ŠteU. 14.	U LJubljani M 6. aprila 1906.	LfitO XIX.
—- 11 —'—_— - , . .t-
Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, im Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-šlljnjo i Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl' pa i Upravniltvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. M
I nitrati it (prejemajo po ale-dečlhcenahi Enontopna petltvrsta (šestina „DomolJubovt" širine 34 mm) atane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezna številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlinega urada štev. 824.797.	■
Kmečko gospodinjo.
Ko se govori o napredku kmetijstva, se žalibog misli pri tem večinoma le na moške. To je usodna zmota. Kmetijstvo ne more napredovati, če enotno, vstrajno in razumno ne sodeluje tudi ženska. Skoraj bi [se upali trditi, da dobre gospodinje Idelajo dobre gospodarje, in ne narobe, da je torej pravzaprav poglavitna oseba pri kmetijskem napredku ienska. Ne pravimo samo gospodinja, narveč mislimo tudi na žensko mla-lino in na posle.
Kako je zdaj preskrbljeno v tem >ziru? Nič, vše je še, kakor v sta-em testamentu. Ljudska šola je pač udi za dekl:ce, a če že fantu ne dd reselja za daljnje učenje, tem manj iekliču. Žalostno je, da mnogo žensk, 'i so obiskavale v svoji mladosti olo, pisati pozabi, ker nikoli ne iše Bere še sempatja kaj, a zastonj oš iskal v ženskih rokah kake kme-jske knjige, kakega strokovnega metijskega lista. Kdo je kriv? Ženske same ne; je gotovo. Za vse dobro so vnete; avno mečje in boljše so, nego mi ožaki. Krasen zgled nam daje naše družniStvo, posojilniško in mle
karsko. Kako brž so razumele ženske važnost takega združevanja. Marsikje in marsikdaj bi te stvari ne napredovale, bi celo razpadle, ko bi naše dobre matere in gospodinje ne pomagale. Sprejemljive so za napredek, sposobne so za izobrazbo in hvaležne zanjo. Da se nič ne stori zanje, smo krivi sami. Vsi. ki imajo v javnosti kako odločivno besedo, naj se trkajo na prsi
Na Kranjskem imamo pa še neki viden zgled, kako se more gojiti vspešno kmečka gospodinjska izobrazba. Vsa čast kmetijski družbi, ki je osnovala gospodinjsko šolo, vsa čast Marijanišču, ki jo je omogočilo Marijanišče je danes za povzdigo našega kmetijstva neprecenljivo večje vrednosti nego par Grmov. In tako-rekoč zastonj. Kaj je pa dala dežela k tem vzornim napravam, ki se pri njih v par urah nauči kmet več, nego če bere še bolj debele bukve o kmetijstvu. Vzorni hlevi, najprimernejši način krmljenja in sploh oskrbovanja živine, vzgledno gnojišče, najnovejše urejeni svinjaki in krasne '.apraveza perotninarstvo. Domoljubov bravec in bravka, ki te Dot' pripelje v Ljubljano, pojdi gledšp Čudil se boš in naučil se bošJRio mnogo, kakor so se pred tefoMčudili in učili tvoji
tovarši in tovarišice. Ko je bil zaupni shod naše ljudske stranke, so kmetje trumoma hiteli v Marijanišče, vsi enih misli, da je tam res zgledna šola za napredek v živinoreji. Silno lepa je zveza tega zavoda s tem namenom. Marijanišče je postavila krščanska ljubezen, da se v njem vzgajajo sirote. Ljubezen pa ne pozna mej in v svojem razvoju obsega vse. Tudi največja sirota, ki jo je bila po glavi mačeha, tuja vlada, in kdor je še poleg nje utegnil, — naškmet — dobiva tukaj tudi zase prepotrebne vzgoje. Belič uboge vdove, beraški denar je v tem zavodu, ki nima drugega premoženja, nego dobra srca, a ta belič rodi najlepše sadove.
Vzorni hlevi in vse drugo, kar vidiš lahko v Marijanišču za svojo izobrazbo, je pa nujno zvezano z gospodinjsko šolo. Brez te bi tudi prvega ne bilo. Za dekleta je težko snovati primernih šol, tem težje, če jih je treba vzgajati za samostojne gospodinje. Dekle potrebuje nadzorstva, varstva, pa tudi srca pri tistem, kateri ga vzgaja.
To pa imajo gojenke gospodinjske šole v Marijanišču v polni meri. Zavod je v rokah vnetih izobraženih redovnic, ki uče s svojim zgledom in ne samo z besedami, Jedro vse
ženske vzgoje mora sloneti na požrtvovalnosti. Te potrebuje vsaka ženska, največ pa kmečka gospodinja in mati. Nase mora pozabiti; živeti mora le svojemu poklicu, le drugim podobna sveči, ki gori, da drugim sveti in se pri tem sama povžije. Tega duha pa ne dd nobena šola; to da le živi zgled. V tem oziru so redovnice že po svojem stanu najlepši nauk. Redovnica po svojem poklicu ne živi več sebi; osebna sebičnost je izključena iz samostanskih prostorov. Požrtvovalnost je njihovo življenje. Zato lahko rečemo: blagor nam, da imamo tako lepo urejeno gospodinjsko šolo.
Eno leto traja ta šola Toliko časa se je more vdeleževati le manje število. Ne vtegnejo, pa tudi denarja ni! Vendar bi se pa naši kmetje morali bolj zanimati za gospodinjsko šolo, nego se sedaj. K sklepu dve misli: Pri gospodinjski šoli v Ma-rijanišču naj bi se osnovale krajše šole za naša kmečka dekleta, ki naj bi trajale samo nekaj tednov. — „Domoljub" naj bi redno prinašal tudi oddelek za gospodinjstvo, ki naj bi v njem imele poduk inbesedo naše kmečke gospodinje.
Mi smo povedali! Kogar se tiče, na delo!
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 2. aprila 1906.)
Točno ob 11.uri dopoldne je danes gospod deželni glavar otvoril sejo. Poslanci so bili to pot takoi polnoštevilno zbrani v zbornici. Zapisnikar čita slovenski zapisnik zadnje seje pol ure. Vse z napetostjo pričakuje vladne izjave, poslanci in natlačeno polne galerije.
Dr. Tavčar s prekrižanimi rokami pri-pričakuje prihodnjih dogodkov.
Deželnemu zboru predložena volilna reforma I
Po prečitanju zapisnika izreče gospod deželni glavar: Gospod deželni predsednik se je oglasil k besedi. Deželni predsednik vstane, poslanci se zbero okoli njega.
Deželnovladni predsedstveni tajnik- gospod glavar Haas odpre svojo torbico za akte in izvleče iz nje tiskane predloge, katere prične sluga deliti med poslance.
Deželni predsednik govori:
Visoka zbornica!
Deželni zbor vojvodine kranjske je sklenil v svojem zadnjem zasedanju resolucijo, s katero je pozival vlado, naj predloži deželnemu zboru izpremembo deželnega reda in novi volilni red za deželni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice.
(Nemško nadaljuje.)
Vlada je že v državnem zboru po gospodu ministrskem predsedniku dne 28. no-
vembra 1905 podala izjavo, da pri čisto različnem delokrogu deželnih zborov in državnega zbora splošna volilna pravica za državni zbor nikakor ni poklicana v to, izpodriniti iz deželnih zborov zastopstvo interesov. Nekaj drugega je ravno zastopstvo samoupravne zbornice, nekaj drugega politično zastopstvo celc države, in vlada je tega prepričanja, da imajo ravno posebni gospodarski interesi, ki jih morajo braniti deželni zbori, mnogo vspešnejše varstvo in pridejo mnogo jasneje do izraza pri sistemu zastopstva interesov, popolnjnenem po splošni volilni ku-riji, ko pri splošni volilni pravici. (Slovensko nadaljuje.)
Z ozirom na to od vlade izraženo stališče ni bilo mogoče, ugoditi docela zahtevam večine deželnega zbora. Vlada je pa uvidela, da brez preosnove obstoječe volilne pravice za deželni zbor ni pričakovati uspešnega delovanja deželnega zbora vojvodine kranjske in je torej sklenila, predložiti visoki zbornici načrt glede izpremenitve deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor, kateri ohrani načelo zastopstva interesov, pa vendar ustreza zahtevam deželnega zbora v čim večji meri. T a v 1 a d n i načrt p r e d 1 a g a namreč uvedbo nove k u r i j e s splošno volilno pravico za deset č 1 a no v. To število je primerno toliko onemu vseh udov deželnega zbora, kolikor številom zastopnikov doslej obstoječih kurij in zagotavlja vsem prebivalcem dežele možnost, udeležiti se primerno oskrbovanja deželnih zadev. Pri določevanju desetih v o 1 i 1 ni h okrajev se je vlada dala voditi od načela, da se imajo ti okraji določiti čimbolj enaki po številu prebivalcev, ker so se drugi momenti, kateri bi se mogli navesti za določitev volilnih okrajev, kakor n. pr. znesek davkov, že vpoštevali pri drugih obstoječih kurijah. Na tak način bi pripadal okoli 5 0.0 0 0 osebam po eden poslanec. Razuii uvedbe nove kurije se predlagajo še nove izpremenitve, s katerimi so se jemale v poštev nekatere želje po pridruženju raznih industrijalnih in drugih večjih krajev k volilni skupini mest in trgov in po drugi razdelitvi mandatov kmečkih občin. Vladni načrt obsega potem še nekatere določbe, ki nameravajo zagotavljati nemoteno delovanje deželnega zbora.
(Nemško): Čislani gospodje! Vlada meni, da je storila svoje, da napravi konec temu brezplodnemu stanju, čegar predolgo trajanje
v	deželi se splošno obžaluje. Pokažite, čislani gospodje stem, da sprejmete predlogo, da tudi
vi	hočete biti udeleženi pri tem, da sc to delo posreči. (Slovensko nadaljuje.)
Saj so vse stranke, te visoke zbornice edine v želji, koristiti deželi in ljubezen do skupne domovine Vas bode gotovo odločila, da podredite tej želji druge želje in ozire. Velikonočni zvonov' naj naznanijo deželi mir in s tem začetek veselega delovanja na čast in blagor dežele.
IZ VLADNE PREDLOGE
podajamo sledeče glavne podatke:
Osnova bodočega deželnega zbora.
V deželnem zboru je sedem In štirideset zbornikov, namreč:
a)	Ljubljanski knez In škof,
b)	šest In štirideset Izvoljenih poslancev, In to:
I.	deset poslancev za veliko posestvo,
II.	deset poslancev za mesta, trge In obrtne kraje imenovane v volitvenem redu ter za trgovsko ln obrtno zbornico,
III.	šestnajst poslancev za ostale občine vojvodine Kranjske,
IV.	deset poslancev za občni volilskl razred. ' ..
Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgov in obrjnih krajev so:
1.	deželno stolno mesto Ljubljana;
2.	mestna občina Idrija;
3.	mestne občine Kran], Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Domžale;
4.	mestna občina Radovljica, tržni občini Tržič in Kropa, trg Jesenice s sosesko Sava, soseska Javomlk, selska občina Kamna Gorica In trg Bela peč;
5.	trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vi. pava In Cerknica ter mestna občina Lož;
6.	mestne občine Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško In Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče In Žužemperk ter soseski Zagorje in Toplice v selski občini Zagorje;
7.	mesto Kočevje ln trg Ribnica.
Volilni okraji za volitev poslancev iz kmetskih občin so sledeči sodni okraji:
1.	Ljubljana iu Vrhnika (dva poslanca);
2.	Kamnik ln Brdo;
3.	Kranj, Tržič in Škofja Loka. (dva po. slanca);
4.	Radovljica in Kranjska gora;
5.	Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilir. ska Bistrica In Cerknica (dva poslanca);
6.	Vipava in Idrija;
7.	Novo Mesto, Kostanjevica in Krško
8.	Trebnje, Višnja Gora, Žužemperk, Mo kronog in Radeče (dva poslanca);
9.	Kočevje, Ribnica in Velike Lašče (dvs poslanca);
10.	Črnomelj in Metlika;
11.	Litija.
Občna kurlja.
Volilni okraji za volitev poslancev obi nega volilshega razreda so:
1.	deželno stolno mesto Ljubljana s sel skimi občinami Dobrunje, Moste, Zgornj Šiška, Rudnik, Spodnja Šiška in Vič;
potem sodni okraji:
2.	Ljubljana (brez deželnega stolne«; mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naštetll selskih občin) in Vrhnika;
3.	Brdo ln Kamnik ter selske občine Cer kije, Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnljskei okraju Kranj;
4.	Kranj (brez pod 3, naštetih selskih ob čin). Tržič, Kranjska Gora In Radovljica:
5.	Škofja Loka, Idrija in Logatec;
6.	Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Seno žeče, Vipava in Cerknica;
7.	Litija, Radeče ln Višnja Gora;
8.	Krško, Kostanjevica, Mokronog ii Trebnje;
9.	Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in h žemperk. potem selske občine Poljane In Cr inošnlce v sodnijskem okraju Novo Mesto le Planina v sodnijskem okraju Črnomelj;
10.	Metlika. Novo Mesto (brez selsk občin Poljane in Crmošnlce) in Črnome (brez se'ske občine Planina).
Deželni odoor.
Deželni odbor, ki je gospodarski in izvf ševalni oddelek deželnega zastopa, Ima dt želnega poglavarja za prvosednlka in P« p r I s e d n i k o v, izvoljenih izmed zbrani deželnih poslancev.
Enega prlsednika v deželni odbor voli) poslanci za veliko posestvo (§ 3, I), eneit poslanci za mesta, trge In obrtne kraje i trgovsko zbornico (§ 3, II), enega poslanci > kmetske občine (§ 3, III), enega poslanci ' občni volilskl razred (§ 3, IV) ter enega vl zbrani deželni poslanci Izmed sebe.
Iz poslovnika.
Razpravna jezika deželnega zbora iti nje-govih odborov sta oba deželna jezika.
Prvosednlk ima dolžnost skrbeti, da se obdrži mir lil red med obravnavami deželnega zbora, ter da se parlamentarlčna dostojnost varuje.
Zbornike, ki bi obravnave deželnega /.bora motili ali pa grešili proti parlamenta-ričnl dostojnosti, graja prvosednlk s klicem »k redu«.
Ako bi eden ali več zbornikov mir in red zelo motili, zoper parlamentarično dostojnost se hudo pregrešili ali pa deželni zbor »11 njegovega predsednika razžallli, se dotični zborniki lahko izključujejo iz deželnega zbora, pa najdalje za tri seje.
Ako misli prvosednik, da bi bil povod izključiti kacega zbornika, skliče disciplinarni odbor ter pretrga, če je treba, sejo deželnega zbora.
Disciplinarni odbor, kateri se ustanovi za volitveno dobo deželnega zbora, šteje pet odbornikov in pet namestnikov.
Za sklepanje v disciplinarnem odboru je treba, da so vsaj trije odborniki navzoči; odboru predseduje najstarejši navzočih odbornikov. O izključenju in o dobi izključenja sklepa odbor v tajni seji z večino glasov.
Svoji razsodbi mora pridejati disciplinarni odbor vzroke.
Sklep disciplinarnega odbora razglasi takoj prvosednlk deželnega zbora v deželnem /.boru.
Ako je disciplinarni odbor sklenil, zbornika Izključiti, naroča prvosednik zborniku dvorano zapustiti.
Pritožba na deželni zbor zoper dotični sklep ni dopuščena.
Izključeni zborniki ne dobijo za čas izključenja nobene dnevščine.
Ako se deželni zbor preloži ali sklene, se konča veljavnost izključenja.
Vodja »Slovenske Ljudske Stranke«.
Deželni glavar: Deželni poslanec dr. Šu-sieršič se je oglasil k besedi.
Dr. Šusteršič: Sklicanje deželnega zbora ie bila zagonetka, in ta zagonetka je danes rešena na prozaičen način. Ne morem v tem trenutku podati nikake izjave v meritornem pomenu, ker se mi zdi hip prevažen, ker po pravilniku ni mogoče seda.i takoj o tem razpravljati in k e r 11 e o d g o v a r j a predlog resoluciji deželnega zbor a. Toda o tem bomo govorili pozneje. Meni se gre tu sedaj za formelnost. Vsi poslanci čutimo gotovo odgovornost in potrebo v ožjem krogu posvetovati se o tem, kakor važnost predloge zasluži. Gospoda deželnega glavarja, ki ima o tem določevati, prosim, da takoj zaključi sejo, da da priliko strankam, se o tem posvetovati. Gospod deželni glavar naj skliče sejo v sredo, katere edina točka naj bo debata o volilni reformi. Reklo se bo, da predloga mora še v ustavni odsek. Mi sami ne čutimo potrebe, da bi se dala ta predloga odseku mi želimo hitre rešitve. Naj se odloči tako ali 'ako, predvsem naj se pa da strankam dovolj časa za posvetovanje. Dr. Šusteršič predlaga, naj bi bila v sredo prihodnja seja.
Dr. Tavčar: Ob 9. uri v sredo.
Dr. Šusteršič: Kadar vam je drago. Do srede ie dovolj časa za posvetovanje.
Baron Schwegel.
Baron S c h \v e g e 1 želi, da bi po predlogi nastal red. Izjavlja se proti temu, da bi se predloga takoj razpravljala v zhornici in zahteva, naj bi se prej posvetovalo o njej v "stavnem odseku, potem pa naj pride na vrsto v prvi prihodnji seji.
Hribar.
H r i b a r v imenu narodno - napredne stranke izjavlja: Predloga je taka, da se debata o predlogi vrši namestil v odseku lahko v zbornici. Mi bomo glasovali za dr. Šuster-šičev predlog in da se da strankam prilika se razgovoriti. Površen pogled na predlogo priča, da se z odpravo nekaterih starih krivic hoče napraviti nove krivice.
Dr. Tavčar kliče: Zadušiti se nas hoče.
I I r i b a r : Prilike hočemo, da moremo razpravljati o čudnem, nepojmljivem, neav-strijskem stališču vlade. Tendenca predloge je takoj jasna. Odločno in odkrito bomo svoje mnenje povedali v zbornici.Šele če bo debata v zbornici, se bo videlo, ali bo mogoče ali nemogoče prodreti s predlogo v zbornici. Predlaga kot edino točko prihodnje seje to debato.
Ne bodete zavlekli!
Dr. Šusteršič pravi, da se da njegovo in Schsvcglovo stališče združiti. Ce ena stranka želi razpravljanja v odseku, se ne bi ustavljal. Poglavitna stvar se mi ne zdi, da se vrši glavna razprava v zbornici, ampak glavna stvar je, da se stranke prej posvetujejo, da zavzemo stališče. Hribar ima namen stvar zavleči, mi pa stojimo na stališču, da se mora stvar hitro odločiti. Da ali ne!
Klici pri »naprednih« poslancih: »Ne!
Ne!«
Dr. Šusteršič se pridružuje nasvetu, naj sc predloga izroči odseku, ki se naj takoj posvetuje in naj v prihodnji seji poda ustno poročilo.
Ko deželni glavar določa sejo ustavnega odseka za jutri ob 10. uri dopoldne, protestira dr. Tavčar iu zahteva tiskano poročilo.
Dr. Šusteršič pravi nato: Dr. Tavčarja in deželnega glavarja moram opozoriti na neko malo zmoto. Pri vladnih predlogah deželni red določa, da ni treba, da bi se sploh razpravljale v odseku. Ce se pa sklene, da sc da predloga odseku, sklene lahko tudi pogoje, pod katerimi da da predlogo odseku. Ugovor posameznih tu nič ne velja, lahko se tudi ustmeno poroča. Mi nočemo, da bi se stvar zavlekla.
Malovrh na galeriji in dr. T a v č a r v zbornici kličeta: »Se bo še! Se bo!«
Dr. Šusteršič: Neki smrkavec na galeriji ves čas-ugovarja; naj se ga spodi z galerije!
Dr. Tavčar razburjen: Kolikokrat kličejo z galerije vsakovrstne reči!
Hribar: Hoče se napraviti neka sila stranki. Dr. Šusteršič je doslej vedno hotel, naj se poroča pismeno.
Dr. Šusteršič: Pa niso bila taka poročila!
Hribar: Ne gre, da bi sc tako važna stvar spravljala v ustnem poročilu pred zbornico. Odseku se naj naroči, da da pismeno poročilo.
Deželni glavar: V prihodnji seji deželnega zbora?
Hribar: Scvc v prihodnji seji, ampak potem seja ne more biti v sredo . . .
Zbornica sklepa.
Predlog, da se predlog da odseku, se sprejme z večino glasov. Glasovali so »za« poslanci Slovenske Ljudske Stranke in veleposestniki, »proti« naprednjaki.
Sprejel se je tudi z isto večino glasov predlog, da odsek podaj že v p^hodnji seji, ki bo v sredo, ustno poročilo, ijf je bil Hribarjev zavlačevalni predlog outflonjen.
Konec seje ob pol- i. uri popoldne. Prihodnja se.ia v sredo.
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
V petek dne 23. sušca je poslanska zbornioa dovršila prvo branje vladnega načrta o volivni preosnovi. Pričela se je 7. sušca. V enajstih seiah je govorilo 59 poslancev, in sicer 29 za preosnovo, 30 pa proti. V razpravo sta posegla tudi minister za notranje stvari grof Biiant Rajt in mini-sterski predsednik Gavč. Zanimivo je, da so tudi protigovorniki brez izjeme priznavali nujno potrebo, da se izpremeni volivni red. Protivniki so v prvi vrsti Poljaki, ustavo-verni in starokopitni veleposestniki in Vse-nemci. Poljski plemenitaši se boje. da izgube skoraj neomejeno vodstvo poljskega naroda in gospodstvo v Galiciji. Vsenemci so še pred dobrim desetletjem zahtevali splošno in enako volivno pravico Bilo je v času, ko je cvetela vsenemška pšenica. Danes je nmlačena in le bilje krije vsenemške okraje. Boje se za svoje mandate. Kocka pade ▼ odseku.
Odsek za volivno preosnovo.
Po končani razpravi so izvolili odsek, ki ima glavni načrt glede volivne preosnove natančno predelati in na podlagi tega predlagati izpremembe volivnih okrožij. V ta odsek je bilo voljenih 24 Nemcev, 19 Slovanov, 2 Italijana in 1 Rumun. Izmed Jugoslovanov so v odseku dr. Ploj, dr. suiteršii in Ivčevič iz »Slovanske zveze" in liberalni Plantan. Večina v odseku je za izpremembo ▼olivnega reda zagotovljena Trd oreh pa bode vprašanje, kako naj odsek izpremeni vladni načrt glede volivnih okrajev, da je mogoča večina v odseku in zbornici. Opravičena je bojazen, da odločni nasprotniki splošne in enake volivne pravice z raznimi spletkami zavlečejo vso Btvar. Pa tudi v tem slučaju volivna preosnova ne pride iz državnega zbora. Vlada bi razpisala nove volitve na podlagi starega volivnega reda ln ko bi tudi nova zbornica odklonila volivno preosnovo, priti mora parlamentarna vlada, da izvrši volivno preosnovo, katero želi vladar sam. Protivniki bi se torej k večjemu eno leto postavljali na glavo. Zato bode dolžnost zagovornikov splošne in enake ▼olivne pravice ▼ odseku, da z vso odločnostjo odbijajo tajne in javne ovire proti ▼olivni preosnovi.
Samostojna Galioija.
Po razpravi o volivni preosnovi so predlagali vsenemški poslanci, da se Galicija izloči iz dežel, ki so zastopane v državnem zboru na Dunaju in da postane samosvoja. Najbrže so hoteli s tem predlogom le mi-nisterskemu predsedniku nekoliko ponagajati kot nasprotniki volivne preosnove, ker si ne moremo misliti, odkod naj izvira ljubezen Vsenemcev do Slovanov. Predlagatelji sami ne vedo, kaj naj bi storili z Galicijo. Rusom je ne privoščijo, Prusom še manj, ker so pruski Poljaki še sedaj neprebavljiv kamea v nemškem želodcu, ▼ Avstriji jih pa zato ne marajo, ker jim bodo konečno vendarle morali pomnožiti število poslancev za državni zbor, kar bi pomenilo močno slovansko večino r avstrijskem parlamentu. Zato — izbacnimo jo iz parlamenta in dajmo ji
magari samostojnost samo, da se izaebimo 80 slovanskih poslanoev in si ohranimo nem ško večino v zbornici. Baš zato se nam čudno zdi, da s« mogli biti poljski poslanci tako kratkovidni in so glasovali za vse nemški predlog. Nikdar bi človek ne mislil, da se vprežejo Poljaki in veleposestniki v vsenemški voz, ki ga furaio Vsenemci naravnost proti Berolinu. Če Poljaki to resno mislijo, potem so ti ljudje zares samo Po ljaki in ne obenem tudi Slovani. Pri glasovanju za nujnost tega predloga je glasovalo 153 poslancev za nujnost, proti pa 147 poslancev. Seveda je bil s tem ts predlog pokopan, ker je za take stvari treba dvetre-tinjske večine, vendar bo pa dalo. to glasovanje vladi še mnogo misliti.
Kranjski deželni zbor sklican.
Kakor bomba je padla vest mel državne poslance in med politike v domovini novica, da se snide 2. aprila kranjski de želni zbor. Začeli so ugibati, jeli temu vzrok to, da se je pri g'asovanju o vsenemškem predlrgu glede samostojne Galicije vendarle dobila navadna večina v zbarnici. jeli vzrok to, ker je Gavč bolan in se mora baje zdravit, ali kaj drugega. Ko je dr. Šušteršič vprašal ministra po vzroku mu je odgovoril, da je to moral storiti, ker je Kranjski deželni zbor v zadnji seji minulega zasedanja v neki resoluciji zahteval od vlade naj ona izdela volivno preosnovo na podlagi splošne in enake volivne pravice in naj to predloži še meseca januarja letošnjega leta deželnemu zboru. Ker pa vlada meseca januarja na noben način ni mogla tega storiti stori to sedaj, da obrazloži svoje stališče z ozirom na navedeno resolucijo po kranjskem deželnem predsedniku. Kaj je vlada potem 2. aprila povedala, prinašamo na drugem mestu.
Trgovske zbornice in volivna preosnova.
Pred kratkim so se posvetovali malone vsi predsedniki avstrijskih trgovinskih zbornic o volivni preosnovi. Posvetovanja so se udeležili tudi po trgovskih zbornicah izvoljeni državni poslanci. Sklepali niso sicer ničesar, a splošno so naglašali, da mora biti obrt v novi zbornici primerno zasttpana Vsaj v gospodski zbornici žele primerno število poslancev.
Slovenska zmaga v tržaški okolici.
V Trtu je zmagalo pri volitvah v okolici za mestni oziroma deželni zastop vseh šest slovenskih kandidatov. Vseh slovenskih glasov v okolici je bilo oddanih 1510. protislovenskih pa 459, dočm je pri zadnjih volitvah bilo oddanih 1200 slovenskih glasov proti 461 italijanskim. Slovenci so napredovali treh letih za 310 na 1200 glasov, torej za dobrih 25 procentov. Volitve so se vršile po vsej okolici mirno in dostojno ter so se odlikovale z vzorno organizacijo.
Zmede na Ogerskem.
Na Ogerskem vladajo v denarnem obziru slabe razmere; to pa vsled tega, ker s« politiki nihujskali ljudi, da ne marajo plačevati več davkov, Kljub temu pa je
finančni minister rekel vladarju, da pri iz-tirjatvi davkov za enkrat še ne bo rabil sile. Nek ogerski minister je izdal od'ok, da se mora dobiti dovoljenje od oblasti tudi ra shode v zaprtih prostorih. Oblasti morajo pri dovoljenju shodov upoštevati, o čem se namerava razpravliati na njih. Ta cdlok pomenja odpravo svobode shodov na Ogerskem. Ogerski ministri so baje izjavili vladarju, da če tudi ne razpišejo volitev za državni zbor, bo ogerska država lahko izpolnila svaje finančne dolžnosti in ta čudni položaj na Ogerskem laho traja še celo leto. Vojna moč armade ne bo znatno trpela, dasi še odgodijo novačenje. Prostovo'jni voj»ški novinci bodo odpuščeni na dopust zadnje leto svoje službene dobp. Oklic, da se ne razpiše vol'tev za ogerski državni zbor, izide 8. aprila. Pred kratkim so začeli na več veleposestvih stavkati delavci in hlapci. Delo počiva popolnoma. Obliubili so jim zvišanje plač, a so je odklonili. V stolici, kjer stavkajo, so poklali 500 orožnikov. Stavkujoči groze s spUšno stavko poljedelskih delavcev.
Srbske zadeve z Avstrijo in z Angleško.
Srbska vlada je bila obveščena, da so se sporazumeli na Dunaju gledč nekaterih točk z ozirom na živinski promet med Srbijo in našo državo. Srbski ministrski svet se je pečal pod kraljevim vodstvom z zahtevo Angleške, pod kakimi pogoji so voljni Angleži, da stopijo zopet s Srbijo vdiplomatično zvezo, katero so pred kratkim pretrgali. Angleži zahtevajo, da morajo Srbi odpustiti iz armade 11 častnikov zarotnikov in jim tudi ne smejo podeliti državnih služb. Večina ministrov se je izjavila za odpust.
Gibanje Srbov v Turčiji.
Turška zbira večje in večje čete in kakor je videti, ne bo popustila svojih zahtev, kar se tiče davka. Srbi se pripravljajo na resen odpor. Pričakovati je, da pride do krvavega spopada med turškimi vojaki in upornimi Srbi, katerih število bolj in bolj raste. Postopanje Turkov vzbuja pri vsth Srbih — kmetih veliko ogorčenje. Ti so odločno odbili poziv srbskih prvakov, ki so jih nagovarjali, naj se pomirijo in vrnejo domov.
Položaj v Makedoniji.
Nič posebnega ni bilo čuti zadnjih par mesecev z Balkana, č; ne omenjamo majhnih spopadov med posameznimi četami. Toda prijetno pomladansko solnce je pričelo vabiti četnike iz njihovih bornih prezimovišč v lepe gore, po katerih že zeleni trava in drevje In četniki so se že nastanili v gorah in od tam se je že izvršilo mnogo spopadov med njimi in turškimi vojaki. Po vseh kraj h stare Srbije in Makelon<je so se že vršili spopadi, kjer gospodujejo po gorah izključno le srbske čete- Vsled tega je pričelo turško vojaštvo na vso moč preranjati Srbe, ker se baji, da bi se morda posrečilo srbskim četam orga nizirati io spraviti do unora vse vasi. Tako bi prišlo do splošnega upora, ki bi se ga udeležil vsak moški, ki je sposoben za orožje. Vaške č«te so na skrivaj že davno oborožene in zato jo turški strah tembolj upravičen.
Vzroki verske gonje proti cerkvi na Francoskem.
Francoska trni na hudem verskem pro padu, kar pa ni čuda, ker delajo framasoni z vso silo že nad sf> let, da uničijo v ljudstvu smisel za izvrševanje krščanskih dolžnostij. Boj proti cerkvi in krščanstvu rodi žalostne posledice in propad francoskega ljudstva. Sedanja ver«ka vojska je posledica verskega propada na Francoskem. Kakor so Francozi hodili manj v cerkve, tako se je zniževalo število prebivalstva, množila pa so se hudodelstva. Štev lite naj govore, kako propadata na Francoskem verska misel in nravnost. Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, svoio velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100 tisoč oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški! Brez duhovna se pokoplje v Parizu vsako leto tretjino umrlih oseb. — Na 62 rodbin pride ena ločena! V Parizu je rojenih vsako leto 18 tisoč nezakonskih otrok, 30 tisoč izpostavljenih in zapuščenih otrok vzgajal« ro zavetiščih Hudodelstev so našteli leta 1880 na Francoskem 167 tisoč, a leta 1892 je naraslo število hudodelstev že na 700 tisoč. Hudodelstva se osobito mnnže med mladino. Tako daleč je privedlo liberalno framasonstvo na nekdaj cvetočem Francoskem ! —
Rusija.
Volitve v ruski državni zbor.
Volitve v ruski državni zbor ali gosu darstveno dumo, kakor jo sami imenujejo, s« se že pričele. Sedaj volijo volivne može. Volitve bodo trajale seveda v presledkih cel mes'C april in najbrže še maj. O posamez nih izid h bemo poročali.
Revolucijonarno gibanje na Ruskem.
Nemiri in revolucionarne rabuke, ki so zadnje mesece že začele v precejšnji meri prenebovati, so se zadnie dni zopet začele mnažiti. Tako čujemo iz Rusije o noven uporu na Kavkazu, o revolucij', ki se pri-rravlja na Finskem in o ^bš rni revolucijo-narni organizaciji v Ri«i. Razume se, da ima ruska policija in vojaštvo pri takih razmerah mnogo dela z različnimi preiskavami, vojnt sodišča pa z obsodbami. Tako je vojno sodišče v Rigi obsodilo na 15 letno prisilno delo sedem članov bojevne organizaciie, na finski obali pa rreiščejo vsako ladijo, ker se je zadnji čas na Finsko utihotapilo iz inozetD' stva mnogo orožja.
Žrtev ruske revolucije.
Ruski listi prinašajo podatke o žrtvah ruske revoluc;je. Dosedaj je 14 130 mrtvih in 19 524 ranjenih, torej vseh žrtev 33 654. To so uradni podatki, torej bodo prave številke še mnogo vetje.
Shod ruskih Židov
se je vršil v Pelerburgu Namen shoda je bil pridobiti Židom v Rusiji popolno enakopravnost. Shoda se je udeležbo 70 odposlancev iz vseh večjih mest. Žistopanihj« bilo 50 mest. Med drugim se je 'udi sklenilo, da bodo židovski postanci v državni dum1 tvorili posebni židovski klub,
napovedujejo.
Skoraj neverjetna, pa vendar možna se nam zdi vest, di se med Rusijo ia Japonsko zopet nekaj kuba. Pravijo namreč, da lahko še to spomlad izbruhne nova ru;k«-japonska vojska. Japonska namerava baje zasesti severni del Sabalina, Kamčatko in Primorje. Rusija b3 nato napovedala J<p)nski vojsko. V ta namen »zdriuie Rusija še vedno v Mandžuriji 350 000 mož mačao armado. Ia najnovejša poročila slovejo da je rusko vojno m nistr-tvo ustavilo nad«lj)o prevažanje ruskih čet iz Mandžurije. Kolike je na teh vesteh resnice, pokaže bližnja bodočnost. *
Nemiri radi lakote na Japonskem.
ž j zadnjič smo poročali, da divja po Japonskem groma lakota. Beda je vedno hujša. V severnihokrajib Japonske, kjer vlada lakota, je na več krajih p. i do do resn h ne m rov. Posredovati je morala policija, ki je demonstrante razgnala.
LISTEK.
Pozno a ne prepozno.
1'oUski spisal \Vladinlav Strowski. Poslovenil F.
Ko je oče končal, je porinil papir pred pisarja, rekoč:
»Preberite glasno!«
Pisar začudenja ni vedel, kaj bi počel, slednjič vzame list v roke in bere:
»Za zidavo šolskega poslopja dam v gotovini sto goldinarjev, in se obvežem, da bom speljal dvajset voz kamenja, dvajset voz peska in pet voz apna. Valentin Zupan.«
»Za Božjo voljo, kaj pomeni to? Ali zna ta človek čarati ? Ali se godč čudeži ? Od kdaj zna ta človek pisati? Kje se je naučil?« tako in enako so povpraševali navzoči drug drugega.
»Res dolgo nisem znal pisati, a zdaj znam, in kar znam, tega bi ne prodal za noben denar. Pozno sem se naučil, a ne prepozno.«
Nisem se mogel več premagovati, priskočil sem k očetu, mu stisnil ganjen roko in samega veselja so mi stopile solze v oči. Oče me je stisnil k sebi in ginjen dejal:
»Čudna so pota božje previdnosti! Namesto da bi bil jaz priganjal otroke k učenju, so otroci mene pripravili do tega, da sem se začel na stara leta učiti, in kar zdaj znam, zato se mo am zahvaliti svojim otrokom.«
Nato je pristopil k mizi Ločnikar in narekoval pisarju:
»Ker se šola ne more postaviti tako hitro, kot je treba, da bi se začeli otroci Prej ko mogoče poučevati, zato odstopim v svoji hiši dve sobi, eno za šolo, drugo za stanovanje gospodu učjtelju. Poleg tega prepustim brezplačno šoli zemlje, kolikor io je potreba za prostran šolski vrt. Po fnoji smrti pripade vse moje premično in in nepremično premoženje šoli. Izgovorim 81 samo toliko, da se bo vsako loto na
dan moje smrti brala maša za pokoj moje duše in da bodo šolski otroci pri tej maši navzoči.«
Fisar je podpisal in Ločnikar je pristavil zraven svoj križ in smehljaje dejal:
»Jaz sem pa že preveč star, da bi se naučil pisati. A če bi bil deset let mlajši, pa bi se gotovo začel učiti.«
Po zgledu očeta in Ločnikarja je pristopilo še par gospodarjev in zapisalo prostovoljne doneske za zidavo Šole.
Ko so na koncu izračunali, se je pokazalo, da je že nabranih 220 goldinarjev in skoraj vse gradivo.
Dogovorili so se, da začno zdaj vse potrebno pripravljati; prihodnjo spomlad pa začno z zidavo; do tedaj bodo že tudi z gosposko vse potrebno uredili. Med tem časom pa bo šola v Ločnikarjevi hiši.
Drugi dan je župan takoj poklical mizarja in mu ukazal narediti za silo potrebno pohištvo za šolsko sobo. Oče ie šel v mesto in najel spretnega zidarja, ki je obe sobi prebelil in popravil, kar je bilo treba.
Nasprotnikom šole, ki so odšli oni večer v gostilno, je gostilničar svetoval, naj se pritožijo na deželno vlado. Nasve-toval jim je tudi zvitega advokata, ki naj jim pritožbo sestavi.
V krčmi pa seveda noben pogovor in noben sestanek ne more .biti — saj tako ljudje mislijo — brez pijače. Tudi naši junaki so začeli krepko zalivati svojo jezo, ki so jo po pravici kuhali nad gosposko in nad tako strašno »nesrečo«, kot je — šola. Ko pa so začeli kozarci bolj pogosto krožiti, so postajali tudi pivci vedno glasneji. Ko je začel Grahar pobirati denar za advokata, ki jih bo rešil šole, ni hotel dati Kos ničesar, prišlo je med njima do prepira iu slednjič do pretepa. Vmešali so se tudi cirugi, nekateri so se potegovali za Kosa, drugi za Graliarja, in nastala je splošna rabtika in prišlo je tudi do prelivanja krvi.
Ko so začeli drugi dan modrejši gospodarji popravljati sobe v Ločnikarjevi hiši, so šli nasprotniki šole v mesto z obvezanimi rokami, oteklimi nosmi in z raz-praskanimi obrazi. Nekaj jih je šlo k zdravrikom, drugi pa k sodišču.
Stekla se je stvar, kot se navadno izidejo take ljubeznivosti.
. Vsi, ki so se udeležili pretepa, so bili obsojeni v zapor, morali so tudi poplačati stroške zdravniku, sodišču in pričam-, Doma pa so morali povrniti škodo tudi gostilničarju za pobite steklenice in polomljene stole.
A vse to nasprotnikom šole v boju zoper njo ni veliko pomagalo. Ko so se vrnili iz ječe, so sicer še bolj jezili nanjo in na gosposko,kot da bi bila šola kriva da so se stepli in bili kaznovani. Prav Je imel Valentin, ki Je dejal, da je najbolj treba šole odrastlim.
VIII.
Čas žetve se je bližal koncu.Vsi smo imeli veliko dela, a navzlic »mu oče ni pozabil na šolo. Večkrat šel k županu in ž njim k Ločnikarju pogledat, če je že vse v redu in če še kaj ne manjka. Če je bilo treba iti po kako reč v mesto, Je šel oče sam ali Je pa poslal hlapca.
Koncem avgusta Je prišel učitelj in se nastanil pri Ločnikarju.Oče mu Je večkrat rekel poslati kako stvar za živež, ker Je vedel, da nima veliko denarja. Zadnjo nedeljo v avgustu je pridigoval gospod župnik o dolžnostih, ki jih imajo stariši do otrok gledč na vzgojo, dober zgled int>o-uk, ki je hrana duši. Na koncu govora je oznanil, da se prične v ponedeljek vpisovanje v šolo in da morajo stariši pripeljati otroke od 6 do 12 let stare vpisati.
Po teh besedah so začeli nasprotniki šole, ne meneč se za svetost kraja, polglasno mrmrati. Po sveti maši se je začelo pred cerkvijo glasno prerekanje in zabavljanje. Nasprotniki šole, ki so se pred par dnevi stepli in tožarili, so stopili zopet skupaj in jo kot dobri prijatelji mahnili proti domu in glasno zabavljali čez župana in Ločnikarja.
Najbolj glasen je bil seveda Grčar in na vsak način skušal druge prepričati, da je najbolje, če poslušajo gostilničarja in napravijo pritožbo na deželno vlado.
Ubogali so ga res, sestavili pritožbo in zbrali tri odposlance, največje kričače, ki naj bi osebno nesli pritožbo deželni vladi.
Pritožba je bila sicer sprejeta, a povedali so jim pri vladi, da bodo strogo kaznovani, če se bodo še naprej ustavljali njenim naredbam in tudi druge k temu šuntali.
Ko so videli, da se vlada ne šali, so se na videz udali, a na tihem so vedno žugali županu, Ločnikarju in mojemu očetu. Zbirali in pogovarjali so se dostikrat v gostilni in pogosto smo jih videli, da so šli ven vsi razdraženi in razburjeni.
Počitnice so minile in treba je bilo oditi v mesto v gimnazijo. Marica mi'je pripravljala potrebno perilo in druge stvari. Zadnjo noč doma kar nisem mogel zaspati. Raznovrstne misli so mi begale po glavi. Slučajno uprem svoj pogled v okno in zdelo se mi je zunaj nenavadno svetlo. V hipu skočim s postelje in hitim k oknu. Videl sem svetlobo na vrtu, na bližnjih hišah, a nisem mogel spoznati, kaj bi to bilo in odkod prihaja.
Hitro pokličem Marico, ki je hitela k oknu in zavpila:
»Gori, gori!«
Od strahu sem obstal kakor okame-nel. Marica je ostala mirna in me začela tolažiti in naročevati, kaj naj storim:
»Hitro spravi skupaj svoje stvari in jih nesi vun, proč od hiše, zdi se mi, da nekje prav blizu gori.«
Medtem se je hitro oblekla, vzela iz skrinje denar, nekaj lepše obleke in hitela klicat očeta, rekoč, da nekje v vasi gori. Oče je preplašen planil pokoncu, pogledal skozi okno in vzkliknil:
»Nekje prav blizu gori; Bog varuj, menda ne pri nas!«
Hitro smo bežali na prosto in videli, da gori naš hlev na vzhodni strani. K sreči je zvečer padlo nekoliko dežja in ogenj se ni posebno hitro širil.
Oče je bil prvi hip ves iz sebe, a kmalu se je nekoliko umiril in dejal:
»Božja volja naj se zgodi, rešimo, kar se da rešiti I«
Stran 214___ Domoljub 1906.	St. 14
—— ■■ i w i	n ii i u m' - in 1 ii i ii. j i luni i i ■■ m i t ■ r m h 11 »t ■ zM^aaamatmtKSMMmmmmmmnmmmmtssa^mmm3amamaaammmmmmmmanmK=Ms=
Razgled po domovini.
Pravda med Hribarjem in Prosencem, o kateri smo ca kratke poročali cenjenim bratcem je sedaj končana. Obsojen je agent Prosenc na tri tedne zapora ali na tisoč kron globe; ker je razžalil agenta Hribarja. Prosenc je vložil p« svojem zagovorniku priziv.
Protestantje na Kranjakem so se začeli zadnji čas marljiv« gibati. Pri tem gibanju jih podpira uradni list .Ljubljančanka", ki vabi k protestantskim pridigam in k službi božji. »Slovenec" je krepko nastopil proti temu početju uradnega lista. — Upamo, da bo ta opomin tudi izdal na mero-dajnem mestu. Saj se pri tem ne gtč za »čisti evangelij", katerega razlaga od žene ločeni lutrevski pridigar Hegeman v Ljubljani, temuč grd se za razširjanje vsenemštva.
Vizvrševalni odbor liberalne stranke so izvolili med drugimi tudi ravnatelja kmetijske družbe kmetom dobro znanega Gustava P i r c a Ta mož je kakor črna sveča za vse. Ginljivo razlaga po shodih kmetom, da mora kmet gojiti samo kmetsko politiko in da je popolnoma prav, da dObi kmet po splošni volivni pravici veljavo v deželi, zraven pa se d& voliti v odbor tiste stranke, ki je vedno nastopala proti kmetu in sedaj dela na to, da se kmetu odvzameta dva poslanca. Čuden prijatelj kmeta je ta »oberkmet" Gustav Pire Zakaj vendar ni posredoval pri svojih prijateljih liberalcih, da bi bili v fc:vršeralni odbor pozvali saj enega tistih kmetov, ki še prisegajo na liberalno zastavo in so od daleč prišli prav zastonj na zmešani zaupni shod.
Zaupni shod liberalne stranka. Z zadnjim zaupnim shodom, ki so ga sklicali naši liberalci na praznik Marijinega Oznanenja zato menda na ta dan, da ni bil nikdo izmed liberalcev pri sveti maši, so se strašno blamirali. Par mesecev so vabili na ta shod. Umazani „Narod" je prinašal silno dolge članke, v katerih je razpravljal, kaj se bo vse govorilo in ukrenilo na tem shodu. Povabili so 2500 mož. Toda kako so bili razočarani, ko iz cele dežele ni prišlo niti 500 mož. Svojim očem niso vrjeli, da jih je tako malo in zato so rekli, da bodo lagali po »Narodu", da jih je bilo mnogo več. Največ je bilo učiteljev navzočih. Ti so klaverni liberalni stranki najbolj udani, ako-ravno se liberalna gospoda v resnici kaj malo zmeni za učitelje, rabi jih samo ob času volitev, i« takrat grč seveda vse liberalno učiteljstvo z vso vnemo v boj za liberalce. Na shodu je prvi govoril advokat doktor Triller, to je tisti mož, ki je ob vsaki priliki napadal katoliško cerkev in ki je
zadnjič predlagal v občinskem svetu ljubljan skem, naj se kmetom odvzameta dva državno-zborska okraja in se dasta mestom. Ne vemo, kako je ta vitez ugajal onim redkim kmetom, ki so se tako spozabili, da so prišli na ta žalostni shod. Da bi ga bili poklicali na od govor nismo čuli. Govorila sta na shodu tudi župan Hr i b a r in dr. T a v č a r. Še pred poldnem je bila končana vsa ta komedija. Koncem shoda je povedal metliški župan J u 11 a S , ki je bil menda kot najbrihtnejši mož na predsedniškem stolu, silno važno novico, da ima dva sina pri vojakih in da že 50 let plačuje davek. Liberalci so temu imenitnemu govorniku burno ploskali. — S kislimi obrazi so se po slabem kosilcu razšli. —
Zadružna zveza, v kateri je zbranih 303 zadrug, kojih število se bo pa še pomnožilo, silno bede liberalce. — Strašno so zavpili v »Narodu", ko so od liberalnih uradnikov izvedeli, da je ministrstvo dovolilo za leto 1904 podporo ;0.000 kron. Nič ni izdalo vse Seliškarjevo obrekovanje in vpitje .Narodovo«, na Dunaju se kaj malo zmenijo za naše liberalce, saj jih poznajo dobro in vedo, da ne znajo drugega nego grdo lagati. »Narod" se zaletava radi te podpore v dr. Š u st e r š i č a, češ, da je on to izposloval. Hvalo mu za to, kaj je pa dr. Tavčar izposloval za svojo stranko, kaj sta dobila Plan ta n in Ferjančič? Ve liberalne ničle le molčite!
Novi leseni most čez Krko pri Toplicah je gotov in izročen prometu.
V	Ameriko se je odpeljalo pretečeni teden 90 Slovencev, 330 Poljakov, 74 Makedoncev in 18 Hrvatov.
Zanimiva iznajdba. Ključarski mojster J o s. Weibl r Ljubljani se je potrudil in sestavil cerkveno pušico iz kovanega železa, da ne more noben uzmovič iz nje ničesar vzeti. Ako je tat noter silil, se pokaže znamenje na vidnem kraju, z vitrihom odpreti jo sploh ni mogoče in vlom je take j viden. Na to delo je g. Weigl že dobil avstro ogrski patent. Dobro bo te pušice naročiti za cerkve in kapele.
V	Ljubljani stavkajo od socialnih demokratov nahujskani krojaški pomočniki.
Slovanska Ljudska Stranka in krftčanako aooialno delavstvo sta priredila pretečeno nedeljo jako dobro obiskan shod v veliki dvorani hotela »Union". Samo iz Ljubljane in bližnje okolice se je zbralo več mož nego jih je bilo na liberalnem zaupnem shodu iz cele dežele kljub silni agitaoiji in bobnanju po »Narodu". Govoril je prvi dr. £ r g e n
L a m p e , ki je popisal klaverni zaupni shod liberalne stranke, katerega se sramujejo vsi, ki so od daleč priromali 25. marca v Ljubljano poslušat liberalne voditelje. Za Lampetom je pojasnil državni in deželni poslanec dr. Ivan Š u s t e r š i č položaj v državnem zboru po predloženi volivni reformi ter omenil tudi nenadnega sklicanja kranjskega deželnega zbora. Navzoči volivci so burno odobravali izvajanja obeh govornikov.
Najbolj se je ustrašil deželnega zbora dr. T a v č a r. V »Slov. Narodu" namreč milo toži, da ni deželni odbor pripravil nobene stvari za to zasedanje, o katerem ni nikdo pričakoval. To je pač jako klavern zagovor od njega. Kot deželni odbornik vleče na leto 4000 K, ravne tako tudi njegov prijatelj G r a s s e 11 i. Kaj pa vendar delata ta dva človeka, ako nimata prav nobene predloge pripravljene. Ta izjava osvetljuje »delavnost" liberalcev v deželnem odboru.
Najvažnejša novica pretečenega tedna, ki je vse iznenadila, je bilo sklicanje kranjskega deželnega zbora. Sklican je bil zato, da je vlada po deželnem predsedniku Schwarzu predložila volimo reformo.
Obrekovalao. V petek je bil obsojen v Ljubljani na deset dni s postom poostrenega zapora Janez Pistotnik ker je obrekoval in kradel čast g. župniku Mezgu iz Spitaliča. Govoril je laži, katere je seveda »Slovenski Narod" ponatisnil.
V Dekanih v Istri namerava že letos naš rojak g. O k i č napraviti naravno zdraviščs, kjer bode po Knajpovem načinu zdravil bolne. Dekani, ki leže med Trstom in Koprom, so jako zdrav kraj z milim podnebjem.
Liberalni učitelji so najhujši nasprotniki krščanskega ljudstva. To se je prav očitno pokazalo sedaj, ko so se pobirali podpisi za nerazdružljivost katoliškega zakona. Najbolj trdovratni so bili liberalni učitelji, kj se niso hoteli skoro nikjer podpisati, dočim so se mnogi drugi liberalci podpisali. Ali je pričakovati od takih ljudi, da bodo mladino res v krščanskem duhu podučevali, kakor zahtevajo to šolske postave!
+ Nenadno sklicanje deželnega zbora kranjskega ie senzacionelno, kjer je vse pričakovalo, kaka bo vladna predloga za volilno reformo za deželni zbor. Stvar je v najožji zvezi z veliko državno reformo. Kranjski deželni zbor jebilprviv Avstriji, ki je pozval vlado, naj mu predloži načrt volilne reforme na podlagi splošne in enake vo-
lilne pravice. Zato je pa prav verjetno, da si ga je izbrala vlada, da ravno v tem deželnem zboru nastopi s predlogo, ki utegne postati tipična za celo državo. Kakšna je ta predloga, poročamo na drugem mestu. Menda so vse stranke iznenadene, kakor je bila iznenadena cela avstrijska javnost. Zatrjuje se nam, da je bilo tudi deželno predsedstvo iznenadcno. Dobilo je v sredo zvečer z Dunaja obvestilo, da je takoj obvestiti deželnega glavarja o sklicanju deželnega zbora. V prczidiju že ni bilo nobenega uradnika. Poklicali so okrajnega glavarja g. Haasa in ker ni bilo nobenega pisarja pri rokah, je moral gospod glavar sam na čisto spisati dotični dekret. Med tem so vlovili nekega oficijala in ta je potem ob 9. uri zvečer dostavil deželnemu glavarju dotični dekret. Vsekakor je stvar zanimiva ne le zaradi svoje dalekosežne važnosti, ampak zaradi izrednih in kompliciranih okoliščin, v kateri jo vlada izvaja.
+ Razpor med kmečkimi in mestnimi liberalci. Zaupni shod je pokazal, da so liberalci needini v vseh važnih vprašanjih. Na shodu zaupnikov so se ljubljanski voditelji postavili izključno le na stališče liberalnega meščanstva, ter so zato sklenili celo znižanje kmečkih mandatov. Liberalna stranka je to storila zato, ker je nad deželo že obupala in dobro vč, da na deželi ne pride nikdar več do moči, pač pa se bo morala še celo v mestih hudo boriti za svoj obstanek. Zato ie liberalna stranka kmečki stan izdalainzatajilanazaupnem shodu. Kmečki liberalci se niso upali na zaupnem shodu povzdigniti glasu za svoj stan. Zato so se pa po shodu sešli v hotelu »Iliriji« k posebnemu sestanku. Ta skrivni shodek je pa seveda bil še stokrat klavernejši nego oni v »Narodnem Domu«, in kmečke liberalce je tako sram, da se niti ne upajo povedati, kdo je govoril na tem shodu. Ustili so se nekateri učitelji, ki bodo pa kmeta ravno tako izdali, kakor so ga liberalni dohtarji. »Notranjec«, ki bi žalostni liberalni zaupni shod najrajši zamolčal, pa ponosno poroča, da se je vršil 25. t. ni. shod kmetov. A ne pove, koliko jih je bilo in kdo je govoril ter kaj se je sklenilo To so bili kmetje iz šole, katerih kmetovanje se vidi na — šolskih vrtovih! Tako imajo liberalci svoje ljudi za norca!
+»UčltelJski Tovariš« je po dolgotraj-nem pisanju opustil misel učiteljske pasivne resistence. S tako velikanskim hrupom napovedana akcija je torej v vodo padla. O voditelji! Gospod Jelenec namerava postati šolski voditelj v Postojni.
ČEBELARSKE VESTI.
Čebelarski shod bo v nedeljo dne 8. aprila v Raki pri Krškem v gostilni pri Hrastniku. Začetek ob treh popoldne.
Gorenjske novice.
Iz tnedvodske občine.
K Na liberalni zaupni shod so
šli od nas učitelj Grmek iz Sore, Anton Svoljšak, Poleno iz Drage, Anton Kuralt, Anžon iz Zg. Senice, Frano Kožuh, zidarski mojster iz Ladije, ter Franc Šusteršič, Zlate iz Svetja. Ti liberalni zaupniki so tudi agi-tirali pri zadnjih občinskih volitvah ter va-
bili ljudi na svojo stran Takrat mnogi sicer pametni volivci niso hoteli verjeti, ko smo jim pripovedovali, da so to pristaši liberalne stranke. Sedaj se jim bodo menda vendar oči odprle, in bodo Grmeku vrata pokazali, kadar jih bo prišel nagovarjat, naj nareče ^Gorenjca" in podpirajo liberalce.
g Janez Frlic po domače Plešec iz Gostečega je edini občin, odbornik v Medvodah, ki je bil izvoljen pod Grmekovo komando. Zato bo moral pred vsako občinsko sejo k Grmeku, da ga bo poučil, kake naj govori, da bo liberalno, po seji pa bo zopet moral k Grmeku, da bo dajal odgovor od svojega glasovanja Frlic, Frlic, v kakšno družbo si prišel? Če popred nisi poznal Grmeka, ga vsaj sedaj pusti, ko veš da je šel na libralni zaupni shod.
g „Stradeževo vas" imenuje „Gorenjec" vas Rakovnik in sicer zavoljo tega, ker v Rakovniku za Grmeka ne marajo. Ako se Grmeku zdi, da vlada v nekaterih hišah v Rakovniku pomanjkanje, naj jim da izdatno pomeč iz svojega zasebnega premoženja, da bomo vsaj približno mogli soditi, koliko tisočaka ima on. Če je on tako bogat, zakaj pa je bilo treba kar sredi šolskega leta odpreti drugi razred, da vleče plačo tudi njegova žena Tončka ? Ali bi ne bil mogel Grmek pri svojem ogromnem bogastvu prihraniti občini teh stroškov in do-klad, ki so nastale radi tega, da se je preskrbela služba njegovi ženi ? Si m slil, Grmek, da boš spravil vse pod svojo liberalno komando, pa ne bo šlo, ampak šel boš ti s svojo liberalno kramo, odkoder si prišel. Ne požarna bramba ne kmetijska podružnica te ne bosta obdržali. Ni izključeno, da bo »Gorenjec" moral imenovati vas, ker boš li bival, „Str»deževo vas*.
g Občinske volitve v Medvodah so potrjene. Liberalci so s svojim prizivom pogoreli, kakor je pogorel učitelj Grmek s svojo kandidaturo v Sori. So pač požarno brambo prepozno ustanovili, zato povsod pngerišče.
Iz kamniškega okraja.
g Znani nožar Koschier iz Kamnika je tožil nadučiteljaTranitcta, da mu očita agitiranje proti okrajni posojilnici s tem, da je pobiral knjižice po hišah v svrho realizovanja. Obravnava se je vršila 29. marca t. 1., a se je dognalo, da mu g. Tranite sploh ni nič očital.
g Pri obravnavi Koschier-Tramte je Koschier, ko je videl, da proti g. Traintetu nič ne opravi, naenkrat ves ogorčen začel zatrjevati, da je trgovec g. Stibelj največ vložnili knjižic okrajne posojilnice prinesel, torej de-nunciral javno pred sodiščem g. Subelja ter tako izdal uradno tajnost, ako je Subelj res knjižice prinesel, da bi s tem rjjvalil od sebe sum, da dela proti posojilni/ Taki so torej možje, ki iščejo le prva mesta, za blagor posojilnice jim je čudno malo mar.
g G. Subelj je res, ko se je mestna hranilnica ustanovila, prinesel več knjižic, katere so mu ljudje sami izročili, a pobiral jih ni. Ker je
pa na tak nečuven način izrabljal odbornik mestne posojilnice uradno tajnost, so Subelj ter še trije gg. odborniki mestne hranilnice takoj naznanili ravnateljstvu hranilnice, da skupno s Koschierjem ne morejo delovati pri enem zavodu. Popolnoma prav so storili, saj če so zraven ljudje, ki uradne tajnosti pred sodiščem izblebetajo, s takim res ni mogoče skupno delovati. G. Koscliierju ne preostaja drugega, kakor da izstopi iz odbora hranilnice, ker drugače se ne more oprati.
g Pri zadnji odborov! sej! mestne občine se je sklenilo, naj prične v mestni korporaciji delovati pred tremi leti izvoljeni odbor. Zupan Kraut še sedaj ni pozval starega načelnika starega odbora, naj skliče odbornike k volitvi načelnika. Res ne moremo misliti, da bi se storilo kaj za prospeh mesta tam, kjer žu-panuje zaspanec.
g Na zaupnem shodil liberalcev so se pritoževali, da se za Korošce nič ne stori. Zato je shod izvolil v eksekutivni odbor liberalne stranke dr. Krauta, ki je pobegnil iz Celovca, ker se ni upal na Koroškem za svoje rojake nič storiti, se stavi nanj vse upanje, da bo posvetil vse svoje delovanje za svoje rojake kot advokat v Kamniku.
g Telečja družba v Kamniku je z delovanjem svojih članov v najnovejšem času popolnoma zadovoljna. Menda osnuje v kratkem veliki red telečjih glav.
g G. p. Engelbert se povrne v kratkem iz popotovanja v Egipt.
g Mestna godba v Kamniku je vsled liberalizma zbolela na driski. Kot vzrok se navaja premalo kuhana telečja glava.
Jeseniške novice.
j V Bolgarijo odhajajo delavci s Hru-šice. Delo v predoru se bliža koncu, delavcev potrebujejo zmerom manj, pa iščejo dela drugod. Tudi v Ture gredo nekateri, vendar večina jih gre v Bolgarijo. Kdor je opazoval življenje na Hrušici ob gradbi nove železnice, mora poinilovati reveže, ki si služijo vsakdanji kruh tako težko, pa so v največji nevarnosti, da se popolnoma izneverijo narodu in cerkvi vsi, kateri hodijo od kraja do kraja delat h gradbam železnic. Gnjiloba, ki se je ta leta na Hrušici ugnezdila, se bo še leta in leta poznala, ko bo že zdavnaj zadnji tuji delavec zapustil kraj.
j Stalno koncesijo za gostilniško obrt je dobil Martin Tancar na Jesenicah. Naprednjaki mu je niso pridobili.
j Poseben vlak je prišel po h r u -ševskega kralja v Kranjsko goro. Dober prijatelj njegov je raznesel po Hrušici, da uči na Dovjem gasilce, zato da ga ni, — pa je v Kranjski gori za vratmi ričet jedel. Seveda je bil inkognito zaprt, in da ne bi kak nepoklicanec izvedel, kje se je 14 dni mudil, ni se hotel z vlakom peljati domu, bi ga bil kdo utegnil vprašati, kaj je delal v Kranjski gori, pa je dober prijatelj prišel z vozom ponj in pravil je, da ga je pripeljal — z Dovjega, kjer je vadil gasilce. Seveda se Dovjani posmehujejo Hruščanom, da imajo takega kralja.
j Grdo napada Fabinc v „Narodu" in „Straži" kar po vrsti može, ki niso volili z njegovo olikano gardo. Spravil se je tudi nad nadzornika gradbenega vodstva g. O p i t z a ter ga zasramuje, ker ne zatajuje svojega verskega prepričanja in se ne sramuje na cesti odkriti se pred znamenjem sv. križa. Tako pisarjenje se samo obsoja. In možje kakor Fabinc hočejo vladati občino! Jeseničani,
kdaj Vas bo srečal« pamet, d« pustite Pabln-cu Imeti prvo besedo v občini ? I
j Zavratnl napad. V sredo zvečer je peljal policaj K o r i t n i k nekega razgrajača iz Trevnove gostilne v občinski zapor. Ko-ritnik je imel razgrajača skoraj v zaporu, na kar začuti udarec po glavi. Tovarniški kovaški pomočnik Matija Orohar se je namreč skril za zid obč. zapora in s sekiro počakal policaja Koritnika. Hotel je baje Koritnika s sekiro nbiti, a posrečilo se mu ni, akoravno je dobil Koritnik močni udarec s sekiro po glavi tako, da je močno krvavel. Bil je vseeno še toliko pri moči, da je Groharja vklenil in peljal v žandarmarijsko kasarno, cd tam so ga orožniki odvedli v kranjskogorski zapor. Grohar je bil radi Koritnika nedavno 4 mesce zaprt, ker je že enkrat Koritnika napadel, radi tega* se je hotel nad Koritnikom maščevati in izrazil se je baje večkrat pred pričami, da mora ubiti policaja Koritnika, Grohar Matija je rojen I. 1875 v Mavčičah, oženjen in ima dva mala otroka.
j Banka L. C. Luckmann podarila je vsled smrti g. Josipa Luckmanna 500 kron bratovski skladnici,
Iz drugih krajev Gorenjske« Iz Dola pri Ljubljani. Postavimo ss pal 560 podpisov smo nabrali zoper raz-poroko, ali po domače rečeno, vpeljavo rokovnjaškega zakona. Med temi podpisi pa zastonj iščeš imen postrežljivega nadučitelja Reicha in gospoda župana Šimenca. Lepa katoličana! V cerkev pa vendar le še hodila. Ali ni šlo za vero, sv. zakrament? Kako se pravi takim neodvisnim kmetom? Naposled se vendar komu še odpro oči. Pa je še več taoih .katoličanov", ki se le zato niso podpisali, ker se Reich in g. Šimenc nista. — Vendar pa svojih ženk ne bodo pustili, tudi g. župan se, ker jo ima prcrad in ker — ona noče od hiše proč .... Dvoje predavanj smo imeli že po novem letu v našem društvu. D ne 4. marca sta govorila o raz-poroki, .svobodni šoli" in protiverski gonji na Francoskem vč. g. Smolej in g. Krtč. Poslušalo! — čez 200 jih je bilo — so govornikoma navdušeno pritrjevali. Nesrečen požar je zadržal mnoge, posebno pa može. 25. marca pa je govoril v imenu društva „Abstinent" vč. g. L. Smolnikar iz Ljubljane o, ali boljše proti alkoholu. Bilo j« krasao predavanje, ki je imelo še lepši uspeh. Petintrideset skoro samih fantov in dtklet — le nekaj žena in mož je vmes — se je oglasilo, da gred« v boj proti alkoholu s tem, da ne pokusijo nobene pijače jeden 2 leti, dva po jedno leto, sedem po pol leta, več po tri mesece, mnogo po jeden mesec. Samo žganju se jih je odpovedalo za razne d Obe od jednega leta do jednega meseca 10! Ali ni t« čudno, da gred« fantje in dekleta naprej in kažejo starim pot, kajti marsikdo izmed starih bi moral vstopiti v to malo, vesel«, čvrsto vojsko. Kaj pomaga, ako ljudje še t9jj|)W zaslužijo pri Savi, pletenicah ia v to-
varni ko pa ima največ dobička od krvavih žuljev liberalen gostilničar, v tem obziru res »jajce več kot puta ve." Dol, nekdaj daleč znan in bogat, je ubožal, protialkoholni nastop fantov in deklet daje up in poroštvo za boljše č*se. Šj dve smešno resni. 1. Liberalna gostilničarka gostu: „Ti Aadrejček, ali res v društvu nič več ne pijo ?" Andrejček: .Res, toda ne silijo po nobenega, tudi grdo ga te gledajo, če ga po pameti „cuka". 35 pa je fantov in deklet, ki nič ne pijo. Zlasti zoper žganje s«." Gastilničarka: „Ob, v društvu pa bodo res vse spridili." 2. V Beričevem gori Gasilci se z brizgaln« pripravljajo na pet. Liberalna gostilničarka: „Kaj boste hodili gasit, saj ni z nami volil .... Pravijo, da je zvečer grmelo .... Pri naših liberalcih tudi v hišah večkrat treska . . .
Dolenjske novice«
Z ribniške zemlje.
d »Neodvisni kmet« Ivo Rus v Loškem potoku je pokazal sijajno svojo vsestransko neodvisnost ob občinskih volitvah v Dragi, katere so se za Slovence zelo žalostno iztekle. Tudi on ima volilno pravico v dragar-ski občini, pa si ni upal blizu, ker mu je za-žugal graščinski uslužbenec, da ne dobi nobene »špice» več iz graščinskih gozdov, in Ivo je zgubil hlače. Pa saj neodvisnost je ženskega spola, torej ne potrebuje hlač. Kako bo z Rusovo neodvisnostjo, ko se bo treba spoprijeti s kom višjim kot je kak graščinski hlapec, si lahko mislimo.
d Kateri Ivan Rus? Za »moža« v odboru napredne stranke je tudi Ivan Rus izbran za naše ribniško ozemlje. Pri nas je Ivanov Rusov jako mnogo in sta izmed odličnimi politiki še tudi dva Ivana Rusa, namreč »žagin« Jo-han in potoški Ivo Rus. Kateri izmed obeh se je prelevil v Ivana, ali Johan ali Ivo, tega ne vemo. Nam bi bilo jako po godu,ako je to Ivo Rus, ta znani razbijač in kričač na ribniškem shodu. Potreben je, da pride v kak »napredni« odbor, da bi saj toliko napredoval v izobrazbi in oliki, da bi bilo shajati ž njim v pravdarski družbi.
d Sodražke občinske volitve so se vršile 27. in 2H. marca. Naša stranka zmagala z 16 možmi, liberalci pogoreli na devet odbornikov. Naši so bili mirni, liberalci poparjeni.
d Pred in po volitvi. Da so sodražki liberalci jako izvežbani mojstri v sleparijah in lažeh, to nam je znano že dolgo vrsto let, zdaj smo pa opazili velikansk napredek v teh strokah. Lagali so take predrzno, da so jim navadne ženske zavezovale njihove sleparske jezike.
d Konj se lovi z deteljco, koza na sol,
»neodvisen« kmet pa na glažek. Sramota za liberalce, da imajo kmeta za žival, sramota pa tudi za liberalne kmete, da se jim puste.
d »Omahljivi« neodvisni volllcl. Neodvisni kmetje so sicer zvesto volili z liberalci, toda marsikateri je omahoval, ko je volil, ker so sodražki liberalci le preveč krepčali njihovo stanovitnost s slabo pijačo. Fajdigov Francelj se je sramoval takih svojih neodvisnih in tudi nezavednih pristašev.
d Iz bolniške postelje na volišče so peljali nekega mizarja. Radovedni smo, ali bo ta jetičnik poslal po zadnjo popotnico k Faj-digovemu Franclju ali k Lukatovemu Francetu?
d Kakršen mož, tak pa voz. Nekega vo
llvca, kateri je potegnil že mnogo stotakov Iz farovžev, so peljali liberalci v gnojnem vozu na volišče. Zarekel se je namreč, da ne pojde nikdar volit, zato so ga pa peljali. Ker pa gnojni voz niso pripeljali le pred hišo, je mož le šel na volišče, je torej le snedel svojo besedo in še svoje hlače po vrhu. Ve naj pa tudi, da je Kristus rekel svojim učencem, da naj ne bodo samo golobje, ampak tudi kače.
d »Ali je nos pretežak?« Naš možak dobi čez mero napojenega liberalnega volivca, ki je nesel glavo globoko pobešeno in ga prijazno vpršal: »No, ali je nos pretežak?« Seveda, kaj bi ne bil, ako jo je dobil po njem z betom naše stranke.
d Jurija Drobnlča so izvolili liberalci za odbornika. No, če Jur ne ve, da je liberalec, pa liberalci vedo, da je.
d Liberalni cerkveni ključar, koliko časa bodete še obenem za in zoper cerkev? Menda čakate onega časa, da bodete z liberalci vred popisavali cerkveno premoženje, kot se popisuje zdaj na Francoskem. Sramota, da je cerkven mož liberalen pristaš. Pusti prvo ali drugo!
d Matevž Gruden je silno čuden patron. Zato, ker je on znosil že na mernike drobiža od Nove Štifte, katerega so mu nanosili Marijini častivci, zato drži on z liberalci in zato, ker ima on dobiček od Marije, je izstopila pogumna njegova hčerka Micika iz — Marijine družbe.
d Kmetska zveza za kočevski okraj s sedežem v Ribnici je razpisom c. kr dež. vlade z dne 21.sušca t. 1. štev. 1075 p o t r j e n n. Namen društva je: a) ustavni boj za politične pravice in gospodarsko blagostanje kmetskega stanu, b) obramba in uglob-ljenje krščanstva v kmetskem stanu,
c)	vzbujanje, razširjevanje in uglobljenje stanovske zavesti,
d)g«jitev	in utrditev domovinske ljubezni in zvestobe do vladarja. Clanščina znaša 20 vinarjev na leto. Obračam se do vseh posestnikov in prijateljev kmetskega stanu, ki prebivajo v okrajih Velike Lašče, Ribnioa in Kočevje in, ki se strinjajo z nameni naše zveze, da prijavijo svoj pristop. Občni zbor bo kmalu po veliki noči, kar bo pravočasno naznanjeno v »Domoljubu". Kdor želi — kakih pojasnil zaradi „zveze", jih dobi od podpisanega ustmeno ali pismeno.
V Dobrčpoljab, dne 2. aprila 1906.
Fr. Jaklič, dež. poslaneo.
Belokranjske novice.
d Jutrež, klepar in župan iz Metlike, ki popravlja tudi cerkvene zvonike in si je s tem zaslužil že lepe novce, se je seveda udeležil liberalnega shoda v Ljubljani. Kot tretji m«dri je sedel poleg Hribarja in Tavčarja v predsedstvu. Ia da ravno za klado ni sedel, govoriti ta Demosten je počel. V predsedstvo so ga spravili menda nalašč, da bi vsaj on napravil kaj zabave. Gotovo so se nadejali prvaki, da bo metal zopet klobuk v zrak, kakor ga je ob svoji napitnici ob vseslovenskem županskem ahodu v LJubljani.
Škoda le, da ni končal na tem preklavernem shodu svoj .duhovit" govor z onimi besedami, s katerimi je nazdravljal svoj čas kot župan metliSke Seme pred mestno hišo: šeme ste vi, šeme smo mi, šeme smo vsi. S tem bi pač najbolj označil ves shod liberalcev. Da je pa on zato, da naj vse pri starem ostane, ni tudi nič čudnega. On se ravna v Metliki že tako. Naj se le pogleda ona „Podtrtija" poleg metliške župne cerkve, kar je Jutraževa last, pa bode spoznal vsakdo kak naprednjak od nog do glave je on. Ze leta in leta stoji to ▼ policijskem oziru nevarno zidovje, in laki ljudje naj bi drugim snovali gospodarske programe! fe pač potreba precej centov domišljije zato, in se more nahajati le v puhlih glavah liberalcev.
d V Črnomlju imamo dva zdravnika, Toda ljudje hodijo za svet popraševat zdravnike rajši v oddaljene kraje, kakor Karlovec, Bosiljevo, Fužine pri Reki, Kočevje itd. Kaj je vzrok tega ? Dični Malnerič, odgovorite t d Pri miru smo pustili doslej draga-tuškega učitelja Koseča. Povemo mu pa naprej, da bodemo začeli špice brusiti tudi proti njemu, če ne bo svojih rožičkov nazaj potegnil. To pač ni lepo, če si učitelj v gostilni rokave vika in se ga davi za vrat.
d Nedeljski počitek noče držati Peter Majerle, mesar iz Predgrada, dasiravno zna on dobro kot župan za ta postavna določila. Tudi on more prenehati s sekanjem mesa ob 10. uri dopoldne ob nedeljah. To notico smo napisali na naslov raznih oblasti.
d Opozarjamo na insvrat g. Mi-heliča, trgovca v Starem trgu vse okoličane v današnji številki.
Iz litijskega okraja.
d „Tur6ke" volitve v Smart-nem dne 5. maroa 1906. »Deteljica" iz Litije. Prišla je tudi tri-peresna deteljica k volitvi iz Litije: I*nko, Slane in Wurzbach. Jenko že deset let prodaja gnjili liberalizem po Sv. Večeru in ga je že precej prodal Na Libergi ga ni mogel spečati, zato je pa prodal svoj vinograd in se poslovil od .nehvaležnih* Liberžanov. Neslani Slano si je pa izbral Presko za svoj misijon. In sicer se je predstavil najprej kot spovednika. G»ri govori poštenim kmetom in jih pehujšuje tako-le: „Kaj pa je to, če duhovnik v spovednici sedi. To nič ne nuca. To je ravno tako, kakor če bi jaz sedel v spovednici." Ne, dragi moj Slane, to ni vseeno. Na Libergi in v Preski ni nič •koruznikov", ker hodijo ljudje radi k spovedi in če bi hodili k Slancu, bi jih bilo to več. Mislimo, da je dovoli povedano. In tretje peresce Wurzbach se je pri volitvi spravil na same duhovnike. Ta plemenitaš bodi volit za 32 kr. in bo moral še priti. A to so plemenitemu pr eč zdi. Zlasti ker
je pri volitvi že opravljal službo polioajajin ni zato še toliko penziona in plače dobil kakor takrat, ko se je mešal na Savi med vagone. Očital je duhovnom, da delajo volitve, ker imajo preveč časa. O Wurzbachu je znano, da ima 24 ur časa na dan in da jih bo imel res vseh 24 na razpolago, je oddal še gostilno ▼ najem. In tako nima pod milim bogom drugega dela kakor: 1. mešati se med vagone, da bi se vjel »masten" penzijon, 2. voliti za 32 kr. in 3. opravljati pri volitvah dinst policaja. Tem ljudem bomo še pokazali, če bodo hoteli zanesti svoj izprijeni liberalizem med pošteno naše ljudstvo in če bodo s takini sredstvi agitirali kot zadnjič.
d Kancelparagral ven! vpije »Narod«. Mi ga želimo, naj pride ven enkrat za Šmartno. Kaj pa se to pravi? To pomeni, da bo vlada izdala paragraf, da bosta morala k vsaki .pridigi pod kancelj priti Johan Razboršek in Demšarca. Ce jima bo pridiga po volji, bosta pustila gospoda, sicer ga pa doli zapodita. Mi se jih že zdaj veselimo, ker Demšarce, ki je tudi med drugim šmartinska učiteljica, že mnogo let v cerkvi pogrešajo učenci in učenke, no in Johana pa imamo itak vsi radi, odkar tako rad deli firtahe in ponuja in bere »Narod«, ker je to »e no n u e n o branj e.«
d Sv. Križ pri Litiji. Umrl je Jožef Pajcr, mnogoletni šmohorski mežnar. 13il je vseskozi poštena duša, zato je pa tudi imel mnogo prijateljev, kar je tudi pričal lep pogreb. — V farni cerkvi je 26. marca nekdo ulomil v nabiralnik poleg velikega oltarja in pobral ves denar, okrog 30 kron. Tatu so morale biti znane vse razmere, ker je bil ravno tisti dan nabiralnik poln. Tudi sicer se v našem kraju vedno sliši o kaki tatvini. Roparju še niso na sledu.
d Šmartno pri Litiji. Ponesrečil se je 28. marca gostilničar iz Cerovce Femec, po domače Šnodel. Padla je nanj v gozdu bukev in mu zdrobila pleče in tudi sicer hudo poškodovala. Zdravi ga spretni zdravnik g. dr. Premrli in upa, da bo okreval. — »Domoljub« ima poleg prijateljev pri nas tudi nekaj sovražnikov in sovražnic. Posebno mu je gorka »večna nevesta«. Pravi, da je najslabši list, a prva prifrfota k cerkveniku ponj, kadar se boji, da bi bila v njem. Naj bo potolažena! Mi se v »Domoljubu« ne bomo ž njo pečali, sicer se vresniči njeno govorjenje.
d »Koruzno oštarljo« smo dobili v Smart-nem. Odprla se je 25. na Marijin praznik. Menda jo ima v najemu od Wakonika šuštar Juvan, nekdanji cerkveni pevec, a sedaj glavni agent pri liberalnih firtahih in njegova nevesta Rozalija. Ce je taka »koruzna oštarija« dovoljena, naj pove slavno okrajno glavarstvo.
d Od nekod na Dolenjskem. Svinje ne maramo biti. K župniku, ki se peča tudi z zdravilstvom, pride pred dnevi neka kmetica in mu toži, da njene svinje ne marajo več jesti; naj kaj pomagajo. »Ste jih že kaj zdravili?« vpraša župnik. »Vse, vse smo že poskusili, a nič ne pomaga.« — »No, če nič več ne pomaga, pojdite še k šmartinski Demšarci in dobite od nje en list »Slovenskega Naroda«, doma ga raztrgajte na drobne kosce, potresite po koritu in nanj stresite hrano. Videli boste, če bo pomagalo.« — Zena gre in Demšarca ji da vesela »Narod«, ker je ena	spet pri-
dobljena. Stori tako. V teni t.tnutku planejo svinje, ki so že tri dni ležale, h koritu in žro prav po volčje. Vsa vfesela se gre zahvalit žena k s. župniku in se čudi, kako je bilo to mogoče in kako more ta papir svinjam tako
čudovito pomagati? — »CHelte, »11 vam nisem
pravil pri letošnjem velikonočnem spraševanju« — pravi župnik, da je najgrši izmed vseh listov na svetu »Slovenski Narod« najbolja paše za svinje. Zato je vašim svinjam tako dišal, kajti gliha vkup štriha. Ker pa svinje nočete biti. zato se ogibajte tega lista!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d 2elimlje. Ko so leta 1848 uporniki oropali ižansko grajščino, prigromeli so vsi veseli tudi v našo dolino, napadli gradič Namršel pozvali seboj želimeljske kmete in udarili skupno' na Turjak. Ali zagromel je prvi top i grada, in naenkrat je ugasnil vsem pogum, da so klaverno bežali, kar so jim dale pete. Nekateri morda mislijo, da stno mi krog ,Luči' - potomci kmetov tlačanov — tudi še tako plahe natiire, da bi nam ugasnil pogum, če za-gromi nad nas tuintam kak zabavljač. Tisto pa ne. Luč gori. Res, da ni to še kaka veli-komestna obločnica. Ali majhno hišo razsvetli tudi navadna svetilka. Zadnjič smo ukrepali o hišnemu redu in smo prilili svetilki nekaj kapljic prav koristnega olja. Cujte! Enoglasno se je sklenilo, da mora biti vsako nedeljo popoldne posvečena ena ura — samo poduku. Ob tem času je prepovedana igra, zabava, glasno govorjenje. Ko bi videli, kako je to lepo! Polna soba fantov, mož in titdi ženstvo ne izostaja — pa vsi knjige v rokah. Ta študira živiuozdravnika, oni se muza smešnicam, drugi rešeta politiko in novice, tretji je zatopljen v zanimivo povest! He, to je kaj druzega, nego sedeti pri frakeljnu ali pa od dolgega časa zdehati. Mi se hočemo resno posvetiti izobrazbi, da si bomo mogli ob priliki pomagati. Zakaj vsak mora priznati, da se za nas kmete ni desetletja nič storilo. Pa zakaj? Sami smo vzrok. Zabavljanje in stokanje doma nič ne pomaga. Treba je zakričati, da se sliši do Dunaja. Zato je treba najprej poduka, da ne bomo z napol odprtimi ustmi samo poslušali, ampak tudi govorili in zahtevali svojih pravic. Pomagaj si sam, in Bog ti pomore. Ce bomo čakali, kdaj nam kdo usmiljeno vrže skorjico kruha, nam bo v glavi zorela ajdovica, po želodcu pa krulilo. Naj nam bodo vzgled delavci po tovarnah. Kako si znajo izboljšati stanje in povečati kos kruha. Kdo napravi to? En sam? Ne. Tisoči združeni v močno vojsko, edini kot bratje in podučeni po društvih in listih. Kako smo pa kmetje nc-edini, je pokazala zadnja mlečna vojska. Kmet ie bil premagan, ker ni vsepovsodi edin. — Se en paragraf naj omenim iz hišnega reda, ki je zelo koristen. Sklenjeno je, da se v društvenih prostorih ne sme nikoli piti katerakoli opojna pijača. Koliko se tarna dandanes, da se vse preveč pije. Resnično. Ali kaj naj pa kmet stori, ko ima praznik? Ali se mu ne spo-doba kaka zabava? Gotovo! Toda kje jo je doslej iskal? Pri poliču in frakeljnu. Treba je ljudem dokazati, da je duševna zabava, branje, poduk, igra veliko boljša za-bava, kakor pa pijača in zopet pijača. In tako imamo v .Luči' saj eno zbirališče, kamor se lahko brez groša gre, pa vendar hitro mine popoludne in ne brez koristi.
Tako-le lahko vidite, da naša Luč ne bo širila teme. Vsak začetek je sicer težak. Toda stari led smo prebili, nasvete smo si lepe osnovali, za mnogo predavanj je poskrbljeno, dobro voljo in navdušenje imamo — pomlad prihaja v deželo, ni šment, da ne bi tudi mi nekaj želi od tega, kar sejemo.
d Iz Škocijana pri Turjaku. Učitelj Mam že zopet nastavlja župnike. Komaj je tukajšnji župnik umrl in ni še razpisana župnija in torej še tudi zanjo nihče ni mogel prositi, že Je spodil Marn svojega medveda iz M. Lipljen k turjaškemu grofu obrekovat nekega duhovnika, da na ta »liberalni« način prepreči njo-
govo imenovanje. Svetujemo nemarnemu Marnu, naj skoro nadomesti zamujene Šolske dneve, nastavljanje župnikov pa naj prepusti poklicanim oblastim. Lipljenski Hefajst pa naj ne posluša vsakega bedaka. Naj ne pozabi, da še ni dolgo, kar so za njegovo »pisarijo« stikali orožniki.
n Občinske volitve v Sodražici. Sodraške občinske volitve so torej končane, končane z zmago »Slovenske Ljudske Stranke« in s porazom liberalne. Nič ni pomagalo, da so liberalci izdali tri volilne oklice mad volilce, zastonj so imeli slabo obiskan shod pni Faj-iligu, kjer so pod predsedstvom Ivana Lušina držali dobro naučene govore Oberstar, Pakiž in Fajdiga. Koliko je imel opraviti Lukatov France v svoji kovačnici, celo Anton Lavren-čič, ki je dolgo tičal v svojem brlogu, je moral nazadnje na dan, da reši, kar se še rešiti da. — Zmagali smo v III. in II. razredu in z dvema podžupanoma, nasprotniki pa v prvem in z dvema podžupanoma. Nam pripada 16 odbornikov, onim pa 9. S 1 o je pri t e j v o-litvi za to, ali naj pokažeSodra-žica liberalno lice, ali ostane postojanka »S 1 o V: Ljudske stranke.« Prepričani smo, da se njen obraz ne spremeni, čeprav sc volitve ovržejo, pač pa se lahko zgodi, da se sodraškemu podžupanu izpod-nese odborniški stolec.
Najslabejši vasi za našo stranko ste vse-kako Lipovšica in Sinovica, nad ktero se plazijo »oblaki«, ki branijo, da tudi na njo ne posije solnce pravega prepričanja. Nekatere vasi so bile naravnost izborile, brez kakega liberalnega volilca, ali vsaj po ogromni večini naše. rudi v Zaniostecu in na Vinicah se dani. Celo v sodraški podobčini, katero so imeli liberalci za nepremagljivo trdnjavo, so s podžupani zmagali z večino treh glasov. Njihov kandidat je dobil 61 glasov, naš pa 59. Liberalni gospodje sedaj lahko spoznajo, da se s tako agitacijo ne pride daleč. Naj so še tolikanj kaplanijo zidali in čez duhovščino zabavljali, so vendar bore malo volilcev vjeli v svoje mreže. Dobili so nazadnje le tiste, katere so že prej imeli; prištejmo jim mladega gospodarja znane duhovske hiše iz Zapotoka. — Da Kosov in Cvarctov Janez nista prišla v odbor, naj se zahvaliti liberalcem, za katere sta se tolikanj vnemala. Ali sta mar mislila, da jih bodo, ko sta v drugem razredu propadla, sodraški magnatje v prvem kandidirali. Ta razred t-o sebi prihranili. Kmete so kandidirali v tistih razredih, kjer so vedeli, da propadejo. Da sta ostala na naši strani, bi bila danes občinska odbornika. Sedaj pa jima ne moremo pomagati, čeprav jima izrekamo so-žalje. Sama sta silila mednje. Iz srca pa privoščimo mežnarjevemu Jakopu in nevkret-novemu Primožu, da za enkrat še ne bodeta uživala časti občinskih očetov. Volilci pač premislijo, za koga glasujejo . . .
Naši odborniki bodo volili županom dosedanjega župana g. Bartola. Nasprotniki pa naj store, kakor jim drago.
Notranjske novice.
Iz vipavske doline.
n uudno „ pomladansko" vreme. Dne 22. in 23. marca smo imeli hudo in skrajno mrzlo burjo. Kakor bi se bil vrnil mesec januar, tako je nosilo sneg v divjem metežu Dne 23. marca četrt čez poldne pa se je celo parkrat zabliskalo in čuli smo prvi letošnji grom. Zlasti silna pa j« bila burja dne 28. marca, pa mrzla je
bila tako, da je bilo drugi dan po cestah in lužah vse ledeno. Gorje sadnemu drevju, ko i bi bilo že zacvetelo, kakor je druga leta v tem času in bi ga bila zalotila taka zima, zaman bi bili čakali sadja na jesen. Tako pa upamo, ako pojde še nadalje vse po sreči, da bomo v jeseni lahko zadovoljni in veseli.
n »Katoliško politično društvo v Vipavi11 je imelo 4. marca t. 1 svoj redni občni zbor. Račun za leto 1905. izkazuje dohodkov 513 K 28 h, stroškov pa 451 K 37 h, torej je preostanka 61 K 91 h. Račun se je odobril. Občni zbor je soglasno sprejel resolucijo proti nameravani reformi sv. zakona. Resolucija se izroii državnemu poslancu dr. Žitniku in »Slovanski zvezi". Resolucija zahteva od sedanjih poslancev in bodočih kandidatov, da se zavežejo, varovati soglasje zakonodaje v avstrijski državi z nauki katoliške cerkve. Društvo bo v viharju bodočih državno- in deželnozborskih volitev pravočasno nastopilo. V vseh točkah dnevnega reda je vla dalo med zborovalci popolno soglasje Odbor se je takole konstituiral: Načelnik dekan Erjavec, njegov namestnik Ivan La-v r e n č i č iz Vrhpolja, tajnik in blagajnik župnik K r o m a r ; odborniki: Franc Silvester iz Vipave, Jožef F e r -j a n č i č iz Budanj, Anton Uršič iz St. Vida, Franc Brajdih iz Vrabč, Ivan Jancs Cola, Franc Furlan iz Mavč in Janez Strancar s Planine. O potrebnih shodih se bo sklepalo v prihodnji seii po veliki noči.
n ,,Zveza katoliško-sloven-skih nepolitičnih društev v Vipavi" je zborovalo isti dan. Odbor je izvolil predsednikom dekana Erjavca, njegovim namestnikom in tajnikom Jožefa Ferjančič ml. iz Budanj; bla gajnikom pa Frančiška Bratovž iz Vipave. Vsako zvezno društvo naj sestavi kratko in jedrnato poročilo o 1. 1905 in je pošlje tajniku v Budanje št. 30, letnino pa blagajniku v Vipavo. Poročilo je doslej do-poslalo društvo iz Podrage. Poročilo je zanimivo in kaže napredek v vsem. Posebno nas veseli .Čebelica" s 1100 kronami kot hranilnimi vlogami. Kje bi bile te krone brez »Čebelice?!" Društveniki Posnemajmo vrle podraške tovariše, ker pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Drug pregovor pa veli: Cez sedem let' vse prav pride.
n Strahovlada na Ustji. Zupan Nace Šti-liilj si prizadeva, odkar je zasedel županski stolec, da svojim političnim nasprotnikom daje. zaušnice, kjer le more. Misli, da si bo s tem stolček utrdil. Malo čudno je vendar, da v iz-kazilih o imovinskih razmerah v bolnicah oskrbovanih uških občanov on s kuratom vred potrdi ubožnost, kljub temu pa ti reveži dobivajo od deželnega odbora plačilne naloge.
Ce le naš pristaš, recimo pozabi, na živinski potni list, pa ga župan že plaši, ovaja in toži. Da pa svoje pristaše pušča v miru, je samo ob sebi umevno in tudi resnično. Toda ve naj, da mu bo ravno ta pristranost in krivičnost izpodnesla županski stolček morebiti prej, nego on sam misli. Justitia regnorum funda-liientum — Pravica je podlaga in najmočnejši steber kraljestev, veli latinski pregovor. Pravica je pa tudi najtrdnejši steber — županskih stolčkov. Zavedni tiški občinarji menda pač ne bodo lako preklicano neumni, da bi pustili na tak način si deliti pravico v imenu dižave. Gospod učitelj, tiha in mirna duša, je izstopil iz liberalnega društva »Hubelj«. In sedaj je ves generalni štab pokonci, da požene učitelja iz Ustja. Šlo bo pa malo težko, vsaj tako lahko ne, kot si mislita Nace in Bratina. Zanimivo bi pa bilo sploh izvedeti, je li pri .Hublju' še toliko rednih in plačuiočih članov, kakor zahtevajo pravila? Mi jako dvomimo; morebiti bo c. kr. okrajni glavar, ki se za naša društva toliko zanima, videl te vrstice in tudi za »Hubelj« se zavzel z enako očetovsko skrbjo.
n Tain nekje ob Hublju živi precej ponosen mož, ki ni podpisal protestne pole, češ: »Jaz že vem, kaj stoji v »Soči«! Ubogi revček, ki niti sam misliti ne zna, ampak mora zanj misliti lažnjiva in obrekljiva »Soča«! V »Soči« pa stoji, da se duhovniki upirajo izpremenitvi zato, da ne bi izgubili zaslužka od porok. Koliko pa je tega zaslužka? Od oklicov in poroke 6 K in 30 vin. Recimo, da ima župnik na leto 10 porok, kar pa je že redko, bi torej znašalo na leto 60 kron. To je pa v resnici velikanska svota, vredi a, da se zanjo peha duhovnik noč in dan. Ali pa mislite, da bo župan poročal zastonj? Kolekov in taks bo še več in prišli bi iz dežja pod kap. In pod kap boš prišel, slovenski kmet, ako boš tako slepo drvil za liberalci in ž njimi vred hrepenel po oni svobodi, katero edino le sme uživati — bik na »gmajni«. — Poglej, slovensko ljudstvo, v kaj te liočejc ponižati podli liberalci... »Soča« tudi piše, da o novem nadškofu dr. Se-deje šc ne izreče končne sodbe, ker se »vidi« nadškof precej klerikalen«. No, no, to bo najbrž vendar Ie resnica, katere bodo pa najmani veseli »Soča« in pa oni, ki pole niso podpisali.
n Vipavski špital je imel stanovalca. Stanoval je v njem nekaj časa pismonoša Jakob. Ta je zbežal ven, češ, tu notri se ne d& živeti, človek bi moral zboleti notri, če zaradi druzega ne, zavoljo dolgega časa. In šel je raje stanovat v Lože, da niti od daleč ne bo videl pustega špitala. In za ta špital so vrgli liberalci v vodo celih 36 tisoč kron!! Kmet, ti pa plačuj in poljubljaj še nadalje roko svojim »prijateljem«!
Štajerske novice.
Velika nesreča Trbovljah.
Vsled užganih plinov sta se pretečeni teden zadušila v Hopfenovem rovu paznik Ivan S č u r k in rudar Viljelm Kanila r.
Slovenska zmaga. V Okoslavcih
župnije sv. Jurija ob Sčavnici s« pri občinskih volitvah 24. marca v vseh treh razredih zmagali Slovenci.
Slovenec minister v Siamu.
Inženir F e r d o Lupša, mladi štajerski rojak, o katerem je znano, da je bil od avstrijske vlade priporočen vladi v Siamu kot strokovnjak, je preizkoval siamske dežele v doslej neznano notranjost in pripravlja o svojih uspehih obširno delo. V plačilo za
to mu je dal siamski kralj velik del zemlje v posest. Najnovejša poročila trdijo, da je imenovan za poljedelskega ministra v Siamu Iz Trbovelj se poroča: V nedeljo 25. marca je predaval neodvisnim krščanskim delavcem g. dr. K r e k. Udeležba je bila velika. Sklenilo se je redno prirejati predavanja. — Socialnim demokratom, ki se le igrajo z delavstvom in je izkoriščajo, se redno slabše godi. Velik poraz so doživeli 25. inarca. Pri volitvah v bratovsko skladnico so popolnoma pogoreli. Neodvisna stranka je namreč zmagala z 21 proti 18 glasovi. — Linhartu zmanjkuje tal v Trbovljah. Komaj še za cigarete spravi skupaj. Njegova »farbarija" in vedno zabavljanje proti duhovnom je že presedalo vsem pametnim. Poslušali so ga k večjemu še otroci in zaljubljene goske. Sedaj hoče mali Korelček zapustiti naš kraj in iti v uredništvo .Štajerca", kjer radi sprejmejo falirane študente. Pravijo, da bo zagorski Č. o b a 1 vodil odslej naše socialae demokrate za nos.
Občinski predstojniki brežiškega okraja so imeli 25. t. mes. shod, na katerem so se dogovorili o skupni organizaciji.
Vinski semenj bo dne 24, 25 in 16. aprila v Gradcu.
Utopila se je 86 letna prevžitkarica ucher iz Gorice pri Radgoni, ko se je vračala s sejma domov.
Koroške novice.
Katoliško politično in gospo-larsko društvo za Slovence na (oroškem je imelo 22 marca v Celovcu ibini zbor; na katerem je bilo navzočih ntd >00 ljudi. Zborovanje je vodil predsednik ruštva in deželni poslanec g. Grafenauer. ». tajnik E kar je poročal o delovanju dru-tva v preteklem letu. Društvo je priredilo 8 političnih shodov in je pomagalo pri stanovitvi raznih novih društev. Nič kaj eselo ni bilo poročilo o edinem slovenskem istu „Mir", ki ima precej izgube, ker ga omačini premalo podpirajo.
G. dr. Brejc je govoril o volivni eformi, ki je tako krivično prikrojena za oroške Slovence. Sprejela se je tozadevna Halucija, izrekla deželnemu predsedniku I e i n u nezaupnica in sprejel se je predlog oper ločitev zakona. Odbor se je volil z lalo izpremembo dosedanji.
Izgubilo se je na pošti med Gorico 1 Velikovcem denarno pismo v znesku 619 K. V Gorici se je oddalo že 1. marca, '"deva se preiskuje.
Ustrelil se je nadučitelj v Št. Petru * Vašinjah Miha Škorjane.
Žalostna usoda dveh sester.
Pri sv. Filipu je v družini Tanpe zbolela gospodinja. Stregla ji je sestra. Dne 25. pr. m. pa je strežnici sestri postalo na enkrat slabo in kmalu na to je umrla. Pretresljivo je bilo, ko se ob ogromni udeležbi ljudstva nesli skupaj k pogrebu obe sestri. Gospodinja zapušča več otrok.
V Doberlivesi se je ustanovilo ^izobraževalno društvo*, kateremu je pristopilo takoj 33 članov, kot govornika sta nastopila č. g. kaplan D o I i n a r in častiti gospod Dobrove iz Velikovoa. Bog daj mnogo sadov.
, 11 Celovcu so ondotni Slovenci upri zorili Finžgarjevo igro „Divji lovec". Igralke in igralci so izborno pogodili svoje vloge. Občinstva je bilo polna dvorana.
Primorske novice.
p Posvečenje novega kne> zoškofa goriškega dr. Sedeja
se je izvršilo jako veličastno. Navzoči so bili dunajski škof dr. M a j e r, ljubljanski knezoškof dr Jeglič, tržaški dr. N agl in krški škof dr. M a h n i č Navzoči je bil tržaški cesarski namestnik princ H o-h e n 1 o h e, najvišji vojaški in svetni dostojanstveniki in veliko število duhovnikov. Med skupnim obedom, pri katerem so se slišale napitnice na papeža in cesarja, jo svi-rala vojaška godba. — Bag živi prevzviše-nega g. knezonadškofa še mnogo let v blagor nadškeliie goriške!
p Tržaške volitve so končane. V vseh šestih okrajih so Slovenci sijajno zmagali in v glasovih precej napredovali. Izvoljeni so bili gg. A n t o n S a n c i n, dr. Otokar R y b a r, dr. Edvard Slavik, Ivan Gerdol, Ivan G o-riup, Alojzij Goriup. Nad c. kr. uradniki, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za tržaške neodrešence, ki gledajo tja na Laško, se misli vlada maščevati.
Iz Cerkelj se poroča: Ped vodstvom našega vrlega župana g. Kosmača se je poklonilo odposlanstvo našemu rojaku pre-mil. g. knezonadškofu in mu izročilo diplomo častnega občana. Dele, katero je izvršil brat županov, ki služi pri deželni vladi Kranjski je krasno, kakor se se izrazili strokovnjaki.
p V IHirnu pri Gorioi je pet rokodelcev napadlo Frana C i a n a in ga hudo poškodovalo.
p Reški delavoi se zopet pripravljajo na stavko.	*
p Podzemeljski tok Hublja mejnega potoka med Kranjsko in Goriško preiskujejo člani Ajdovsko-Vipavske podružnice. Prvikrat so prodrli 102 m. daleč.
p V prostorni divaški jami.
Cesarjeviča Rudolfa bo na velikonočni pondeljek dne 16. t. m. veliko veselico ob sijajni razsvetljavi.
p Društvo »Marijin Dom" * Trstu pošilja prošnje za hišo, ki se namerava kupiti za slovanska dekleta, ki prihajajo v Trst v službe. To društvo, ki zasleduje tako blage namene je vredno vsestranske podpore.
Iz raznih krajev.
V Aleksandriji so končali Slovenci sv. misijon drugo postno nedeljo. Pristopilo je ogromno število Slovencev in Sle-venk k sv. obhajilu, med katerim so dečki popevali slovemke pesmi. Spovedovali so trije slovenski spovedniki in sicer: patra frančiškana Benigen Snoj ter E n -gelbert Pollak in č. g. koroški župnik T r u n k , ki se je bil povrnil iz Hel-nana. Po tem sv. misijonu se je ugled slovenske naselbine zelo povzdignil pri drugih narodnostih. — Isti dan je priredila .Krščanska zveza Slovenk" predstavo „Sveta Neža", ki se je jako dobro predstavljala. Društvena dvorana je bila polna občinstva.
Ameriške novice. V Cievelandu je umrl v bolnici Franc Ferfik,ki je prišel šele pred par meseci v Ameriko. Zapušča v Ameriki ženo in dva nedorasla otroka. — Ni jetiki je obolel Štefan T u r k in se zdravi zdaj v Cievelandu v bolnici St. Clair. Bolniške stroške zbirajo zanj rojaki.
Iz Sarajevega se poroča: V tukajšnji vojaški bolnici je umrl četovodja Martin Haminger. Katoličani celega mesta so ga čislali radi njegovega pobožnega življenja. Ze ob 5. zjutraj se je s kolesom pripeljal do cerkve, da je bil že pri prvi sv. maši. Večkrat je pristopal z rožnim vencem v roki k sv. obhajilu. Bil je marljiv ud možke Marijine družbe. Skrbel je po svoji moči, da ni nikdo izmed bolnih vojakov umrl brez sv. zakramentov. Gotovo mu je Bog podelil to milost, da je v hudi vročinski bolezni pri popolni zavesti prejel sv. zakramente za umirajoče. Njegova poslednja želja je bila, naj njegovo smrt naznanijo predniku Marijine družbe. Pogreba njegovega se je udeležila ogromna množica ljudstva.
Drobtine.
Liberalna vzgoja. Na Dunaju je ustrelil z revolverjem trgovski učenec Gregor svojega součenca 15 let nega Karola Zapletal. — V Kašavi so zaperli pet učeneev
ljuike šole, ki s« dve Šolski sebi popolnoma oropali in na mnogih krajih v mestu izvršili vlome in marsikaj pokradli.
Silno hudodelstvo je napravila neka gospedična v Inemenu. Svojega novorojenega nezakonskega otroka je razsekala in vrgla psom, da so ga požrli.
Goreč brzovlak. Nedavno so zažgale po noči lakie brzovlakojega stroja v Silctalu na Štajerskem neki voz III. razreda. Potniki so se silno prestrašili. Pri Admontu so ustavili vlak in posrečilo se je kmalu zadušiti ogenj. Vlak je imel le četrturno zamudo.
Junaški zdravnik. V neki londonski bolnišnici se je 16. marca vršila ravno neka težka in jako nevarna opera-oija, ko je nastal v hiši ogenj. Vsako gibanje zdravnikovo bi povzročilo takojšnjo smrt bolnikovo. Zato so nadaljevali z ope racijo, >koravno se je ogenj prijemal že dvorane. Ko so za 5eli metati ognjegasci velike množice vode v dvorano, so sluge dr Žale nad mizo dežnik. Slednjič je bil bolnik obvezan in odnesen iz dvorane. Malo minut pozneje se je udrla streha.
Pet milijonov seje potopilo. Pri Ntw Jirseyu se je potopil velik trans atlanski parobred. V parobrodu je bilo raznega blaga za pet milijonov frankov. Potniki se se vsi rtšili.
Kačji pik. Dne 6. t. m. je v Komlu na Pliberskem modras pičil na roko nekega kmeta. Strupena žival se je tako vjedla, da so jo morali z nožem izrezati.
Obesil se je na Pohorju blizu Črnega vrha na Štajerskem 131etni deček. Kones svojega pasu z zapono si je dal okrog vratu, drugi konic pa je zvezal z nitjo ter tako naredil zanjkc.da se je mogel obesiti na klin, v steno zabit. Njegovi kratki nogi bi bili segali do tal, ako bi ju ne bil skrčil. Kaj je gnalo dečka v smrt še ni dognano.
V protestantizem sta prestopili v Celovcu dve ženski, ki pa nista imeli že dosedaj dosti vere.
Ples je škodljiv. Na Pomeranskem je pred tednom umrla neka deklica vsled plesa. Bila je na ženitnini in tam neprenehoma plesala. Drugo jutro so našli mrtvo v postelji. Zdravniki so dognali, da so bila pljuča vsled prehudega plesanja polna krvi da je umrla za kapjo na pljuča.
Posledice strahu. Šolski otroci v Rcksu na Nemškem so sklenili zastrašiti dvanajstletno deklico nekega kočijaža, ki je šla sama iz šole domov. Štirje dečki so se skrili za neko drevo in jo pričakovali. Ko je prišla deklica v mraku mimo, so vsi skočili pred njo. Deklica se jih je tako prestrašila, da je skoro popolnoma ohromela in izgubila govorico.
2enskl dvoboj. V Ameriki se marsikaj dogodi, kar je v naših krajih nepoznano. Tam se dvobojujejo tudi ženske. V Kejenu se je morala zagovarjati pred sodiščem gospa Ri-hardo, ker je v dvoboju s pištolo ustrelila svojo nasprotnico. Dvobojevali sta se ti ženski na najbolj obljudenem trgu. Pri drugem strelu se je zgrudila Demers, zadeta od kroglje mrtva na tla.
Na čuden način je prišla ob vse premoženje priletna zakonska dvojica v Parizu. Imela je pri raznih podjetjih okoli 100.000 K naloženega denarja. Vrednostne papirje le
shranila ta dvojica v neko staro škatljo za
klobuke. Ko je hotel mož nedavno odrezati kupone nagledal je tam le nekaj papirnatih ostankov. Podgane so preluknjale škatljo in dragoceno vsebino poglodale.
Na shodu, Komisar pravi možu, ki hoče na shod: Nikdo več ne sme notri, vse je zasedeno, vse jc polno! Pridite čez uro pogledat, do takrat bodo že najbrže kakega pognali s shoda.
Posebna jed. V liamburški jetnišnici so imeli zaprtega jetnika, ki je v enomer trdil, da je pogoltnil dve žlici. Sodnik mu ni hotei tega verjeti in je .mislil, da ga jetnik vara. Ker je pa ta le ponavljal svojo trditev, so ga peljali pod nadzorstvom dveh orožnikov v bolnišnico v Ependorfu. Ondi so ga preiskali z rentgenovimi žarki in skazalo se je, da je imel jetnik v resnici dve žlici v svojem želodcu.	o
Narodno 90PM0.
Naš pajek. Človeka obdaja na svetu vse polno bitij, rastlinskih, živalskih in rudninskih, ki se nam na prvi pogled zdijo malenkostna in brez pomena, ki pa pri natančnejši preiskavi pokažejo Stvarnikovo modrost in vc-iičastvo v toliko jasnejši luči. Kako prostaška ruda je na videz niagnetovecl Pepelnosive barve, brez krasnega srebrnega ali zlatega sijaja, brez dragocenosti žlahtnih kovin, in vendar se imamo iz njega narejenem magnetu, magnetni igli zahvaliti za najdbo Amerike in drugih preje neznanih delov sveta in ^njihovih pridelkov. Kako ponižno raste trava pod krasnim sadnim drevjem kot skromna družabnica bahatih cvetlic, ki vlečejo nase sleherno oko. Toda ta pohlevna travica daje kot žitno zrnje življenje ljudem in živalim, je omogočila mirni razvoj človeške omike in je izprentcnila obličje celini zeniskim pasovom. Kakor žito kruh, tako mu daje sočna travica siadko mleko, redilno meso, pa tudi obleko v podobi modrega lanu; da celo lista papirja, na katerem pošiljaš svoje misli in želje v daljavo, knjige, iz katere bereš pri sveti maši, bi ne bilo morda brez modre lanene cvetlice. Še čudoviteje se kaže neskončna modrost v živalstvu. Opazuj, prijazni ljubitelj narave, ko se pripelje topla Vesna v deželo, domače pajke, bodisi v hiši ali na prostem, pri njihovem rokodelstvu. Sam na sebi je pajek ne-lepa, da ne rečem grda, zoprna prikazen. Debeli, napihnjeni život, osmero dolgih, kot las tankih nog, ropaželjne čeljusti — vse to ni prikupljivo za kako nežno naravo. Tudi je pajek potuhnjen, grozovit ropar. Oorje ubogi rnušici, ki je po nesreči zašla v goljufne njegove mreže! V trenotku je divji lovec na mestu, v nekaterih trenutkih je nesrečna žrtev vsa prevezana z nitkami. Zastonj je ves napor in poizkusi rešitve; smrt je gotova. Kakor koščena smrt se približa pošast, ki zagrabi s svojimi osmerimi dolgimi nogami vjet-nico, zasadi vanjo ostre čeljusti in zadavi ter izsesa nesrečnico. Kmalu utihne otožno brenčanje. Le izsušena kožica in mavrično lesketajoča krilca ostanejo še za spomin in se maiejo v vetru — tako nekako leži tudi v brlogu tigrovem in volčji jami kostovje vol in ovac in bledi v teku časa. In vendar je pajek čudovita živalica, ki mora vzbuditi tvoje zanimanje, ako jo bližje spoznaš. Nima samo dvoje očes, kot navadne živali, ampak osem, in ta se svetijo kot mali draguljci. Na koncu zadka ima pajek šest žlezic, to je majhnih bradavičic, iz kojih prede svoje niti. Vsaka teh bradavic ima pač do tisoč luknjic in pajek lahko iz vsake luknjice izvije po eno nitko, skupno tedaj več tisoč finih nitek, katere zo-
pet zvije v eno samo nitko. In vendar je treba
devetdeset nitij, ki jih oprede pajek križavec, da dobimo debelost niti, ki jo sprede svilo-prejkina gosenica. Ce bi pa hoteli nit v debelosti lasu iz moške brade, bi morali splesti 18.000 pajkovili niti skupaj. Finejše predice od pajka tedaj svet gotovo ne premore. In vendar je ta nit tako močna, da se zavaljena žival po nji izprehaja brez skrbi, kot glumač po lestvici. Kako fina, kako nežna je kolesasta mreža nekaterih pajkov! Take tkanine ne zmore človeški utn z najuinetnejšimi stroji. Najfinejše bruseljske, da nc govorim o idrijskih, čipke so v primeri ž njo le borna šuštna-rija, groba raševina. Toda, kako napravi pajek, ta zračni inžener med živalmi, da se njegove stavbe tako dobro drže, sploh kako mu je mogoče razpeti zračno mrežo med vejevje dveh različnih dreves, ki stojita na nasprotnih bregovih potoka, pod njima pa šumi brzo valovje? Pajek je prebrisana buča. Iz svojih žlez si napravi majhno, vlažno krogljico, s katero je v zyezi fina nitka; to krogljico vrže kot spreten topničar gorske baterije iz svoje postojanke na kon:u hrastove veje na nasprotno vejo, in ker je bomoica lepka, se precej prime svojega cilja. Most je narejen in smeli telovadec koraka nad zevajočim prepadom gori in doli ter završuje pričeto stavbo v umetno zračno vilo. Pa tudi vremenski prerok je pajek, boljši od tlakomera (barometra), še zanesljivejši od koledarja, cenejši pa gotovo od obeh. Kadar opaziš, da pajki zunaj v večjem številu izdelujejo nova omrežja ali popravljajo stara, :edaj pričakuj lepega vremena; v nasprotnem slučaju se vreme v kratkem izpremeni; če pa se pajki kar čisto po-skrijejo, sta dež in burja za petami. Te čudovite lastnosti je imel priliko do dobra opazovati Francoz Katrmer-Dižonvil na Holand-skem, ko je sedel osem let zavoljo upora v ječi v Utrehtu. Njjgovi edini tovariši so bili — pajki. Vdomačil si jih je in opazoval na njih izpremembo vremena. Kadar ga je jela boleti glava, so pajki zginili; nastopilo je slabo vreme. Kadar so se pa mali znanci vrnili in jeli delati, je prenehal tudi glavobol.Tako se je jetnik izuril, da je mogel iz obnašanja pajkov napovedati vreme za dalje časa naprej. Ob času francoske revolucije je udri general Pišgri po zimi z vojaki v Holandsko. Ker so bili vodni prekopi in zemlja zamrznjeni, je prodrl že daleč v deželo. Kar nastopi južno vreme. General v strahu, da utegne izgubiti celo vojsko, se hoče urno umakniti. Katrmeru se pa posreči, da umiri svoje rojake. Po njegovih 'opazovanjih, tako je sporočil francoskemu generalu, mora nastopiti v štirinajstih dneh huda zima. Vojskovodja verjame. In res, napovedani tnraz je nastopil v taki meri, da je general lahko spravil najtežje topove naprej. Dne 16. prosinca 1795 so zasedli Francozi kot zmagovalciUtreht in oprostili pridnega opazovalca Dižonvila iz hvaležnosti iz ječe, v kateri bi bii moral tugovati še sedemnajst let. Tako jc bil tnali, zaničevani pajek povod osvojitve dežele in oproščenja prijatelja njihovega iz ječe. Pa naj kdo še trdi, da se ne kaže božja veličina tudi v najmanjših stvareh!?
F. P.
Loterijske srečke.
Dunaj,	24 marca	42	44	23	65	20
Oradec,	24. marca	69	65	40	87	29
Trst,	81. marca	80	66	15	71	43
Line,	31. marca	90	14	49	80	36
Prihodnja številka „ DOMOLJUB A" izide dn6 j 2. aprila 1906.
Zo ;meh In brntefi (os.
Iz šole. V prenapolnjenem prvem razredu neke šole je sedelo več otrok na tleh. Ko vpraša nekega dne katehet fantiča, zakaj je na zemlji, mu ta prav preprosto odgovori: „Ker v klopeh ni prostora."
Nedeljski po&itek. Prvi delavec: »Nedeljski počitek Je naprava, ki mi kar ne more do-pasti." — Drugi dalavec: .Zakaj pa ne?" — Prvi delavec: „Naj bi napravili počitek en drug dan v tednu, v nedeljo že tako ali tako nič ne delamo.* Raztresen. Postrežnica (ob 1. uri ponoči): ,Gospod profesor, vstanite, tat je v hiši" — Profesor: „Reci;e mu, da me ni doma."
! **•>UaMkaka*kitoMad«,tavai
inai fioffo
Kandol-Kakao
•Jm.nj U114. T Mbt, J« tor.j D^IUI. prs-• provaro&a aik*li ...rt*.ti injs «b najbolj-!•■ oka.a l.r.dno poo.nl.
ki in. nsjm.nj UUJ. * Mbt, b.v.n,
pOMl
Prlst.n uma ■ im.nom Ivan H.ff
in a levjo varstveno »namkc.
Zavoji po '/i kg 90 vinarjev > '/. . 60 Dobiva s* povsod.
žSk.
t®
Pozor Amerikanci
In vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
moSklh tn ženskih oblek
domačega Izdelka. — Velika zaloga obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kufrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahata tik dobro tnane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor Je kupil enkrat, pride vedno rad. 736 1
Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak ra cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
Cf mozaične plošče
I* cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi elcgaoten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Stav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, vn, 25. 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangcje), oklene za < kna itd.
Cg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1'20) za na-peliavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na Peiatl, foita Dol (Lusttal).
Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
E) Cunard Line. o
Nijprlmernejia, ntjcenejis In dobrt vožnja Ii
&4P Ljubljane v Ameriko.
I« In ostane preko Trsla z brzoparnlkl prve angleške paro-brodne družbe „Cunard Line" lo |e gotovo In se ne da vlallll. Veliki moderno opravljeni snažni parnlkl le druibe odhajajo > Trila Vlake 14 ilnl. I Pouk In vozne liste daje oblastveno po-■nenl zastopnik Andrej Odlatek, doiluienl uradnik državnih «eznlc ln h<ini poieiinlk v ljuhlj.nl 8lomikor< ulice H. 25, »llzo cerkve Srci Jezusovega. Kdor icll vsi po|sinlla, mj tu flimeno povprsis ali ps prid« osebno v pilimo. Po kolodvorih i ».teb aikdo u bika to tudi na drug« .lin. naCInc nihče w Hbl	3u04 D 13
Izjava.
Podpisana Helena Zupan gostilničnrka na Čer-nivou, prekinem vse, kar sem govorila slabega o Francetu Ribnlkar. posestniku na Dobrem polju, kot neresnično iu obžalujem, da sem to storila.
721D1-1	Hdena Zupan.
E
o
■■a
n
B
A. Sorabon u Llubljanl
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesliivo kaljiva travna, žima, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—3
i i i .-> a <u n „i o loS'3 " --.S 2 '
IMS g o « d S««
g.S " e § S g.-
išac«
M&ts?:« g *
<u n «
O >
(A Q) (A O
2 - n O
.t? S o 'd S) a
£ S ■S-.i
O — " <- *J
•I 2 "S
rt o,

O. « o O ai D P. CL N


<u « rt -u rt o 'J? .
Ee S »a
I o O S Ct^ cl*-» 2. sT u o, O
s
i "i .-i	r\ a> — rt
jo,;?!6'?^ I SP C « S "
'» BT) OU.5 O- K
Mnogo denarju
si prihranite pri nakupu up, jekleni-ne, godal, kakor tudi vseh novosti in potrebščin, ako zahtevate moj veliki cenik, ki se pošilja franko in poštnine prosto.
Izvozna tvrdka
Krakov 3 (Avslr.)
Bralci »Domoljubov!«'8 Ali 8te že poMall naročnino za leto 1906? Požurita se, ako hočeta šb dalja prejemati svoj listi
Findlay-jev sloviti milijonski
kromp'rB Eldorado
Ta slovita nova vrsta krompirja, ki jo |e pred tremi leti dovel na trg sloviti angleški vrtnar Flndlay in je tedaj veljal funt 3000 mark (tona torej 6 milijonov!) ter o koji so poročali
tedaj vsi strokovni listi tu- in inozemlja, se mnre sedaj uvoziti direktno z Angleškega, zajamčeno najboljše blago za seme. po naslednjih, primeroma prav nizkih cenah.
Eldorado je krompir, ki *je naravnost zavarovan proti ' vsaki bolezni in rodi gomolj;ce neprestano do jeseni tudi ob najneugodnejšem vremenu, vsled česar daje prinos, kakoršnega težko kedjj kaka vrsta krompirja.	652 2-2 Eldorado je dalje naj-ukusnej^i vseh jedilnih krompirjev ; gomoljice imajo lepo obliko, podnlg<isto, ovalno, s tanko, belo luščino. popolno ploskvimi očescl, ! belim, močnatim mesom in je izcedno trpežen.
Izcedni sloves, ki si ga je pridobila ta novost, je najboljše zagot"vilo, da bo Eldorado« krompir v bližnjih letih tržni pridelek, po kojem bodo najbolj popraševali in ga najdražje rlačevali. Vsakemu pridelovalcu svetujemo, naj si že sedaj zagotovi neko količino za seme po nizki ceni, kakoršno mu m«remo ponuditi le mi (drugod še danes računalo 18 gld za en funt Eldorado krompirja.) Od naša zaloge v Eifurtu pošiljamo zajamčeno pristno seme tega Eldorado krompirja.
■/2 kg gld. 2-40, I 1/2 kg gld. 6»-, 4 1/2 kg gld. 15-—.
Dalje priporočamo najbogatejše izmej zgodnjih krompirjev brata« Ziegler odlikov. rumeni mesni zgodnji krompir (donaša do 69kratni sad).
Tudi ta bela, rumenomesna zgodnja vrsta je vzbujala radi velikanskega prinosa, v zvezi z silno zgodnjim sadom in izredno dobrim okusom opravičeno pozornost. Glasom mnogoštevilnih priznalnic, ki so došle iz vseh delov Nemčije, Avstrije in celo inozemlja, je obrodil ta krompir iz našega semena večkrat nad 30, češče tudi 40 in 60 kratni sad. Gosp. C. Schladebach v GOh-litzscbu pri Merseburgu nam piSe celo, da )e dobil i 1 1 kg našega semena 09 kg krompirja.
I poštni zavoj (4 3/, kgi ;iU. 1-20. 2 zavoja gld. 210
3 , „ gld. 2 60 kg gld. 6--.
Vsakemu poštnemu zavoju dodamo na željo en Eldorado-krompir za poskušnjo.
Bratje Ziegler, Erfurt št. 151
dobavitelji mnogih kmetijskih 1 n vrtnariklh druitev.
Učenca
za čevljarski obrt
672D sprejme takoj 2-1
Jožef Kolman, čevljar
mojster,
ski
Bled 71.
Hlapca
iščem za razpeljevanje so-dt »ode, zmožnega branja in pisanja, proti dobri plači. Ponudbe pod: L. S. R. na upravništvo ,Domoljuba".
726 D 2-1
2
izučena mizarska
pomočnika
išče Peter Bevk, miz
mojster, Št. Peter na Notr. Služba se nastopi takoj. 129 D 1-1
Služba cerkvenika in organista
se razpisuje pri Bell cerkvi na Dolenjskem, p. St. Jerne). — Plača po dogovoru. 653 D 3—2
Suhe jedilne gobe Q)Q
(la. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20—25 kg. A. 8myra,
Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 1338 D 20—19
Lepšaloa in drevo-
m A ni drevesa, posebno
1GUI14 lepi kosfanll.
navadni, rudeče cvetoči, okroglo i talno akacij«, lepšalnl S<ml, loOkom. 16 kron. Zbirko, obstoječa iz 100 lopšaln. drav« nnjmanj 6 v. st in 100 kom.
JrmlCov skupal 70 K, parjljl KiO kom. 2 K. Dalje vrtnico, Iglovlna, perutnina itd. Ilustr. cenik zastonj in franko. Grofa Batthyany • j« graščiusko oikrbmštvo, Csendlak, p Franko« pri Radgoni.
717 D 2-1
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ln ponatlskovanje kaznivo.
Edino pristen Je Thierrvjev 2630 D balzam 52-14
le z zeleno znamko .redovnica*. Btaroalavno neprekoano proti alaberau prebavljan|u, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim.
influenci Itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent.
zamaikom K 5 — franko. TMarrufevo cenHfoUjako matilo, povsod mano kol non plua ultra
firoll vsem le tako starim ranam, vnet|em, ranllvam, abscesora n oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se pošlje le proti povzetju ali denar napre|.
Lekarnar K. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broinra s tiso« originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In mediclnilnib drogerijah.
Prava Roskopf Patent gld. 3 50,
gld.
3-50.
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila, naj
prodajam njene prave Roskopf patent anker uremontoir re s sidro, ki je stala doslej še enkrat toliko, za ceno gl. 3'5o. Raz-prodajalci pri 5. kom. 5%, pri 1 o. komadih 10 °/0 popusta. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček med pravo Roskopf-pntent ln ta-kozvano „slstem Roskopf-uro". Prava Roskopf-patcnt-ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s »idro, teče v rubinih in služi lahko 25—30 let; nasprotno postane „slstem Roskopf ura" nerabna po nekaj letih. Viaka prava Roskopf-patent ura ima plombo, pism. jamstvo s tvrdko ,,Roskopf Frer' v Chauie de FOnds (Švica) v zadnjem plašču na 3 leta. Ako ura ne ugaja, se zavežem, da tekom 30 dni vrnem eelo svoto. Pošilja proti povzetju glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko	102 D 8 Dunaj IV.,
Margarethenitraiie 38. ZabtenOt« zastonj Ia franko mo| Mliki cenik 1 nad 1000 slikami o rseh irstah nf, zlatala« ln srcbmln«.
Maks Bohnel,
Prof. Williama
pristna ameriška lasna barva
AXA
Neprecenljivo čudovito sredstvo, ki lasem in bradi d& zopet za vedno nttzaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, Ja je bil kedaj siv. Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pobarva osivele ali obledele, ali rdeče ase ali brado svetlo, svetlorjavo, rjavo ali črno.
Pristna ameriška lasna barva AX A je dobra za lase in za brado. Je zajamčeno popolnoma neškodljiva-Najpreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nič. Pospešuje rast las. Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne umaže in ne zamusti, ter ne pobarva kože. Ostane neiz-premenjena, nobeno umivanje ne more odstraniti prirodne barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli škodljive primesi.
Barvanje z ameriško barvo AXA daleč prekaša vsa druga barvanja zaradi preprostosti. zanesljivosti, stanovitnosti, neškodljivosti in cenenosti. Na tisoče navdušenih priznanj. — Steklenica stane K 5'50 3 steklenice K 14'—, 0 steklenic K 24'—'
Po povzetju ali če se pošlje denar naprej razpoš lja evropska glavna zaloga
00" Rivera - Parf umerie 00
Dunaj, I., Kohlmarkt I. 711 1
Pomagajo hitro in zanesljivo za kašelj, hrl pavost In zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek.
Kartoni po I K . ■ . in 2 K . . ■
Poizkusni karton 50 vinar.
#^schleiml6sendex' BHHHS5HHH2
1996 19 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Ceno Cetko posteljno perje
seva K12 ' beTefa, |a mehkega, ik.blleneii K 18 —; kron 24 -sneinobelega, mehkega, skuti-l|eneg« K 30 -; kr.n 34-—. P.-illja sc franko proti povzetji Todl se zamenja aH nazaj vzami proti povrnitvi poitnlh itroikov. Btiedikt Saohael, Lebet 159 p. Plzen na Čeikem.
605 8
Učenca 840 5-5
od 15 do 16 let starega, čvrstega in poštenih sta-(rišev sprejme takoj pouk V. Rihar, strojarski mojster v Polhovem gradcu
Prostovoljno se proda dvonadstropna
s prodajalno
tik sv. Jakoba cerkve v 654 D Ljubljani. 4-2 Več se izve v Florjanskih ulicah št. 14, v prodajalni
Velika zaloga
Kžr vsakovrstne opeke "SJ
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke.	712 i
Sedlarskega pomočnika
737
sprejme takoj Luka Lenarčič, sedlar v Logatecu
le varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1321 22-15 (iz Kokos-orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporab\ja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja la Ceres-sadne sokove,
kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje.
Izdelovanje se vrši pod kemliko kontrolo preizk uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci Cero»-maščobe smejo v tem M' vodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago V izvirnem zavitku.
HERB*BNy-J«v
podfosfornoklsll
apneni=železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, 0d mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
ja slez odstranjujoče ln kaielj pomirjajoče sredstvo. Ker Ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospeSuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno lelezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno is utrjevanje kosti, ker Ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnyjevega apnenega Železnega sirupa K 2-50, po poeti 40 h več a> zavijanje.	2307 D 14—10
Svarilo!
MaJucčH napredek nooe dobe!
h več a> zavijanje. 55hutz-marke |6
Vas pred anakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tostornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJev upnenoželeznl sirup'' in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-10
Idlno lidelounje ln glavna raipošlljttir: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vili Kalaeratraaae 73-79. Zaloga akoro r raeh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: M. Mardetschiager, I. Mayr,
G.	Piccoll, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. Elsiisser dediči: Celje: U. Rauscher, O. Schvrarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mlzzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; SovodonJ: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž: I.Siegl: Trst: A.Filippl, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: X. Jobst; Volžperk: I. Huth.
Prostovoljno se proda
sv posestvo
sestoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, poleg 34 oralov njiv, travnikov in gozda bllzo Rožeka na Koroškem. Več se izve pri g. župniku v Rožeku. 716 2-1
Neobhodno potreben
Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji

^30 prijemi^
Pristen le s to varstv. znamko.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Rflinlosii na Dunajuy I.
Mtilkerbastei 3. 39 D 2.4 - 13
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po taj lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljiva rano. 2e 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praiko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
—— Razpošilja se vsak dan. oaauaaa— 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3 16 se pošljejo 4 puAice, ali K 4"60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogiske monarhije.
Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mal& strana; ogel Nerudove ul. 203.
.Amerik a".
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna u
» Ameriko 4r
u Ljubljani,
Kolodvorske ulice 41
26-6 (na dvorišču.) ns u
Amerik a'
a.
o ®
3 £
s: <
s.
EM2WHEKOBHC
Samo za zasebnike!
S Kdor bi rad kupil suknono in modno blago za moške in deške obleke dobro in n ceno, naj se zaupno obrne na razpošiljal-^ nico sukna
8
l
M. KRETSCHMER na Dunaju l/l.
Viorol na Izbiro franko. — Odmeri se poljubno blaga.
642 D 6-4
Zastopniki so sprejemajo
ocaoBBiara&narasii
Tovarna za stole
Franceta ioisellna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole H
od preprostih do najfinejših po n^jnl^jih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2526 D 26-7 zastonj >n franko.
r i
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordiairal vsako soboto
v
v Sfiofjilofii
V stanovanju gospoda dr. Zakrajiteka ta Mobobolue.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih sobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis, 234 D 26-8 tobogdravnik v LJubljani.
1 I
J
Preklic.
Podpisani izjavjjam. da Ana Saj o v ic iz Vodic št. 2, nima nikakoršne bolezni, kakor sem bil napačno poučen. 714	Alojzij Kobal.
Sirolin
Povečuje ilaal do jedi In Icio leleaa, odatranjnje kaielj, Iztne-lavanje gnoja, nočno potenja.
[2209 D 41-18
^Priporočajo vsak dan pr! 3
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, Skrofulozi, jpfluenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponqj^)o manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevate vedno: izvirni zavitek "ioeht".
F. Doffmami — La Roche & Co.,
Bose! (Švica).
Dobiva it s zdravniiklm receptoi po 4 K ateklenica.
Ifiče se pridnega in poštenega hlapca za župnišče na Dobrovi
ki bi nastopil takoj po Veliki noči. 713 2-1
m*******************
Nova trgovina
Ivan Mihelič v Starem trgu pri Kočevju
priporoča svoio veliko zalogo platnenega in bombaževega blaga, gotovih oblek, železnino, z nirnberškim blagom, špecerijo in suknom — za celo obleko sukna za moškega i gld. qo kr. in naprej.
Za velikonočne praznike posebno jako nizke cene in solidno blago.
Priporoča tudi posebno svojo trgovino z vinom in žganjem na debelo, vino od 30 vin. naprej. — tudi zunanjim naročnikom se solidno in točno ustreže.	722
Želodčne bolezni
so pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav* Ijanja, kf nastopa ponajveč kot pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. in se nemalokdaj izcitnijo iz tega hude motitve zdravja, Če ne preprečimo tega o pravem Času Kot Izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega Želodca so se že več desetletij kot Marijaceljske kapljice splošno znane in priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
Izvrstno obnašale kot tek zbuja|oče, lelodec krepeče In na-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vred stane 80 vin.t dvojnata steklenica K 1-40.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte Izrecno Bradvjeve želodčne kapljice In si ne da|te vsiliti drugih. 1'azlte na zavol v rdečih zaklopnih škatljlcah z Marijino g, /l+aiJU*r podobo kol zaščitno znamko in s podpisom
Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I., Flelschmarkt Nr. Ij387 razpošilja po povzetju aH če se polile denar napre| za K 5 — Sest malih ali K 4 50 tri velike steklenice Iranko brez dalfnlb stroškov.
2211 n 12—11
»•••MmMtMMIimmtHSMMMHHUltlMtnUHMMHSlUaHSMUMMMnnnnmmMMMtu-
•H
p
0) •H
■fc U
ta
I p
I
Najcenejša in najhitrejša vožnja U AmerlRO je s parniki „Severnonemškega Lloyda" ^ 0fglf](>ll([
utleoi-9ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wiibelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der mmmm GrOSSe. wmmm mmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. m Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-7
Edvard TBVČQr-jll,v Kolodvorskih ulicah St. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Vashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija. Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
lfflflmnninn™^
Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze l o
y v. /»
/
IX
)
* i
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba teir; večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 D 40-6
Halapi-Jev
o TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi ln naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5' — .
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Leko^.,prIopostolu^osefusHinmgpfa

,Triglav'
je najbolj zdrav izmed vseh likčrjev.
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole J. KLAUER, Ljubljana.
ee®

& Ljubljana	Vf amjIim Ljubljana
H Pred Škofijo 3 W OSlD Jfr OK^UlKl Pred Škofijo 3
^	priporoča
== svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen z=
kakor: črne domače, lueerne in rndeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, in korenje za krmo. Baznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlee, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih eenali. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.
kdajatalj in odgovorni uradnik: Dr, IgnaotJ Sltnlk
Tlaka: .KatolUk »Tiskar«*.1