstvu.
S svojevrstno napisanim prispevkom se je predstavil čitateljem nov sotrudnik »Doma in sveta:: Boris Orel. Pod nekoliko iskanim naslovom »Trudni oficir in dcnioiiični diletant Franjo Maselj-Podlim-barski«, nam je podal gotovo ne le radi nenavadnosti sloga, marveč zlasti radi reenične vglobitve, radi dragocenih odkritij in eklepov velezanimivo oceno pisatelja (pa tudi čilajoče publike) slovitega »Gospodina Franja« ... saj druge spise tega pisatelja širša publika bore malo pozna. Na lemelju vestno nabranega gradiva in precenitve pisateljevega dela, ne bo začudil člankariev zaključek, da ... »v slovenskem slovstvu sodi Fran Maeelj-Pod-limbarski brez dvoma v svoje poglavje naših epi-gonov in dilentanlov« ...
Stanko Vurnik nadaljuje svojo obsežno razpravo o »stilu v zgodovini glasbe«.
Obsežnejše in zanimive ocene o posameznih delih so prispevali: France Vodnik (Jože Kranjc: Ljudje s ceste), Miran Jarc (Liam 0'Flaherty: No6 po izdaji — Johan Bojer: Izseljenci — Ludvig Renn: flal), Ra.iko Ložar (J. Mesar in I Spinčlč: Stanovanje), Fret (Dr. Janko Polec: Spominu Edvarda in Karle Strahla — Marijan Maroll: Dekanija Celje I. , Cerkveni spomeniki v Celju), Mirko Javornik (Sinclair Le\vis: Dr. Arrovvsmith). Božo Vodušek (An-| tology of modem english poetry), L. Klakočer (Louis i Adamič: Dynamite).
O likovni umetnosti prinaša »Dom in evet« v j tem zvezku sledeče sestavke: Mednarodna razstava i moderne religiozne umetnosti v Padovi (Stephan i Poglayen — Neuwall) — Umetnostno življenje (Raj-ko Ložar) — Božidarja Jakca »Amerika* (F. 51-| jnnec).
Umetniške priloge tega zvezka nam predstavljajo tri podobe Frana Kralja (Rodbinski naslednik, Skupinski portret otrok, Sv. Anton), Anico Zupa-nee-Sodnlk (Nuška in Joško), Božidarja Jakca (Pilleburgh).	в.б.
Dnevna kronika
Koledar
s
Petek, 18. decembra: Kvalernl petek. Gra-cijnn, škof. Strog post.
Osebne vesti
= Poročil se je včeraj v Ljubljani g. Ivan Žagar, urednik »Modre ptice«, z gdč. Pavlo Meli-berjevo, uradnico Jugoslovanske tiskarne. Obilo sreče!
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni med drugimi za vodnika bregalniškega avto oddelka peh. podporočnik Ljudevit Ulčnik; za pobočnika avto poveljstva IV. armiiske oblasti p"h. poročnik Milan Matič; za upravnika skladišča delavnice avto poveljstva ministrstva vojske in mornarice inženjerski podporočnik Rajko Danko; na slu/bo v štab šole za rez. pehotne in topniške častnike topniški kap. I. razr. Franjo Korda; na službo v zavod Obiličevo: topniški major Štefan Lavrič in topniški poročnik Peter Korda; za razrednega starešino voj. obrtne šole topniško-teh-ničnega zavoda topniški poročnik Ivan Prelog; za upravnika topniškega materijah vardarskega skladišča nižji voj. uradnik III. razr. topniško-tehnične stroke Ivan Rakušček; za vršilca dolžnosti knjigovodje bosanskega skladišča nižji voj. uradnik I. razr. topniško-tehnične stroke Ivan Rozman in za vršilca dolžnosti upravnika skladišča H. odde'ka topniško-tehničnega zavoda nižji voj. uradnik IV. razr. topniško-tehnične stroke Josip Crvčin.
—	Izpit sta napravila za čin akt. in rez. sanitetnega kapetana H. razr. v mornarici san. podporočnik dr. Jožef Klajn in za zvanje akt. in rez. zdravniškega ' pomočnika II. razr. zdravniški pomočnik III. razr. Jakob Corkala.
Ostale vesti
—	Kako bo izgledala belgrajska katedrala? Katedrala bo zgrajena po načrtih arhitekta Wenze!a iz Dortmunda (Nemčija), ki je bil izmed 130 vpo-slanih soglasno izbran za I. nagrado. Slog cerkv« je moderen ter napravlja silen in veličasten vtis. Pogled nanjo se da primerjati z ono skalo, o kateri je Kristus dejal: 'Na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Prednja fronta katedrale bo 55 metrov visoka, dočim bo ostali kompleks visok 45 metrov. Nad katedralo se bo dvigal pozlačen križ, ki bo visok 10 metrov. Dolga bo katedrala 65 metrov, široka pa 33 metrov.
Na fasadi, ki bo obenem tudi zvonik, bo j>et velikih zvonov in raz<ui tega še 23 harmonično uglašenih manjših zvonov. Pred katedralo se bo razširjal plato, do katerega bodo vodila arhitektonsko učinkovita stopnišča. Pred cerkvijo bodo zgradili kripto, ki bo grobnica belgrajskih nadškofov.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 80 od 16. decembra t. 1. je objavljen »Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini« dalje »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v vojaškem kazenskem zakoniku«, »Zakon o izpreinembi zakona o izpremembah in dorolni-tvah v zakonu o neposrednih davkih«, »Uredba o draginjskih dokladah državnega prometnega osebja 'C, .».Uredba o razporedbi zvaničniških in služi-teljskih zvanj oddelka za šumarstvo v ministrstvu za šume in rudnike«, »Pravica o opravljanju državnega strokovnega izpita- v resortu ministrstva za trgovino in industrijo«, »Objava diržavnega odbora o številu senatorjev, odpadajočih na posamezne banovine«, »Objava državnega odbora o določitvi predsednikov in članov volilnih odborov za volitev senatorjev«, »Volivni imenik upravičencev za volitev senatorjev v dravski banovini- in ■Objava Narodne banke o pregledovanju tisoč-dinarskih bankovcev«.
—	Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-JoseI«-grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz - Josef« - voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
—	Strel v nogo. V torek, 15. t. m. so pripeljali z večernim vlakom v Celje brezposelnega rudarja Žoharja Rudolfa, starega 24. let, iz Zagorja. Iskal je v okolici Poljčan pri kmetih dela, da bi si vsaj nekaj prislužil. Ko se je že zmračilo, je stopil na nekem griču v omenjeni okolici v hišo nekega kmeta, da bi ga prosil za delo. Pa komaj je vstopil, kakor pravi on, je zagrabil gospodar — ali se ga je ustrašil ali kaj — lovsko ршко. jo nameril nanj in brez nadaljnjega sprožil. Strel ga je zadel v levo nogo nad kolenom. Vsled bolečin se je onesvestil in ko se je zopet zavedel, je bil že tia poti na vlak, ki ga je pripeljal v Celje.
V	bolnišnici so ga operirali in mu očistili rano tako, da je izven nevarnosti, trni pa hude bolečine. Preiskava bo dognala, zakaj je prišlo do strela.
—	»Pomožno akcijo, kakor je bila zasnovana In organizirana v Ljubljani, v Mariboru in drugih večjih, zlasti industrijskih krajiv v dravski banovini, so začeli ustanavljali tudi v vzhodnih krajih naše države. Zlasti se v tem odlikuje Zagreb. Pomožni odbor v Zagrebu je izdal podoben proglns na someščane, kakor ga je izdal odbor »Pomožno akcije« v Ljubljani. Tudi v zagrebškem oklicu se poudarja, da mora biti Pomožna akcija splošna, ker je tudi beda splošna. Vsem revnim someščanom so mora pomagati s potrebnimi živili, kurivom in obleko, brezstanovanjcem pa s toplimi prenočišči.
—	Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi:
V	Triglavskem pogorju: stara Aljaževa koča (ne-oskrbovann). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da sta odprti in oskrbovani vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori in koča na Sveti Planini. V njiju bližini se nahaja izboren smuški teren.
—	Smučarski tečaj na lllokah. 730 m v Novi vasi pri Rakeku priredi SPD o božičnih počitnicah za novlnco In za izvežbane smučarje, i. s. od 25. decembra t. 1. pa do 1. ali 3. januarja 1932. Pouk v tečaju |e brezplačen, tečaj bo vodil g. Rud. Badjura iz Ljubljane. V Novi vasi je dobro preskrbljeno s prenočišči v kurljlvih sobah po nizkih cenah, na razpolago je 25 sob, 50 postelj v gostilnah in privatnih hišah, ves svet okrog vasi pa je priznano idealen, kakor nalašč za smučarsko vežbanje ustvarjen. _ Celotni penzijon (prehrana in prenočišče v zakurjeni sobi) od 35 Din dalje po izbiri sobe. —
Na Bloke dospemo najugodneje s Pečnikarjevim avtobusom čez Turjak in Velike Lašče naravnost v Novo vas ali pa tudi z vlakom do Rakeka, odtod z avtobusom na Bloško polico ter nato še 45 minut peš v Novo vas. — Udeležence tečaja vabimo, naj se čimprej ali vsaj do 24. t. tn. dopoldne prijavijo ustmeno ali pismeno v pisarni SPD. Ako bo zadostna udeležba, preskrbi za tečajnike podjetje Pečnikar posebni nvlobus po znižani ceni in jih postavi iz Ljubljane v treh urah gladko v Novo vas dne 25. t. m., kar bi bilo najugodneje. Skupni odhod s posebnim avtobusom na Bloke je nameravan dne 25. t. tli. ob 8 izpred gostilne Pri Češnovarju poleg dolenjskega mostu. Podrobna pojasnila daje SPD, pisarna na Masarykovi cesti (Grafična palača). Ako ne bo dovolj prijav za posebni avtobus, se bo vršil odhod z rednim avtobusom, na kar bomo opozorili dne 24. t. m. popoldne na deski poleg izložbe tvrdke Goreč (Kreditna banka).
—	Grozotna smrt vojaka pod noži prete-pačov. V Starem Sivcu v Vojvodini se je te dni odigral krvav nap-id v katerem je umrl pod noži nap dalcev grozotne smrti, vojak Henrik Hirsch, ki je pred 14 dnevi prišel na dopust iz Prilepa. V nedeljo so prišli vaški fantje z dekleti v gostilno, kjer so plesali, a obenem tudi nadlegovnli ostale plesalce. Zato je eden od njih, vojak II. Hirsch, pometal vseh sedem fantov z njihovimi dekleti iz gostilne. Izzivalci so pred gostilno vabili Hirscha, naj pride ven. Ta je res prišel in pretepel vseh sedem ter jih nagnal v beg. Strastni od želje po maščevanje so se skrili pretepači v neko vežo ter čakali v zasedi na Hirscha. Ko se je tn vračal domov, so navalili za hrbtom nanj in eden ga je udaril s kolom po glavi, tako da jo omahnil na lia. Padli so po njpm in ga obdelovali z noži. Prizadejali so mu 21 velikih ran. Hirsch se je še skušal dvigniti ter pobegniti, toda eden napadalcev ga je podrl in ga vnovič s kolom pobil na tla, da je takoj umrl. Hirscha so pozneje našli ljudje z nič manj kakor tremi ranami v srcu, sedmimi ranami na glavi, povrhu tega pa mu je bil prerezan tudi tilnik. Pet ran je bilo samo ob sebi že smrtnih. Nočni hrup je slišal tudi Hirsc ev oče, ki je stekel napadencu na pomoč, čeprav ni vedel, da more ravno njegovega sina. Napadalci pa so ga prepodili, češ, da bodo še njega. Ko je oče prijavij nočni pretep policiji, še ni vedel, da leži njegov sin mrtev. Policija je aretirala vse pretepače in morilce. Kolovodja je star pretepač, neki Gustav Kern, ki je na policiji smelo trdil, da Hirscha sploh niso napadli z noži in koli, temveč so ga tepli samo z rokami. Drugi krivec je neki Franc Karacsonyi, ki je prizadejal Hirschu tri smrtne rane. V Sta-ren Sivcu vlada veliko razburjenie. Zadnji uboj se je tam izvršil pred dvema letoma, poprej pa celih 90 let ne.
—- »Sakser State Bank v Newyorku se nahaja v likvidaciji. Za vse vlagatelje in interesente je važno, da takoj prijavijo svoje terjatve. Kdor želi, da obenem z drugimi tudi zanj to storim, naj se mi takoj javi pismeno in sporoči zneske, štev. knjižice in čeke. Dr. Ćerne Ivan, Ljubljana, Dvorni trg 1.«
—	Neprijeten okus in duh v ustih odstrani takoj odlična, osvežujoča Chlorodont zobna pasta. Tuba Din 8.—.
—	Tovarna Jos. Rcich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Ptai
Prijava nabornih obvez«ncev. Mestni magistrat poživlja vse mladeniče rojene 1912. leta, ki stanujejo v področju mostne obiine, da se javijo pri mestnem načelstvu kot naborni obvezauci najkasneje do 31. t. m. Ako se mladenič ne more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni javiti njegovi stariši ali delodajalec. Vsakdo ima prinesti seboj družinski list ali pa listine nanašajoče se za rojstne podatke cele družine, kakor tudi listine o domovmstvu in o izpolnjeni vojaški obvezi zadrugarjev. Kdor se temu pozivu ne bi odzval, se kaznuje po zakonu o ustroistvu vojske.
Enak poziv na naborne obvezniKe so izdale tudi ostale okoliške občine.
Iz sodne dvorane: Zakonca Jakob in Marija Ciglar, posestnika v Vel. Varnici, sta dolgovala nekemu tukajšnjemu odvetniku znesek 2500 Din. Ker dolga zaradi gospodarske krize nista mogla naenkrat jx>ravnati, je sledila tožba in tej rubež na premičnine. Ob priliki rubeži, kojo je izvršil organ okr. sodišča v navzočnosti dotičnega odvetnika, sta zakonca Ciglar v svoji razburjenosti izrazila nekaj žaljivih besed in očitanj na naslov navedenih dveh funkcionarjev. Zaradi tega sta napravila tako sodni izvršilni organ, kakor odvetnik vsi.k posebej — kazensko ovadbo. Omenjena zakonca sla se zaradi tega delikta — zagovarjala dne 15. decembra pred kazenskim sodiščem. Obtoženca sta pri razpravi sicer tajila, da sta imela namen žaliti navedena dva organa, vendar njima to ni ničesar pomagalo, ker so priče v ovadbi navedeno kaznivo dejanje potrdile. Obsojena sta vsak na dva meseca zapora i n 800 Din denarne kazni. In vse to so posledice le hude gosjiodarske krize, ki povzroča v takih trenutkih duševno nerazpoloženje in spravi občinstvo še povrh tega na zatožno klop.
Iz podružnice OUZD. Primarij dr. Ktlhar ostane 20 dni odsoten. Nadomešča ga okrožni zdravnik dr. Stuliec, ki sprejema stranke, zavarovane pri tem zavodu, za ta čas tudi v svojem stanovanju.
Težka telesna poškodba. Pri posestniku Matiji Kosu v Stopercih so koruzo robkali. Kakor običajno, so je zbralo tamkaj več vaških fantov, da pomagajo. Seveda jim je postregel gospodar z vinom in žganjem. Kakor znano pa razburja vino, posebno še žganje, živce. In tako je prišlo do prerekanja ш pretepa. In vse to bi se preneslo, da ne bi zopet igral vloge oni usodepolni nož, po katerem je segel Franc Jernejšek, posest, sin iz Stoperc iu ga zasadil Alojziju Vtiču, posest, sinu, v hrbet s tako silo, da je ta obležal v mlaki krvi. Vtič je bil prepeljan nemudoma v'bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki težko poškodbo in je malo upanja, da okreva. Napadalec, ki jo zbežal, je prijavljen sodišču.
Napad. Rudolf Osenjak, delavec iz Draženc, se je vozil ponoči od 15. na 10. t. m. na svojem kolesu iz, Hajdine v Dražence. Na cesti proti Dra-žencim pa skoči nenadoma nekdo proti njemu in ga s koloni pobije na tla. Ljudje, ki so prišli slučajno mimo, so na tleh ležečega Osenjaka spravili v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da ima na glavi in nn nosu težke rane, prizadejane s kolom ter zlomljeno levo roko, katero jioškodbo je povzročil padec s kolesa. Storilca, ki je nepoznan in je zbežal, zasleduje orožništvo. Prav tako je ta surov napad prijavljen sodišču.
Vojaška prireditev. Ob priliki pontonirske krstne slave priredijo oficirji tukajšnje garnizije družabni večer v soboto 19. decembra v zgornji dvorani Narodnega doma. Začetek ob 21. Koncertira vojaški orkester iz Maribora. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v korist »Jadransko elražet.
Maribor
Kaj bo z gradbeno ahci'o bolnišnice?
Maribor, 10. dec.
Opetovano smo že nn tem mestu naglašnli, kako akutno je gradbeno vprašanje v mariborski bolnišnici, kateri primanjkuje prostorov na vseli oddelkih. Že od 1. 1911. se bori bolnišnica s pomanjkanjem prostora. Takrat sta so na novo osnovala dva oddelka, dormatološko-venerološkl in oddelek za očesne, vratne in nosne bolezni. Zraven sla še prišla ambulanta za venerične bolezni in radiološki inštitut. Za vse imenovane oddelke sta morala odstopiti del svojih prostorov kirurgiški in interni oddelek, ki sta do tega leta zavzemala vse prostore v mariborski bolnišnici. Poleg tega so se priključile delom Slovenije, ki so gravitirali v zdravstvenem oziru na Maribor, nove pokrajine, iz katerih se je zelo pomnožil dotok bolnikov, zlasti očesno in venerično bolnih, tako da je uprava bolnišnice naenkrat stala pred težavnim problemom občutnega pomanjkanja prostora na vseh oddelkih. S tem zlom pe je uprava borila od prevrata sem dalje in že takral se je sprožilo vprašanje povečanja bolnišnice s prizidavo novega trakta, v katerem bi se poleg povečanih oddelkov namestil prepotrebni psihiatrično-nevrološki oddelek. Ko je dospela bolnišnica pod upravo oblastne samouprave, je slednja žrtvovala veliko za povečanje in ustanovitev ženskega oddelka s porodnišnico, v načrtu pa je imela tudi povečanje prostorov v bolnišnici sami. Gradbene načrte oblastne samouprave je prevzela banovina, toda dolgo ni mogla zasigurati potrebnih sredstev. Nedavno pa smo poročali, da obstoja upanje, da se bo načrt zgradbe novega bolniškega poslopja v mariborski bolnišnici v dogled-nem času realiziral in v naslednjem navajamo tudi podrobnosti lega načrta.
Po informacijah, katere smo dobili od bano-vinske uprave, znaša proračun za zgradbo novega bolniškega objekta 7,310.000 Din. V novem objektu . bodo nameščeni: psihiatrični odsek nervnega oddelka s 32 posteljami, brezplačni ambulatorij za venerične bolezni in dermatološko-venerološki oddelek s 124 posteljami ter končno očesni oddelek z odsekom za trahoin s 104 posteljami. Skupno bi znašalo število postelj v novem objektu 237, kar bi zaenkrat za sedanje razmere zadostovalo. S leni bi bil omogočen razmah tudi ostalim oddelkom, ki so se morali stisniti in omejiti nn račun 1. 1919. na novo osno-vanih oddelkov, tako da je bil obrat in zdravljenje po načelih novodobne medicine doslej skoraj onemogočen.
Zakon o bolnišnicah določa, da spada ustanav-
□	Proslava 17. decembra. Kraljev roktni dan je Maribor proslavil zavit v zastave. Dopoldne se ie vršila v stolnici slovesna sv. maša, katero je ob asistenci celebriral pomožni škof dr. Ivan Toma-žič. Sv. opravila so se udeležili predstavniki vojaških. civilnih in avtonomnih oblasti, častna četa z zastavo in vojaško godbo ter številno občinstvo. Državna realna gimnazija je priredila dopoldne v Kazineki dvorani akademijo za srednješolsko mladino, katero so popoldne ponovili v isti dvorani za javnost. Narodno gledališče jc za slavnostno predstavo vprizorilo zvečer Cankarjevega »Kralja na Be-tajnovi«. V unioreki dvorani eo priredil: mariborski
j častniki družabni večer, ki je združil mnogo odličnega občinstva v prijetni zabavi.
□	Prosvetni večeri prtcenlajo. Prosvetna zveza v Mariboru priredi na svojem prosvetnem večeru v torek dne 22. decembra ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke proslavo 100 letnice rojstva našega pesnika in pisatelja Frana Levstika. Na proslavi bo govoril slavnostno besedo pisatelj
Erofesor dr. Dornik. Mladenke bodo deklamovale evstikove: Otrokova molitev, Mačka, miš in miška (s petjem), Ubežni kralj. Akademski moški zbor bo zapel dve Levstikovi, I judski oder pa bo vprizoril Levstikovega Junteza. Svojo ljubezen do velikega našega slovstvcnika bodo dokazali s širšim obiskom Levstikove proslave.
□	Naše mariborsk' na očnikc in čltatelje opozarjamo na rubriko »Drobne vesli« na drugi etrani, kjer se objavljajo večerne vesli iz Maribora, ki jih je pač do določene ure mogoče obiavlti. Vesti iz Maribora pod to rubriko seveda ne bo4o stalne. ampak samo v slučajih morebitnih dogodkov, ki prihajajo za objavo v poštev.
□	Družabni večer nameičcncev. Dru;tvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru priredi v soboto 19. decembra ob 20 v mali dvorani Narodnega doma svoj družabni večer, na katerega eo povabljeni vsi nameščenci in po njih vpeljani gostie. Vstopnina prosta.
□	Božičnica meljskcga prosvetnega društva. V nedeljo 20. t. m. se vrši v Omlatdinskem domu v Cvetlični ulici božičnica prosvetnega društva v Melju i obdaritvijo otrok. Razen govora bode ua sporedu mladinko petje, deklamaijije, godbeni komadi omladinske godbe in kratka božična igra. Pričetek ob 5 popoldne.
□	HaSk v Mariboru. Za prijatelje športa v Mariboru se pripravlja za nedeljo prav posebna senzacija. Popoldne nastopi proli domačemu nogo. metnemu prvaku SSK Mariboru prvo moštvo Iraška iz Zagreba. Nastop tako slavnega moštva, kakor je Hašk, je za Maribor prava redkost in zato je umljivo zanimanje, katero se kaže v vrstah naših športnikov. Atrakcija bode za nedeljo ta nastop prve vrste, posebno ker ni izključeno, da nam pri. pravi Maribor, ki ee nahaja zopet v dobri formi, prijetno presenečenje.
□	Nocoj.. .1 Drevi predava v dvorani Zadružne gospoSarske banke na Aleksandrovi cesti 9 Drago Ulaga, odlični slovenski športni delavec ter prvi slovenski absolvent visoke šole za telesno kulturo v Berlinu, o zanimivem predmetu. Njegova izvajanja bodo g,onazorjevale praktične demonstracije. Športniki m prijate ji športa vljudno vabljeni! Predavanje priredi zimskosportni odsek SSK Maratona.
□	SSK Maraton. Plavalna sekcija. Nocoj ob tričetrt na 19 v bazenu mestnega kopališka redni trening za člane.
□	Zadeva, ki vzbuja splošno pozornost, je v Mariboru žc nekaj dni predmet živahnih govoric in domnevanj. Gre za aretacijo žene ravnatelja nekega denarnega zavoda, ki se je spuščala v lahko-mišljene transakcije, tako, da so najbrže odškodo-vane neke tukajšnje tvrdke za večje vsote. Po govoricah naj bi celotna poneverba znašala 200.000 dinarjev. Sodna preiskava bo šele dognala, če obstojajo kaznjiva dejanja. Osumljenka je bila pri sodišču zaslišana in proti obljubi izpuščena iz preiskovalnega zapora,
n Lep soprog. Danes popoldne so pripeljali z rešilnim avtomobilom iz Rošpoha Marijo Grajner, katero je njen soprog tako premlatil, da je obležala e težkimi poškodbami.
□	Poškodbe pri sankanju. 9 letnega viničar-skega sina Stanka Kramerja so prlpel|ali včeraj v mariborsko bolnišnico z zlomljeno desno roko. Fantek se je ponesrečil pri veseli otroški zimski zabavi. Zdrvel je e sankami v drevo ter si pri padcu zdrobil kost na desni roki nad laktom.
fjanje in razširjanje bolnišnic v delokrog države, banovino iu mestnih občin, če štejejo zadnje preko 20.000 prebivalcev. Za povečanje mariborske bolnišnice, ki je preračunano na 7,346.000 Din (na vsako posteljo z 28.000 Din), bi bila država pripravljena prispevati polovico kol brezobrestno posojilo, katerega bi morala bolnišnica v določeni dobi sama amortizirati. Državno posojilo bi znašalo za mariborsko bolnišnico 3,673.000 Din. Druga polovica v znesku 3,073.000 Din bi so razdelila ua dva enaka dela med banovino in mariborsko občino. Za ta znesek bi najela banovina za dobo 10 let posojilo po primernih obrestih, ki bi sc amortiziralo v tej dobi z letnim zneskom 473.000 Din. Mariborska občina bi morala k temu amortizacijskemu znesku prispevali letno polovico, lo je 207.000 Din ter bi la znesek vnašala v svoj proračun do končne amortizacije.
V sedanjem času, ko je bila izredna težava sestaviti občinski proračun, da je ostal v ravnovesju brez novih davčnih bremen ler so sc investicijski izdatki omejili le na najnujnejše potrebe, bi bilo od mestne občine nemogoče zahtevati, da vnese v svoj novi proračun še omenjeno vsoto. Mestna občina se je nedavno zaradi te zahteve pritožila na ministrstvo. Na drugi strani pn je zopet zgradba novega bolniškega objekta neobhodno potrebna ter jc naravnost krivično zadevo še nadalje zavlačevati. Rešitev vprašanja občinskih prispevkov bi se našla morda v načinu, da bi občina prispevke izvrševala v naravi, lo jo, da bi se ji vračunalo mesto gotovine plačilo v električnem toku, vodi In plinu, kar občina bolnišnici dobavlja. S temi donosi, ki se v občinski blagajni ne bi prehudo poznali, ker ne zadevajo direktnega plačevanja, bi se morda dalo v polni meri pokriti vsoto, katero bi morala mestna občina prispevati v amortizacijski sklad. Načrt je vsekakor uvaževanja vreden, zlasti Če upoštevamo, da bi bilo s tem rešeno pereče vprašanje povečanja mariborske bolnišnice.
K gradbeni akciji v bolnišnici bi končno Se pripomnili, da bi bilo vsekakor pri povečanju priv štor ov treba misliti na ambulatorije na vseli oddelkih, katero itak že predvideva zakon o bolnišnicah. V mariborski bolnišnici obstoja po naših informacijah le ambulatorij na dermatološko-venerološkem oddelku, prav lako pa bi bil potreben na kirurgi-čnem, notranjem in drugih, da so tako omogoči revnemu prebivalstvu tudi nmbulatorično zdravljenje. Z ambulatoriji bi se gotovo znatno razbremenil« pre-napolnjenost bolnišnice.
□	Požar poštnega VBgO"a. O požaru v poštnem vagonu, ki jc iz4j: uhnil v sredo zvečer na glavnem kolodvoru ter smo o tem že v včerajšnjem »Slovencu« med »Drobnimi vestmi« na kratko do-ročali, doznavarno še naslednje nodrobnosti: Vagon !e dospel s popoldanskim vlakom ter bi! postavljen na četrti lir, kjer eo <a finančni organi plombirali. V vagonu so se nahajali neocarinjeni poštni paketi, ki so dospeli iz Avstrije ter tranzitna poštna roba za sosednje države. Kmalu ko je bil vagin plombiran, ie opazil neki železničar, da sc vali iz njega dim. Hilro je alarmiral osebje, ki je vdrlo v vagon :er pričelo gabiti z ročnimi gasilnimi aparati. Kmalu so prišli na licc mesta mariborski gasilci pod povcl'stvom kapetana Vollerja, ki so ogenj končnoveliavno pogasi i. Kako je nastal požar, še doslej ni b;lo mogoče ugotoviti. Domnevajo, da so se naha;ale v kakem paketu eksplozivne tvarine, ki so se radi tresenja in dignjenja vnele ter povzročile po?ar Ravno tako še ni ugotovljena škoda, katero je otfenj povzročil. Včeraj popoldne sc ie sestala preiskovalna komisija, ki jc pregledala vagon.
□	Policijski drobiž včeraišnjeda dne je malo. pomemben. Dve preselitvi v Ključavničarsko ena radi prevare, druga radi pijanosti, potem 10 ovadb in eicer pijanost, da'anje pijače vi.ijenemu gostu, slepanje brisalke na ulico ler več prestopkov domačih avtomobilistov, lo je izpolrevalo včerajšnjo kroniko, l'reiskava o v'omu v blagajno skladišča tova»ne »Kokra«, o katerem smo /e včeraj poročali, ni prinesla nikakih pozitivnih rezultatov.
Celje
& Smrtna kosa. V sredo, 10. t. m. ob 11 zvečer je umrl v javni bolnišnici v starosti 35 let zasebni uradnik Margetič Drago, stanujoč v Zavodni SI. 9. Znlujočim naši* iskreno sožalje, njegovi duši pa večni mir in pokoj.
0 Občinska seja. Prihodnja redna javna soja mestnega občinskega odbora so bo vršila predvidoma v torek 29. I. m. ob običajni uri v posvetovalnici mestnega magistrata.
& Nedeljski šport. Jesenski prvak celjskega okrožja SK Celje je povabil za nedeljo na prijateljsko tekmo ASK Primorje iz Ljubljane. Ker jo celjski prvak v zadnjem Času tehni.no zelo lepo napredoval in je ludi nadalje izpopolnil svoje moštvo z nekaterimi novimi igralci, se nam obeta prav zanimiva tekma, ki bo gotovo privabila obilo glodalcev na Glazijo. Tekma se začno ob pol 2 popoldne, Ker je vodstvo tekme v rokah g. Ochsa, smo lahko prepričani, da se bo vršila tekma popolnoma v športnih mejah.
•O Žrtve avtobusne katastrofe. Včeraj pred-poldn^se je vrnil v javno bolnišnico Oblak, ki je pred nekaj dnevi že odšel iz bolnišnice domov. Vrnil se je, ker so bile bolečine, ki mu jili povzroča zlomljena Čeljust, prehude. UČileljioa Potočnikova se je sicer malo popravila, vendar pa je njeno stanje še vedno zelo kritično. Vkljub temu pa je upali, da bo okrevala, ako nc nastopijo nove komplikacije. Šofer Bučar so jo pa toliko popravil, da bo morda v kratkem zapustil bolnišnico, ako bo to dopustilo njegovo skrajno razburjeno živčevje.
& Smučarski tečaj. Savinjska podružnica SPD (Zimskosportni odsek) priredi v času od 3. do 10. januarja 1932 v primeru zadostnega števila udeležencev smučarski tečaj na Mozireki planini Tečaj bo razdeljen na dve skupini in sicer 1. za začolni-ke in 2. za žo izvežbane smučarje. Pouk bo po Ari-berški šoli. Koča bo vos čas popolnoma oskrbovana. Prijaviti se je v Kmetski posojilnici v Celju, Prešernova ulica ali pa v drogeriji Cenlral na Pralja Petra cesti, kjer se dobe ludi vse ostalo potrebne informacije.
Kranj
Otroški vrtec iz Marijanišča v Kranju priredi s svojimi malčki v nedeljo 20. dec. ob 4 [>op. v Ljudskem domu božičnico z zelo pestrim in izbranim sporedom. Za šolsko mladino bo predslava v soboto 19. dec. ob 4 pop. Obisk prireditve priporočamo.
Naše diiaštvo
Duhovne vajo ia akademike bodo v domu duhovnih vaj od danes 18. decembra zvečer ob 0 do torka 22. decembra zjutraj. Za hrano in stanovanje plačajo udeleženci 35 Din.
Nova metoda zdravljenja
Dolga je bila pot, po kateri je stopal človeški duh, predno se mu je posrečilo vsaj nekoliko odkriti one tajnosti valovanja, kateremu se imamo zahvaliti, da lahko v topli sobi poslušamo glasbo, govore, drame itd., česar naši predniki niso mogli uživati. Proti svoji volji, pravi Goethe, se da priroda oropati vseh tajnosti. Prisili jo do tega človek s svojim najsilnejšim orodjem — z vztrajnostjo.
Pred kratkim je še malokdo vedel, da je bil resnični »praoče« radiu španski fizik Salva, ki je že 1. 1795 na prav poseben način zaslutil to čudo.
Popolnoma neodvisno od njega je iskal pot do radia slavni angleški fizik in kemik Forn '■•>!. Ta je prvi uvidel, da mora biti kot
Kar se prezgodaj umrlemu Hertzu ni posrečilo, to je končal njemu sledeči pionir radia Rhigi, ki je popolnoma predrugačil oscyllator svojega prednika.
šele francoski zdravnik in fizik E. Hran-lap, pozneje profesor na pariški Sorboni, je 1. 181)0 znašel aparat, ki kaže električne valove, lo je tako zvani 'koherer>, ki po občutljivosti znatno prekaša Hertzov «reeonator>. Tu, pri Branlayevem aparatu, ima svoj začetek današnji — detektor.
Nedavno so poskušali združiti z brezžičnim telefonom Ne\v York in Avstralijo. Dogodilo se je, cla jo vse osebe, ki so bile zaposlene pri oddajni postaji in na ta način pod vplivom delovanja kratkih valov, kar nenadoma začela tresti mrzlica. Po 15 minutnem delovanju kratkih valov je termometer pokazal pri vseh višjo temperaturo, ki je dosegla pri zelo občutljivih do 38.1".
Nastopilo je vprašanje, so nmr kratki valovi škodljivi zdravju?
Saj se oddajne postaje vesele velikega uspeha in vsak izmed nas je več ali manj izpostavljen delovanju kratkih valov, zlasti, ko obenem električni motorji povzročajo pri nastajanju isker tovrstno valovanje.
V svrho tozadevne pojasnitve so začeli eksperimentirati na živalih, da bi se prepričali, ali mrzlica, katero povzroče kratki valovi, res razburljivo vpliva na organizem. — Izkazalo se je, da ta mrzlica ne pušča važnejših sledi, če poizkusi ne trajajo predolgo.
Tudi pri živalih se je opazila višja temperatura pod vplivom teh valov, v nekaterih
Gandhi mod fašisti: Gandhi, borec za svobodo Indije in apostol miru, je v Rimu obiskal Mussolinija. Na sliki vidimo G.uulhija sredi fašističnih dečkov, kateri .еч vadijo v orožju za bodočo vojno. Pač
edinstven prizor!
Duhov i™ dama
»News Chronicle« prinaša razgovor s soprogo sovjetskega veljaka Litvinova, ki se zdaj nahaja v Londonu. Gospa je rojena Angležinja, hči sira Sidneya Lavva. Odlikuje se po izredno pestri obleki, piše črtice iz moskovskega
Dt. Pfrimer, ki stoji v Gradcu pred sodniki, pred katerimi se mora zagovarjati zaradi puča, ki ga je poizkusil septembra meseca tega leta.
poseben medij ne samo za svetlobo, temveč tudi za elektriko še do danes skrivnostni eter. Zagotovo je bil prepričan, da je med obema zelo ozka sorodnost in se je dolgo vrsto let silno trudil, cla bi to tudi dokazal. Posrečilo se mu je na koncu s pomočjo zelo bistroumnih eksperimentov dokazati, da more imeti magnet na svetlobo pod danimi pogoji neki značilen vpliv.
V začetku ni nihče obračal pozornosti na to Faradayevo slutnjo, šele njegov rojak МахгсеИ se je začel zanj zopet bolj zanimati in je rezultate svojega prednika pomaknil za korak naprej. Moral se je tudi la veliki učenjak zadovoljiti s teorijo, ker se mu z eksperimenti še ni posrečilo. Kot rezultat vseh izsleditev je postavil Maxvvell slavno matema-:ično formulo, ki je znana pod imenom »Max-svellova enačba . Ta obsega vse dosedaj znane elektromagnetne in optične izsleditve. Na ta način je postal Ma.\vvell početnik tako zva- ! ne elektromagnetne teorije svetlobe, ki trdi identiteto elektromagnetičnega in optičnega valovanja.
Se drugi pionir na tem polju je bil Henrik Herlz. On je stal vprav na prelomu, ker se mu je posrečilo odkriti električne valove. Kdo ve, ne bi li baš on storil odločilnega koraka naprej, da ga ni prezgodaj ugrabila smrL — Rodil se je 1. 1857. Po končani politehniki in univerzi v Berlinu je postal 1. 1880 asistent velikemu Helmholtzu, že 0 let pozneje pa univ. profesor v Bonnu. Istega leta je imel ob priliki kongresa prirodoslovcev v Heidelbergu predavanje o električnih valovih, kar je vzbudilo po vsem svetu veliko začudenje. Eksperimentalnim potem je dokazni, da se električni valovi širijo z enako hitrostjo kot svetlobni. Toda ta dokaz je bil še združen z velikimi težkočami, kajti Hertz se je mogel posluževati le tako zvauega resonatorja, s katerim se mu je posrečilo zelo slabe valove svojega «oscyllatora» oddajati le na daljavo — 50 metrov.
Ločitev Cerkve od države v Španiji. Ker Cerkev v Španiji ne dobiva več državne podpore, jo morajo vzdrževati verniki suni. Nn podobi vidimo gospe in gospodične v veži neke cerkve v Madridu, ki vabijo obiskovalce, da prispevajo k bogoslužnim potrebam.
slučajih je narastla temperatura za 5° nad normalno temperaturo.
Ker je pa mrzlica popolnoma neškodljiva, kakor se je izkazalo, zato jo .hočejo izkoristiti kot novo medicinsko sredstvo in opreti nanjo novo metodo zdravljenja. Zvišanje temperature v tem slučaju ni znak bolezni, ampak mnogo bolj sredstvo v obrambo organizma — mrzlica more storiti veliko uslugo pri zdravljenju bolezni.
Medicina more najti v kratkih valovih novo sredstvo umetnega zvišanja temperature v kritičnih slučajih in ni izključeno, da ima to sredstvo še večji pomen...
Ugleden časopis je nasedel potegavščini in objavil vest o smrti filizofn.
Filozof je napisal uredniku: »Prav za prav se mi zdi, da še živim. Ker pa sto objavili vest o moji smrti, sem najbrže mrtev. Ugleden časopis — kakor je vnš — morn to bolje vedeti. Ker pa sem tornj mrtev, ne morem več či-tnti vašega lista in zato odpovedujem naročnino.«
življenja in slovi kot govornica. Poslanec Cun-ningham-Grabam, ki je bil v družbi, je omenil požige španskih samostanov in podiranje moskovske Zveličarjeve stolnice. »Žalostno je, da nima revolucija nikoli spoštovanja do zgodovinske lepote,« je pripomnil. »O, to pa ni res!« mu je prestrigla besedo gospa Litvinova. »Jaz vedno prigovarjam v Moskvi, da bi ohraniti sovjeti vse cerkve. Saj bi jih lahko porabili kot kolodvore za podzemeljsko železnico.«(!) Pisatelj Mason je začudeno vprašal: »Mar imate v Moskvi toliko prometa? Nisem vedel, da imate podzemeljsko železnico.« »Ne, nimamo je,« je takoj odgovorila gospa, »a sčasoma jo le bomo zgradili, in kolodvori bodo potrebni.<
Beli zamorec
Sodišče v Johanesburgu v Južni Afriki je razpravljalo o zadevi, ki je nad vse značilna za razmerje med belimi osvojevalci in Črnimi domačini. Anglež Thomas Websler je oženil zamorko, kar je strogo prepovedano po postavah samostojnega južnoafriškega dominijo-na. VVebster je priznal, da je kriv. Rekel je: »Navesti moram samo olajševalne okolnosti. Vsega je kriva moja pisana preteklost. Prišel sem v Afriko pred več desetletji in usoda me je vrgla v oddaljeno zulujsko vas. Leta so tekla in sem se naposled spremenil v pravega kafra. Pozabil sem naposled še angleščino, ker nikoli nisem srečal nobenega belega Človeka.« Naposled je poročil Websler hčerko zamorskega glavarja in plačal navadno kupnino, deset bikov Pred kratkim je zablodil v pozabljeno vas britski uradnik, ki je takoj naznanil nespodobno življenje belega človeka. Stražniki so pripeljali obtoženca v Johanesburg. Poklicati so morali tolmača, da bi ga zaslišali. Sod-
C'ankajšek, predsednik kitajske republike, ki Je te dni odstopil. Njegov naslednik je Linčen.
nija je priznala, da »je izgubil Webster vsako pravico se šteti med bele ljudi, dasi ni mešane krvi«. Z ozirom na zamorce, pri katerih je za starejšino, so mu naložili najmanjšo kazen, samo en dan zapora. Nato ga je poslal sodnik nazaj v njegovo vas in rekel: »Vj ste zamorec, dasi ste bel, in zato morate živeti samo med zamorci!« Dogodek je zelo razburil javnost, ki smatra, da bi zaslužil Webster neprimerno večjo kazen. Saj se smatrajo ostali »beli reveži«, poor \vhites, ki živijo z zamorci, za javno sramoto.
Izobražena gospa
>Milcetiva, ali ste že čitali mojo knjigo: Francoska revolucija?« vpraša učenjak soprogo bogataša, pri katerem je povabljen.
»Kaj — to je knjiga? I'a sem mislila, da se je to res zgodilo .. .<
*
Koristen pouk
Belgijski prosvetni minister jc predpisal z novim lelom za vse ljudske, meščanske in srednje šole nov obvezen predmet. Dečki in deklice morajo pridobiti koristno in praktično znanje, ki je neobhodno potrebno v sedanjih razmerah«. Obsežen učni načrt predpisuje med drugim za mlajše razrede: učinkovito umivanje umazanih rok s kemičnimi sredstvi, zatiranje madežev ua obleki in pohištvu, zapiranje uhajajočega plina in za višje razrede: spajanje kovin, elektrotehniška popravila, nauke o ustroju radiosprejeninikov itd.
Ukradeno letalo
Jošisavn. dosedanji japonski poslanik v Parizu, je bil le dni imenovan za ministra za zunanje zadeve in je včeraj odpotoval v Tokio.
»Kako se dopade tvojemu možu nova služba v pivovarni?«
>Ne vem; doslej še ni bil sposoben za zaslišanje.«
Parnik >Tntc« nn rolti .Tanceklnn, na katerem je nedavno izbruhnil požar. Ob tej priliki je deloma znorelo deloma utonilo v valovih tri sto pasažirjev. Vsega skupaj je bilo na parniku 000 potnikov.
Na letališču v Hrooklandu na Angleškem se je zgodila nenavadna tatvina. Medtouj ko se je lastnik nekega malega športnega letala, s katerim je pristal, nahajal v gostilni, je neznan lopov sedel v njegovo letalo in — odfreal. Lastniki drugih letal so se takoj podali za njim — pa brezuspešno. Predrznemu tatu pa je na nesrečo zmanjkalo bencina in sc je moral spustiti v bližini mesta Deutschym, kjer so ga takoj prijeli in zaprli, ker so bili povsod obveščeni brzojavno o tej doslej nenavadni tatvinL
Novoustanovljena garda predsednika španske republike.
Zadružništvo in denarna kriza
»Narodni gospodar, glasilo Zadružne -/.veze v LJubljani, priobčuje v decembrski številki zanimiv članek o pomanjkanju gotovine. Dr. Baaaj izvaja med drugim:
Pomanjkanje gotovino je gotovo vprašanje, ki se bo prej nli slej na kak način rešilo. Vendar pa pri tem mi ne smemo biti pasivni gledalci, teniveč moramo skušati aktivno vplivati, da vprašanje čimprej reši in da se reši nn pravi način. Kako se bo reševalo vprašanje pomanjkanja gotovine?
Predvsem bodo napravili ukrepe tisti, ki so za to poklicani, da regulirajo denarni promet v državi. Gotovo je, da se bavijo in se bodo bavili s tem vprašanjem, gotovo je tudi, da bodo izdali za ublažitev denarne krize kake ukrepe. Deloma pa se vprašanje pomanjkanja gotovine rešuje avtomatično. Tudi danes prihranijo ljudje vsaj nekaj denarja, a ga ne nalagajo v denarne zavode. Toda prej ali slej se bodo li kapilali, ki so se nabrali pri zasebnikih. naveličali ležati in lenubariti v brezdelju. Zato bodo iskali pot v gospodarsko udejslvovanje s posredovanjem denarnih zavodov. Naloga hranilnic in posojilnic je, da te zasebne kapjtale iščejo.
Še eno posebno nalogo iinajo danes člani uprave naših posojilnic. Vemo, da kroži veliko govoric med ljudmi, ki so včasih gorostasne. Čim bolj so ! gorostasne, tem raje jim ljudje verjamejo. Zalo je ! v sedanjih razmerah tudi treba veliko pojasnjevati j in razlagati, dn ljudje ne bodo verjeli največjim '
Za o lajšanje gospodarske krize
Gospodarski odbor kluba narodnih poslancev je predložil predsedstvu kluba svoje predloge za ublažen je gospodarsko krize. Zato je potrebno: 1. Znižanje državnega proračuna in znižanje stroškov do skrajnosti. Država naj izvede maksimiranje vseh samoupravnih proračunov. V svrho olnj-Sanja državnega proračuna naj naša diplomacija zastavi vse moči, da se (ugotovijo državi dohodki iz repararij. 2. Znižajo naj se državni in samoupravni davki. 3. Učvrsti naj se intervencija Narodne banke in Privilegirane agrarne banke pri kreditiranju. Narodna banka naj bi ne odpovedala obstoječih kreditov. 4. Izvede naj sc reforma žitnega zakona, oziroma irgovinc s pšenico ter polagoma likvidira današnji sistem, da se tnko pripravi pot svobodni trgovini. 5. Izvede naj se razumna politika utrditve cen v vsej zemlji za osnovne življenjske potrebe širokih mas. Živila, kakor kruh in sol, žito ter druge vsakdanje potrebščine, dalje drva in premog, naj se pocenijo s tarifnimi olajšavami za prevoz. 0. Dvigne naj se aktivnost trgovinske bilance. Pospeši naj se predvsem izvoz živil, drv, jajc, živine in vina, a na drugi strani prepreči uvoz tujih proizvodov, ki niso nujno potrebni v naši državi. 7. Dvigniti je treba domačo delavnost, to je industrijo in obrt in jo podpirati z drž. naročili. 8. Revidirati do sedaj izrečene kazni zaradi gozdnih in trosarinskih prestopkov. 9. Izvesti čimprej agrarno reformo. 10. Pospešiti poslovanje državne uprave.
*
Povsod proti visokim najemninam. V Brodu je odbor Združenja trgovcev in industrijcev začel akcijo za znižanje najemnin stanovanjem in poslovnim lokalom. Združenje je sklicalo zborovanje trgovcev in industrijcev, ki so se ga udeležili tudi odposlipici Zveze zasebnih nameščencev iu Zveze bančnih uradnikov. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da so najemnine v primeri' z dohodki meščanov previsoke. Zborovale! so sklenili; da se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borili za znižanje najemnin.
Krompir v dravograjskem okraju. 1)л spada krompir med najkoristnejšo kmetijske rastline in da ga potrebuje za hrano revež kakor bogataš, o tem ni dvoma. Kljub gospodarski krizi se danes krompir dobro vnovči in tudi povpraševanje po dobrih vrstah je veliko. Marsikateremu kmetovalcu je letošnja jesen prav prodaja krompirja bila velika pomoč. V dravski banovini je splošno znano, da pridelamo najokusnejši krompir; po njem sežejo radi tudi inozemski kupci. Da se kupčija krompirja poveča, naj bo v opozorilo naslednje: Naši trgovci s krompirjem se često priložujejo, da je krompir v nekaterih krajih dravske banovine močno degeneriran, kar povzroča slabo kupčijo in tudi škodo producentu. Da se izognemo tej napaki, bo pač na mestu izmenjava krompirja iz kraja v kraj in skrb za nabavo dobrih semenskih vrst, po katerih je s strani trgovcev veliko povpraševanje. Znano je, da ako sadimo eno in isto vrsto krompirja
Nujni izseljenski problemi
budalostim in da ne bodo od raznih govorie po nepotrebnem zbegani in preplašeni. Veliko, zelo veliko je treba pojasnjevati in razlagati in se nikakor ne utruditi, češ, saj nič ne pomaga.
Zavedajmo se zlasti tega, da so nasprotniki ea- j družništva na delu in hočejo sedanji položaj izkoristiti proli zadružništvu v škodo ugleda in »aupa- 1 nja v zadružništvo. Treba je ljudem povedati, da je kriza po vsem svetu in qicer splošna kriza in finančna kriza. Zalo se tej krizi tudi naše zadružništvo nI moglo izogniti. Mi zadrugaTji s svojo ladjo plavamo po istem nemirnem, razburkanem morju kot ostalo gospodarstvo. V težavah torej nismo sami in to je že tudi tolažba v stiski. Povedati moramo tudi. da je kriia še hujša tam, kjer zadružništva ni ali kjer je zadrnžnišlvo slabo. Pokrajine v naši državi, ki nimajo zadružništva kot pri nas, so mnogo nn slabšem ter z veliko skrbjo in strahom gledajo v bodočnost, zlasti kako bodo i preživeli in kako se bodo prehranili letošnjo zimo. |
Pogum in delo bosta vrnila zaupanje. Vse zdravljenje sedanje krize obstoji v tem, da se vrne ljudem zaupanje v gospodarstvo, denarstvo in denarne zavode. Zaupanje pa najbolj vzbuja človek, ki je pogumen in delaven, če bodo člani uprave naših posojilnic pokazali pogum, vztrajnost, delavnost in doslednost, bodo s tem najbolj pomirjevalno vplivali na ljudstvo in bodo vlivali т ljudstvo zaupanje, ki edino more ozdravili današnjo krizo.
—	I
po več let na eni in isti zemlji, dn nam krofnpir izrodi, to je degenerira. Pridelka jo malo in kvaliteta slaba. V interesu kmetovalca je, da pridela lep in zdrav krompir. V dravograjskem okraju ima dobro ceno krompir vrste »Schneeflockenc in roza-krompir.
Češkoslovaška trgovinska bilanca za november izkazuje 71.1 milj. Kč prebitka, medtem ko je v lanskem letu v tem času znašal prebitek 232.57 milijona Kč. V času od 1. januarja do novembra t. 1. je znašal prebitek skupno 1424.4 milijona Kč, medtem ko je v lanskem letu v istem času znašal aktivum 1606.8 milj. Kč.
Banca commerciale Italiann. Zadnje tri dni delnico tega največjega italijanskega bančnega zavoda stalno p a d a j o. Tečaj delnic se je ze več let sukal okoli 1300, a je v ponedeljek na rimski borzi padel najprej kar na 1185 in se je le s težavo opomogel ob zaključku 1210. V torek je zopet nazadoval na 1200 in šel v sredo še nižje, to je na 1190. To nazadovanje se pripisuje dejstvu, da je že pričel poslovati zavod »Instituto Mobillare«, ki naj bi prevzel vse industrijske papirje imenovane banke, iu noče banka vzdrževati svojih delnic na dosedanji umetni višini. V zvozi z delnicami banke so padli tudi tečaji podjetij, ki so bila z njo v zvezi kakor »Ternk in >Montecatink. Delnice Montecatink so šle izpod pari, čeprav so se do pomladi držale okoli 200.
Sakser Statcbank. »Glas naroda« od dne 4. t. m. priobčuje to-le »Naznanilo vlagateljem zavoda Sakser Statebank«: »Ker so v zadnjem času cene bondom, v katere nalagajo banke svoj denar, zelo padle, je ravnateljstvo zavoda Sakser Statebank začasno izročilo upravo banke državnemu bančnemu departementu. To se je zgodilo izključno le zaradi tega, da državna oblast zavaruje pred izgubo one vlagatelje, ki imajo naložen denar v Sakser Statebank. Če bo kdo kaj prizadet, bo prizadet edinole g. Franc Sakser, ki je naložil vse svoje privatno premoženje v svoje bančno podjetje.': — Priobčujemo to naznanilo z vso rezervo in prepuščamo odgovornost za njega vsebino »Glasu naroda ; zadnji stavek priča, da je bilo naznanilo od nekoga naročeno.
Tudi Amerika v krizi. Ameriški izvoz v novembru 1931 je znašal 193 milijonov dolarjev napram 288 milijonom dolarjev v novembru 1930. IJvoz je dosegel številko 150 milijonov napram 204 milijonom v istem času minulega leta. Izvoz v prvih 11 mesecih tega leta Je dosegel vrednost 2.239,025 000 dolarjev, medtem, ko je uvoz dosegel 1.937 382.000 dolarlev. V istem čssu lanskega leta je znašal izvoz 3.308,324.000 dolarjev, uvoz pa dve milijardi 852.272.000 dolarjev. (AA)
Vrednostni ono i rji
Dunaj. Don. sav. jadr. 90.40, Wiener Bunk-vereiu 12.10. Escoinpteges. 114. Živno 73.50, Aus-siger Chemische 107.50, Alpine 12.70, Trboveljska 32, Prager Eisen 220.
Denar
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.00.
Vomik
V soboto dne 12. t. in. je odšel k svojim sorodnikom 49 letni Ivan Kovač, posestnik v Lešju pri Vojniku. Pri sorodnikih je ostal čez noč. Ponoči mu je nenadoma postalo slabo, zgrudil se je na tla in umrl. Zadela ga je srčna kap. Rajni je bil veren krščanski mož, ki je s svojo ženo vse svoje otroke vzgojil v krščanskem duhu, vsi otroci so člani Marijinih kongregacij. Njegovega pogreba, ki se je vršil 15. I. m., se je udeležilo številno občinstvo in tudi en razred meščanske šole pod vodstvom g. učitelja Vavde. Mir in pokoj njegovi duši I Žalujoči ženi in otrokom naše iskreno sožalje I
Člani tukajšnjega katol. Prosvetnega društva bodo na praznik sv. Štefana vprlzorlli narodno igro s petjem: Deseti brat. Igra bo ob 3 popoldne v posojilniški dvorani. Vsi vabljeni.
!%lovo mesm
Javna seja občinskega zastopa novomeškega se
je vršila v torek 15. t. m. ob 5 popoldne. Župan poroča, da se je osnovala zveza mest v Ljubljani. Novo mesto je k tej zvezi pristopilo in ima poseben statut, plačuje pa letno po razmerju prebivalstva malenkosten prispevek. Sestavil se bo potreben statut v smislu § 9. zakona o zdravstvenih občinah. Za enkrat se Je stvar izročila finanČno-goepodnrskemu odseku v pretres. Občinski odbor se je izrekel za ustanovitev občinskega otroškega di.spenzarija. — V davčni odbor za ieto 1932.-B3. so bili izvoljeni sledeči: Kaslelic Edniund, trgovec, Windlscher Jos., restavrater iu mesar, Povh Jožko, tovarnar; namestniki so: Košak Ivan, posestnik in gostilničar, Ptc< k Jurij, Irgovec in MirtiČ. — V občinsko zvezo so sprejeti sledeči: VašiČ Melanija in Nadu iz občine St. Rupert, Marija Bolite iz občine Šmihel-Stopiče, Grobovšok Franc iz občine Sevnica oh Savi. Soncu Viktorju pa se da zagotovilo za spreiem v občinsko zvezo v slučaju pridobitve državljanstva. — Ani Kohdrič se je izdalo izknjižbeno dovoljenje. — Občinski odbor je na podlagi prošnje hišnih posestnikov zu odgoditev plačila prispevka za vzdrževanje nedržavnih cest sklenil, da naprosi kr. bansko upravo za odgoditev plačila lega prispevka.
Shakespeare v Prosvetnem domu. Maturanti drž. realne gimnazije v Novem mestu stopajo pred našo javnost, da pokažejo svojo zrelost. Za to priliko so si Izbrali Shakespeare ja. Njegov »Hamlet in »Sen kresne nočk sta se še pred nedavnim z
Ljubljana, dno 16. decembra.
Te dni je imel izsoljenški sosvet pri družbi Sv. Rafaela svojo redno sejo, ua kateri so razpravljali o zelo važnih izseljenških zadevali.
Iiseljeneka nedelja.
Itafaelova družba prireja že več let posebno izseljenško nedeljo. Letos je bila 29. novembra. Taka prireditev je prepotrebua za domovino in izseljence. ker se poživijo obojni stiki iu ker se poglablja tudi doma smisel /.ii izseljenško vprašanje. Predsednik p. K. Zakrajšek Židi, da bi so prihodnjič pridružile tej akciji tudi druge izseljenske organizacije. List »Novi izseljeni!« istolako pozdravlja idejo izseljenške nedelje in se zavzema za to, da se vpelje s prihodnjim letom za vso državo. S prihodnjim letom bodo uvedli izseljenško nedeljo tudi v Češkoslovaški.
Velik uspeh slovenskega filma.
Anton Grdina je ob priliki svojega zadnjega bivanja*v domovini posnel več filmov iz naše domovine. V pismu nu predsednika Rafaelove družbe poroča, da jo bil naval na te filme naravnost ogromen, kjerkoli jih je predvajal. Nekaterim so prišle solze v oči. ko so videli svoje domače kraje. Krasoto slovenskih filmov hvalijo in občudujejo tudi ameriški časopisi. V onem letu bo obhodil s temi filmi vso Ameriko. Ker bodo ti filmi torej zastareli, bo treba misliti na nove. Ker je pa filino-vanje zvezano z velikimi izdatki, se. bi moglo izvršiti le s pomočjo države, odnosno banske uprave. Zelo umestno bi bilo, dn bi se vršila propaganda s filmi tudi med izseljenci v Nemčiji, Holandiji, Belgiji iu Franciji. Filmi, ki se sedaj proizvajajo v Ameriki, bi so lahko dobili proti malenkostnemu povračilu • a namen.
Ameriška mladina želi obiskati svojo domovino.
Vpliv slovenskih filmov je bil neizbrisen zlasti nn mladino. Rojena v Ameriki ni imela jMijnia, kako lepa je domovina njeuib staršev. Sedaj je naravnost ponosna nanjo in želi kljub vsem težavam, da
velikim uspehom predstavljala na naiih odrih. \ soboto iu nedeljo pa nam bodo nudili osmošolci njegovo izvirno komedijo »Kar hočete , katero prepleta ves čas najboljši humor. V komediji sami je tudi nekaj pevskih točk, ki jih bo spremljal orkester. ki nastopi v orkestri Prosvetnega doma prvič, kar bo gotovo vzbudilo med najini občinstvom mnogo zanimanja. Maturantom, ki se niso strašili ovir in truda, želimo k njihovemu nastopu kar največjega uspeha.
Rečica ob SavSnjs
Na zadnji občinski seji se je izvršil sklep, da občinn zaprosi poštno ravnateljstvo, da te-ta preimenuje naš poštni urad, ki se dosodnj imenuje Rečica v Snvinjski dolini v Reiico ob Savinji. Svojo prošnjo opira na to, da rabijo tukajšnji uradi vsi naziv Rečica ob Savinji. Tako n. pr. občina, šola in župnijski urad, nadalje tudi Kmetijska zadruga in Hranilnica in posojilnica. Upnmo, dn bo prošnja ugodno rešena.
Gnojnične jame. To josen je zopet izgotovilo pet posestnikov novodobne gnojnične jnme. Zakaj bi kupovali draga umetna gnojila, ko pa imamo domu najboljše in najcenejše gnojilo zn naše travnike. Mimogrede bodi omenjeno, da tudi naši strokovni listi vse preveč priporočajo različna gnojila, ki so za sedanje težke čase le predraga. Ues je, da se pri inseratih zasluži — n kmetu s tem ni po-maganot
Samoobramba. Ker morajo danes kmetje prodajati svojo živino pod ceno, so zato začoli samt Klati. Tnko so prejšnji teden zaklali štiri odrasla gpveda in sedem telet. Govedino prodajajo navadno po 8, teletino pa po 9—10 Diu za kg. Pa Imajo vseeno večji dohodek, kot pa, če živino prodajo mesarjem.
Obč. kmetijski odbor je nabavil lekoin leta velik čistilnik zn žito in 12 trokarjev za živino. Vsaka soseska je dobila svoj trokar. S čistilnikom pa gre obč. redar takoj po nilačvi od vasi do vasi in kmetom očisti žito. Le tako naprej!
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 18. decembra: Zaprlo.
Sobota, 19. decembra ob 20: ŽEN1TEV. Ab. A.
Nedelja. 20. decembra ob 15: RDEČA KAPICA. -
Otroška predstava. - Ob 20: PTIČAR. Ab. D.
Spori
ILIRIJA : HERMES 4-3 (1:1).
Včerajnji državni praznik sta izkoristila dva domača kluba in priredila prijateljsko tekmo. Nastopila sta moštvi Ilirije in llermesa. Tekme teh dveh moštev spadata že dolgo med one redke domače športne prireditve, ki nudijo vedno lep nogomet in končajo tudi v prijateljstvu. Ravno tako je bilo tudi včeraj. Moštvo belo zelenih je nastopilo skoro koinpHno, samo igralci niso igrali na mestih, kier jih j>onavadi vidimo. Tako sta n. pr. branila Doberlel in Jakšič. Približno tako je bilo tudi v napadalni vrsti, kjer je igral Košak na desnem krilu. Tako dolgo, dokler niso prišli igralci na svoja običajna mesta, je imel glavno besedo Hcrmes, ki žal, kakor jionavadi, svoje premoči ni znal izrabiti. Rezultat : 3 odgovarja jioteku igre.
Posebno moramo omeniti igro llermesa. Vedno je bilo to moštvo na glasu, da goji lep kom-binacijski nogomet. Take igre ni v stanu predvesti nobeno moštvo v Sloveniji. Igra llermesa je čista kopija Haškovega načina igranja. Lepe kombina-cijske fioteze, ki ostanejo neizrabljene, ker ni nikogar, ki bi streljal. V včerajšnji igri so nastopili Siškarji z mladimi igralci. To mlado moštvo bo pomladi gotovo resen tekmec, ako ostane čez zimo v treningu.
Igra je bila vse skozi zelo zanimiva. Nabavno, da ni bilo tistega tempa, ki je običajen v prijateljskih igrah, zato so pa igralci polagali več pozornosti na lepo igro. Gledalci so bili zadovoljni. Po-set prireditv« ni bil tako ugoden, kakor bi lahko bil, kajti vreme je bilo zelo ugodno. Tekmo je sodil g. Zupan, ki ni imel težko stališče, ker se je igralo fair, tekmo samo je pa dobro vodil. V predtekmi so podlegli juniorji Ilirije Slovanovi rezervi.
DRŽAVNO PRVENSTVO V LETU 1932.
Precej predlogov je bilo že objavljenih v časopisih. Najslabši in tudi najsramoln«|ši za s o-venske klube je gotovo predlog, katerega so sklenili predložiti vodilni klubi v državi Na prvem sestanku šestih klubov ni bilo sporazuma, šele v sredo so se popolnoma sfiorazumeli, kakor posnemamo iz Jutranjega lista. Kot izgleda jih je vse eno malo sram. pa so zato izjavili, da pomeni njihov predlog samo nekak prehod. Leta 1033, naj bi se igralo tako, kakor prejšnja leta. Prvaki vseli jx>dzvez igrajo med seboj izločilne tekme. Naravno, da nihče tega ne verjame. Vodilni klubi hočejo igrati sami med seboj, da sc finančno okre-pe. Vse ostalo jih pa ne briga, loda klubi bodo znali na zborovanju v nedeljo njih načrt preprečiti.
Kar ne bo ravno težko. Vodilni klub vseh |X>dzvez v državi so prišli vsako leto v tekme za državno prvenstvo. Ne razumemo zakaj se hoče spreminjati sistem lig, ker jc bil ravno pri nas dosežen velik napredek. Odobravamo predlog, ki je izšel iz vrst JNZ., da naj v zagrebški ligi ostene tako, kakor je bilo v preteklem letu. Toda pravica zahteva, da se upošteva tudi prvak Maribora. V tem |x>gledu je najbolj zadovoljiv predlog g. Kapa iz Sarajeva. G. Kap je znan sodnik in je vodil več liginih tekem ravno v zagrebški skupini. Njegov predlog za našo skupino izgleda; Oradjanski, Concordia, Ilirija. Primorje iti Maribor igrata kvalifikacijsko tekmo, ravno tako tudi Hašk in prvak province ZNP. V naši skupini bi igralo samo pet klubov. Predlog je simpatičen ker omogoča Mariboru sodelovanje, ako premaga Primorje. Pov-darjamo, da je ravno prelog g. Kapa edini, ki pravilno tolmači želje slovenskih klubov. Pa tudi za druge skupine je izdelal tako pametne predloge, da ima pravzaprav največ upanja, da bo prodrl.
Naloga vseh klubov je, da nastopijo predvsem slo/no. Državno prvenstvo je glavnega pomena vedno samo za vodilne; ki predstavljajo tudi naš nogomet. Od močnih vodilnih klubov je v veliki meri odvisna tudi usoda vsega našega nogometa. Tega naj se zavedajo predvsem oni, ki danes agitirajo proti vodilnim. Brez njih ne bi mogla večina slovenskih klubov obstojati. Sloga je potrebna bolj kot kedaj preje.
NOVA KNJIGA O SMUČANJU.
Od I. 1924 do danes je smučanje izmed ostalih šfiortov doseglo največji razmah. Badjurova knjiga Smučar« je mnogo pri|iomogla k (»znanju tega športa med lajiki nešportijiki. V njej je zbrano vse, kar je jiotrebno neveščemu začetniku. Badjurova knjiga je dosegla svoj namen. Danes imamo celo vrsto smučarjev, ki so prestali stadij začetništva. Vedno bolj se je čutila potreba po novi slovenski knjigi, ki bi pregledno in jasno obdeiala tehniko smučanja. — Robert Kump sc je lotil tega dela in ne brez usjieha. Sam dober tehnik v smučanju, obenem vešč športnih izrazov, dober opazovalec in tudi dober risar, vse to je pripomoglo, da njegova knjiga »Smučanje« dosega svoj namen. Knjiga vsebuje popis najvažnejše opreme in smuško tehniko.
bf ji bila prihodnje leto dana prilika, da pride k nam. Pride pa prav gotovo, ako ji bodo dane od Ntrani države iste ugodnosti, kakor udeleieucoui iz Heljenškega kongresi«.
Finančno vprašanje in iiseljenri.
Denar, ki ga izseljenci zaslužijo in ki so ga poslali domov, gre prav za prav v milijarda. Imeli bi bi pa od tega še večje koristi, ko bi mislili ua to žc pred 80 leti, kako in kje bi naši izseljenci najbolje naložili denar. Ker nI bilo tega, so postali često žrtev raznih denarnih zavodov, ki so propadli. Sedaj je ustavila svoje poslovanje banka -Sa-Kseiv. Zaradi tega je izseljenštvo izgubilo zaupanje v banke in druge denarne zavode. Gre /.a to, na kakšen način bi pridobili izseljence, da bi nalagali svoj denar v domače denarne zavode. Radi nejasnih gospodarskih razmer je težko priti do kakšnih meritornih zaključkov. Vendar pa priporoča izseljenski sosvet, da so navajajo izseljenci, dn nalagajo svoj denar v domače denarne zavode iu sicer v take, ki so pupilarno varni iu pa v zadružne, ki so dobro vodeni in nudijo radi poznanja svojega okoliša in radi neomejenega poroštva dovoljno garancijo.
Skrb za varstvo otrok izseljencev.
Treba bo tudi nekaj ukreniti, da dobijo otroci izseljencev primeren pouk v materinem jeziku. V tujini se vzgajajo le v jeziku dotične države. Kadi tega ni čudno, da ne znajo otroci jiopolnomu slovenskih staršev svojega materinega jezika, ali pa le zelo slabo. Kjer so naseljenci naseljeni v večjem številu iu kjer dovoljujejo zakoni dotične države. morejo imeti lastne šole. Kjer je pa to nemogoče, bi mogli doseči ta cilj polom posebnih tečajev, katere bi morali voditi in organizirati strokovnjaki. Takim strokovnjakom jmi ne zadostuje le strokovno znanje, ampak morajo imeli tudi kvaliteto značaja, sicer ne bi imeli izseljenci od njih n ikakili koristi. Ta naloga se pa more izvesti le s sodelovanjem vseh za lo v postov prihajajočih društev in organizacij ler s pomočjo javne oblasti.
Pri poglavjih o stremenih, niažah in obleki bo marsikak smučar našel koristna navodila. — Glavni del knjige obsega terensko smučanje, trikratne korake in skoke. Skice, ki so neobhodno potrebne taki knjigi, so tako nazorne, da tudi smučar, ki so mu tuji zakoni gibania. opazi na njih važnr kretnje. Pomanjkljive so v toliko, ker ni naznačena obremenitev plohov (smuči). Snov je obdelana sistematično in pregledno. Besedilo je zgo-čeno in zahteva kolikor toliko znanje gimnastike. Osnovni principi tehnike smučanja so v tej kniigi jasni in pravilni. Hvalevredno je, da se avtor nc snušča v posame/ne finese, kar bi napravilo vsebino nepregledno in pristransko. — Knliga je v estetskem oziru okusno opremljena. Na koncu navaja Kumn za literaturo nekaj krni?, med katerimi je tudi naiboliša nemška kniiga \Vunder des Schiieeschule«. Vendar se Kom-pova knjiga od te kakor tudi od drugih ra/tikuic tako po siskmatiki kot "o n^broi novih stvareh, naravnost odlikule jia sc po krasnih, originalnih in nazornih skicah.
SMUČARSKI TFM! SPn. PRT SV JANEZU OB BOHINJSKEM JEZI RU.
S'ovensko planinsko društvo v Ljubljani razpelje z:i božične praznike od 25 dec. do 3. jun. 1932 svoj vsakoletni smučarski tečaj za začetnike ter manj tzvežbane smučarje v hotelu Sv. Janez ob Bohin'sltem jezeru. Namen teh tečajev, ki se vršijo pod okriljem SPD. je izvežbati smučarje-začelnike v temeljnih vajah tako, da jim je omogočeno vršiti izlete samostojno. Pa ludi onim, ki žele počitka ali razvedrila v leh pridih dneh. pa naj si bo na smučeh ali brez njih, nudi Sv. Janez s svojo divno planinsko okolico ob jezeru ob vznožju gora, vse ugodnosti prijetnega bivanja. Sv. Ja-nrz je ludi izhodišče za enodnevne smučarske izlete v planine, z vodniki ali brez njih. Pošta in telefon v hotelu. Ravno tako je na razpolago avto in kon'ska vprega. Celotna oskrba dnevno od 55 do 70 Din: člani SPI) imajo pri brani 20 odst. popusta. Prijavnina za tečaj Din 100. Prllave snre-jcina pisarni SPD (palača Grafike) in upravitelji-ca hotela Sv. Janez oh Bob. jezeru, ga. Marica 1 Jerajrva. Tečaj vodi učitelj JZSS g. Kveder J.
Radio
Petek. 18. decembra: Radio Ljubljana radi čl-i ščenja Dieeel motorja nc oddaia.
Sobota, 19. dccembra: 11.30 Šolska ura: Nasprotnik. (Športna etika.) — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas in poročila. — 17 Salonski kvintet. — 18 Viktor Pirnal: Žu-nbcraški Uskoki. — 18.V) Strokovni učitelj Štele: O defektni deci. — 19 Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Prof. Namorš' Spoznavanje blaga. — 20 Salonski kvintet. - 21 Due'ri večer: gdč. Štefka Korenča-
rova in Milena Verbič. — 22 Čas in poročila. _
22.15 Citrc in kitara (gg. Mezgolits in Matzele).
Dmpt proornmi i
Sobola, 19. decembra. Belgrad: 12,05 Plošče. — 12.30 Radio-orkester. — 20 Narodne pesmi. — 21 Komedija — 21.30 Pester večer. — 22.30 Lahka glasba. -- Za-eb: 12.30 Plošče. — 20.30 Veseli večer. — Burla-oest: 12.05 Ciganska glasba. — 18 Balalajke. — 19.20 Opera na ploščah Ciganska glasba. —- Dunaj: 18.30 Beelhovnove violinske sonate. — 20 Operetni prenos. — 22.15 Plesna glasba. — Rim: 21 Igra.
—	Milan: 21 Varieteiski veter. — 23 Plesna glasba. — Lat-genbcrtj- 13.05 Operni koncert. — 20 Veseli večer. — 23 Jazz. — 24 Nočni koncert. — Slutlgart: 19.45 Zborovo pelje. — 20.15 Zabavni koncert. —■ 22.35 Plesna glasba — London: 19 30 Koncert B. B. C. orkestra. — 21 Ve.'crni koncert.
—	23.35 Plesna glasba. — Beilin: 20 R
adiooot-
Pourri: Ples narodov. — 22.40 Nočni koncer! — roga: 20.30 Poljudni program. — Toulouse: 20.15 Moderna simlonična glasba. — 21 Večerni koncert. — 21,45 Koncert vojaške godbe. — Trst: 12.30 Plošče. — 13 Pestra glasba - 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — 22.25 Pestra glasba.
Ljubljane!*n gledališče DRAMA
Začetek ob 20 Petek, 18. dccembra: Zaprto. Sobola, 19. dcccmbra: ARSENE LUPIN, Premijera Red E.
OPERA
Začetek oh 20 Petek, 18. decembra: Zaprlo. . Sobota, 19. deccmbra: DEŽELA SMEHLJAJA. Red D.
Nedelja, 20. decembra ob 15- MASCOTTA. Znižane cene. Izven. — Ob 20: CARMEN. Nova vprizoritev. Izven
Veliki naskok
na tekstilni bazar v Mariboru - Vetrinjska 15
primerna božična darila	vsakovrstne svile, Stofov, platmi, robcev itd.
16 »In meter žameta.	Oglejte si J/.loibe pred nakupom!
================
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I-50 Dlr» aH vsaka beseda SO par.
Najmanjši oplus	5> Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viže.
Za odgovor mamico! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
V župniščc
želi dekla, ki ima veselje do živine. Apolonija Perk, župnišče, Ojstrica, Dravograd.
I
Čamernikova šoferska šola
Liubliana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št 16 zastonj. Pišite ponjl
Stanovanja
Vila z vrtom
enodružinska, komfortno zidana, ob Stadionu, se odda takoj ali tudi februarja. Štiri sobe, plin v kuhinji in kopalnici. Mesečna najemnina 1200 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Stadion« št. 14.522.
Mesarskega učenca
iz poštene hiše sprejme Franc Bogataj, mesar — Železniki.
II«
Srečke delnice, obligaci;e
kupuie Uprava »Merkur« Liubliana - Selenburaova ulica 6. II nadstr.
Radio aparat
za priključek na električ-nik tok se ugodno — za 2000 Din — proda. Ponudbe pod šifro »Sirm-giter« št. 14.771 na upravo »Slovenca«.
in
Preklic!
Podpisana Golouh Angela, rudarjeva žena in posestnica v Slivnem pri Laškem, obžalujem, da sem žalila z izmišljenimi obdolžitvami gdč. Ido Pav-lič, pletiljo v Rečici št. 138 pri Laškem, ter izjavljam, da je vse to, kar sem o njej govorila, neresnično, ter sc ji zahvaljujem, da je odstopila od obtožbe. — Rečica-Laško, dne 16. decembra 1931.
Golouh Angela 1. r.

Qve$inhoni7<i
kupile nnirenele cn l»rrtk
A VOLK LJUBLJANA
Veleireu*»na t titom Keslleva cesta 44
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PHELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stan trg
A»© * Orrbrnc
nakup hi prodaja vreč
L'ubljana
Dunajska cesta št 36
Ure, 7.1nln'na, opUCn. piedmetl
LVILHAH. urar
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
Kupujte le najboljše domače čevije znamke
Tovarna Tržič
Prodajalna:
Ljubljana
Sv Petra cesta 20
Stanovanjsko hišo
t gostilno ali trgovino ter vrtom, v Ljubljani ali Celju, kupim. V poštev pridejo tudi hiše v okolici ali na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« ood šifro »Hiša« štev. 14.728.
Puhasto perje
čisto čohano do 48 Dtn kg drufla vrsta oo 38 Din kg čisto belo gosie oo 130 Din kfl in čisti Duh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica pena
Širile »Slovenca«!
Smuči, vezalke
za smuči in tornistre za smučarje, nahrbtnike, torbice, kovčke, preobleke I po želji izdeluje in ima ; v zalogi L Karlo, torbar, i Maribor, Kopališka št. 2 I (Scherbaumov paviljon).
Sveže insuhe gobe
kupuiem stalno vsako množino Zahlevaite pojasnila
Namizna
jabolha
prvovrstna razpošiliam po nainižii ceni — Petei §etma Radeče - Zidani most
Širite »Slovenca«!
Kino-lotelje
gostilniške, vrtne stole ter razne stole za dvorane, dobavlja najceneje — Stolarna in strugama v Sodražici, Zahtevajte ceniki
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Največja izbira. Zahtevajte cenike!
Plašče
za zdravnike, 'aborante. brivce itd. lopiče za natakaric. peke mesarie, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J Hamann. Ljubljana Mestni trg 8
V Kdor rabi Vleče Kupi |M I10|-tenejc pri tvrdkii
Mir ho lilakar
• Ljubljana . Slomškova ulica (t. 11
leiet. štev. ,2447.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne intormacue — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoiJne in od 2 do 6 popoldne. Tektonska štev 3030.
Berite
\Slovenca•
m oglašujte v njem'
Naznanjamo vsem svojim sorodnikom, znancem, prijateljem itd., da je v noči 17. t. m. po dolgotrajni bolezni, oki-pčan s tolažili sv. vere, star 32 let, v Bogu zaspal gospod
V1LMSN
Ia orehova jedrca
kg 18 Din, orehe v lupini,
kg 4.50 Din franko z železnico in po pošti razpošilja G. Drechsler, Tuzla
Zaica
lepega, Angora pasme, in štedilnik — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.756.
posestnik, fotograf, trgovec in gostilničar na Jesenicah.
Pogreb pokojnega bo v soboto 19. decembra ob pol 4 popoldne. Jesenice, dne 17. decembra 1931.
Žalujoče rodbine:
Vilinan, Čnfar-Rihtar, Rauhekar, Tratnik.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM A I,NE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI HO IZKKHNO UUUUNIH DENЛВ
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNA
P HEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA UI.ICA 6 IL NADSTROPJE

Fotoamaterii!
Vse fotopotrebšiine dobite ▼
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki

f
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
TELEFON STEV. 2057. 2470. 297У
D. D. V LJUBLJ ANI (Miklošičeva cesta to) 1 Vloge nad Din 500.000.000'- ESEJi^^TE Kapital in rezerve nad Din 16,000.000--Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu
S
ti-ia
!
S _ -c •M Zl J — S!
a, ~	-
5?m 1/
> — >
= iZ
ši? z
ДЈС« =x0
j — ^ t ^ j—
Dr. Joža Lovrenčič:
59
— M ^ \
B	i
SJ i z. >
1 „
" ie <c
: S
I
, 15 o
1 ■	S	S 1,
"■C.	-	£
t	im
.	-r -r.	i
4	N	»Л
-	i N	. г = n	> г	= t*
л	NI »	_ 1
Z .	" >
—	"o
•o •	"V? —	~
- %	. -	r
~~ —	T	^
- H n 5
♦J O	n '
= —:	— ^ cm
I
Anali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
V Silikanskem gradišču so preživljali ono jutro nemirne ure, polne strahu in groze.
»Kralj Prono se je vrnil. Njegov glas sem slišal, ko se je začelo zoriti. Trikrat me je poklical,« je povedal Katmel volhvi Kari, ki je prišla, da pogleda, kako je z njegovimi ranami. »Dvigniti sem sc hotel, da bi šel in ga pozdravil, pa se niseni mogel ganiti. Ko me je v tretje poklical, mi je bilo tako čudno in tesno pri srcu, da ti ne morem povedati. Obležal sem in poslušal, da bi še kaj slišal. Pronovega glasu ni bilo več, pač pa je tedaj zajokal Dardan, kakor še nikoli te dni, kar je v dvorcu. Gotovo je stopil kralj k njemu in ga vzbudil, pa se ga je mali ustrašil!«
Dvomica, ki je oskrbovala kraljeviča in ujela pogovor, se je pr|bližala Katmelu in Kari in je rekla:
»Nikogar ni bilo k nama, res pa je zajokal Dardan proti jutru tako zelo, da sem se prestrašena vzdramila in pogledala kaj mu je. Plaho je gledal in jokal in jokal, potem je pa nehal, kakor bi odrezal, in še nasmehnil se je in znova zaspal.«
Dvornica je poklicala Krana, ki bi moral kralju razsedlati konja. Kran je vse debelo gledal in je sklical služinčad.
»He, ali je prišel kralj ali ni prišel?«
Nihče ni vedel nič.
Pa je prišel tedaj od gradiščnih vrat stari Adnamat. Sopihal je in bil ogorčen.
»Kaj pa ti je Adnamat?«
»Kaj? Jezim se na svojo stražo!... Proti jutru je
šlo, pa je prijezdil kralj. Mrk je švignil mimo mene, toliko da me je pogledal. — Jezen je, sem si mislil, ker ga nismo čakali in ne pozdravili, kakor gre in se spodobi. Pa sem zrohnel nad stražo in so se mi smejali in se mi smejejo, češ, da sem star in se mi je sanjalo in imam sanje za resnico. Nič se mi ni sanjilo, oni so spali, mesto bi bili budni in čuječi! Videl sem ga, videl kralja. Zdaj pa sem prišel, mislim, da bo že pokonci, in se opravičim. Utrujena je bila straža in je zadremala, jaz pa, ki sem dober človek, sem jim privoščil in sem čul sam. Tako porečeni kralju in mu obljubim, da jih poslej ne pustim ne trenutek več zaspati, ker sem spet videl in spoznal, da je dobrota sirota.«
»Adnamat, kralja ni v dvorcu!«
»Kaj? ... Tudi vi bi me radi vlekli in se norčevali iz mene starca?
»Nič te ne vlečemo in tudi norčevati so ne maramo iz tebe, pač pa te vprašamo in nam povej, kdaj se je vrnil kralj iz gradišča?«
»Proti jutru, povedal sem vam!« je bil Adnamat nevoljen.
»Ne iz Medejskega, Adnamat, kdaj se je vrnil iz našega gradišča spet k vojski?«
Adnamat je bil zmeden.
»Kralja, ki sem ga videl priti, pravite, da ga ni v dvorcu, in hočete vedeti, kdaj je odšel, ko ga jaz nisem videl. Čudni ljudje, čudne stvari!«
»Čudne stvari, prav si rekel, Adnamat! Zdaj pa poslušajte mene!« je spregovorila Kara s temnim pod-molklim glasom in vsi so jo strahoma pogledali in čakali, kaj jim pove.
Adnamat je videl kralja, ko je prijezdil, Katmel ga je slišal, ko ga je klical, Dardan nedolžni mali ne
more povedati, zakaj je jokal, a jaz vam povem: tudi on ga je videl in kakor je povedala dvornica se je navsezadnje sprijaznil z njim in se mu nasmehnil. Vrnil se je kralj v svoj dvorec in se poslovil, preden je odšel na dolgo pot, s katere ga ne bo več in ga boste zaman pričakovali. Pred letom sem mu že govorila o tej poti in ga svarila, pa me ni poslušal in zato je stopil nanjo, preden mu je bilo sicer namenjeno..'.
»Da je umrl, da je padel?...« so se zdrznili vsi in onemeli in gledali v volhvo ko okamenrli.
»In Ena... kraljica?...«
»A te je tudi klicala?« je pogledala Kara izpod čela Katmela in ga vprašala.
»Ne,« je odgovoril.
»Potem ne izprašuj!: mu je odgovorila in io je razumel, da živi.
»Rekla sem, da je stopil kralj na pot, s katere ni vrnitve, preden mu je bilo namenjeno,« je govorila nato Kara vsem. »Zato pojdi, Kran, in privedi iz hlevov črnega ovna, vi vsi pa z menoj pred dvor in skličite vse, ki so v gradišču!«
Nič ni vprašal Kran, čemu ji bo oven, šel Je, da ji ga pripelje, in tudi drugi so šli in so sklicali gradiščnike od straž pri vratih pa do otrok, ki so jih jemale matere y ležišč in jih prinesle v naročju na trato pred dvorcem, kjer se je že pasel črno-runi oven.
»Brez lokov in kopij ste. Ponje!« je ukazala volhva moškim.
Šli so in so se vrnili oboroženi.
Kara se je približala олти. Videli so, kako so se ji pregibale bele ustnice, kako je trikrat zahutala proti njemu in trikrat pljunila, in' so vedeli, da ga ureka, in so čakali, kaj se bo še zgodilo.
Za Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel Četi.
•zdajutelj: Ivan Itakoveo.
Urednik: Franc Kremžor.