/ Naj reč j i abfemld dnevnik v Združenih državah Velja za rse leto • . . $6.00 ™ Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 D List. slov enskih .delavcev Y Ameriki. TELET0N: CHelsem 3—3878 ^The largest Slovenian Da3y in the United Stihu, □ Issued every day except Sundays Land legal Hobdays. 75,000 Readers. ■Bl NO. 296. — STEV. 296. Entered ss Second Claw Matter September 21, 1003. st tfas Post Offlcs at New York, H. Y.t under Act of Congrssi of March 3, 1870 TELEF0K: OHelsea $—8878 NEW YOBK, WEDNESDAY, DECEMBER 19, 2934. — SREDA, 19. DECEMBRA 1934 VOLUME XLH. — LETNIK XT.TT. JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO JE ODSTOPILO AMERIŠKI ČASNIŠKIPOROCEV MEC JE DOGNAL, DA SO BILE VESTI 0 IZGNANCIH ZELO PRETIRANE Vsem Madžarom, ki so dobili povelje za izselitev, je bil podaljšan rok za dva tedna. — Deputacija zagrebških in ljubljanskih vseučiliščnikov je položila venec na kraljev grob.—Zunanji minister je prvi odstopil za njim pa ves kabinet. Važna konferenca v Washington, D. C. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. decembra. — Danes zjutraj je odstopil jugoslovanski zunanji minister dr. Božo Jeftič. Za njim je podal svojo resig-nacijo poljedelski minister Kojič, nato je pa odstopil ves kabinet ministrskega predsednika LJzuno-viča. Princ Pavel, načelnik regentskega sveta, je re-•signacijo takoj sprejel. Da se pripravlja kabinetna kriza, je javnost vedela takoj, ko se je vrnil iz Ženeve zunanji minister Jeftič, ki je zastopal Jugoslavijo, ko je Liga narodov obtožila madžarsko soudeležbe pri marseill-skem umoru. Jeftiča je na beograjski postaji pozdravila silna ljudska množica. Naslednje dne je izdal ministrski predsednik Uzunovič poročilo o razpravah v Ženevi. Značilno je, da v poročilu ni Jeftiča niti z besedo omenil, pač je pa hvalil edinole Francijo, češ, i da bi brez njene pomoči Jugoslavija ne dosegla tak-; V"'1 , - - - J ° J & J m opremljeni m morejo voziti snega uspeha. ^ ^ lm vwliko daljavo; skratka: to Ze prejšnji teden so začele krožiti govorice, da so s«» subniarini najnovejše in najučinkovitejše vrste. V vsakem oziru prekašajo japonske submarine, ki s«> tudi moderni. Dele za štiri submarine je sov jet. Rusija kupila v Nemčiji. Ti deli si bili poslani skozi Rusijo in Sibirijo v llara-bovsk, kjer so bili sestavljeni v tamošnjem velikem sovjetskem arzenalu. Šest drugih, ki so bili izdelani v sovjetskih tovarnah v Rusiji, je bilo |*> Ia Ijab prepeljanih iz Odeso v SOVJETSKI SUBMARIN2 V VLADIV0ST0KU V Vladi vos t oku je 12 submarinov. — So najmodernejše zgrajeni in prekašajo japonske. Berlin, Nemčija, is. decembra. — Dobro ]M»u skih držav, kakor tudi o Doli-tičnem položaju v Evropi. Ameriški poslanik v Berlinu, William C. Dodd, bo v ne- | Hitler in njego pilot nista j Klopnega avtomobila v Brook- veliki, hitri, dobro oboroženi dnevi Uzunovičevega kabineta šteti ter da bo na njegovo mesto sLopilo ministrstvo, v katerem bodo tudi voditelji zatrtih hrvatskih in slovenskih političnih strank. V Uzunovičevem kabinetu so bili izključno le Srbi. Koncem prejšnjega tedna je bil pri princu Pavlu v avdienci dr. Anton Korošec, voditelj bivše slovenske ljudske stranke. Uzunovičevo ministrstvo je bilo na krmilu izza 23. oktobra. Najbrž bo poteklo več dni, predno bo določil princ Pavel Uzunoviču naslednika. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. decembra. — Po skrbni preiskavi madžarskih poročil, ki so trdila, da je Jugoslavija zopet pričela z izganjanjem Madžarov, ki baje morajo čez mejo v velikih skupinah, je sedaj dognano, da nikdo ne more teh poročil vzdržati. Na drugi strani pa je dokazano, da je ogrska propaganda z vso silo na delu, da bi obdržala še dalje v življenju spor, ki ga ni več. bila ranjena. Vsled tega je bi-;lymi. la Hitlerjeva straža |xxlvoje-j To je Tommy Touhy, ki je na. | bil vodja Touhvjeve roparske la obtožbo odvedbe. Doktorji bodo preiska- ka» f.li> li'iohii sums m molčal, temveč je detektivom sam izdal, da je bil Touhy skupno ž njim udeležen pri ropu v Brooklvnu. Ravno tako je bil Burnos udeležen pri . . ....... - - —- ropu v hiši voditelja organiza- !u ^ i»«"n K King, ijjj Hugh S. Gibson in ^lanik c i je filmskih delavcev Tlioma- zas^ioval unIlor ze v Tile Hal Siever. V Wnlni- sa Malov-a, kateremu so o, I ne- ?ulllja so hl}\ | tonu pa se sedaj nahajajo po- sli $<»:!,ort,to-; slanik v Moskvi. William C. oblasti se zelo čudi-! 1)o s,'(lai Jla P°n,tn 111 iz" I Bullitt. poslanik v Italiji rekla ohdolzbe. I Brecfcenridge Long, poslanik a v Xew Yorku dvigne : prot i Albertu Howardu Fishu, Robert w/Bingham bo šele v ki je priznal, da je umoril ma- m-kaj dneh prišel v Washing^ lo (irace Budil, obdolžbo od- ton. vedbe. Mati umorjene deklice, | Toda iz Washingtona sta že Delhi Budd. njen brat Kdward odpotovola poslanik v Brazi- ( ikaškt jo. da se newvorska Dunaj, Avstrija, is. d< policija 1 c. prav malo zmeni za Burnsovo' T'.M,a. Iia*fIil'a ni potrebna; Dasiravno sta bila dva vojaka : aretacijo in nočejo verjeti, da ka 't1,I Fl?'1 Tur;: iT ^strij>ke Straže ob nemški J1* Ml Burns navzoč pri brook-(^»l^Jal iz njenega do- Wilson, d^ orem ^ ih J h/ J "-treljena, vendar si obe l.vnskem ropu. Poštni nadzor- y >«rku in b, ga „,o- skem Bn Yl!Uv^ A ^'k r b l i lUrinvl prizadevata, da la do- nik v Chicago Walter Johnson f1" tukajšnje sod,see zahteva-, poslanik H h i ^ 'ML- ' I t ne bi dosegel prevelik,- pm vi, da je prepričan, da l-1'^ tega še tudi'J. Totten I en,, ( d kod sta pr.sla ostala ; 1 hi! Bums udeležen pri brook- i«™«* ^ umoril v Teh ko 41 J Avstrijska vlada je sicer! Ivnske.n ropu. Weschester okraju, kjer bo v jo državi 10-letuo (jrace na Kitajskem Nelson T. Johnson, poslanik v Švici Hugh R. Wilson, poslanik na Holand-ikein Brenville T. Somett in glo tukajšnje sodišče zahteva-1 poslanik v Južni Afriki Ralph 4; t... 1.. :......I 4______ - i.. 1- T rn ^ Sedem submarinov je bih) v spočetka hotela takoj vložiti Vladivostok!! v aprilu 19.1:1. ko v Berlinu protest, toda je proso oblasti v Vladivostok!! ob- ti večeru naznanila, da misli. da so avstrijski uaziji, ki žive na Bavarskem ustrelili oba vo- javile odredbo, da je prepovedano tujini 4adjam priti v vladi vostoško pristanišče, razun jaka. pod vodstvom scovjetsTvih pi-| lierliuska poročila pa pravi lotov. Ostalih pet submarinov j jo, da to nista bila avstrijska j jo bilo prideljenih (Mxlmorski, vojaka, temveč da sta prišla iz Ne glede na jugoslovanski zunanji časnikarski mornarici od aprila 1 anskega I Nemčije ter sta na meji zade- IZGANJANJE MADŽAROV Budimpešta, Ogrska, 17. decembra. — Uradna ogrska brzojavna agent ura naznanja, da je bilo iz Jugoslavnje zopet iz- J konferenc se udeležuje« ni tajnik Cordel Hull, (četrtek proti njemu dvignjena nadomestni držav, tajnik Phil-ohdolžlm umora. Obdolžim od- lips in nekaj drugih uradnikov vedbe bo proti njemu dviguje- državnega departmenta. Te na samo zaradi varnosti in go- konference bodo raztegnjene tovosti, ako bi bil, kar pa je iz-,še čez božične praznike. Na-ključeuo, v Westchester okra- men osebnega poročila ameri-ju oproščen umora. | škili poslanikov je državnega Proti obdolžbi odvedbe pa je tajnika in pred vsem predsed- urad, ki je objavil zanikanje, da bi Jugoslavija še izganjala Madžare, je poročevalec "New York Times" izvršil preiskavo, ki je imela naslednji u-speh: V soboto je 25 izgnancev prekoračilo jugoslovansko mejo; v nedeljo so šli zopet trije. V vsakem leta. la na obmejno stražo. 'Eden sovražnikov, katerega je Jugoslavija izgnala kot nevarnega za deželo." Preiskava pa je dognala, da deklica sploh ni bila deportirana, temveč je njen stari oče poslal jo k nje-slučaju je bil tak Madžar, ki je ob času splošnega I ni materi, ki je odpotovala v Budimpešto in vzela tnnr^w^ ai ri ai m a L*.• * i-■ 1 ^ _ _ _____j_ -___1__• 1...J- l» 1 • . • i- . izgona prejel tozadevno obvestilo, je pa pozneje do- j s seboj tudi hčerkin potni list. Lil podaljšan rok za odhod za dve tedna. Nikdo iz 1 Stari oče ji je na krilo pripel listek za slučaj, da bl v CI3B1.„WI , med teh pa ni čakal dva tedna, temveč so po enem jo oblasti poslale na pravi kraj, ako bi jo mati na j bilTiz^annL 1 tednu prostovoljno odšli. Drugi, ki so pozneje pre meji zgrešila. To pa se je zgodilo ravno v času, ko je! - jeli obvestilo, da so izgnani, se še vedno nahajajo v ™— ---- ;--------2----- 1 - - • DATDMI MA T Jugoslavija hotela izgnati vse Madžare, ker je pre jšn ji teden z izgonom prenehala. Pri teh 2(i Madžarih je imela Jugoslavija posebni vzrok, da jih je izgnala. Za-dnja dva tedna je prišlo , v Szeged liM-9 Madžarov, ki so Jugoslavije. ravno slo največ izgnancev čez mejo. In to je prišlo [POTRESI NA TURŠKEM SE PONAVLJAJO! Angora^ Turčija, 18. dec. — V notranjosti Anatolije v bližini Uapakčura se potresi ne- Jugoslaviji in so pri vladi vložili prošnje, da za stal- madžarskim propagandistom ravno prav no ostanejo v deželi. V ponedeljek so po celi deželi slovesno obhajali Resnica je, da zadene, kar se tiče ostrega ravna-1 rojstni dan pokojnega kralja Aleksandra in zaprte nja z izgnanci, v nekaterih slučajih krivda krajevne so bile vse trgovine, četudi vlada ni izdala tozadev- oblasti, vendar pa madžarsko časopisje zelo preti- ne odredbe. Po vseh cerkvah so zani opravili mr- * , • 1- v — ,J , ^ , vl . . ^ . , , , "P^viu Ilir prestano iionavljajo in prebi- rava in tudi napačno poroča. Za to bo zadostovali tvaske obrede. Pri takem obredu v kraljevi palači j valstvo je vse zbegano. en primer: | Dedinje je bil navzoč kralj Peter in drugi člani kra-' Potres v soboto je porušil 'mnogo hiš in več tisoč prebivalcev je brez strehe. Vsled hu- ... 1 v ..... t - - - «d najrazličnejših prerokov, da -e v Avstriji "zopet nekaj pripravlja". Ni še točno določeno, tako govorijo, kdo naj tokrat-vprizori notranji pni it al: komunisti, ali rjavosrajeniki, ali oboji združeno- Tudi Heimwehru pripisujejo uporne namene. Takemu prerokovanju se ne more verjeti, ker so tako ideei kakor tudi rjavi srajrniki pri obeli preteklih puntil* pokazali tako malo poguma in tako uialo vstrajnosti, da bi bila predrznost, <"e bi trdili, da ga jim je še ostalo za morebitno ponovitev spodletele vstaje- Oeivklee zadnjega rjavega punta v Avstriji je povedal kako smešno je ibilo gledati mleenozobe mladiče z jeklenimi čeladami na glavah, ki bi bili radi zgledali marci jahio, a so bili le preveč pobalinski ter opasani vsenao-krog z ročnimi granatami, kako so pridrveli v celili gru-ill do jugoslovanske meje, kjer se je zadri nad njimi jugoslovanski graničar-pocvdinec, pa je vse takoj stopilo v trepetajoče dvoredo. Nasprotno, zdi se, da je v Avstriji sedaj nastopil mir, ki pa je manj zasluga notranjepolitičnega spametovalija posameznih idej nil i skupin, kakor posledica premirja, ki je t>rez dvoma nastopilo med Avstrijo in Nemčijo. Tndi denarja ni več čez avstro-nemško mejo, tako se pritožujejo okazala veliko najboljše dobre volje in tudi zdrave energije, toda treba ji je denarja, ki pa se skrbno ogihlje vseh dežel, kjer obstojajo vzroki ljudske ne vol je in nevarnosti eksplozij zatntih idejnih svoboščin. Zato (nastaja vtis, da je po teli par mesecih od julijskega punta avstrijska vlada pripravljena spremeniti tiho premirje z Neončijo v trajen mir pod mnogo fbolj milimi ►ji, kcfrbi bila storila takoj po Dollfussovem tragičnem umoru* PREPOVEDANE HLAČE gromnim zadkom, ki se širijo ob strani kakor krila in ki ji neskončno dolg pas drži v normalnem položaju. Oblasti bodo nositelje takšnih lilac odslej energično zasledovale. Ta me-ftCC jih še laliko nosijo, a ne smejo z njimi v nobeno gledališče, kino ali javni lokal. Po t. januarja pa bo plačal vsakdo visoko globo, kogar bodo zalotili tako oblečenega, f Dolgeville, N. Y. Cenjeno upravništvo 44 Glas Naroda!" (1as je, da se zopet oglasim v cenjenem listu Glas Naroda. Rojaki, ki me poznajo, bodo gotovo mislili, da sem šel kam na lov. V gozdu se res nahajam, toda po lovu mi nie ne diši in tudi nimam rasa. Kuh ali kuharica ima vedno polno dela, ro ne z drugim, z lonci. Ni dolgo, ko smo se preselili iz Stark vi lie na drugo stran Dolgeville, tudi v gozd sekat hlode. Tukaj smo na lepem prostoru. Hiša nam jo za kam-po, prostora je dovolj še za več ljudi, ne samo za štiri. Lahko bi imel vsak svojo spalno sobo, če bi hotel, ali se rajši objemamo drug drugega, kadar je mraz. Kadar je pa toplo, bi pa najrajši eden drugega odrini] kot jež lisico. Snega nam je tudi že nekaj zapadlo, da nas že v prste ščip-Ije. Tudi ni brez mraza, ki ja-ko rad ušesa oblizuje. Gozdar je res vo mogoče kaj več časa za pisanje*. Kurili bomo peči, da nam bo toplo ob večerih in čital i Glas Naroda, da nam bo krajši čas. Ko odprem časopis, najprej pogledam na drugo stran, potom grem šele na prvo stran. Danes pada snog, ko to pišem. Oprali smo, zašili smo in večerjo skuhali tudi. Žage in sekire so uahrušene, jutri pa drevje podirat, sneg gori ali doli. Omenim tudi, da sta nas obiskala Mr. Kržič in Herman pred par tedni. Njim se tudi dopade tukaj, škoda da nista prišla prej na lov, ker tukaj jo mnogo jelenov. Albin in John Svasnick sta tudi obljubila, da nas prideta obiskat, pa vse zaman naše čakanje. Ne vem kaj ju je zdržalo. Jaz siromak se pa tako sučem okoli peči, da bi kaj dobregii napravil. Sedaj, ko ni vas, pridemo pa mi k vam, da zakoljemo prašiče in pomagamo pojesti klobase. Dragi prijatelji in čitatelji tega lista, bližajo se nam božični prazniki, kakor tudi Novo leto 1935. i Vesele božične praznike, srečno veselo novo loto želira uredništvu, vsem svojim v stari domovini, bratom in bratrancem po Ameriki in Kanadi, vsem prijateljem in čitate-Ijem tega lista. Pozdrav Petni Zgagi in vesele božične praznike in srečno veselo novo leto! Floyd Miklič. Opomba: — Priloženo vam pošiljam Moner Order za $10; $7.00 za naročnino, ki poteče zadnjega tega meseca za stari kraj in $3.00 za mojo naročnino. Peter Zgaga NEWYORŠKI PABERKI Cena ML KGRN0VEGA BERILA . JE ZM2ANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVBNB READER BTANM SAMO $3 JtaroMtš ca pn — Amerikanci imajo šaljiv pregovor: 41 Čas boži. Zakaj boži? Zato, ker vsakdo gruta, kako bi ga ubijal". Pa ros hiti čas! Kdo bi si mislil, da je že Božič pred durmi in da ž<* trka?! Letošnji božični prazniki obetajo biti v enem ozirn prav lepi. Želim, da bi bili za vso tudi voseli. V staroni kraju j«' za otroke najbolj zažoljon praznik Miklavžev večer, ko jih obišče Miklavž z darovi v spremstvu angelov in "špicparkelj-nov*\ Za ta večer se otroci gotovo naučijo molitvic, da jih špieparkelj no vzame in da da-rove dobijo. V Ameriki pa praznujemo Miklavževo in Božič obenem. V New Yorku in po drugih velikih mestih Amerike Božič ni to, kar je v stari domovini. Tam si bodo za ta praznik privoščili meso in klobas, kar velja za nekaj posebnega in prazničnega; tukaj pa je to nekaj vsakdanjega. Tako hoče praznovati letošnji Božič v naši naselbini društvo 44 Slovan" s prireditvijo v Slov. Narodnem Domu v Brooklynu. K sodelovanju je povabljen tudi naš mladinski cerkveni zbor, ki bo zapel nekaj božičnih pesmi. Potem pa bo prišel Miklavž, ki bo vse obdaroval. Kakšno veselje je to za otroke. mi ni trebil posebej noudarjati. Mr. Albin Žareli iz Sudbury, Canada, odgovarja mojim 44Xe\vyorškim paberkoin" gle-de "Slovanovega" petja na radio prod par tedni in pravi, da bi moral 44Slovan" jwti na kaki večji postaji, ker bi tudi on rad poslušal slovensko jiet-j«4- Mr. Žarenu hočem pojasniti, da je na velike radio-postajo, s katerih se sliši po celi Ameriki, zelo težko priti, posebno pa še tukaj v New Yorku. Saj še profesionalne pevce odklanjajo, ako niso res prvovrstni in ako nimajo posebnega priporočila ali prijateljskih zvez. M«*d Slovenci imamo veliko pevskih talentov, le, da ne pridejo VENIC PUBLISHING CQMPSNY "Glas N*rod»" SIC WK8T 1Mb BIBR NEW IOBK, M. I 63 LET REPUBLIKE IN 95 VLAD O priliki zadnje vladno krize v Franciji, ki je zopet vrnila mirnemu življenju v družinskem zatišju predsednika (ia-stona Doumerguea in izrorila krmilo države Flandinu, je zbral neki zgodovinar podatke, ki pravijo, da je imela Francija v (>.'J letih obstoja republike, nie manj ko kabinetov. Sedanja vlada, ki ji na-f-eluje ministrski predsednik Flamlin, je 96. kabinet. Povprečna življenjska doba franco ske republikanske vlade je torej devet mesecev V zgodovini republikanske Francije je bilo le nekaterim vladam usojeno daljše življenje. Dve do leti leta so ostali na krmilu države samo ministrski predsedniki Waldek-Rousseau, Combes, Meline, Cle-menceau in Poincar«. Nad tri leta pa ni trajala sploh nobena vlada. Zato pa je imela Francija večkrat vlade, ki so,trajale en dan! Tudi število ministrov ni bilo v francoskih vladah vedno enako. V začetku je imela fran coska vlada saimo 10 članov, potem se je to število podvojilo, nekoe se je povečalo celo na 28 ministrov! Za dober znak smatra mož, ki j^j objavil te statistične podatke dejstvo, znaša število francoskih ministrov samo okoli 20. Te dni je objavilo časopisje, da v zveznem glavnem mestu kar mrgoli butlegarjov. To ni nič čudnega. Zalego je težko odpraviti od tam, kjer s«' zl<*žt». * Madžarski regent Morthy se namerava proglasiti za madžarskega kralja. Izza I. 191H je grel prestol Zitinemu sinu < )tonu. Sedalo se mu je v teh dolgih letih tako privadilo sedežu, da bi ga zeblo, če bi sedel kamorkoli drugam. Y starokrajskih listih čitam, da sta bila dva Postojnčana, Slovenca seveda, trinajst mesecev ponedolžnem zaprta. To navsezadnje ni nobena novica. Nekaj čudnega in nenavadnega bi bilo, če bi kakšnega postojnskega fašista po pravici za trinajst mesecev zaprli. Po krivici tako ali tako nobenega fašista ne zapro. A' marsikaterih družbah imajo snov za pogovor šele tedaj, ko se eden ali dva para odstranita. Ženska ima do skrivnosti dvojno stališče: skrivnost boil isi ni vredna, da bi jo obdržala zase, ali pa je predragoceiui, da bi jo zamolčala. Ne gre zato, koliko si star, ampak za to, kako si star. Živimo tretjino od tega, kar pojemo. Od ostalih dveh tretjin živijo zdravniki. Bog je odrekel ženskam misel za humor. Zato morejo moške ljubiti, namestu da bi se smejale nad njimi. Christopher Mor ley je dejal, da je visoke pete izumila ženska, ki jo je neki moški poljubil na čelo. Govor naj bo kakor žensko I krilo: dovolj dolg, da ne ostane predmetu ničesar dolžan, in dovolj kratek, da bo zanimal. Vsem, ki mi voščijo vesele j božične praznike in srečno no-ivo leto, se iskreno zahvalim, ('e bi hotel vsem pismeno odgo-j vol iti, bi mi roka otrpnila in : prsti odreveneli. V življenju se dogajajo čudne in zagonetno stvari. Ali ste že slišali zgodbo o dveh prijateljih.' Prvi je bil priden, drugi ua lenuh prve vrste. Prvemu se je z vztrajnostjo posrečilo spraviti skupaj lejw premoženje. — Vidiš, to je za starost — je prigovarjal lenuhu. Kaj boš pa ti počel na stara leta, ker si že zdaj večkrat lačen nego sit? Tako je govoril in še naprej stiskal in štedil, d oči m je lenuh brezsrbno živel. Po kaj se je zgodilo? Stedljivec je nekega dne nenadoma umrl, lenuh se je pa z i njegovo vdovo poročil. Letošnjo Nohlovo mirovno nagrado sta dobila Angleža Arthur Henderson in Norman Angeli. Mirovno nagrado so torej razdelili, z mirom pa še vedno I skoparijo. SLOV ENSKO-AMERIKANSKI Koledar leto 1935 je v tisku BStamammt^m^mmmmmMmmmt^^^m^mm Onim, ki so ga že naročili, ga bomo poslali koncem tedna. 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. j aGk» Naroda" | OwMd and roMlihofl bj WINI0 PUBLISHING COMPANY 0** m i -rirtiei iA Con***Uo*) u Tm* FUm at tartMH ef the corporation and ■rtdr—n of abore officer«: m m.im m—*. Bmw* « New lot qty. N. Y. -6LAS NABODA* ___ T—ml Day Bzeept Sundays and Holidays lajalo loco rrij« m I ■■rite la Et New York aa oolo leto ...... 17.00 JTpaodo ............96.00 Za pol leta ...................WO la yj .jfrta ....................$Sj00 Za lnoMautro aa celo leto...... $7.0d la četrt lata .................. |LB0 Za pot lata .................... I&80 Sobecrlptloo Yearly $6.00 AdTertlsearent on Agreement__ "Qlaa Naroda" lahaja vaakl dan laraemii nedelj In praenlkoT._ Baplal bna podpiaa In oeebnosU ae ne prioMnJejo. Denar naj ae blagovoli toMljatl pp, llowgr Order. Pri apremembl kraja naroCnlkoT, proadmo, da aa Dap tndl prejgoja MvallMe naananl. da hitreje najdemo naaiovnlka. -QLAB NABODA", tli W. IStk Street. New Ymk. N. f. TeieMane: CHelaea I S878 Kemal paša je v svojih re-»onnaiih stremljenjih dospel že kony do konca* Po toliko fc ugili prepovedih je izdal se-■Ug prepoved znamenitih tur-HdirUiač, ki eo kot sestavni del pntHflr* narodne noše res pravi ^ _ |i|}l«lri, ki se vanje oblaki, mo-■ ■ u ie precej spreten, da se pfiKMrl v te široke hlače z o- V JUGOSLAVIJO Za s Ml .......... Din. iee $ 515 .......... Din. 266 9 1JS9 .......... Din. m $12.— ............... Din 566 $24.— ......... Din. 1666 $47^6 ......... Din. 2666 E'QLAS NARODA"__j NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 19, 1934 THE LARGEST SLOVENE "ATT.v in TJ. E M, THE LARGEST SLOVENE DA&Y In U. S. X t VIŠEK VOJAŠKE ZMOGLJIVOSTI F It AX K T U011 A, Bat be rt on. Ohio: RAZTRGANE SANJE V skupini mladih čvrstih mož, ki so si' [»jed davnimi leti odpravili in šli za dolom v daljno Ameriko, jo l>il tudi Jožo Robidar. V vasi jo pripadal Ir kočarjem, ki so imeli malo tes-110 hišice in »okoliko zemlje. Kakor ostali, so jo tudi Robida r preživljal s tem, da jo hodil v dnino k premožnejšim kmetom, kadar pa dela pri kmo tili ni bilo, jo moral iti v gozd, v katerem si naš revnejši delavski sloj žo lota in lota služi svoj vsakdanji kruli. Ko se jo podal v Ameriko, je bila njegova želja, čimhitreje f prihraniti pritnortio vsoto in se zopet vrniti v domovino. S prihranjenim denarjem si j«' hotel popraviti domačijo in kupiti kiij vet' zemlje. V Ameriki je imel srečo in j«» delo takoj dohil. V par mesecih je že poslal /oni nekaj denti rja. Žena je bila vesela, bi trn je |M)hvalila sosedom, kako priden in varčeu je nje'i Uiož. Sosedi so si pa mislili, boš ■/.*• videla, ko so malo privadi Ameriki, l>o postal tak kot so drugi, ki ni o njih žo več 1«*1 nič ^lasu. Pn so se motili, kajti Robida r j*' bil mož trdnega značaja, in kar jo sklonil, jo tudi držal. Dobri dve leti jo Robidar o-stal v Ameriki in že si je toliko prihranil, da je odpotoval domov. Mislil si je: v Ameriki .so dobri časi, doma si nekoliko ponrodim in zopet grem nazaj v deželo lepih dolarjev. Po povratku Robi. I a rja v staro domovino jo takoj oživelo okoli njegove borno domačije. Najel je zidarje in tesarje, ki so pridno delali. V kratkem času se jo izpremonila borna koča v lično liišieo, ki je prcdiijaeiltt ostalim poslopjem v vasi. Ko si je prenovil domaeijo, ni imel doma obstanka, vedel je pa tudi, da bo v Ameriki ve«" zaslužil v enem mesecu, nego doma v enem letu. Nekega dne se je zopet podal na dolgo pot v nad i, da se v par letih vrne z veo jo vsoto donar:a. Tretje leto je že potekalo, odkar je prišel drugič v Ameriko. Par tednov je že razmišljal, ali bi še ostal nekaj časa, ali bi se zopet podal domov. Prešteval jo prihranjeni (h •nar in računal, kako in kam fs.a bo obiuil. Račun se mu j.' dobi •o ujemal in odločil se je da še ostane kakš« i mesec dn_, potem so pa zopet poda na dolgo pot k svoji ženi in otrokom. Kar nenadno se je pa zgodilo, da je družba zaprla to- I varno 111 prekinila obrat za nekaj tednov. Tedaj ni Robidar nič več poiuišljal. Sam pri sebi si jo mislil: Tukaj ne bom za-! stonj ubijal časa, kar takoj odrinem. Nič ni pomislil na to, da bi kaj ženo obvestil. Ni bil sam, ki bo prišel nepričakovano domov. Bilo je tiste dni pred Bo-žičein, ko se je izkrcal ter sedel na vlak. Vožnja se je bila tako zavlekla, da jo dospel baš na prodbožični dan v Ljubljano. Ko jr v mostu opazil veliko število ljudi, ko so se gnetli po j trgovinah, se je šole spomnil, j da bo prišel domov baš na sve-l ti večer. V spomin so mu prišle razne zgodbo, ki jih j«* či-tal, kako je kdo premagal tež-koče in so končno pojavil v krogu svojih dragih domačih. Kar | veselo mu je bilo pri srcu ob misli, da l>o naslednji večer nekakšen junak, ko bo presenetil ženo in otroke. Nakupil je igrače za otroke in še posebno darilo za ženo. Nekaj časa je še opazoval splošno vrvenje po ulicah, nato se jo pa zopet podal na postajo, kajti bil je čas, da .ua vlak popelje dalje do Kakck;'. Med vožnjo se j«' ves čas ukvarjal z mislimi, kako bi bilo najbolj primerno stopiti pred družino. Pa ni mogel nikakor pogoditi, kajti vedel jo, naj pride tako ali tako, presenečenje bo veliko. "Naj bo že kakor hoče, bom že videl-, ko bom stopal proti domači hiši, morda me že kdo prej opazi in pove ženi in o-trokom," je rekel sam pri sebi in obrnil misli v drugo smer. Na Rakeku je imel srečo, da m it ni bilo treba.stikati za voznikom, ki bi ga imel pripeljati do doma. Nekaj jih je bilo, ki so s konjskimi vpregami pripeljali deske na kolodvor od žage iz Loške doline. Kot Ame-rikanee je plačal vozniku za vino, in ta ga je temni j še vzel k sebi lii voz. Ko "so je voz ustavil pred voznikovim domom, se je bila storila žo trdna noč. Od glavne ceste je imel Robidar še nekako eno uro hoda do doma, toda ta zadnji kos poti je hotel napraviti peš. Kovčeg je vrgel čez ramo in večji zaboj je »lizal v roki. Nič prijetna hoja ni bila po zasneženi poti s prtljago, ki ga j«» ovirala. <>«1 radosti je bil pa pozabil na vso nevarnost, kajti znani so 11111 bili slučaji, ko je bil kdo napaden od razbojnikov, in on, ki se je vračal iz Amerike, je 110-sel večjo vsoto denarja. Po naporni hoji se je končno Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam satnoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ** hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiU proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše etroike. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutkat ker predmo se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila im taaotavlja-mo Vam, da faste poceni in udobno potoval. SLOVEN1C PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. približal vasi. Tlise so bile razsvetljene od slabo brlečih pe-trolejskih svetilk. V zvonika se je oglasilo zvononjc. Bilo je ob o-mi uri, ko so zvonovi naznanili vernim vaščanom sveti večer. Iz prejšnjih lot mu je bilo znano, da mod zvonenjoin molijo v hišah rožni venec. "Najbrž boni presenetil ženo in oroke, ko bodo pri molitvi, toda najprej bom sknšjil noopaženo pogledati v hišo." Kakor tat se jo zdel samemu sebi, ko je stopil k hiši in hot« 1 previdno pogledati skozi slabo zakrito okno. (»ti razburjenosti mu je kar sapa pohajala. Pogled mu pade v hišo, ill tedaj se um j«' storilo pri srcu. da šo nikoli tako. Zona in dvoje otrok so klečali pred jaslicami in moli'i rožni venec. Mlajšega otrok i je bil pa zo spanec premagal. Opazil ga jo na postelji, in je izgledal k«»t angeljčok. Morda je baš sanjal o svojemu ateku, da se povrne iz tujine in mu prinese lepili ii^rae. Vstopi k vratom in jih na lahko strese. Ropot jo prekinil molitev, in žena je že obrnila ključ v vratih in nič slabega sluteč odprla, kajti pričakovala jo -oscdo, ki ji je obljubila da bosta skupaj prebili sveti večer. Ko vrata odpre, se ji izvije preti <>s!jiv krik iz ust, omahnila je. toda Jože je prestregel pad tr<*li strani islo časno začeli prodirati v mesto samo. Ti halaljoiii niso napadali v sklonjeni formaciji, tem več v napadalnih skupinah, ki je vsaka posamezna štela dva lahka, dva srednja in en težki tank. Severni del mesta jo odrezal bataljon lahkih tankov, ki je nadziral ozemlje do me-sta in Ščitil hrigadni tren. Med vso ak<-ijo j«- imel poveljnik napada vse napadajoče enote trdno v rokah, ker je poroči -valim služba delovala brezhibno. Napadeno mesto je branila I pehotna brigada, ki je imela j na razpolago posebnih topov zoper tanke. To je bilo v>e premalo, da bi monlo zadržati napad jeklenih oklopnikov, teiu bolj k o r nezaščiteni obrambni topovi niso bili dorasli topovom bojnih vozov. —j (1im so kakšen ohramlmi top odkrili, je bil že izgubljen. Ta-j ko so tanki skoraj nemoteno prodrli v sovražnikovo sredi- I šče. j i Vprašanje je seveda, kak-) ] bi stvar izgledala, če bi šlo za-J res ill Če bi bil tudi "sovražnik" tako dobro opremljen in organiziran kakor napadalec.. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 244 Zoper prehlade zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Kxpellcr vedno prežene bolečine PO LETALSKI NESREČI Ostanki ponesrečenega letala, v katerem so .se smrtno ponesrečile štiri osebe. Nesreča se je pripetila v bližini mesta Newhall, CaL Zato general, ni ugovarjal kapitanu, ko je govoril o obrambi v primeru nenadnega napada. Sicer pa za debato ni bilo več časa. Posadka francoske ladje je nestrpno pričakovala, kaj sv bo zgodilo. Vsem j«1 bil jasen izid, tega lova, vsi so vedeli, tla jih čaka krvava pomorska bitka, kajti ladji sta bili skoraj enako močni. Kmalu je zavladala na francoski ladji krob-na tišina; čula so se le kratka povelja. Pa tudi ta uvod v bitko ni Šel brez nepričakovanih prigod. Kmalu je na francoski ladji znova završalo, kajti prikazala se je bila nova angleška ladja in sicer baš na poti, ki jo je u biral * Fou d rova n t — Dobro! — je vzkliknil krmar, — "Fou-droyant" pride baš na mejo med dva ognja!.. . — iiromska strela! — je pripomnil čez nekaj časa. — Ne tega je nam manjkalo, da bi zabredli v tako kašo! In obrnil se je k prihajajočemu vitezu, rekoč : — Xo, gospod vitez, če ljubite kritične položaje, ki zahtevajo od človeka mnogo prevdat-nosti in spretnosti, vam ni treba hoditi daleč. Kar zamislite se malo v naš položaj, pa mi boste priznali, da imam prav. — Prav pravite, — je pritrdil Roger. j ...In nekdo bo to z«'Io tira go plačal. — ,it* pripomnil Mathieu. Kapitan, ki je baš govoril z generalom, ko se je pojavila druga ladja, je z enim pogledom pregledal položaj, To pot mu naključje samo omogočalo j prekoračiti sklep posvetovanja. Oči so se mu jod veselja zaiskrile. In smeje je dejal gener*.-iIll: — ^ič ne pomaga, markiz, nesreča nas pre (ganja. Sami vidite, da smo storili vse, kar je | bilo v naših močeh, da bi ušli angleškim ladjam. j — Toda zdi se mi, — je odgovoril Lafayette, j — da se nam je načrt vsaj v glavnem posrečil, i Namestil odgovora je pokazal poveljnik generalu na morje, kjer se je videlo v temi nekaj črnega. — To pomeni, kapitan ! — Da smo bežali pred eno angleško ladjo in pri telil je malo manjkalo, da nismo naleteli n i | drugo, ki smo jo prav kar opazili pred seboj, da bodo dana v kratkem zadnja povelja za boj. General se je zdrznil, potem j<* pa odgovoril odločno: — Tega ne morete storiti; gospod poveljnik, dokler niste izčrpali vseh drugih sredstev. — Saj to si no že storiti, — je odgovoril kapitan nervozno. — Mar ne vidite teira, čeprav niste mornar J .( Razgovor je bil prekinjen. Z druge angleške ladje j«' naenkrat zadoml to|M)vski strel, Lofavette-se jt* zdrznil pri misli na bližajočo se nevarnost krvavega spopad;;. Kapitanu se je pa poznalo -na obraza, da komaj čaka, tla bi ««• vnel boj. — Vražja strela! — je vzkliknil, — godba teh rokomavhov je torej že zaigrala prvo noto. .. No, dragi moj markiz, ples se mp^le vsak čas. <" % Na francoski ladji -so se ta čas pridno pripravljali na ta "ples". Mornarji so si na vse ki "iplje prizadevali obdržati ladjo v polni hitrosti kljub vedno močnejšemu vetru, oznanja-jočemu v i bar. Za neposredni spopad oboroženi mornarji so se pa pomešali med vojake, da bi jim stali ob strani v boju, ki ga le-ti niso bili vajeni. Toda treba je bilo priznati, da so se tudi častniki pridno pripravljali na spopad s sovražnikom. Pogled na te priprave je prepričal starega krmarja, da se je v svoji sodbi o vojakih motil. Vitez je stal ta čas na robu krova, opirajoč se na močno, k jamboru privezano vrv. Njegove oči so se naslajale nad prizorom, kakšnega še nikoli niso videle. Bil je tako zatopljen v ta nenavadni prizor, da ni slišal, kaj se jo govorilo blizu njega, da se ni zmenil za trnšč na ladji, da ni slišal vedno pogostejših klicev in povelj. Vse to se je zlivalo v njegovih ušesili v splošno mešanico, Id se ji je pridružilo še buea- nje vetra, šumenje valov ter škripanje jader in vrvi. Vitez se niti nevarnosti ni zavedal. Ni opazil, da so postali valovi naenkrat cele gore in da se morje vedno bolj peni. Ni videl, da pada obzorje vedno nižje, da vise črni oblaki že ita!v nad ladjo in da postajajo vedno gostejši. Nevihta je že divjala, a vitez se za njo ni zmenil. Kapitan je stal vzravnan na svojem mostičku in mirno, samozavestno upiral pogled v tem. Ni nin bilo do občudovanja razburkanega niorjti. Zavedal se je nevarnosti. Vedel j»* približno, kdaj nastane katastrofa. l isti hip ira je zanimalo samo vprašanj«*, kaj >e godi pod plaščem temne noči. Nobene ne-varnosti se ni bal, a tu je zadrhtel pred nečem neznanim. Kar se mu je skrčilo sree in kri inn j<* za hip zastala v žilah. Dva bliska zapored sta presekala temo z o-gnjenimi meči. hi v trenutnem svitu je zagledal j kapitan meglene obrise strahotne prikazni — vsa angleška eskadra je zasledovala njegovo ladjo. Začelo «-<• močno bliskati in tako je kapitan kmalu videl, kako iz gozdov prileteli «lo hišnih vrtov in z razmr*oiiim jierjem sinit* goničice in vrabci po zasneženem,grmovju. Glasno škriplje sneg pri vsakem koraku, ko stopi _\!af«-j okoli devetih zjutraj na vrt prod Pur-»'elerjevo hi>o. Xa sobi ji> inu-1 vojaški« h!a«V. modro kapo in innii'1 jski jopič. Skrbno otros«* sneg s hlač tor ira z v rjo očistila s čovljev; v gorki sohi hi so sne;' stajal; in kaj takima je vodno velika nadloga, za mlado ženo, ki kaj drži za čistost v svoji hiši. Matej je izgledal mlajši kot sicer; |M»t s hriba čoz zasneženo |)ohod Pureeler doma? — Da. Samo pojdi gori. Ko gre j k) le|»o pometcuih stopnicali, zasliši iz sobe dekliški smeh. Vrata se odpro in z razmršenimi lasmi priteče Ciln mi prag. Denar ji pade iz rok in se kotali po tleh do Matejeve noge — zlatnik. Hočo ga pobrati. Čila pa zlatnik lia-glo | h igrah i. Medtem ko si poravna razmrseiie lase, naglo ste-#V po stopnicah. Matej gleda za njo; vsa barva mu izgine z obraza. Nato pa gre težkih korakov do vrat in (»otrkn. •— Naprej! Purčeler sedi brez sukunjiča pri mizi z gorečo cigaro v roki. V kotu pri oknu stoji steklenica tirolca. Miza je bila pokrita z bankovci iu zlatniki. Ves denar je bil zložen v kupe. — Matej? Ti! O, glej, no! — Purčeler s«' mogočno nasloni nazaj. — Ali si premislil mojo ponudbo? —- I>a, gospo* 1 Pureeler. Kdaj me morete rabiti * — Kaj rabiti! — Pureeler puhne oblak dima pred se. — Tak kot sem jaz, ki more vsakega imeti, se ne zmeni za enega. Toda vem, kaj dobim v tebi. Stvar je sklenjena. Pred se-lnjj imam strogo zimo in moram biti mnogo iz hiše. Zato me veseli, da imatn koga doma, na kogar se morem zanesti. —- Ali hočete sekanje dreves tam gori sami nadzorovati! — O, ne! To navlako sem prodal z debli in vejami. Toda zima, kakoršna bo letos, po pognala divjačino na polja. Te-daj jo je treba pošteno streljati, drugače nam bo škoda, katero more napraviti, zrastla čez glavo. Polovico tetina bom l»orabil za lov. in včeraj sem v mestu kupil novega dirkača; Jutri pride. Krstil ga l»om na ime A'Luftikus''. Takoj pri prvi poskusni vožnji mi je skorn všel, če ne bi gospod Purčeler sedel na saneh. Divja žival! Toda njegovih mah ga bom odvadil. Pri meni se bo nančil. Moj pokojni "Ljubčok" je bil prve vrste dirkač, toda iz 4*Luftikusa" boni napravil še mno-ro boljšega. Seveda, čez zimo bo to veljalo. Toda gotovi go-spodje IkmIo pri ]>omladaiiski dirki strmeli. Daj, sedi malo! Drugače mi 1k»š odnesel še mir, kot pravi pregovor. — Za mene ta pregovor ne volji;! — odvrne Matej resno. — Kar se mene tiče, bom storil, tla 1h> mir v vaši hiši. Jn Matej sede pro«1 od mize na klop pri steni. — Xo, torej, kdaj moreš nastopiti? — Še danes! Toda staviti moram pogoj. Spomladi, ko bo gora zopet pričela Je/.ti, tedaj me morate pustiti iti. — Za vedno? — vpraša Pureeler začuden. — Dokler me ne potrebujejo oče. — Naj bo, zaradi mene. Spomladi ne bo trajalo dolgo, ko 1w> enkrat voda močna. In tedaj bo kmalu vse ležalo tam doli v potoku. — PunVler si prižge novo cigaro. — Pregovori stari« ga. da se preseli v dolino, p red no bo konec zime. Drugače, se bo zgodila nesreča. Matej molči. — Torej, tako je sedaj v redu! Ali hočeš imeti kako aro! Denarja je kot toče. — Najprej hočem delati S plačilom je št* čas! — Matej vstane. — Sedaj pa bi od kazite tlelo! — Saj se tako ne mudi. Najprej moram ta denar prešteli— Pureeler prične prelistovati bankovce in zlatnike ločiti. — Kaj meniš, koliko ga leži tukaj na mizi! — Na cenitev se ne razumem. Ko so v Los Angeles. ('al., zastavkali motormeni poulične železnice, je družba najela stavkokaze. Koj prvi dan se je zgodila nesreča, pri kateri je bilo ranjenih osemnajst oseb. NAJKRAJŠE JE ŽIVLJENJE ZDRAVNIKOV — Celili deset tisoč šilingov! Da, moj dragi, kaj takega moreš pri meni pogosto videti. Šele včeraj sem pivovarni v mestu odštel petdeset tisoč na mizo. To so gledali. Pri prihodnji tlirki naj pa gospodar še bolj zija! Ta...! — Pureeler šteje: — Tristo, štiristo, |n-t, Šest, sedem, osem, devet, štiri tisoč. V veži nad stopnicami se zaslišijo lahni koraki. Trdnejše stisne Matej svojo kaj>o. Karolina stopi v sobo. Na pragu sname otroku kapo iz kožuhovine ter odveze volneno ruto, ki mu je zavita okoli vratu. — Tako! Sedaj pa reci očetu lepo "do-Imt ilan!" — Ko se Karolina dvigne, zagleda na mizi denar. 1'utnice se ji tresejo. Matej vstane. Šele sedaj ga Karolina za-pazi. — Matej! - Veselje ji sije iz oči. — Da, Matej bo pri nas stopil v službo! — nravi Pureeler. — Sest, sedem, osem, devet, pet tisoč. Molče gre Karolina proti Mateju ter mu poda roko. Matej jo stisne. — Dober dan, gospa Purčeler! Karolina se smeje. Gospa Purčeler? Kaj pa ti pade v glavo? Reci Karolina! Saj vendar pri tebi že iz otroških let nisem na dru^o ime navajena. — To so bili drugi časi, kospa Purčeler. Karolina ga začudeno pogleda. — Beži, kaj bo! — Prav ima! — se vmeša Purčeler. — Hlapec mora imeti spoštovanje do gospodinje. Sedem, osem, devet, šest tisoč. Tonček je najbržo pozabil na svojo dolžnost, da pozdravi očeta, ko zagleda Matejeve modre vojaške hlače. Naglo steče k Mateju in prime za rdečo progo. Matej se skloni, dvigne dečka v naročje in pravi tiho: —. Čisto vaše oči ima, gospa Purčeler. (Dalje prihodnjič.) Na vprašanje, kako dolgo bomo živeli, lahko najdemo odgovor v podatkih, ki jih priob-čuje v * Silmla v Chronicle' angleški biolog profesor Julian Huxley na podlagi statistik raznih zavarovalnilc. Podatki so sicer zbrani v Angliji, vendar se pa mnogo ne razlikujejo otl podatkov, ki hi jih lahko zbrali v drugih evropskih kulturnih državah in zato veljajo v splošnem tudi za nas. Povprečno življenje vsakega prebivalca Anglije se je v zadnjih stoletjih podaljšalo za 8 let. To je posledica napredka medicine, boljše prehrane in o-blačenja ter udobnejšega potovanja. Povprečna starost Angležev je zdaj 00 let, pri moških .">*», pri ženskah pa skoraj (32. Ženske imajo torej v vsaki starosti od zgodnje mladosti do skrajnih meja upanje, da bodo živele eno, dve ali tri leta dalj od moških. Z 1(1 leti ima deček po statistiki upanje, da bo živel še .'»4 let, deklic«! pa .*}(» let. Z 'JU leti je upanje za fanta se na 40, za dekleta-pa na 49 let. S 2o leti ima moški upanje, tla bo živel še 41. ženska pa 42 let. Moški, ki dočaka '»0 let. lahko upa, tla ho živel še M7 let, ženska pa 4H let. S 40 leti je to razmerje 2!» za moškega iu 2.'» za žensko, s 00 14 za moškega in 10 za žensko, s TO leti !> za moškega in 1 enkrat je hotel iti v svet in potem o- je nekega dne prejel hrzojav, da mu je žena po kratki holezai umrla in da mora takoj domov. Kot brezumen s<» je podal proti domovini. Njegova duši je bila strta. Ko je zrl s parni ka v morje, si je mislil, tla bi bilo najbolje, če bi se vrgel V valove, in kančano hi bilo trpljenje in žalost. Pa se je spomnil otrok, troje bind, ki nestrpno pričakujejo očeta, kateri jim ho prinesel tolažbe ;>: varstvo. Po dvatedenski vožnji je -svojimi otroci že stal ob grobu svoje ljubljene žene, ki se je ločila od njega za vedno. Nepopisna tuga mu je stiskala sr ee. Plakal je kot otrok in zdi-hoval: "Ljuba moja! Ko li mogel samo še enkrat pogledati v tvoj obraz!" Spomnil se je na tistega svetega večera, ko je nepričakovano dospel iz Amerike. Kako presenečenje je bilo tedaj! Kako radostna je bila družina, kakšna sreča pri hiši! Ozrl se je na otroke, ki so se ga tiščali in ž njim vred jo kali. Ponovno je v duhu preletel preteklost, kako je delal, si hotel pomagati in družino postaviti na boljše stališče. Pa prišla je smrt in mu vzela naj dražje. Sedaj stoji oh grobu z otroci kot izgubljenec. Solze inu začno ponovno polzeti po licih in padati na grob. Nato ga pa predramijo otroški klici : "Ata, pojdimo domov, saj mama nas ne sliši več!" SLABI POKLICI ZA ZAKON SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU tit WEST llth STREET NEW IOBK, N. Y. PIŠITE NAM ZJi CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE wiiiiiHniimjniiiiHiiiiiifmiiiiMiiwiiiiiiuiiHiiMiiiiiniiiB SHIPPING -mi NEV/S 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: OeulMi-hlatid v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre 2. januarja; Aguibinia v Cherbourg? 3 Januarja: M:iiih.-itt:ui v Havre GLAS NARODA zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ns pošiljamo. 4. januarja: Kuropa v Urenjen 5. januarja: I.afay»-tte v Havre Kex v ii'iiua 9. januarja: Majestic v Cherbourg 11. januarja: Itremeii v I'renien 12. januarja: < 'h.unp'aiti v Havre Viilciiiiia v Trst 16. januarja: W-ttslijnston v Havre 18. januarja: Olympic v 1'hctlmurK 19. januarja: )!t- <1«- France v Mavre O.nI«- (h Savoia v Ui nun 25. januarja: ICur>'t>a v Bremen lierengariu v Cherbourg 26. januarja: I .a fayett •* V Havre 30. Januarja: Al h n ha t tan v Havre 2. fibruarja- «Viainjilain v Havre l; x v Cenoa 6. februarja: <>'ymj»ic v Chrbourjf 9. februarja: I S'-eineii v Kremen !!•■ 'le France v Havre 13. februarja: ('■iili- (li Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: 1 J'-reiiKaria v Clierb.->»irK 21. februarja: Saturniit v Trst 22. februarja: Kuropu v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre Ilex v Genoa Neki ameriški sociolog je izdal pregled "dobrih in slabili poklicev za zakon*\ Med slabe poklice stojo: potnike, igralce, uradnike pri telefonu in brzo-javu, zdravnike, časnikarje: med dobro pa: kmete, župnike, fabrikante in učenjake, ki so po svojem delovanju navezani na dom. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pr: Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 lnče?. — Vlaok Je 10 ln6e*. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA *4GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — ^ J 75 "GLAS NARODA"