CELJSKI TEDNIK LA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA CELJANI V s A V I N J I Savinja ni bila te dni samo prenizka, temveč tudi preozka. Kopalci so vz dihali: »kopališče, kopališče. ..« Vroiči iulijsiki dnevi so ptriposmogll, da so se Celjani dobesedno pireselili v ' Savinjo. Sicer ituidi v rečmi vodi niso pobegnili neznosni vročini, ki je našoj »hčeriko bisitTiÌ!h Savin^lkih Alp« spremenila iv toplo miako. Toda če bi bila vsaj- čiista!!! Rvidniki nad Celjem se prav malo zmenijo za prošnje tisočeiv meščanov, | ki se mo-jaijo namakaiti v umazani vodi. V čeitutek je na večer na veliko giraielo j in blisikailo, toda dežja ni bilo kaj prida. Toliko, da je uma prašno listje drevja, \ Namesto ohladitve, tako napovedujejo »vrem&narji«, lahko prlčakujlemo i še en Itak, če ne celo hujši vročinski val. Na zdravje... S skupne seje Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Celje Višja, proizv^odnja od lanske v začetku lanskega leta je na indu- stîjijsko proizvodnjo v našem okraju negativno vpKvalo več činiteljev. Neza- dostna preskriba z električno energijo je povzročala pogoste prekinitve dela v po- sameznih podjetjih. Poleg tega so mnoga podjetja imela tudi težave z nabavo su- rovin. Te okolnosti so letos večjidel od- padle, zato pa beležimo v prvem četrt- letju letošnjega leta v primerjavi z lan- skim letom kar lep porast v dvigu pro- izvodnj'e. Industrijska proizvodnja je v I. tromesečju letošnjega leta za 37 % višja od proizvodnje v istem obdobju lanskega leta. Porast proizvodnje bele- žimo v vseh panogah industrije (razen v proizvodnji nekovi.isikih rud). Istočasno s preseganjem fizičnega oib- sega proizvodnje v primerjavi z lanskim in letošnjim prvim četrtletjem pa je in- dustrija celjskega okraja letos dosegla po vrednosti za 8,8 % višji izvoz. Največ sta izvažali tekstilna in usnjarska indu- strija ter steklarna v Rogaški Slatini. Precej pa so nazadovale v izvozu Cin- karna, lesna ter Icovinska industrija. Vrednost proizvodnje v industriji in ostalih gospodarskih podjetjih se je v letu 1956 proti letu 1955 znižala za 2,1 %. Sama industrijska podjetja pa so lani dosegla za 0,4 % nižjo realizacijo vred- nosti kot v letu 1955, ker je bila v planu za leto 1956 predvidena večja vrednost proizvodnje, kot je bila dejansko dose- žena. Plan pa v gla\i-<.-n ni bil dosežen zaradi slabšega plasmana na tržišču. Število zaposlenih v industriji in dru- gih gospodarskih podjetjih se je v lan- skem letu proti letu 1S55 znižalo za 3 %. Proizvodnost dela v vseh industrijskih in ostalih podjetjih pa se je v povprečju na 1 zaposlenega v proizvodnji dvig- nila ¿a 5 % proti letu 1955. Od leta 1955 na 1956 beležimo v naši indusli'iji tudi mocaii dvig osnovnih sredstev (za 32 %). Visok dvig osnovnih sredstev sta povzročili predvsem vklju- čitev Termoelektrarne Šoštanj in na- daljna izgradnja rudnika Velenje. Dvig osnovne vrednosti je bil predvsem v elektro panogi (za 15S %), pri gozdnih gospodarstvih (44,5%), rudaralvu (39%), pri prometu itd. Naša industrija imi. razmeroma visok odstotek iztrošenos'ti strojnega parka (35—50%). Zastarela strojna mehaniza- cija nujno narekuje potrebo po obnovi z novimi modernimi stroji, ker sicer ne bo možno doseči višje s)lC'rLlno'.i.ti niti za današnji trg potrebne kvalitete v pro- izvodih. Predvsem je kritrčno vprašanje obnove v tekstiilni industriji, kjer bi lahko imeli pri boljši kvaliteti uspeš- nejše pogoje za izvoz. Prav tako je po- trebno, da se oibnovi in smotrno inve- stira v razširitev industrije predelave lesa. Lesna galanterija ima izredne po- goje za izvoz, vendar se skoraj vsa pod- jetja stiskajo v neprimernih prostorih. Izredno kritične potrebe po nadaljnih investicijah imata tudi naši večji pod- jetji, Železarna Štore in Cinkarna. Že- lezarna Store mora nujno izvršiti rekon- strukcijo grobe proge, sicer bo zastalo delo valj ame, kar bi imelo za posledico izpad 2 in pol milijarde dinarjev pri bruto produktu. Cinkarna rabi večja sredstva za iz- gradnjo naprave za pridobivanje odpad- lega žvepla. S tem v zvezi pa bi se po- \'ečala proizvodnja umetnih gnojil in kmetijskih zaščitnih sredstev. KONUS v Slovenskih Konjicah je ne- davno začel s poizkusno proizvodnjo umetnega usnja. Uspeli poizkusi in ab- solutna rentabilnost takega obrata za- htevajo čimprejšnje investiranje v ta objekt. Za izdelavo specialnih strojev v usnjarski industriji se je od Konusa ločil obrat, ki prehaja v samostojno kovinsko podjetje. Izgradnja tega pod- jetja je šele v začetni fazi. Nadalje so nujne investicijie tudi v kemični industriji, ker se bo z dokončno izgradnjo TOB in ETOL z njihovo pro- izvodnjo prihranilo ogromno deviznih sredstev za trenutno še uvožene proiz- vode. Usianovljena je Vodna skupnost „Savinja* Odslej: Gospodarjenje z vodami pod enotnim vodstvom POROČILA Ш RAZPRAVA NA OBČNEM ZBORU JE POKAZALA, DA JE| TAKA ORGAJNIZACIJA BILA ZE NUJNO POTREBNA. — SPREJET PRAVIL- i NIK IN SKLEPI. — 303 MILIJONI ZA DELA V PREOSTALEM POLLETJU. — ; TAKOJ V ZAČETKU ZE ZELO VA2NE NALOGE. — NA CELU VODNE; SKUPNOSTI »SAVINJA«: PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA TOVARiS i RIKO JERMAN IN DIREKTOR ING. SRECKO CVAHTE. — • V sredo je bil v Celju ustanovni oibčni zibor vodne skupnosti za porečje Savinje, katerega se je udeležilo nad tri četrtine vabljenih ustanovnih članov s področja našega okraja. Kot smo že v prejšnji številki poro- čali, je bila taka organizacija za naše področje nujno potrebna, kajti o ureje- nosti vodnega sistema, razen nekaterih odsekov v gradnji, ne moremo govo- riti. Poročila, ibogato dokumentirana, so med pr!isotnimi predstavniki podjetij, oihčin, kmetijstev in drugih gospodar- skih organizacij, vzibudiia veliko zani- manje. Tudi poznejše razprave so po- kazale, da so ibili vsi navzoči delegati enotni v prepičanju, da je čas za usta- novitev takega organizacij'skega telesa, v korist sfplošnega gospodarskega na- predka v oikraju, popolnoma dozorel. Seveda so delegati usilanovnih članov veliko razpravljali o posameznih točkah pravilnika, o višini prispevka, o priori- tetni lestvici posameznih področij v de- lovnem načrtu skupnosti itd. Sicer je deloma razumljivo, da so po'samezni go- vorniki spričo dosedanje razdrctoljenosti urejevanja vodnega režima dostikrat gledadi mnogo ožje, kot je iniciativni odbor v svoji široki zasnovi problemov pričakoval. Zaito je na ustanovnem otoičnem zboru prišlo do živahnih pole- mik, ki pa so samo koristile razčiščeva- nju gledišč v prid dokončne zedinitve. Vse to pa nikakor ne pomeni, da so na ustanovnem občnem zboru cvilile »za- vore«. Nasprotno. To je bil samo ugoden vtis razgibane razprave, ki pa na vseh podobnih ziborih ni ravno prepogost gost. To, da je veliko število diskutantov načenjalo vprašanje regulacij, meliora- cij, navodnjavanja na svojih, področjih, podkrepljuje samo dejstvo, da je »sadi- ka ibila vsajena v plodna tla«. Ko so poitrdili slklep o ustanovitvi Vodne skupnosti »Savinja«, potrdili njena pravila, določili njen sedež v Celju, so delegati potrdili tudi imenova- nje direktorja, pri čemer so se enodxisno strinjali, da to važno nalogo prevzame eden od prizadevnih ip>oznavalcev teh razmer v okraju, dosedanji direktor »Gradisa« v Šoštanju ing. Srečika Ovahte. Med tem ko je kandidacijska komisi- ja sestavljala kandidatno listo za voli- tev upravnega in nadzornega odbora, so navzoči poslušali poročilo direktorja ing. Cvahteta. Le-ta je uvodoma prosil vse navzoče za čim tesnejše sodelovanje z vsemi čla- ni in drugimi gospodarskimi činitelji, nato pa obrazložir svoje zamisli o nalo- gah, ki jih ibo vodna slcupiost v mesecih preostalega polletja morala izvesti. De- la vsekakor ne bo malo, če je treba v najkrajšem času urediti pravno plat ustanovitve, se oskrbi s potrebnimi kadri, urediti prostore, prevzeti vso po- trebno oibstoječo dokumentacijo, naba- viti mehanizacijo, pripraviti delovišča, odpreti nove kamnolome itd. Zelo umest- na je bila njegova pripomba, da dobra volja sama ne bo zadostvovala, če ne bo dobre volje pri članih, ko ¡bo treba dati prispevke. Prošnje za te prispevke, je pripomnil, bodo verjetno prva korespon- denca upravnega odbora in direkcije s svojimi člani. Med drugim je predvideval tudi prva dela, ki jih bo Vodna Skupnost »Savi- nja« v letošnjem letu izvajala. Poleg vseh pripravljalnih del bi nadaljevali dela pri regulaciji Pake niže od Šoštanja, vsekakor nadaljevali dela pri regulaciji Ložnice in podprli delovanje vseh ob- stoječih lokalnih skupnosti ter končno tudi regulacijo Savinje. Vodna skupnost bi letos imela 303 milijone dinarjev za- gotovljenih sredstev. Precejšen del teh sredstev pripada sedanjemu investitor- ju regulacije Ložnice, ki je dobil potreb- na sredsitva iz zveznega investicijskega sklada, nadalje bo treba s približno 30 milijoni kupiti najpotreibnejšo mehani- zacijo, urediti skladišča, opremiti pisar- ne sedeža, priskrbeti stanovanja za po- trebne strokovnjake itd. Za nadaljeva- nje regulacije Savinje hi letos poraibili 36 milijonov, za Pako okoli 15 milijonov, nekaj pa za regulacijo Gračnice in še za nekatera vzdrževalna ter oibrambna de- la poiti poplavam. O'bčni zibor jie dal upravnemu odboru poo'blastilo za iskanje kreditov v naj- višji meri do ene milijarde dinarjev, medtem ko bi o uporabi morebitnih kre- ditov razpravljal občni zbor. Nadalje јз občni zbor pooiblastil upravni odbor, da sme v sodelovanju s člani urediti vpra- šanje prispevka za tiste člane, ki jih ni bilo mogoče vključiti v skupino onih, ki jim sama pravila določeno predpisujejo ta znesek. Sploh so na občnem zboi-u dali upravnemu odboru, ki so ga med tem izvolili, zelo široka pooblastila. Iz- voljen upravni odbor šteje 14 članov in prav toliko namestnikov ter nadzorni odbor. Na čelu upravnega odbora so iz- volili dosedanjega predsednika inciativ- nega odbora in predsednika okraja tov. Rika Jermana. (Nadaljevanje na 2. strani) 13. julij — dan Šoferjev Vsako leto praznujejo šoferji na ta dan svoj stanovski praz- nik, ki je obenem simbolično združen z rojstnim dnevom pr- vih partizansliih motoriziranih edinic. Tudi za to leto priprav- ljajo spored z zaključkom pred postajo. Na križiščih bodo usmer- jali promet pionirji, ki so se že pred časom izkazali kot dobri po- znavalci prometnih predpisov. v paradi motornih vozil bodo poleg poklicnih šoferjev in mehanikov sodelovale motorizirane edinice jla in avtomotodruštvo »Slavko Slander«. Posebni spored pa bo imelo podjetje »Beton«, ki se na to parado temeljito pripravlja. Ob njihovem prazniku želimo vsem šoferjem mnogo uspeha in sreče pri delu. Svečane proslave Dneva borca Dan borca — 4. julij — so letos po vsej državi svečano proslavili. Vse te proslave so bile vsebinsko bogate in njihov glavni cilj je bil obujanje spo- minov in krepitev pridobitev narodno- osvobodilne borbe, istočasno pa so na teh proslavah borci in z njimi vsi dr- žavljani dvignili svoj glas za ohranitev miru in za nadaljnje razvijanje med- narodnega sodelovanja. Take misli je v svoji poslanici borcem razvil tudi pred- sednik Centralnega odbora Zveze bor- cev Jugoslavije in podpredsednik vlade FLRJ, tov. Aleksander Rankovič. Nje- govo poslanico so prenašale vse jugo- slovanske radijske postaje in časopisje. Dan borca, ki ga slavimo na osnovi zgodovinske odločitve Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Jugoslavije, ko je leta 1941 na svojem sestanku dne 4. julija odločil, da se od priprav na vstajo začne resnični oboroženi boj. Dan borca so po vsej domovini nad vse svečano proslavili. Na prizoriščih bojev, ob spominskih ploščah in pred Predsedinik Občinskega odbora ZB tov. Lošteiik je окШгЦ spominsiko ploščo spomeniki so delovni ljudje obujali spo- mine na te velike in težke trenutke iz najveličastnejšega dela zgodovine naših narodov. SPOMINSKA PLOSCA na CELJSKI I. OSNOVNI SOLI Kot v vseh krajih našega okraja, ta- ko so tudi v Celju za Dan borca pri- pravili vrsto prireditev. Na predvečer so na okoliških gričih goreli kresovi. Stari grad je bil razsvetljen kot ob največjih državnih praznikih, mesto je bilo v zastavah, v izložbah pa kotički namenjeni prazniku. Tri organizacije ZB v mestu so na predvečer razvile svoje društvene pra- pore: Organizacija ZB Gaberje, Babno in Polule-Zagrad. Razvitja prapora v Zagradu se je udeležil tudi član Izvrš- nega sveta IFLRJ in narodni heroj tov. Franc Leskošek-Luka . Na sam praznični dan so se borci in številni meščani zbrali v jutranjih urah pred poslopjem I. osnovne šole, ki je v približno istem času leta 1942 služila kot zbirna baza za vse, ki jih je oku- pator izgnal iz domovine v zloglasna taborišča smrti, bodisi ker so bili člani partizanskih družin ali pa so s svojo napredno in narodnostno miselnostjo bili fašizmu trn v peti. V spomin na te dogodke in počastitev vseh, ki so skozi lo poslopje šli v smrt, je Občinski odbor ZB v Celju na Dan borca odkril pri vhodu v poslopje spominsko ploščo. Od- kritja so se poleg zastopnikov organi- zacij ZB z novorazvitimi prapori na čelu udeležili tudi najvidnejši oblastveni in politični predstavniki občine ter okraja. Ob odkritju sta govorila predsednik Občinskega odbora ZB tov. Milan Lo- šterk in pisatelj Fran Roš. Spomine na tiste tragične dogodke pa je prisotnim obnovil tudi Jakob Kersnik, ki je bil med interniranci v tistem času. Svečanost so dopolnjevale pesmi mo- škega zbora »Svobode«, igranje godb na pihala in recitacije. Ko je tov. Lošterk odkril spominsko ploščo, so člani organizacij ZB prire- dili pohod po mestnih ulicah s prejšnji dan razvitimi prapori in zastavami na čelu. BORCI Z DOLGEGA POLJA IN NOVE VASI NA PARTIZANSKEM POHODU i Terenska organizacija ZB NOV Dolgo polje-Nova vas je proslavila letošnji praznik »Dan borca« na zelo svečan način. 29. junija je bila na vrtu pri »Kla- divarju« svečana proslava. Program so (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 12. JULIJA — Stev. 26 pOGLED PO SVETU Po beograjskem sporazumu leta 1955, po razburljivih dogodkih v Poznanju na Poljskem pa tudi po še bolj značilnih in pretresljivih dogodkih na Madžar- skem jeseni 1956, so se prerinila v ospredje nekatera vprašanja bistvenega pomena za nadaljnji razvoj socializma v svetu pa tudi za pot delavskih gi- banj, ki v svojih deželah še nimajo v rokah oblasti. Spomladi 1957 so presenetile svet Hruščevljeve teze, ki so jih imenovali za najpomembnejši dogodek po Oktobr- ski revoluciji. Dva meseca so o njih pisali, o njih govorili, nato pa jih je uzakonil Vrhovni sovjet SZ, da se iz- vrše do srede leta 1957. Gre za reor- ganizacijo v upravljanju industrije in gradbeništva, ki sta bila doslej pod- rejena centralistično urejenim ministr- stvom, poslej pa bodo prevzeli upravo sveti, ki bodo odgovorni zvezni vladi in vladam zveznih republik. Ministrstva bodo odslej samo planirala in opravljala splošno tehnično kontrolo. Hruščev je utemeljeval to decentralizacijo z borbo proti birokratizmu in s potrebo, da se pritegnejo delovne množice k uprav- ljanju proizv>odnje. Pravzaprav je s tem mnogo povedal. SZ se je v 40 letih svojega življenja utrdila kot velesila prvega reda, prva industrijska sila za ZDA. V petletkah pred drugo svetovno vojno in po njej je stalinski režim izgradil težko indu- strijo, vendar za orjaško ceno, ki se je nujno odražala na standardu ruskih de- lovnih množic. Proizvajalne sile so v dveh desetletjih širile v hitrem razvoju daleč naprej, njihov način življenja, njihove osebne koristi pa so ostale se- veda daleč zadaj. Tu je zdaj treba ne- kaj storiti in vse kaže, da so se posta- linski voditelji odločili nekaj storiti. Hruščevljeve teze to izpričujejo. Isto je izpričal osmi poljski plenum oktobra 1956 pa tudi deveti plenum Združene poljske delavske partije, ki je lani in letos v svetu mnogo pomeni- la. Doživela je pomembne obiske z Vzhoda in Zahoda, kajti njihova »okto- brska« revolucija leta 1956 res ni kar tako. Zmagoviti Gomulka pa je že na naslednjem devetem plenumu moral ugotoviti, da se bo ta revolucija mo- rala še močno otepati s konservativno stalinistično opozicijo v poljski delav- ski partiji. Vzpostavljanje delavskih svetov po tovarnah se ne razvija do- volj odločno, kmečke množice pa se tu- di še niso ogrele, da bi s smotrnim iz- popolnjevanjem poljedelstva dvignile proizvodnjo. Tu pa je ravno plot, ki ga je treba preskočiti. »Poljska pot v so- cializem« naleteva na odpor predvsem pri tistih, ki vidijo v Moskvi nekako nezmotljivo izkušeno socialistično vod- stvo, ki govori ex cathedra vsem dru- gim mlajšim socialističnim partijam. Pri tem se zanašajo na to, da Gomulka ne bo mogel premagati gospodarskih težav in pomanjkanja na vseh koncih in kra- jih. Gomulka ima tudi hude težave s cerkvijo, pa tudi s povezovanjem de- lavskih in kmečkih množic. Iraški predsednik Nuri As-Said se je poslovil Močno se je opazilo potovanje iw- dilnega člana poljske delavske partije Cyrankiewieza na Kitajsko. Mnogi so si potovanje razlagali s tem, da Poljska za svojo samostojno in neodvisno pot išče oporo v Pekingu, kjer je za 1. 1957 značilno iskanje metod v partijskem delu in delavski vladi. Te metode šte- jemo lahko med tiste, ki skušajo od- straniti v socialistični družbi nastala huda osnovna nasprotja. Maotsetungova partija se je odločila za demokratično smer proti dogmatičm, za mobilizacijo čim širših množic pri delu za partijske cilje, to je, za napre- dek ogromne države. Osnovo za to po- menita dva Maotsetungova referata iz začetka leta 1957. Kitajski voditelj me- ni, da je možno vsa nasprotja reševati samo na demokratičen način in seveda z odkritosrčnim priznanjem dosedanjih napak partijskega vodstva. Kritizira iñ- rokratizem, sektaštvo in subjektivizem, kar vse odvaja ne samo od množic, tem- več tudi od stvarnosti. To pa bi nujno privedlo do avtokratstva, diktature, s tem pa tudi do stagnacije socialistične družbe. Te stagnacije, te duhovne oko- relosti se Kitajci posebno boje in pri- puščajo zato najširšo kritiko. Njihov list »Zen Min Zi Bao« je pisal: »Nihče ne dvomi, da je kitajska komunistična par- tija zares velika partija, pa vendar si ni mogoče misliti, da v njenem delu ne bi bilo tudi napak in zmot. Zato smd prisiljeni terjati od javnosti, da nadzirii našo partijo, da bi se odkrile in pravo-i^ časno odstranile naše napake in zmote.^ Kitajska pot v socializem je seveda prav tako posebna kakor vse druge pú svetu, vendar pomeni to iskanje no~ vega sloga v delu z množicami v par- tijskem delu marksistično vrednoto, ki je mutatis mutandis (s potrebnimi spre- membami) upoštevanja vredna tudi za druga delavska gibanja po svetu. Naša pobuda pri ustanavljanju delavskih sve- tov, naše družbeno upravljanje, naša zgodovinska odločitev proti kominfor- mu leta 1948 je pomenila nov veter za ves socialistični svet. V tem zakonitem procesu je zrastlo tu to, tam drugo, vse pa kliče in zatrjuje osnovno marksi- stično resnico, da je socializem mogoč le, če je demokratičen, to je mikavev in vabljiv za množice. S tega stališča je treba presojati zad- nje dogodke v SZ. T. O. Stabilnost trga je v glavnem dosežena Na področju blagovnega prometa se je tudi v našem okraju začela uresničevati smer naše gospodarske politike — sta- ibilizaqìja ¡ürziáca. Spremenjeni pogoji investicijske politike, povečan uvoz bla- ga široke potrošnje ter povečanje do- mače blagovne rezerve, omejujejo na tr- žišču nadaljni porast cen in ustvarjajo boljše gmotne pogoje. V splošnem lahko trdimo, da je stabilnost trga dosežena, razen pri kmetijskih pridelkih, kjer ne- enakomerne ponudbe in nezadostne za- loge še vedno vplivajo na nihanje cen. Promet trgovskega omrežja se je v okraju Celje v razdobju prvega trome- sečja povečal proti lanskoletnemu raz- dobju za 11,8 %. Povečanje v trgovini na drobno znaša 11,5 %, v trgovini na debelo pa 23 %. Cene industrijskega bla- so se v razdobju december 1966 — maj 1957 povišale za 1 %, medtem ko so se lani v istem razdobju povišale za 8 %. Dinamika porasta maloprodajnih tr- govskih poslovalnic je precej neugodna, saj se je lani na območju celega celj- skega okraja števalo novih trgovskih enot povečalo za komaj 20 poslovalnic. Tako še vedno odpade na eno poslovno enoto približno 390 prebivalcev. To vpra- šanje postaja zadnje čase zelo pereče na nekaterih močneje naseljenih področjih. (Velenje, novo naselje, na Otoku v Celju, na Dečkovi cesti, pa tudi v štorskem no- vem naselju). Tu bi bilo treba ustano- viti nove trgovske rnreže, ki bi bile spo- sobne oskrbovati prebivalstvo z vsem potrebnim potrošniškim blagom. V razvitejših krajih (Šoštanj, Konjice, Laško) pa tudi v manj razvitih krajih (Vitanje, Štore itd.) potrebe narekujejo trgovsko omrežje specializirati. V teh krajih navadno zasledimo tri tipe trgo- vin: trgovino splošno družbenega sek- tor j a,trgo vino KZ in industrijske pro- dajalne. V prvih dveh hoče vsakdo pro- dajati vse — rezultati tega trgovanja so nekurantne zaloge in slab Sortiment blago. Zato bo nujno, da se bodo trgo- vine KZ v teh krajih preusmerile iz- ključno na prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, prodajalne pa naj bi se v sklopu splošno družbenega omrežja specializirale po potrebah pre- bivalstva. Današnje stanje trgovskega omrežja zahteva nujen ukrep, da se lo- kacija posameznih trgovskih posloval- nic, specializacija trgovskega omrežja in novogradnje lokalov podredijo splo- šno družbenim interesom, kjer naj bi usmerjevalno vlogo odigrali občinski ljudski odbori, oziroma njihovi sveti za preskrbo. ZaloženoBt trga s kmetijskimi pri- delki je v Celju še kar zadovoljiva, saj zalagajo trg poleg Poslovne zveze še kmetijska posestva in zasebni proizva- jalci. Manj zadovoljivo pa je to stanje v ostalih potrošnih središčih (Rogaška Sla- tina, Konjice, Šoštanj, Laško). Za te kraje je značilno, da nimajo razvitih specializiranih trgovin s sadjem in ze- lenjavo. Mešane trgovine, ki trenutno te proizvode prodajajo, pa nimajo po- trebne tehnične opreme. Ti kraji se s kmetijskimi pridelki v glavnem oskr- bujejo od celjske Poslovne zveze ali pa drugih mest (Ljubljana, Maribor). Se- veda pa oskrtoovanje iz tako oddaljenih krajev izdatno podražuje blago. Potre^b- no bi bilo zato zainteresirati zadruge in kmetijska posestva okrog teh naselij, da bi same odpirale ustrezne trgovine, oziroma jih oskrbovale. Pomanjkanje obrtnih obratov in remontnih obrti v državnem sektorju so se lansko le- to le malenkostno povečale prijave ne- katerih obrtnih obratov iz industrije (Beton, Železarna Štore). Začele pa so na novo poslovati tudi nekatere obrtne delavnice, ki so bile pred tem v likvida- ciji. V zadružnem sektorju beležimo po- rast za 8 obrtnih obratov — predvsem v kovinski in živilski stroki. V zasebnem sektorju obrti pa je bilo v letu 1956 prijav 113, odjav pa 156. Ko- nec leta 1956 je bilo zabeleženih 43 odjav več kot prijav. Največ odjav je bilo v občinah Žalec, Šoštanj, Konjice, Mozirje in Kozje, medtem ko je v občinah Pla- nina, Rogaška Slatina, Šentjur in Šmar- je zabeležen porast. Največ odjav se na- naša na krojaško, šiviljsko in čevljarsko stroko, precej pa tudi na mlinsko stroko. V nekaterih primerih se je iX)kazalo, da so obrtniki začasno odjavili obrt zgolj zaradi dohodnine, skrivaj pa so nadalje obratovali. V večjih občinah je občutno pomanj- kanje tako imenovanih remontnih obrti, kamor štejemo ključavničarje, kleparje, vodovodne instalaterje, elektroinštala- terje, slikarje, pleskarje, mizarje, tesar- je in zidarje. Občinski ljudski odbori in Stanovanjske uprave bodo morale nu- diti dotacije za ustanovitev servisnih delavnic, te pa se bodo morale razvijati v redne obrtne delavnice, da si tako ustvarimo pogoje za nova učna mesta. Povsem drugačen kurz 'bo potrebno zavzeti do iziključno uslužnostnih obra- tov, kot so šivilje, krojači in čevljarji, da bi dosegli predvsem preprečitev pre- čestih odjav, drugič pa tudi onemogočili šušmarstvo, ki sedaj spričo potreb pre- bivalstva kar bujno cvete. Vsa socialistična obrtna podjetja in delavnice na območju našega okraja so v preteklem letu ustvarile preko 3 mili- jarde bruto dohodka, kar je v primer- javi z ostalimi gospodarskimi panogami kar zadovoljivo. V socialističnih obrtnih obratih se del dobička steka v splošni investicijski sklad pri OLO. Kjer pa so občine dolo- čile plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku, se investicijska sredstva stekajo v sklad za pospeševa- nje obrti, s katerim razpolaga občinski ljudski odbor. Vsa ta sredstva so na- menjena izključno pospeševanju obrti, predvsem obnovi proizvajalnih sredstev, razširitvi proizvodnje in ustanavljanju novih socialističnih obratov. Podatki dokazujejo, da je bilo na področju na- šega okraja iz tega sklada v te namene porabljenih komaj 18% investicijskih sredstev, kar je zelo malo. Vidi se, da se sredstva teh skladov trosijo brez prave- ga namena in se uporabljajo za investi- cije v drugih gospodarskih panogah. Bo- dobe bo treba doseči, da se bodo sredstva, ustvarjena v obrti, tudi vračala v obrt, ker sicer si uspešnega razvoja obrtni- štva (predvsem socialističnega) pri nas ne moremo predstavljati. Praznovanje „Dneva borca'*... (Nadaljevanje s 1. strani) izvajali moški zbor »-Svobode«, harmoni- kaši ter člana Mestnega gledališča Ja- nez Škof in Marjan Dolinar. 2. julija je bila zakuska za vse ma- tere, žene, otroke, može in očete padlih borcev. Na sam praznik, 4. julija, se je član- stvo odločilo obiskati naš slavni pohor- ski predel, kjer so v hrabrem boju dali svoja življenja borci pohorskega bata- ljona. Ob spomeniku na zgodovinskem kraju smo se sestali s kolektivom to- varne ^^Sava« iz Kranja ter skupaj z njimi počastili spomin hrabremu bata- ljonu, katerega komandant je bil član njihovega kolektiva. Po govoru preži-, velega borca pohorskega bataljona, se- daj predsednika Občinskega odbora ZB NOV Maribor, je spregovoril tudi član kolektiva tovarne »Sava« iz Kra- nja, med polaganjem vencev pa so za- peli žalostinko «-Kot žrtve ste padli«. Zaželeno je, da bi v bodoče ta praz- nik člani ZB NOV v prvi vrsti posvetili spominu naših padlih borcev ter obi- skali te znamenite kraje, kjer so se odvijali težki boji, saj domačini pravijo, da je obiskovalcev vsako leto manj. Sezona borovnic v polnem razmahu Celjski okraj je zelo bogat na borov- ničevih nasadih. Letos so pričakovali re- korden pridelek, vendar je vreme pre- križalo načrte. Najbogatejši predeli bo- rovnic so pozebli, tako da OZZ odku- puje v glavnem samo na novo organizi- ranih področjih, predvsem v Šentvidu, Zavodni, Ljubnem, Novi Štifti, Zetalah, Hromcu itd. Zaradi raztresenosti nasa- dov Po vsem okraju so prevozni stroški zelo visoki, tudi do 35 din za kilogram, posebno ker se večkrat zgodi, da bo- rovnice prevažajo v majnih količinah. Kvaliteta je zadovoljiva, kar se vidi že po tem, da so sicer iz;birčni in natanč- ni inozemski kupci zadovoljni. Letos ni bilo še niti ene trgovske reklamacije. Podjetje izvaža borovnice predvsem v Zah. Nemčijo, Švico in Anglijo. Glavni težavi sta hiter prevoz (novi tovorni brzovlaki se niso obnesli) in pa pomanj- kanje ledu, saj je za en vagon potrebno 300 kosov ledu, klavnica (edini proizva- jalec ledu v Celju) pa ga lahko v osmih urah izdela komaj 180 komadov. Ce ne bi bilo pozebe, bi izvoz presegel 200 ton, tako bo pa kvečjemu 110 ton. Celjski trg porabi dnevno 400—600 kg, CELEIA-SAD pa ves ostanek od izvoza — do 1000 kg. Tudi ostalo gozdno sadje je zaradi zime dalo slab pridelek. Samo maline dobro kažejo; gospodarstveniki računajo na ok. 160 ton. Plantažni nasadi bodo letos dali prve sadove, medtem ko gob, ribeza in podobnega ni skoraj nič. Tig Ob razvitju prapora v Zagrradu TRGOVSKO PODJETJE »AVTOMOTOR«. CELJE razpisuje mesto FAKTURISTA z znanjem strojepisja. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. U pasjih öneh: U senco Ukrepi za zatiranfe otroške paralize 2e pred tedni smo v našem časo- pisu poročali, da je slovensko zdravniško društvo s sodelova- njem celjske p>odružnice organizi- ralo v Celju seminar o poliomyeli- tisu — otroški paralizi, katerega so se udeležili zdravniki in medicin- ske sestre iz vse Slovenije. Zaradi epidemije otroške para- lize, ki je v lanskem letu povzro- čila takšen preplah med našim prebivalstvom, letos za enkrat še ni razloga za razburjanje, saj se je doslej bolezen v Sloveniji pojavila le v poedinskih primerih. Vseka- kor po so zdravstveni delavci mnenja, da je treba predvidevati cepljenje proti otroški paralizi predvsem pri predšolski mladini. Te dni je imel svet za zdravstvo pri LRS sejo, na kateri so razprav- ljali predvsem o ukrepih za borbo proti otroški paralizi. Predsednica sveta, tov. Olga Vrabičeva je po- jasnila članom, kakšni naj bi bili ukrepi in naloge v zvezi z zatira- njem in preprečevanjem te ne- varne bolezni. Po zaldjučku med- narodnega kongresa strokovnja- kov za poliomyelitis v Ženevi bo zvezna komisija dokončno sprejela zaključke o preventivnem ceplje- nju pri nas. Izvršni svet LRS bo nudil vso podporo Svetu za zdrav- stvo LRS, da že v letošnji jeseni ■ začne z akcijo zaščitnega cepljenja Á proti otroški ohromelosti. Akcijo I cepljenja bo vodi Centralni higi- ] enski zavod v Ljubljani, pri kate--j rem se bodo tudi stekala denarna | sredstva za borbo proti otroški pa- i ralizi. Cepljenje se bo v vseh okra- j jih pričelo v drugi polovici leto- ^ šnjega oktobra. Zaenkrat bo to cepljenje le na prostovoljni osnovi in bo zajelo prvenstveno otroke od 6 mesecev do 5 let. V kolikor bodo na razpolago sredstva, bodo cepili tudi starejše otroke. Stroški cep- ljenja za otroke do 5 let bodo znašali 600 dinarjev, za starejše otroke pa 2000 din. Delno bodo za cepivo namenjena družbena sred- stva, delno sredstva kolektivov, ki so pripravljeni sodelovati v tej ob- širni akciji s prispevanjem dinar- skih in deviznih sredstev, sredstva pa bodo prispevali tudi ljudski od- bori (predvsem za socialno šibke otroke), za ostale pa naj bi daili prispevke tudi starši. Trenutno imajo v skladu za bor- bo proti otroški ohromelosti na razpolago 78 milijonov dinarjev. V našem okraju za enkrat ni vzroka za razbujanje, ker imamo z razliko od lanskega leta nepri- merno manj primerov tovrstnih bolnikov. Vendar pa se kolektivi in posamezniki zelo zavzemajo za to akcijo in so jo po svojih mož- nostih pripravljeni izdatno denar- no podpreti. Kopanje v Savinji prepovedano? NEOSNOVANE GOVORICE Zaradi govoric, ki se širijo v Celju, da je namreč voda Savinje okužena in neprimerna za kopanje, smo se obrnili na okrajnega sanitarnega inšpektorja dr. Ivana Podpečana. Dejal je, da so govorice o primerih infekcij v Celju popolnoma neosnovane. Res pa je, da so v rudniku Zabukovca spet začeli s pranjem premoga, kar zaradi pomanj- kljivih naprav škoduje čistosti Savinje. Sanitarna inšpekcija je že storila po- trebne ukrepe, da se pomankljivosti v najkrajšem času odpravijo. Vodna skupnost „SAVINJA" ... (Nadaljevanje s 1. strani) Poleg številnih sklepov, ki bodo trdna osnova dejavnosti Vodne skupnosti »Savinja« za predstojeće polletje so na- vzoči z precejšnjo veselostjo ix>zdravili predlog, da bi bager, ki je sedaj last celjske občine in je namenjen za čišče- nje sitruge Savinje (in za kakršno nalogo bo ostal tudi v bodoče), kot dar postal prvo pomembno obratno sredstvo vodne skupnosti. Ustanovni občni zbor je bil ploden. Upajmo, da bo plodna tudi žetev, če se- jalci ne bodo preveč skoparili. Toda kot je na zboru izzvenelo, se vsi prav jasno zavedajo ogromnih koristi, ki jih bomo imeli od tega, če bomo odpravili škodlji- vost vodnih sil in njih silo usmerili tako, da bodo našim prizadevanjem za gospo- darski napredek opravljale neprecenlji- vo koristno vlogo. C. k. 12. JULIJA — Stev, 26 STRAN 3 Zakai bi vsem mladincem predvolaške vzgoje ne bilo lepo in udobno na taboreniih Ze več let zapovrstjo mora mladina od 17. do 20. leta starosti pred odhodom na odslužitev vojaškega roka na pet- najstdnevno taborenje. kjer se priuči osnovnega vojaškega znanja, da ji bo v armadi laže. 2e beseda taborenje pove, da je treba mladino predvojaške vzgoje odpeljati v prosto naravo, v go- zdove, k vodi, kjer se lahko razzivi, na- užije svežega zraka in posebno v letošnji vročini, nakoplje v reki. Ne smemo po- zabiti tudi na važnost popoldanskega dela z mladino. Poleg raznih špoftnih iger je treba poskrbeti za obisk važnih gospodarskih objektov in organizirati gospodarska, prosvetna in kulturna pre- davanja in to o stvareh, ki jih mladinec v normalnem življenju potrebuje. Paziti je treba, da taborenje ne bo mora, ampak resnično sožitje prijetnega s koristnim. KAKO JE PRAV so dobro vedeli v Slovenskih Konjicah, Šoštanju in v taboru pri Žalcu. V Slovenskih Konjicah je taborilo okoli 500 Vojničanov in Konjičanov. Ob- činsM odbor je dobro razumel svojo na- logo in jo uspešno opravil. Posebno to- varišica, ki je predavala o zdravstvu, je z zelo nazornimi predavanji prika- zala pomen zdravstvene službe za člo- veka. Doslej najbolj uspešen tabor, tako p>o kvaliteti kot po redu in čistoči, je bil v Šoštanju, kjer so poleg domačinov taborili še mladinci iz občine Mozirje. Dolbro bi bilo, če bi drugo leto tabor pre- stavili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer bi bil še bolj zdrav zrak in več možnosti za kopanje v Savinji. Za tabor najbolj primeren prostor v celjskem okraju je med Grižami in Žal- cem na bregu Savinje, na žalost pa v letošnjih poietnih mesecih ne bo dovolj izkoriščen. Na omenjenem prostoru so taborili mladinci iz Vranskega, Žalca in Šentjurja; vseh je bilo 750. Bili so zelo zadovoljni, posebno tisti, ki so se šele zdaj naučili plavati, saj so se prvič v žavljenju kopali v reki. Najbolj je za svoje mladince skrbel predsednik občine Šentjur. Skoraj vsak dan se je pripeljal na obisk in s'krbel, da so mladinci dobili kvalitetne predavatelje, med njimi tudi požrtvovalnega dr. Svetino. Nekateri ljudski odbori pa se za svoje mladince niso dovolj pobrigali. Primer PREMAJHNEGA RAZUMEVANJA in skrbi je občinski odbor Celje, saj tov. tajnik niti ne ve, kje celjski mladinci »taborijo«. Nameščeni so v I. osnovni šoli, kjer še za udoben počitek nimajo dovolj prostora. Vadijo po travnikih v najhujši vročini, prostora za popoldan- ska predavanja pa sploh nimajo. Kdo je kriv, da mora mladina v tej neznosni vročini živeti v zaprtih šolskih prosto- rih, ko pa ima okraj Celje šotore za 600 ljudi, ki za tabor predvojaške vzgoje menda »niso uporabni«. Celjska mla- dina, povečini iz delavnic in tovarn, pa bolj kot katera druga potrebuje sonca in čistega zraka. Major Piki Ernest BELI ŠOTORI V ŠOŠTANJU Ob obisku tabora predvojaške vzgoje T Šoštanju dobi človek vtis, da je prišel med disciplinirane vojake. Letošnje lo- gorovanje je v primeri s prešnjimi leti izredno dobro organizirano, predvsem aaradi vzorne skrbnosti tov. L. Zrniča, rezervnega majorja JLA, ki ima kot ko- mandant v nastavnikih, komandirjih in Todnikih — vsi so rezervni oficirji — veliko oporo. Soštanjski logor je med najboljšimi v celjskem okraju in je lahf- iko ostalim za zgled v dobri organizaciji, sposobnosti strokovnega kadra in za- vednosti gojencev. Tov. Zmič nam je povedal, da je bilo »a letošnjem logorovanju 450 mladincev iz Šoštanj ske občine, 350 pa iz mozirske. Delo je časovno strogo omejeno, vendar talko, da imajo gojenci dovolj časa za počitek, razvedrilo in šport. Poleg praik- tičnega dela se veliko skrbi posveča strokovni in politični vzgoji, ki jo vodijo najboljši predavatelji. Največ pomoči je nudil Občinski ljudski odbor Šoštanj, kakor tudi občinska gasilska zveza, ki je organizirala praktično prikazovanje re- ševanja pri požarih in drugih elemen- tarnih nezgodah. Poleg rednega programa, so mladinci opravili še okoli 4.000 prostovoljnih de- lovnih ur na regulaciji Pake v Velenju, pri ureditvi cest in mestnega strelišča v Šoštanju. Šotori ne bodo stali več dolgo, vsi so pa preipričani, da se bodo prihodnje po- letje belili v Šoštanju in da bo delo še bolj uspešno kot letos. C. F. Dežurni taborišča raportira komandantu Zrničui Ofenziva pasje vročine Naše zimske želje so se izpolnile, od- krito rečeno, še preveč: preko trideset stopinj v senci in blizu štirideset na son- cu je pa le malo prehudo. Pasji dnevi so opravičili svoj naziv. Pol Celja je v Sa- vinji, ostala polovica pa izrabi vsako priložnost, da se malo ohladi. Se malo, pa bodo ljudje pred slaščičarnami stali v vrstah. V gostilnah sprašujejo samo po mrzlh pijačah. Težko si je predstavljati nekaj mrzilega v teh dnevih. »Pivo z le- dom, prosim« ... »malincvec z ledom ...« Vse hoče samo led. Led! Oglasil sem se pri edinem celjskem proizvajalcu ledu — Mestni klavnici. »V osmih tirah izdelamo 180 kosov (kos je 14 kg). Delamo noč in dan, ker je povpraševanje strahovito naraslo. S skrajno težavo vsaj približno zadovo- ljujemo potrebe glavnih odjemalcev: Tovarne organskih barvil, OZZ, celjske slaščičarne in gostinska podjetja. OZZ potrebuje za izvoz borovnic tudi do 300 kosov na vagon. Tovarna organskih bar- vil do 60 dnevno, ostali pa po 3^—40. Celjske slaščičarne in gostinska podjetja dobivajo skoraj toliko, kot zahtevajo, za okoličane nimamo več, ne zmoremo ta- kega bremena. Naročila dobivamo celo iz Konjic in Rogaške Slatine. Ne gre! Stroji so že vsi v ledu, ker delamo brez prestanka. »Sezona borovnic bo kmalu končana, potem se bo pa stanje izboljšalo?« sem vprašal. »Ne. Ze ta teden smo začeli dobavljati Tovarni organskih barvil 160 kosov dnevno. Naročniki so neuničljivi!« »Torej?« »Upajmo, da bo vročina popustila.« To si verjetno želi vsak, tudi tisti, ki je dejal: »Saj je vseeno, če se namakam v Savinji ali hodim po cesti, moker sem tako ali tako.« Podjetja za »pobijanje vročine« imajo te dni rekordni promet. Pri »Zvezdi« so prebili »zvočni zid« — 100 litrov slado- leda v enem dnevu. Na splošno ga pa Celjani dnevno »uničijo« preko 500 li- trov, ca o i4)trošn'i li ■ d-jnih pijač niti ne govorimo, ker je voda zadnje čase »neužitna«, kot pravijo. Najneprijetneje se imajo verjetno v Cinkarni, kjer je temperatura pri pečeh tudi do 70° C. Ko sem oMetal skoraj vse, kar v Celju pri »pobijanju vročine« kaj pomeni, sem zavil še v knjigarno in zahteval kakšen roman iz polarnih dežel. »Vse razprodano,« so reiMi. • Tiig Fatamorgana celo za nas... Hladna vodica v bistrem studenčku, to so celo za nas meščane slikovite Slo- venije pobožne sanje. Zlasti kadar za- man odpiramo vodovodne pipe in če pijemo »neužitno« vodo, če sploh pri- curlja iz nje. Kako bi se prilegel po- šten kravji požirek takele studenčnice. V tej vročini pa tudi studenci usihajo in treba je nogam obljubiti štruco, da pridemo do takšnega bistrega izvira. »RAZSTAVA 1957« Priprave za Celjski teden, ki ga bomo praznovali 'pod naslovom »Celje 1957«, so kljub porazni vročini letošnjega po- letja ter neprimernemu času (letni do- pusti) v polnem teku. Ker je namen razstave predvsem pokazati novitete, ki so bile v Celju in okolici ustvarjene v zadnjem letu, podjetja živahno tekmu- jejo med sabo in malodane vsa hočejo javnosti pokazati nekaj novega. Cinkar- na bo pokazala neke nove kemične spo- jine. Precej novitet bo razstavila to- varna emajlirane posode, »Aero«, »Met- ka«, »Žična« itd. Tovarna »Etol« bo po- kazala nova parfumska olja in nekatere živilske barve. »Stav(benik« bo razstavil nedavno osvojeno opeko iz ogorkov, šentjurski »Alpos« novo aluminijasto pohištvo, LIP Mestinje novo šolsko po- hištvo. Steklarna Rogaška Slatina bo pokazala dragocene izdelke, ki jih v trgovinah še nismo videli, tovarna or- ganskih barvil pripravlja presenečenje z raznimi novimi nij ansami barv, itd. Nekatera podjetja pa za enkrat sploh nočejo izdati, kaj bodo razstavljala, ker hočejo obiskovalce presenetiti. Ze v mesecu aprilu je bil imenovan odbor finančno samostojnega zavoda »Celjska razstava«, kateremu predsedu- je tovariš Rado Jenko. Istočasno je bilo postavljenih tudi 15 različnih odborov s 3 do 7 člani. Organizacijski odbor CT sestavljajo tovariši Rufo Jerman, Zoran Vudler in Risto Gajšek. Odboru za fi- nance predseduje tov. Slavko Verdel- uredniškemu odboru tov. Gustav Gro- belnik, odboru za propagando Milan Božič, projektivnemu odboru inž. Blaž Pistovšek, odboru za ureditev Starega gradu Rado Jenko, odboru za rekon- strukcijo Narodnega doma inž. Pristov- šek, odboru za ureditev grofije predsed- nik občine tov. Andrej Svetek, odboru za kopališče sekretar Okr. odbora SZDL tov. Jaka Žen, odboru za ureditev Gle- dališke kavarne Drago Komerički, od- boru za kulturne prireditve Tine Orel, odboru za komunalne zadeve in komu- nalne ureditve razstavišč inž. Franjo Cuk, odboru za strokovono šolstvo, zdravstvo in Ljudsko tehniko tovariš Anton Klinar iz Štor, odboru za gospo- darsko razstavo inž. Vrečar in Repič, odboru za kmetijsko razstavo predsed- nik OZZ Franc Lubej, odboru za gostin- stvo pa tov. Drago Komerički, V dneh od 24. avgusta do 3. septembra bodo v Celju najrazličnejše razstave in prireditve. Kot smo že poročali, bo glav- na razstava industrije, obrti in trgovine v novih prostorih upravnega poslopja tovarne emajlirane posode, zdravstvo, šolstvo. Ljudska tehnika, likovni umet- niki. Mestni arhiv itd. bodo razstavljali v Zdravstvenem domu, kmetije vsega okraja pa velikopotezno pripravljajo pestro razstavo na kmetijskem gospo- darstvo Lava, ki se v te namene že dalje časa urejuje. Na grafični razstavi starih mojstrov bodo Celjani lahko Občudovali redko drogocenost — 4 originalna Rem- brandtova dela, ki jih hrani Celje. Zelo zanimiva bo tudi razstava Mestnega ar- hiva ter razstava NOB pod geslom »Talci«, ki jo pripravlja tov. Stane Ter- čak. Zanimiv kulturni dogodek priprav- lja tudi Celjsko gledališče, ki je v goste povabilo tudi ljubljansko Dramo. Ves teden se bodo vrstili tudi koncerti Svo- bod iz mesta in okraja ter »Revija naših godb«, za katero bo rezerviran vsak večer med 7. in 8. uro. Kot vidimo, nam letošnja »Velika raz- stava 1957«, ki je nekako nadomestilo za Celjski turistični teden, ki s tem odpa- de, obeta mnogo prijetnih presenečenj. RAZŠIRJAJTE Sejem embalaže v Ljubljani Kot smo že poročali, je bil v Ljub- ljani te dni II. mednarodni sejem em- balaže, ki je dobro uspel, saj je bilo sklenjenih ali začetih komercialnih za- ključkov v vrednosti 420 milijonov di- narjev. Razstavo je obiskalo le 11.238 ljudi, to pa predvsem zaradi velike vro- čine in prevelike strokovnosti sejma. Ob zaključku je posebna žirija stro- kovnjakov podelila 6 jugoslovanskih Oskarjev za embalažo in to raznim no- vatorjem, kot priznanja ^a njihova pri- zadevanja. Mladina v divjem hmelju Vez med bratskimi narodi Hitel sem proti Petrovčam, kolikor so dopuščale napol prazne gume; gnala me je radovednost in želja po izpol- njenih pričakovanjih. Komandanta Novosadske brigade sem dobil v zadružnem domu. >Pozno ste se spomnili,« je dejal. »Tukaj smo že od 18. t. m., jutri pa končamo z delom.« Dokler nisva premagala običajne je- zikovne težave, je bilo bolj težko. Kma- lu sva se drug drugemu privadila. Po- vedal je, da so njegovi fantje in dekleta srednješolci, večinoma doma iz No- vega Sada. Ko so izvedeli, da bodo šli v Slovenijo, je bilo navdušenje veli- kansko, ker so o njej vsi že slišali ve- liko dobrega, videl je pa ni nihče. Tu so se mu besede zataknile. »Kaj, morda ni lepo pri nas?« »Pokrajina je čudovita, lepota hribov in dolin je nepopisna. Veš, pri nas je sama ravnina, peljali nas bodo pa še v Logarsko dolino, samo ...« »Samo?« Ze prvi dan smo imeli nesrečo. Žalo- sten in nesrečen slučaj je bil. Prometna nesreča. Naš tovariš Radmilo je dobil pretres možganov in so ga odpeljali domov. V ljudeh smo se pa razočarali, imeli smo občutek, da nas kmetje po- strani gledajo. Pri nas se gostom ne bi tako godilo. Doma imamo skoraj vsi radio, kar nori smo na glasbo, pa smo nekega dne na cesti poslušali vesele takte. Ko je lastnik radia to opazil, ga je takoj zaprl. Sicer pa niso vsi taki, z mladino smo se dobro razumeli. Spi- ano bolj bomo. Presenetilo nas je, da smo v tako bogati dolini prvi dan spali slami, pozneje smo dobili slamarice, ^dejo imamo pa svojo. To nas pa ne "Oli, saj smo prišli delat, ne spat.« Ko je govoril o delovnih uspehih, se je obraz vidno razjasnil. »Delamo šest ur, začnemo pa ob še- stih. V iskanju divjega hmelja smo po- stali pravi strokovnjaki. Našli smo tudi _dve granati in tri mine. Vročina? E, pri *nas je to običajna stvar. iHrana? Veš, odlična je, a ni »naša«, sicer smo se je pa že kar navadili.« Povedal je še, da so 7. julija obiskali vojake in z njimi tekmovali v šahu, nogometu, košarki, odbojki... Priredili so jim veseli večer. S kombinirano eki- po Kladivarja so izgubili 1:0. Takoj pa je dodal, da jim je sodnik »poništil« regularen gol. Poslovila sva se z oblju- bo, da se vidiva še zvečer. Med potjo sem razmišljal o vsem, kar mi je povedal. Sklenil sem, da ob- iščem še ostale in bom vtise primerjal. V Taboru je 10 Ljubljančanov in 10 mladincev iz Novega Sada. Povedali so, da se čudovito razumejo, čeprav so bili sprva v dvomih, da bo njihovo sožitje uspelo. Srbi so gimnazijci, Ljubljančani pa vsi s Tehnične srednje in Telegraf- sko telefonske industrijske srednje šole. »Delamo od štirih do osmih, popoldne pa kopanje, šah in športne igre. Hrana je sijajna — pet obrokov. Vsi smo s kmetov doma in se nam zdi, kot bi bili na počitnicah. Delo ni težko, kmetje nam pa pri iskanju divjega hmelja še pomagajo. Težav nismo imeli, samo vča- sih se je komu čudno zdelo, da izko- pavamo divji hmelj, ko so pa z njim tudi služili denar. Seveda, bil je slabše kvalitete in ga tujci še povohali niso.« Prebogat novih vtisov sem odšel k Ljubljanski brigadi v Braslovče. Ljudje so mi povedali, da so nastanjeni v hiši sredi trga. Komandant, prijazen dečko, mi je de- jal, da so bili sprva na Zovneku, ker so pa brigadirji zaradi slabe hrane kar po vrsti zbolevali, so se preselili v trg. Rekel je, da tako <;Jobrih, prijaznih in razumnih ljudi niso še nikjer srečali. »Hrano plačamo sami, stanovanje imamo pa zastonj. Res, počutimo se kot doma in nam je kar žal, da je dela že konec« V sproščenem razgovoru je čas pote- kel, kot bi ustrelil. Tudi oni začnejo z delom že ob štirih in to zaradi hude vročine. Popoldne igrajo z domačini največ namizni tenis, seveda, če se ne hlade v Savinji. Na dan izkopljejo 30 do 35 tisoč korenin divjega hmelja. Povedal je še, da se pravo brigadno življenje ni moglo raz- viti, ker ne delajo vsi skupaj, ampak so razbiti po obširnem področju. »Zelo se veselimo obiska Logarske doline in srečanja z ostalimi brigadirji. O premnogih stvareh se moramo pogo- voriti.« Njegove zadnje besede mi kar niso hotele iz spomina. Dale so mi moči, da sem lahko razumel marsikaj, kar sem danes videl. Odkrito rečeno, obiskal sem tri de- lovne skupine; doživetja so bila bo- gata in zadovoljen sem bil, da sem opravil to pot, čeprav mi dež in toča nista prizanesla. Povsod je bilo dru- gače. Zakaj? Opazil sem, da je zelo važen vtis, ki so ga mladinci napravili na domačine. Najti je bilo treba pravo pot do njihovih src, se vživeti v njihovo življenje in ne obupati zaradi prvih ne- uspehov, ali še huje, zapreti se vase in narediti križ čez vse. Življenje je borba, posebno še brigadisko življenje, ne toliko za delovni uspeh, kot borba za srca, za ljudi. Morda je malo zgrešeno prepustiti mladino samo sebi v tujem kraju, ampak je bolje pomešati briga- dirje iz vseh republik med seboj, da se bolje spoznajo, pogovorijo o vsem stvareh, ki zanimajo mladega človeka in tako v čim večji meri izpolnijo svo- je veliko poslanstvo: postati vez med jugoslovanskimi narodi. NA SVIDENJE V NOVEM SADU V torek zvečer so mladinci Novosad- ske delovne brigade priredili poslovilni večer za domačine in ostale brigade, ki so te dni končale z delom pri odstranje- vanju divjega hmelja. V imenu OK LMS Celje se je od njih poslovil tov. Gra- dišnik in se jim s prisrčnimi besedami zahvalil za tioid in delo, ki so ga opra- vili in jim zaželel veliko uspeha pri bo- dočem delu v šolah in tovarnah. Pova- bil jih je na dvodnevno taborjenje v Lo- garsko dolino, kjer bodo v prijetnem gorskem okolju utrdili stike in se še bolj spoznali med seboj. Mladinci iz Žalca so gostom iz Srbije izročili v dar okusno vazo in jim zaželeli vso srečo. Vojaki celjskega garnizona JLA so izrabili ugodno priložnost in vrnili bri- gadirjem obisk. Med glasbo, plesom, ša- ljivim programom, petjem slovenskih in srbskih narodnih pesmi in plesanjem kola je čas prehitro minil. Vsi so si že- leli, da se s tovariši iz Vojvodine spet snidejo, če prej ne, pa drugo leto na zvezni delovni akciji ali pa v Novem Sadu. Dramlje ob odRritju s p omen i ka V počastitev Dneva vstaje bo Osnov- na organizacija ZB v Dramljah odkrila dne 21. julija spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Iz časa NOV je kraj Drami je ostal premnogim borcem in aktivistom v do- brem spominu. Ze v prvih dneh po pri- hodu okupatorja so bili tu zametki osvobodilnega gibanja, ki ga je vodil Mastnak Ludvik. Imenovani je bil že decembra 1941 v Mariboru ustreljen kot prvi talec iz Dramelj. V letu 1941 so bile vzpostavljene zveze z osvobodilnim gibanjem na Pohorju, Savinjski dolini in Kozjanskem. Osvobodilno gibanje se je zlasti raz- mahnilo, ko je 14. februarja 1944 na svojem slavnem pohodu prišla skozi Dramlje XIV. divizija. Od tega dne dalje do osvoboditve pa so Dramlie od- igrale nad vse važno in častno vlogo v osvobodilnem gibanju. Ni je skoraj bilo hiše, ki bi na svoj način ne doprina- šala deleža v borbi. Tedensko so bile v Dramljah brigade, tod so se križale važne kurirske poti, v Dobju in Cerov- cu sta bili ilegalni bolnišnici. Ker je bil kraj v osvobodilnem boju tako razgiban, je prispeval h končni osvoboditvi tudi velik krvni davek. 40 ljudi je dalo življenja in v počastitev njihovega spomina bo 21. julija 1957 odkrit spomenik. STRAN 12. JULIJA — Stev. 28* Noč nad Velenjskim jezerom... II. šaleški festival je uspel Te dni se je v Velenju zaključil II. Šaleški festival. Občinski svet Svo- bod in prosvetnih društev Šoštanj ]'e organiziral nad dvajset predstav gleda- liških sekcij Šoštanjske Svobode, Topol- šice in Velenja, priredil razstavo Ri- harda Jakopiča in celjskih upodablja- jočih umetnikov Darinke in Milana Lo- renčaka in razne nastope pevskih zbo- rov, šahistov in kulturnih skupin. Fe- stival je kljub vročini dobro uspel, k čemur je veliko pripomogla predstava »Pernakovih<-< v izvedbi Celjskega gle- dališča, le da bi ga v bodoče kazalo prestaviti na pomlad, da bi se lahko pritegnilo več ljudi. Celjski stenografi na obislomanjkaiijci zelenjave, niti sadja, vendar pa so cene zelenjavi zaradi neuspešne rasti v pre- hudi vročini znatno poskočile, kar je predvsem izkoristil zasebni sektor. Sicer pa je celjski trg v tem tednu z živili razmieroma dobro založen. Toda gospo- dinje ne godrnjajo toliko nad nekliko višjimi cenami sadju in zelenjavi kot nad dolgimi vrstami pred stojnicami, ki smo se jih v Celju zadnje čase že kar nekam, odvalili. Pri stojnicah za sadje in zelenjavo pride gospodinja le težko na vrsto in v sobotnih dopoldnevih se vnemajo med čakajočimi žolčni prepiri, kdo bo prišel zaradi teh ali onih pred- nosti (invalidi, stare žene) prej na vrsto. Gospodinje se zato pri tržni upravi zavzemajo za to, da bi vzpostavili v me- stu še nekaj stojnic za prodajo zelenjave in sadja. Cene živilom so bile v tem tednu na- slednje: CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir novi 24—30 (30—32), čebula 45—50 (50-60), česen 100 (100), fižol 56—80 (50-80), fižol str. 100 (-), grah str. — (70), solata 15—20 (20—50), špinača — (150), cvetača 50 (50—70), zelje gl. 25-26 (30), pesa 40 (40—60), ohrovt 40 (40), peteršilj 70—100 (100), korenjček 70—100 (80— 100), koleraba 30 (40), kumare 100 (—), slive suhe 320 (—), rozine 340 (—), marmelada 100 (—), orašidi 350 (—), orehi celi 220 (—), orehi luščeni 700 (—), mleko — (36), maslo - (400-520), skuta — (140), smetana - (200), jajca 14 (14-16), kure — (450-6000), piščanci - (160—350), zajci — (500), med — (400), koruza — (55), pšenica — (60), češnje — (80), jagode — (180), marelice 40—100 (—), borovnice — (100—110), ribezi — (200), kos- mači — (150), hruške 70 (—), paradižnik 100 (—), paprika 200 (—), ribe sveže 140 (—), slive 70 (—), maline — (200), kis — (40), breskve — (100), jedilne buče — (60). Kdo ga ne pozna? Nad 30 let vrši služ- bo zdravnika splošne prakse v Celju. Je eden najstarejših zdravnikov, ki se je prvi posvetil službi zavarovancev in jo vesitno in nesebično opravlja še danes. Rojen 4. 7. 1897 se je po osnovni šoli Ш maturi vpisal na med. fakulteto v Gradcu in leta 1924 promoviral. Dr. Cerin spada v vrste onih starih ■zdravnikov, ki jim ni žal ne truda ne p>ožrtvovalnosti ob vsaki uri ix>noči in v vsakem vremenu takoj nuditi zdrav- niško pomoč. Tudi za časa okupacije je bil na svojem mestu. Skromen in tih, večkrat tudi brez za- služnega priznanja, dela v korist delov- nega človeka. Njegovi prijatelji in pacijenti mu že- lijo še mnogo let čuega zdravja in uspeš- nega deda. ne veho var, pac pa rebek... Naš poročevalec se je preveč zanesel na svoj sF>omin, pozneje pa narobe za- pisal, češ, da je načrt za ureditev vrta celjske kolodvorske restavracije izdelal arhitekt Veho var. Neljuibo pomoto po- pravljamo in upamo, da nam bo arhi- tekt Rebek, ki je načrte resnično izdelal, oprostil. Gibanje prebivalstva v Celju je bilo od 1. 7. 195? do 7. 7. 1957 rojenih 21 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Sečko Karel, delavec in Senica Karolina, delav- ka, oba iz Celja. Tauzes Jože, delavec in Kmecl Justina, delavl(a, oba iz Celja. 2vižaj Albert, delavec in Šeligo Veronika, delavka, oba iz Celja. Vigele Peter, nameščenec in Novak Ga- brijela, nameščenka, oba iz Celja. Kovačič Av- gust, delavec in Pleskovič Justina, trg. pomoč- nica, oba iz Celja. Pušnik Stanislav, delavec in Kugler Antonija, natakarica, oba iz Celja. Ko- štomaj Leopold, delavec in Golob Marija, šivilja, oba iz Celja. Vozlič Jožef, uslužbenec in Zupan- čič Vera, uslužbenka, oba iz 2alca. Umrli so: Stiglic Alojz, trgovski pomočnik iz Nazarij, star 31 let. Zavšek Marija, gospodinja iz Celja, stara 53 let. Kalšnik Jožefa, gospodinja iz Šmartnega, stara 55 let. Javornik Marija, upokojenka iz Celja, stara 69 let. Tndina Jelka, otrok iz Rog. Slatine, star 1 leto. Cokan Marija, gospodinja, stara 81 let. Pasek Rudolf, upokojenec iz Celja, star 75 let. Štajdohar Ljudmila, gospodinja iz Kočevja, stara 45 let. Metličar Vekoslav, otrok iz Loč, star 2 leti. Mraz Jurij, upokojenec iz Celja, star 71 let. Požari In strela . V Cinkarni je iskra iz lokomotive zanetila ogenj v baraki, kjer je bilo vskladiščenega 10 ton premoga. Zgo- relo je ostrešje skladišča in ves pre- mog. Gasilci so reševali blizu stoječa skladišča lesa in druge tovarniške ob- jekte. Škoda je ocenjena na okrog 600 tisoč dinarjev, rešenega pa je v vred- nosti 9,000.000 dinarjev. V pečovniškem gozdu sta bila te dni dva gozdna požara. V mestnem gozdu je zgorelo okrog 730 m^ mladega smre- kovega nasada in znaša škoda okrog 50.000 dinarjev. Požar so najbrž zanetili otroci. — V torek popoldne je udarila strela v električni daljnovod v gozdu Marije Končan v Pečovniku. Električne žice so padle na tla in povzročile po- žar. Zgorelo je okrog 100 m^ mladega hrastovega nasada in znaša škoda okrog 15.000 dinarjev. V obeh primerih so nastopili gasilci in preprečili, da se ogenj ni dalje razširil. Strela je udarila v gospodarsko po- slopje posestnika Mimika v Medlogu. Ognja pa ni bilo in so se poklicni ga- silci vrnili brez intervencije. Iz nepojasnjenega vzroka se je v to- varni Celeia-Sad vžgalo centralno skla- dišče z raznim materialom. Zgorela je skladiščna pisarna, razne surovine, eti- kete in druge premičnine. Skoda je ocenjena na 1,200.000 dinarjev. Kronika nesreč V Šentjurju so se stepli fantje. V pre- tepu jo je izkupil po glavi Ivan Franko- vič iz Šentjurja. V Levcu jih je v pretepu dobil z mo- tiko po glavi Viktor Koštomaj. Z zidarskega odra je padel in si zlomil nogo Ivan Lamut iz Vrb j a pri Žalcu. Enoletna Briglia Lampret iz Jankove pri Vojniku se je opekla po životu, rokah in nogah. Pri eksploziji v Cinkarni si je poško- doval oči delavec Ivan Gabrovec iz Zvodnega. Zdravi se v mariborski bol- nici. Franc Culk iz Gomilskega je padel z voza naloženega s senom. Poškodoval si je glavo. — Enaka nesreča je bila tudi v Šempetru v Sav. dolini, kjer je na travniku padel z voza Avgust Božič. Pri padcu si je poškodoval prsni koš in re- bra. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V Mozirju se je pred dnevi končalo sklepanje kolektivnih pogodb med pri- vatnimi delodajalci in pri njih zaposle- nimi. Kolektivne pogodbe urejajo vpra- šanje plač, dopustov in ostalih vprašanj s področja delovnega razmerja. V občini je bilo sklenjenih okoli 50 pogodb. Občinski investicijski sklad občine Mozirje znaša letos 9 milijonov dinar- jev. Od tega bo porabljeno za kmetijske investicije okoli 4 milijone dinarjev, ostali del sredstev pa za investicije zlasti v obrti in gostinstvu. Del sredstev gre tudi v občinski proračun. Na področju mozirske občine že nekaj tednov tekmuje vseh 15 gasilnih dru- štev, ki vključujejo okoli 1.500 članov. Tekmovanje obsega vse panoge njihove dejavnosti. Tekmovanje posameznih društev ocenjuje posebna komisija ob- činske gasilne zveze in bo kmalu kon- čano. Najboljše društvo v občini bo po- stalo občinski prvak. To društvo se bo nato udeležilo okrajnega tekmovanja, ki bo v Celju. Tekmovanje je letos že drugo leto je organizirano z namenom, da se poživi delo gasilnih društev. * Prostovoljno gasilno društvo Mozirje slavi 14. julija 70-letnico svojega obsto- ja. To gasilno društvo je eno izmed naj- starejših v mozirski občini. Društvo bo ta jubilej dostojno proslavilo. Poleg oficielnega dela proslave je na progra- mu tudi piarada gasilcev, katere se bo udeležilo nad 200 gasilcev iz vseh ^15 gasilnih društev v občini. Na programu je tudi večja gasilna vaja s tekmova- njem, na katerem bo izbran občinski ga- silski prvak za leto 19:57, Telesno-vzgojno društvo »Partizan« Mozirje je pred kratkim začelo z deli prj gradnji novega prizidka k telovadnençivi domu v Mozirju. Z graditvijo omenjene., ga prizidka bo dobilo društvo potrebne upravne in ostale prostore. Prizidek bo veljal okoli 7 milijonov dinarjev. Prf gradnji pa bodo pomagali tudi člani društva s prostovoljnim delom. Na področju mozirske občine se je. tudi letos v množinah pojavil koloradski hrošč. Od okoli 600 ha krompirišč v ob~ čin je doslej okuženih okoli 300 hektar- jev. Najmočnejše okužbe so v okolici Mozirja, Nazarja in Rečice ob Savinji. ICmetovalci in KZ so podvzeli vse p>o- trebne ukrepe za zatiranje. Največ bri- ge za zatiranje vodijo kmetovalci sami. Na delu je okoli 30 motornih in ročnih škropilnic in prašilcev. V prijetnem gozdičku ob bistri Sa- vinji v Lokah pri Mozirju se je pred kratkim začel letošnji tečaj za vaditelje m vodnike partizanskih društev. Tečaj, ki že nekaj let zelo uspešno deluje, organizira republiška zveza za telesno vzgojo Partizan Slovenija. Tečaj traja vsako leto dva meseca, absolvira pa ga letno okoli 200 pripadnikov in vadi- teljev partizanskih društev iz cele Slo- venije. Kmetijska zadruga v Rečici ob Sa-^ vin ji je pred nedavnim dobilanovo mo-, derno zadružno skladišče, ki velja okoli 4 milijone dinarjev. Skladišče je enor^ najsodobnejših v mozirski občini, v njem pa je prostor za zadružne stroje,, kmetijske pridelke, ki jih zadruga od- kupuje, umetna gnojila in ostale dejav- nosti, s katerimi se bavi kmetijska za- druga. Dan borca v Konjicah Proslava Dneva borca v Slov. Konji- cah je letošnje leto bila združena z raz- vitjem prapora Občinskega odbora ZB. Na predvečer je bila v kulturnem do- mu slavnostna akademija, pri kateri so sodelovali tudi člani mariborske opere in baleta. Na sam praznik pa je bila popoldne glavna proslava v parku pri kmetijskem posestvu. Tu je bilo raz- vitje prapora Občinskega odbora ZB, kjer so bili navzoči predstavniki kra- jevnih organizacij ZB iz področja cele občine. vesti iz šoštanja Za vse prostovoljce pri regulaciji Pa- ke bo 21. julija veliko politično zboro- vanje. Pričakujejo, da jih bo ob tej- priliki obiskal tudi maršal Tito. Nekatere trgovine v Šaleški dolini so še vedno odprte popoldne od 14. do 16. ure v najhujši vročini. Potrošniki si že- le, da bi bile trgovine odprte pozneje ali pa bi, kot v Velenju, uvedli non- stop prodajalne. MLADI PEVCI z IL gimnazije v Puli Ze med letom nam je tov. pevovodja večkrat obljubil, da bomo šli na izlet, če bomo pridno peli. To se je tudi izpol- nilo. V petek zvečer smo se veseli zbrali na našem dvorišču, odkoder je naša kara- vana krenila na postajo. Takoj smo se- veda dokazali, da potuje pevski zbor in kmalu je tekmovala slovenska pesem z ropotom vlakovih koles. Naš cilj je bil Rovinj, odkoder bi še isti dan odšli v Pulo. Toda brez slehernega spotikljaja bi bilo le malo predolgočasno. V Kanfa- naru smo naenkrat opazili, da se lepo peljemo proti Puli. Odklopili pa so nas ravno od vagona, kjer je spalo nekaj naših nič hudega slutečih tovarišev. Po- magati se ni dalo. V Puli smo vzeli njüiovo prtljago, kajti naši »Rovinjčani« so imeli tam samo svoj spalni vagon, in se odpravili v dom, kjer smo imeli pre- nočišče. Po izdatnem zajtrku smo na ne- zgodo in utrujenost pozabali. Vabilo nas je sonce in modri valovi našega sinjega Jadrana. Drugi dan smo si ogledali znamenitosti Pule. Zlasti nas je očaral pul j ski amfi- teater, kjer smo zapeli tudi nekaj pesmi. Škoda le, da smo bili publika in pevci obenem. Cas je prehitro mineval. Po prijetnem popoldanskem kopanju smo se za nekaj časa odpravili k počitku, kajti ob enajstih zvečer smo se od Pule poslovili. Zjutraj ob treh smo prišli do Divače. Mahnili smo jo namreč proti Škocjanskim jamam. Jutro je bilo sveže in dober kilometer sprehoda nam je dobro del. V vasi Matavun, kjer smo se ustavili, so pravkar pomolzli. Naročili smo vsežega mleka in ga skuhali. Pogled na naš zajtrk je moral biti kaj zabaven. Kmalu so prišli vodiči in odšli smo v jame. Zavzeti, da je narava zmožna ustvariti nekaj tako lepega, smo hodili po lepo urejeni poti. Čim globlje smo prodirali, tem lepši se nam je zdel skriv- nostni kraški svet. Kar tesno nam je bilo pri srcu. ko smo stali na mostičku. kjer je 70 m pod nami bucala voda. Nudili so se nam res nepozabni pogledi. Skoraj utrujeni, vendar dobre volje, smo se spotoma osvežili z roso in se napotili nazaj v Divačo. Izlet je bil kon- čan. Da pa je bilo tako lep>o, se moramo naj_ topleje zahvaliti našemu pevovodji tov. Vrežetu, tov. profesorjem, ki so nas spremljali in vsem, ki so nam z denar- nimi sredstvi omogočili ta prelepi izlet. IZ SLOVENSKIH KONJIC Te dni bodo v Slov. Konjicah pričeli s sklepanjem delovnih pogodb z zaseb- nimi delodajalci. Sindikalni svet je že postavil posebno komisijo, v kateri so razen članov Sindikalnega sveta še predstavniki občine. Ker je potreben material že na razpolago, bodo z delom lahko pričeli. pilštanjska mladina na bohorju Mladina pilštanjske osnovne šole je obiskala Bohor in njegove vrhove Oslico, Plešivec in Javornik. Le-tu gradi Pla- ninsko društvo iz Senovega planinsko kočo, ki bo kmalu lahko sprejela ljubi- telje Bohor j a v svoje zavetje. Po vpisu v spominsko knjigo se je mladina vrnila Po poteh, koder so hodili partizanski borci v boj za svobodo. Stane Terčak Da ne pozabimo ... ODLOMKI IZ TAJNIH NEMŠKIH RAZGOVOROV Najbolj pereča briga, ki se pojavi pri okupacijskih oblasteh, je občutek nego- tovosti. Ta občutek iz dneva v dan raste kljub ogromni propagandi. Velika ve- čina naših ljudi 'e pokazala do okupa- torja negativen odnos, ki je dosegel svoj višek ob začetku aretacij in izseljeva- nju. Vse to so okupacijske oblasti takoj opazile in se skušale zavarovati z moč- nejšimi vojaškimi garnizijami. Rudarje premogovnih področij, ki so bila Nemcem življenjske važnosti, so šteli le za neko nu'no zlo. Tudi te pre- dele bi bili v tem času začeli takoj iz- seljevati, vendar so se rnorali ustaviti pred dejstvom, da nimajo za delovno silo tam nikakega nadomestila. Svojih ljudi, ki so se nekaj mesecev kasneje priselili na domove izseljencev, niso mogli postaviti na najtežja in najna- pornejša delovna mesta, ki so zahtevala fizično delo. Na okupiranem ozemlju Spodnie Šta- jerske je prevzel vodilno politično vlo- go Heimatbund, katereea glavna naloga je bilo »prebujanje« Štajercev in nji- hovo vključevanje v »nemško narodno skupnost«. Dne 3. maja 1941 je v 1. šte- vilki »Štajerskega gospodarja« Gauleiter dr. Überreither v svojstvu šefa civilne uprave za Spodnje Štajersko izdal oklic, v katerem obvešča »vse Štajerce, ki pri- znavajo Adolfa Hitlerja in njegov Reich, da bodo lahko v prihodnjih dneh stavili predlog za sprejem v štajerski Heimat- (Nadaljevanje iz prejšnje številke) bund«. Teden dni ipo tem oklicu v »Šta- jerskem gospKxiarju« dne 10. maja je bil Heimatbund dejansko ustanovljen. Organizacija je imela veliko moč, iz- redno močan političen vpliv in tudi do- bro razpredeno obveščevalno mrežo. Iz nje so se rekrutirali tudi vèrmani za borbo proti partizanom. Pri štabnih razgovorih dne 1. 9. 1943 ix)roča zvezni vodja Franz Steindl o mobilizaciji vermanov za borbo proti partizanom: »Ativnost band v obmejnem področju je ustvarila potrebo, da-se vermanšaft pritegne tudi k aktivni borbi proti ban- dam. V ta namen smo postavili 30 alarmnih kompanij, od teh smo mogli 15 kompanij opremiti z lahkim infan- terijskim orožjem.« Ena izmed najvažnejših nalog štajer- skega Heimatbunda je bila zatiranje slovenskega jezika z vsemi sredstvi in s tem v zvezi uvajanje učnih tečajev nemškega jezika. V štabnem razgovoru z dne 5. 1. 1942 je vladni predsednik dr. Müller-Hacius med drugim izjavil: ... Izraz »slovenski jezik« se mora brez- pogojno opustiti. Kjer je označenje ali imenovanje slovenskega jezika potreb- no, naj se uporabi pojem »windisch«. Po izjavah zveznega vodje Steindla je bilo do 15. marca 1942 na Spodnjem Štajerskem 23.0'3O jezikovnih tečajev s 123.058 udeleženci. In efekt teh jezikovnih tečajev? Od- govor na to vprašanje je dal sam vlad- ni predsednik dr. Müller-Haccius pri štabnem razgovoru dne 17. maja 1943, ko pravi: »Pri uporabi nemškega jezika v marsikaterem pogledu ne zaznamu- jemo nobenega nadaljnjega napredka. V tem lahko vidimo nekakšen barome- ter razpoloženja. Vztrajati moramo na načelni liniji, da se v uradih in na služ- benih mestih sme govoriti samo nem- ško. Osebe, ki dovolj obvladajo nemški jezik, pa se morajo posluževati tega je- zika. V ostalem je trenutno važnejše, da ljudje opravljajo svoje delo.« Iz njegovega poročila veje že popolna resignad j a. Pri štabnem razgovoru dne 31. maja 1943 izjavlja vladni svetnik dr. Wehrer: »Na potovanjih po Spodnji Štajerski sem moral ugotoviti, da je bil jezikovni razvoj ustavljen. Občinski nameščenci govore v uradu in doma mnogo več slo- vensko kakor pred leti. Zato je potrebno, da župani nadzorujejo uporabo nemške- ga jezika in pospešuje;© izpolnitev jezi- kovnega znanja svojih nameščencev z domačimi nalogami in podobnimi ukre- pi. Napredovanje nameščencev, ki še uporabljajo slovenski jezik, je treba onemogočiti.« Med obema gornjima izjavama je ve- lika razlika, četudi sta podani v zapo- redju 14 dni pred najvišjim forumom odgovornih političnih voditeljev. Obe izjavi priznavata popolnoma negativen odnos naših ljudi do nemškega jezika. Dr. Müller-Hacius, ki pozna bolje in nadrobneje politični položaj na Spod- njem Štajerskem, je popustljivejši, med- tem ko je Wehrer j e va izjava ostrejša in določa ukrepe, ki so neizvedljivi, če ne že smešni. »Štajerski gospodar« z dne 14. novem- bra 1943 javlja pričetek četrtega vala političnih zborovanj na Spodn-em Šta- jerskem. V tem valu so priredili 450 zborovanj, »da bodo dan za dnem go- vorniki na potu, ko prinašajo dobrine nemške misli v najbolj oddaljene koče.« Efekt vseh prejšnjih in kasnejših pro- pagandno-agitacijskih valov je bil enak ničli. To se vidi iz gornjih izjav dveh vodilnih funkcionarjev. Kaj je povzročilo ta množična zboro- vana? Samo dejstvo, da je prebivalstvo pokazalo popolnoma negativen odnos do okupatorja! Pod pritiskom so se ljudje teh »apelov« morali udeleževati. Kakšna so bila ta zborovanja nam plastično opisuje dr. Šerko z Vranskega: »Od ča- sa do časa se vrše apeli. Udeležba je obvezna. Tržani se zberejo pred odrom, pregrnjenim z zastavo in kljukastim križem. Nastopi govornik in poda geslo — citat iz nacionalsocialistične ideolo- gije. Nato da dirigent z vso vnemo zna- menje in zbor pevcev zapoje nemško himno. Temu sledi nagovor: poročilo o polo- žaju na bojiščih, kritika in obsodba ban- ditov ter zagotovilo skorajšnje zmage. Končno zapoje zbor: »Freiheit, Frei- heit ist unser Leben« (Svoboda, svobo- da je naše življenje). Vse se zgodi dostojno in mirno. Množica pa stoji navidezno mirno brez zanimanja, brez razumevanja, brez navdušenja.« 12. JULIJA — Stev. 26 stran 7 Od besede k dejanjem 2a nami je I. festival slovenske telesne kul- ture, ki ga lahko smatramo za velik preobrat na^i telesni vzgoji in športu. Sam tov. Tito je •zjavil, da smo na pravilni poti, če vse disci- oline športa združujemo, da ne bodo razdeljene L razne organizacije. Osnovna misel festivala je bila prikazati jav- nosti enotnost vseh sodelujočih organizacij v vzgojni'' prizadevanjih, ki težijo vse za istim seiotrom in ciljem, pa čeprav se metode dela ne- koliko razlikujejo. Ta misel je bila dobro iz- ražena na vseh prireditvah festivala, ki je bil vredno pomemben za propagando telesne vzgoje ia športa. Festival je zopet postavil v ospredje j(jejo enotnosti telesne kulture pri nas, smat- ramo ga lahko za veliko prelomnico pri konser- vativnem gledanju na te vrste aktivnosti, saj je prav po bogastvu oblik in novih prijemih pokazal izreden učinek in nakazal pravilno smer pri nadaljnjem našem delu. Prav je, da izkoristimo velike pridobitve tega festivala, ki ni bil zgolj le ljubljanska prire- ditev. Ze večkrat smo prav v celjskem okraju prisluhnili klicu terena, ki je dal dovolj zdravih pobud za demokratizacijo in večjo širino v Par- tizanu in športnih organizacijah. Ce se je v nekatera društva vgnezdila birokracija in cen- tralistično vodenje te dejavnosti — moramo prav sedaj, ko so še sveži prijemi in pridobitve fe- stivala preiti od besede k dejanjem in si ustva- riti takšne pogoje za delo v teh organizacijah, ¿i ustrezajo današnjim pogojem in našemu raz- voju. »Prav je, da iščete nove oblike!« tako je dejal tov. Tito novinarjem po zaključku festivala v Ljubljani. V našem okraju je na te probleme že večkrat opozarjala Okrajna zveza Partizan po svojem predsedniku tov. Ančiku. Se pol meseca ni od tega, ko je pri okrajnem odboru SZDL Celje bila širša konferenca zastopnikov Par- tizana, športnih društev, vidnih predstavnikov političnih in družbenih organizacij, predstavni- Icov oblasti, kjer so v navzočnosti tov. Ribičiča Mitje razpravljali o vseh teh problemih. Tov. Ribičič Mitja je pravilno ugotovil, da naša telesna kultura zaostaja za našim družbe- nim razvojem, mnogo bolj kot so dani pogoji in možnosti za njen razvoj. Krivde je iskati v tem. da se organizacije SZDL niso dovolj zani- male za delo teh organizacij, niso imele jasne politike pri vodenju teh društev, čeprav so le-ta vršila javno družbeno funkcijo in vzgajala svoje pripadnike po svojih najboljših močeh v smislu naše današnje stvarnosti. Zato društva Partizan in športne organizacije niso v javnosti imela prave vloge. Cas je, da se vse organizacije SZDL bolj živo zanimajo za delo Partizana in športnih društev, da jim nudijo moralno oporo in vskla- dijo njihovo delo z interesi SZDL. Tov. Ančik Janko je opozoril konferenco na ozkost pri vključevanju nove mladine v telesno- Tzgojna društva in nakazal potrebo po razvija- nju novih organizacijskih oblik, ki bi to de- javnost bolj razmahnile med našimi ljudmi. Predvsem je treba organizacijo približati terenu in razbijati dosedanje tu in tam centralistično vodenje društev od zgoraj navzdol. Teren sam daje dovolj zdravih pobud za decentralizacijo partizanske organizacije. Zato bo treba v naj- krajšem času težišče dela prenesti na osnovne organizacije — na društva, ki morajo imeti v svojih občinah trdna občinska vodstva. Takšen način upravljanja partizanskih društev bi bil v skladu z našim celotnim prizadQvanjem na drugih področjih našega življenja. Zato smo tudi pred leti organizirali občine, jim dali v roke vso možnost upravljanja in vodenja, pa morajo tudi družbene organizacije ubrati to pot, če hočejo biti povezane s svojim gospodarskim, kulturnim, upravnim in političnim zaledjem. Tov. Gorenjak je nakazal problem razceplje- nosti v športnih društvih in klubih, ki razen strokovnih športnih podzvez nimajo enotnega organa niti v okrajnem niti v občinskem me- rilu. Vrsta vprašanj se pojavlja, od vzgojnih, tehničnih in materialnih, ki bi jih bilo treba usmerjati in reševati preko enotnega vodstva. Potreba po ustanovitvi Okrajne športne zveze je bila že večkrat javno izražena, morda pa bi bilo prav, če bi spričo velike športne dejav- nosti v celjski občini formirali v Celju še po- seben občinski športni organ. V razpravo so posegli tudi tov. Jerman Riko, predsednik OLO Celje, ki je med drugim dejal, da bi marsikateri problem lahko rešili, če bt se ga lotili s pravilne plati, če bi nekatera pod- jetja ne gledala na te splošne probleme s klu- baškimi očmi itd., tov. Zen Jakob, podpredsednik okrajnega odbora SZDL, se je navduševal za formiranje enotnega sklada, iz katerega bi po- seben odbor po vrednosti posamezne dejavnosti pomagal društvom pri premagovanju materialnih težav, tov. Gole Edi se je zavzemal, da bi občine prevzele dokončno vse iielesnovzgojne in športne objekte v komunalno upravljanje itd. Ob zaključku so bili sprejeti naslednji sklepi, ki kažejo, da bo v celjskem okraju ideja veli- kega festivala slovenske telesne kulture kmalu uresničena: — treba je pristopiti formiranju koordinacij- skega tesela partizanske organizacije in odgovar- jajočih športnih društev, tabornikov in sličnih organizacij, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo in športom; — v celjski občini so zreli pogoji za formi- ranje občinske športne zveze; — iz koordinacijskega odbora je treba razviti okrajni organ, ki bo usmerjal načelno vso de- javnost na področju telesne kulture; — celotno problematiko telesne vzgoje in športa je treba čimprej postaviti na dnevni red na zasedanju občinskih in okrajnega ljudskega odbora. Sveti za telesno vzgojo naj bi izdelali podrobno analizo o sedanjem stanju, obenem pa nakazali perspektiven plan gradenj telesnovzgoj- nih in športnih objektov, probleme šolske te- lesne vzgoje, kadrovsko vprašanje, materialna vprašanja in podobno. Na podlagi te analize bodo občinski in okrajni ljudski odbor sprejeli do- ločene mere za zboljšanje sedanjega stanja. O tem so v glavnem razpravljali na zadnji konferenci pri okr. odb. SZDL Celje. Upamo, da bomo v najkrajšem času priča uresničitvi na- vedenih sklepov in s tem razvijanju bogatega, razgibanega in pestrega življenja v vseh osnovnih organizacijah telesne vzgoje in športa. Vtisi s pohoda ob zid okupirane ЦиМјапе v spomin na herojski boj Ljubljane v letih okupacije, je Okrajni odbor ZB NOV v Ljubljani izvedel partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki je bila osrednja prireditev ob otrvoritvi L slovenskega festivala telesne kul- ture. Pohoda, ki je bil na progi 35 km, so se iz celjskega okraja udeležile 4 ekipe — delavci in delavke iz celjske Cinkarne. To so bili edini predstavniki našega okraja na pohodu, ki je zahteval veliko mero vztrajnosti, vzdržljivosti in požrtvovalnosti. Prav je, da o udeležencih tega pohoda spregovorimo v našem lokalnem tisku. Vroč julijski dan je bil, ko sem se napotil v Cinkarno. Težki plini so me pozdravili ob vhodu in še težje vzdušje me je objelo v topilnici in valjarni, kjer sem iskal udeležence pohoda. Vročina v topilnici je bila 40 do 50 stopinj. V hipu sem bil ves preznojen. V tem okolju sem naletel na vztrajnega delavca in pred leti atleta Rudija Kranjca- s katerega je lil pot z vsega telesa. V rokah jie držal veliko zajemalko, s katero je vlival cink v modele. »Takole je pri nas — pri šmelcerjih« mi je dejal v pozdrav. Hitro sem navezal pogovor na zadnji pohod v Ljubljani. 3>Lepo je bilo. Proga mi ni delala no- benih težav, na najtežjih mestih pa sem poma- gal tovarišem in sem nosil na težkih vzponih tudi po tri puške. Sicer pa več izveš pri tovarišu Slajnerju v valjarni, ki je bil vodja in trener cinkarnarjev!« »Takoj po razpisu partizanskega pohoda je naša tovarna organizirala množičen pohod na 8 km zaradi izbire tekmovalcev. Hrbtenica po- sameznih ekip je bila že določena, sestavljali pa smo jo pred leti vidni slovenski in jugoslovanski atleti: Kranjc Rudi, Grabar, Kumberger in jaz!« tako je pričel odgovarjati na moja vprašanja tov. Štajner Valter, bivši balkanski prvak v par- tizanskem maršu. Pod njegovim vodstvom so se pripravljale tudi vse ekipe iz Cinkarne, saj je tov. Stajner znan kot atletski strokovnjak, ki si je skozi dolgo dobo aktivnega atletskega na- stopanja nabral dovolj znanja in izkušenj. »V pohodu na 8 km j'e sodelovalo preko 40 delavcev in delavk iz tovarne. Izbral sem 25 najboljših in to delavcev in delavk iz najtežjih delavnih mest (valjarne, topilnice, pražarne, kemičnih obratov), ker sem bil prepričan, da so ti ljudje najbolj vzdržljivi za tako naporno tekmovanje. Od 1. julija dalje smo pričeli z vsakodnevnim treniranjem in so naši ljudje po napornem delu v tovarni do samega tekmovanja v Ljubljani prehodili že preko 180 km! Ekipe so bile dobro pripravljene, kar se je pokazalo na samem tek- movanju.« In res, če pogledamo po plasmanu, lahko delavcem iz Cinkarne le čestitamo. Ekipa starejših članov nad 36 let je v postavi Štajner Valter, Kranjc Rudi, Goljat Anton, Bezjak Stane in Kukovič Anton dosegla drugo mesto za Jese- ničani, ženska ekipa, v kateri so vse članice (razen ene) fizične delavke (Obreza Jožica, Pav- lin Štefka, Skrinjar Rezika, Ahačič Ana in Zu- pane Marija) in' se nobena od njih doslej ni bavila s športom, je dosegla tretje mesto, v skupini članov od 2l do 36 let sta sodelovali dve ekipi — prva v postavi Graber Franc, Kum- perger Ivo, Vidmar ЛЧktor, Katušer Mihael, Zag- majster Ludvik in druga v sestavi Andrejaš Martin, Kranjc Ivan, Kukovič Martin, Kolšek Fric in Solakovič Zijad, od katerih se je prva uvrstila na častno 6. mesto! Ce upoštevamo, da je bilo konkurenca' izredno ostra, da je bilo na pohodu zbranih preko 120 ekip, med njimi izkušeni športniki, potem lahko samo čestitamo celjskim cinkarnarjem, da so se tako odlično odrezali. Naša želja je, da bi edinstven pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« drugo leto zbral na startu večje število udeležencev iz našega okraja, pred- vsem pa športnike in telovadce, ki jim je telesna kultura postala vsakodnevna potreba. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG S — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNISITA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 62в-305-Т-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU RAZGLAS Obveščamo lastnike poškodov-anih kmetijskih kultur po cinkarniškem plinu, da prijavijo pri- zadejano škodo v roku treh dni po vsakem na- padu plina, ili sicer: vrtičkarji na območju mesta Celja predložijo pismene prijave komisiji pri Občinskem ljud- skem odboru Celje, soba štev. 3. Vsi ostali oško- dovanci — kmetje — pa predložijo pismene prijave škode za leto 1957 pri svojih terenskih organih SZDL. SZDL predložijo upravičene prijave komisiji za ugotavljanje škode po cinkarniškem plinu pri občinskih ljudskih odborih v Celju in Šent- jurju. Prijava mora obsegati: katastrsko občino, par- celno številko, površino, kulturo, procent škode in vrednost škode za vsako kulturo posebej. Pravilnost prijav bodo presojale pristojne ob- činske komisije. Okrajni ljudski odbor Celje Kmetijska inšpekcija RAZPIS Mestno gledališče v Celju razpisuje naslednja službena mesta: 1. kvalificiranega električarja, 2. kvalificirane frizerske pomočnice lasuljarske stroke, 3. gledališkega inspicienta. Pri namestitvi električarja bomo v prvi vrsti upoštevali prosilce, ki imajo že nekaj let prakse v gledališčih. Za frizersko pomočnico je pogoj, da je spo- sobna samostojno opravljati gledališko-lasuljar- ska dela. Reflektanti na službeno mesto inspicienta mo- rajo imeti najmanj nižjo šolsko izobrazbo in in- spicientsko prakso pri kakem amaterskem gle- dališču. Pred sprejemom v službo mora prosilec opraviti avdicijo. Prošnje je treba nasloviti do 15. avgusta t. 1. na upravo Mestnega gledališča Celje z obširnim življenjepisom, z dokazi zahtevane kvalifikacije in z opisom dosedanjega strokovnega dela. Plača po uredbi in po pravilniku za delavce, zaposlene v gledaliških delavnicah in na gleda- liških odrih. Uprava Mestnega gledališča, Celje ABITURIENTOM SREDNJIH ŠOL Društvo prijateljev mladine v Celju razpisuje štipendijo za enega slušatelja ali slušateljico na enoletni občasni šoli za knjižničarje in arhi- varje, ki bo v šolskem letu 1957-58 odprta v Ljubljani. Pogoji za sprejem v to šolo so: uspešno oprav- ljena matura na višji gimnaziji, učiteljišču ali na srednji strokovni šoli, ugodno zdravstveno stanje prosilca. Prošnje za podelitev štipendij je treba po- slati najkasneje do 20. julija 1957 na Društvo prijateljev mladine v Celju, Razlagova ul. 4. Prošnji priložite: 1. kratek življenjepis, 2. overovljen prepis maturitetnega spričevala, 5. zdravniško spričevalo. Upravni in nadzorni odbor društva OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE bo prodalo najvišjemu ponudniku gradbeni ma- terial provizornega skladišča na Slomškovem trgu. Celje. Informacije v društveni pisarni Do- ma OF. OBVESTILO Zaradi nizkega vodostaja pozivamo vse po- trošnike vode na strogo štednjo vode. Prepo- veduje se vsako škropljenje vrtov, pranja ulic in podobno. Opozarjamo, da se takoj popravijo vse vodovodne okvare, kjer se voda brezkoristno troši. Gornji ukrep je nujen, da se zagotovi preskrba Za najpotrebnejšo porabo vode. OBVESTILO Uprava vrtca Anice Cernejeve v Celju, Jur- čičeva ul. 6 obvešča, da bo vpisovanje otrok т vrtec od 25. do 28. 7. t. 1. т vrtcu. Uprava vrtca ZAHVALA Najlepše se zahvaljujeva vsem kolegom in ko- legicam ter planinskim prijateljem pokojnega Vladka Fajgelja za ganljivo pozornost, ki so mu jo izkazali tudi ob drugi obletnici njegove ža- lostne smrti. Iskrena hvala. Rudolf in Marija Fajgelj. Na TVS sta diplomirala za elektroinženirja Darinka Ferjančič in Bruno Stiglio iz Celja. Čestitamo — prijatelji, e MLAJŠI USLUŽBENEC želi spoznati dekle s sta- novanjem ali lastno hišo (stara do 28 let), v svrho ženitve. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Resno«. Rozpis štipendij Okrajni ljudski odbor Celje razpisuje za šol- sko leto 1957-58 štipendije za naslednje šole: 1. Medicinska fakulteta: a) preventiva — 2 2. Stomatološka fakulteta — 8 3. Višja šola za medicinske sestre — 4 4. Srednja šola za medicinske sestre — 3 5. Zobotehnična srednja šola — 2 6. Srednja vzgojiteljska šola — 1 7. Sanitarni tehniki — 2 8. Šola za zobne instrumentarke — 1 9. Šola za bolničarje — 5 10. Farmaceutska fakulteta — 2 11. Tehniška fakulteta a) kemija — 1 . 12. Višja šola za socialne delavce — 3 13. Višja pedagoška šola a) matematika, fizika — 5 b) slovenščina, nemščina — 5 c) angleščina, nemščina — 6 d) risanje, ročno delo — 4 e) pedagogika — 1 14. Akademija za upodabljajočo umetnost — 1 15. Šola za knjižničarje — 3 16. Višja šola za telesno vzgojo — 3 17. Višja gospodinjska šola Groblje — 2 18. Pravna fakulteta — 5 19. Administrativna šola — 4 K prošnji za štipendijo je treba priložiti: po- trdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o otro- škem dodatku (tudi v primeru če ga ne prejema) in overovljen prepis zadnjega šolskega spriče- vala, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter mnenje mladinske (študentske) organizacije. Rok za vlaganje prošenj je vključno 20. julij 195?. Po roku dospelih prošenj in prošenj za stroke, ki niso na razpisu ne bomo upoštevali. Prošnjo je treba kolkovati s 180 din državne takse. Komisija za štipendije OLO Celje PRODAM ugodno proti takojšnjemu plačilu ne- dograjeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, 1 ha obdelovalne zemlje 15 minut o4 železniške postaje Šmartno ob Paki. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno skoraj novo knjižno omar* (orehov furuir). Naslov v upravi lista. IRODAM parcelo v centru mosta. Lokacija odo- brena za obrtno delavnico in stanovanje ali enonadstropno hišo. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišo v Ivenci 22, pri Voj- niku. PRODAM ugodno zazidljivo parcelo med Ljub- ljansko cesto in Savinjo 15 minut iz Celja. Vprašati: Kusterle, Zvezna cesta (Jožefov hrib). PRODAM leseno uto 4 krat 5 metrov. Kranjc Jože, Ložnica 37 pri Žalcu. PRODAM malo ograjeno stavbno parcelo ob Ma- riborski cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM malo posestvo v Vojniku. Naslov ▼ upravi lista. PRODAM zazidljivo parcelo z weekend hišico ▼ Liscah. Vprašati Intihar Matija, Celje, Mari- borska 103. PRODAM železniške tračnice. Naslov v upravi lista. PRODAM »Puch 50 ccm« dobro ohranjen, starejši tip, ali zamenjam za moško kolo in radio (ali pisalni stroj). Vprašati pri »Mehanika«, Celje, Zidanškova 32. PRODAM moderno spalnico (masivno, miza s tremi fotelji). Jelne, Celje, Mariborska 40/1. VAJENKO za frizersko stroko sprejmem. (Sta- rost 15 do 16 let.) Frizer Lorbek, Celje, Tom- šičer trg. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico — samo- stojno, starejšo, k tričlanski družini. Lahk« tudi upokojenka. Naslov v upravi lista. SPREJMEM delavca na stanovanje. Naslov т upravi lista. TRGOVSKO pomočnico, nastop takoj, sprejme Kmetijska zadruga Celje. KUPIM športno kolo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje za enako. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje т enodružinski vili (kopalnica, vrt), za manjše dvosobno stanovanje v bližini mesta. NasloT v upravi lista. ZAMENJAM večjo sobo za manjšo ali pa enake v mestu. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja dežnega plašča, izgubljenega 29. VI. iz Celja do Šempetra, naj ga vrne proti nagradi pri gostilni Širše. ZAMENJAM radio »Philips« za dobro ohranjene žensko kolo. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Pestev- šek Stanislav, Store. Sporočam cenjenim strankam, da bom s 15. julijem 1957, zopet začel z obratovanjem. Se priporočam. Kemična čistilnica, Sotelšek Rudi, Celje RADIO CELJE Nedelja, 14. julija , 12,10 Pogovor z državljani ' 12,20 Želeli ste — poslušajte 12,50 Našim kmetovalcem I Ponedeljek, 15. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Igrajo plesni orkestri 17,30 Športni komentar 17,45 Igra CIK Torek, 16. julija i 14,35 Želeli ste — poslušajte i 14,50 Zabavna glasba, vmes objave ' 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 E. Grieg: Holbergova suita Op. 40 in Norveške melodije Op. 63 17,45 Poje moški zbor DPD »Svoboda« Štore p. v. Avgusta Ulage Sreda, 17. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Doma'a kronika, reklame in objave 17,20 »Veseli Dunaj«, melodije v tričetrtinskeM taktu 17,30 Kulturni obzornik 17,35 C.asbena medigra 17,45 Poje mladinski mešani zbor I. gimnazije p. v. Egona Kuneja Četrtek, 18. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Igrajo in pojejo celjski zbori in orkestri 17,55 5 minut za naše gospodinje 17,40 Glasbenp medigra 17,45 Vsakdanje skrbi in razvedrilo tabornikeT — obveznikov predvojaške vzgoje na i. Osnovni šoli v Celju Petek, 19. julija 14.35 Želeli ste — poslušajte 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 1Ï.00 — 17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Operne melodije 17,35 Gospodarska vprašanja 17,45 Pojo Savinjčani p. v. M. Kozmusa Sobota, 20. julija 14.35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00 — 17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Za vsakogar nekaj OBVESTILO Na podlagi čl. 33 Uredbe o dohodkih, Ur. list FLRJ štev. 18/56, naznanjamo vsem davčnim zavezancem dohodnine od kmetijstva, da bo davčni razpored na vpogled od 8. 7. do 20. 7. 1957, in sicer: za področje bivše občine Celje v prostorih Uprave za dohodke Občinskega ljud- skega odbora Celje, Gregorčičeva ul. 5, pritličje C-trakt, soba štev. 78, za področje Krajevnega urada Store v krajevnem uradu Store, za področje Krajevnega urada Šmartno v R. d. v krajevnem uradu Šmartno v Rožni dolini in za področje Krajevnega urada Škofja vas v krajevnem uradu Škofja vas. Pozivamo vse davčne zavezance dohodnine od kmetijstva, da si razpored ogledajo in v kolikor ugotovijo nepravilno osnovo ali nepravilen izračun dohodnine, z doku- menti izposlujejo popravek. Davčni zavezanci, ki nimajo drugega zemljišča razen dvorišča do 1.000 m2, v smislu čl. 25 Uredbe o dohodnini ne plačajo dohodnine od kmetijstva, vendar le v primeru, če si oprostitev izposlujejo s posebno vlogo pri Katastrskem uradu. Kdor koli bo zahteval spremembo osnove v razporedu, naj prinese s seboj po- sestne liste. UPRAVA ZA DOHODKE ObLO CELJE KINO UNION, CELJE Od 15. do 18. 7. 1957, »Trenutki obupa«, ameriški film Od 19. do 22. 7. 1957, »Vzhodna in zahodna stran«, ameriški film KINO METROPOL, CELJE Od 42. do 15. 7. 1957, »Zvezda Indije«, angleški barvni film Od 16. do 18. 7. 1957, »V znaku Venere«, italijan- ski film Od 19. do 22. 7. 1957, »Vrne se stric Vili«, ameri- ški barvni film LETNI KINO, CELJE Od 12. do 14. 7. 1957, »Grof Monte Cristo« II del, francoski barvni film Od 15. do 18. 7. 1957. »Kamnito srce«, nemški film Od 19. do 23. 7. 1957, »Scampolo«, italijanski film Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture in športa. — Bogata izbira kmetijskih strojev. — Pestra modna revija. — Gledališče bo uprizorilo na prostem »Celjske grofe«. — Za razvedrilo bo na razpolago velik moderen zabavni park kot avtodromi itd. — Mnogo kulturnih in športnih prireditev. Gospodarska razstava bo v novozgrajenih velikih lastnih razstavnih prostorih ob Dravi. Vstopnice bodo izžrebane — dobitki dragoceni: motorno kolo, pralni stroj, škropilnice itd. Na železnici 25% popust. OD 26. JULIJA DO 4. AVGUSTA 1957 GElJElin RAZSTAVE: industrije, kmetijstva, obrti, šolstva, zdravstva. Ljudske tehnike, trgovine, kulturne, športne in zabavne prireditve. 24. avgusta 4. septembra DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST Zoran V Udler: Db ppičethu letošnje turistične sezone Vsako novo sezono pričajfeujenno turi- stični delavci nekako s strahom. Večkrat skoraj upravičeno. Nove okolnosili, novi predpisi in z njimi novi instrumenti, ki nam jo včasih tudi zagodejo. Vendar smo letošnjo sezono pričakali brez večjih pre- tresljajev. Kakor večina slovenskih turističnih področij smo tudi mi že lansko jesen oib- javili cene za letošnjo.sezono. Te cene, ki so bile med najnižjimi v državi, so take ostale in veljajo še danes. Priznanje gre Okrajni gostinski zbornici, gostin- skim podjetjem ter turističnim delav- cem, ki so to zagotovili. Smo v novi sezoni. Dobrna je že skoraj zasedena. Rogaška Slatina in Logarska dolina se polnita, vsi drugi kraji pa še čakajo gostov. Upajmo, da ne ostanejo prazni prelepi savinjski kraji, kakor so Mozirje, Ljubno, Gornji grad, Luče in Solčava. Posebno dobra sezona se oibeta Podčetrtku zaradi »novih atomskih tc>- plic«, medtem ko se Vitanje in Sloven- ske Konjice še niso predramile iz 17-let- nega sna. Še beseda o cenah. V vseh navedenih krajih je določena dnevna penzionska cena din 500. V Gornjem gradu je mo- goče dobiti penzion že za 450 dinarjev. V Planinskem domu v Logaški dolini je cena nekaj višja, vendar še vedno zno- sna. Na celjskem turističnem področju si obetamo srednjo sezono in če bo tako, kakor pričakujemo, bomo zadovoljni. Poglejmo še na Gorenjsko, predvsem na Bled, Bohinj in Kranjsko goro! Obe-- tajo srednjo sezono, čeprav danes še ni- majo mnogo gostov. Cene so nekaj višje kakor pri nas, vendar se za 600 dinarjev najde primerna penzionska oskrba. Se- veda v »Park hotelu« in »Hotelu To- plice« na Bledu s takim zneskom ne bi kaj prida opravili. Najmikavnejša je za nas jadranska obala. Večina delavnih kolektivov se je nekako dokopala do letovanj na tej naši obali. Imajo svoje domove, campinge in v najemu privatne sobe. Tako bo pre- cejšnje število naših delovnih ljudi ko- ristno preživelo svoj letni dopust na mor- ju in južnem soncu in kar je najvažnejše, po primerni ceni. Večina hotelov na Jadranu ni dostop- na državljanom s povprečnimi dohodki. Toda letovanje v manjših krajih v pri- vatnih sobah si vendarle lahko marsikdo privošči. Cene postelj so v privatnih so- bah v vseh manjšJh in srednjih krajihi od 120 do 200 dinarjev. Prehrana v restav- racijah stane okoli 400 dinarjev dnevno. Ponekod so na uporabo tudi kuhinje, kjer si lahko kuhate sami. Med cenejše kraje štejemo Baško in Krk na otoku Krku, Cres, Veliki Lošinj, Silba, Nova- Ija. Pag, Filip Jakov, Jelša na Hvaru in še mnogo manjših, manj znanih kra- jev. V časopisnih objavah najdete mar- sikaj primernega. PARK V PRAHU Za avtom spet motor skoz park drvi in že nasadi spet so v prah zaviti. Nekdo kar tu se dirkati uči, a žejnemu mudi se k Lovcu priti. Kot dim vrtinci se po parku prah in polno ga otroško je igrišče. Se penzionista je za pljuča strah, zapre si nos in pot si v hrib poišče. O celjski park, o ti prelepi kraj, ki nič miru ne daješ nam užiti! Vse sončne dni te moti direndraj, ki ravno tukaj mora se goditi! Prav zdaj se kapucinski most seli, ki v Liscah bo pod njim še tekla voda. Zdaj park svarilno tablo naj dobi: »Tu za vozila nič več ni prehoda! Naj v svojem parku bo vesel Celjan in deca naj se zraka v njem nadiha! Naj prah človeku tukaj s pljuč bo spran! Osreči naj ga tu priroda tiha! POKALICA Brezalkoholna je pijača, ki pokalica se ji pravi, otrokom zlasti je prijetna, kadar jih žeja huda gnjavi. Od šestnajst ji grosist je zvišal na osemnajst preljubo ceno. Da v boju proti alkoholu povečal bi uspešnost njeno? A detajlist ni nič odlašal: od petindvajset v hipu istem na trideset je koj poskočil — za tri dinarje bolj na čistem... O pokalica! Tvoja cena je kakor žoga, ki igrajo se z njo odrasli. A otroci dobitke v igri poravnajo ... NUDISTI V CELJU? Smentane kopalke — tiste minimalke! V hlačah, ki pač niso hlače, ker jih je premalo, nekdo kaže svoje krače in ostalo, ko skoz park po cesti beli na biciklu se podi do Savinje, kjer v kopeli vročo kožo si ohladi. In za njim še drugi taki, tudi peš, vsi korenjaki v minimalkah, da devica, ki jih sreča, vsa zardi, s ceste pa otrok kopica zbegana se razleti... Ce že niso to turisti, so nemara pač nudisti? Nova moda, ki drugje ni po cestah še v veljavi, daje Celju renome — ne v korist njegovi slavi... Vsak kotiček našega Primorja in jadransike obale nudi ne samo son- ce in kopanje v zdravi morski vodi, temveč tudi piijetne slike za oko. Kdor ima fotoaparat bo vedno »lovil« takele Mi- le, da se bi pozimi v za- pećku ob pogledu na fo- tografi^o ogrel s spomini. Na sliki »Ribiško za- tišje v zalivu Šilo«, kot ga je ujel na film naš sodelavec Zoran Vudler. DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST DOPUST I]fasnđa«...strauzđfljeBćki...foj! Prav imajo tisti, ki trde, da brez pu- blike ni nogometa. Ce je tako, lahko no- gomet presojamo tudi po kvaliteti pu- blike in v tem pogledu smo Celjani na repu »prvenstvene lestvice««. Tako na- ivne in Silabo vzgojene gledalce človek le še malokje sreča. Rekli boste, zakaj to govoričimo v času, ko iji nobenih no- gometnih tekem. Prav zato! Igralci so končali s prvenstvom; dovolj časa ima- jo, da se z marljivim treningom pri- pravijo na novo sezono, pa tudi gledalci imajo dovolj časa, da si odpočijejo živ- ce in se moralno in fizično (tudi to!) dostojno pripravijo na vesele in žalost- ne trenutke, ki jim jih še nameravajo prirediti njihovi ljubljenci. Torej, dragi gledalci! V boju za večjo fizično storilnost pri navijanju vam ne vemo nasveta, pravilneje, nočemo ga vedeti. Kadar slišimo govoriti o južno- ameriškem nogometu, se v naši razgreti domišljiji prikažejo fantastični pretepi in razgreti navijači z noži in pištolami v rokah. Morda nas domišljija ne vara, toda to še ni razlog, da bi to občutljivo tropsko sadiko presadili na celjska tla in prirejali prave »torcide« ob ograji zelenega polja. Ko smo že pri tem: »tor- c:da« je način brazilskega navijanja, ka- tere glavni namen je vzpodbujati lastne igralce in jim vliti čim več moči v svetlih in težkih(!) trenutkih igre. Ce bi si celj- ski gledalci »torcido« tako predstavljali, bi še šlo, tako pa smo imeli nemalokrat priliko slišati žvižganje in nedostojno vpitje na račun slabe igre, pri tem pa niso pomislili, da igralci ravno ob času, ko jim »ne gre«, potrebujejo največ bo- drenja in pomoči od strani publike. Opravičilo se ponavadi g;lasi takole: pla- čal sem vstopnico in za ta denar zahte- vam dobro igro, zmago in veliko golov. Zadnji čas je že, da se prenapeteži ove- dejo, da je n. pr. »Kladivar« tretjeraz- redno moštvo in da bomo na tekmi poleg vsega nujno videli tudi tretjerazredno igro in tretjerazredne napake in to, če bo moštvo v dobri formi. Ne posiljujmo resnice in ne zahtevajmo od moštva, da na primer letos postane državni, pokalni in evropski prvak Obenem. Nogomet je borbena igra, pri kateri ima fairplay častno mesto. Tega bi se morali gledalci zavedati in to zahtevati tudi od igralcev, ne pa, da jih še spod- bujajo pri eventualnih surovostih, ki niso nobena odlika, najrñanj pa odlika pravega športnika. Kar se tiče sodnikov, tudi njim mo- ramo priznavati »fairplay« in jim, če smo ljudje, priznati človečnost, to je zmožnost omejenega slušnega in vidnega dojemanja, predvsem pa podvrženosti spremenljivemu razpoloženju, ki več ali manj ovira sodnikovo objektivnost. Za sodnika je že dovolj velika kazen očitek, da je slaWsodiil in ga ni treba na to spo- minjati z nedostojnim vpitjem in pestmi. Ce je sodil tako slabo, da je bistveno vplival na izid tekme, se bo že uprava prizadetega kluba pobrigala in storila vse potrebno, vsaika intervencija gle- dalcev pa napravi samo škodo, koristi pa nič. O pravilnosti zadnje resnice so si pa Celjani že itak lahko ustvarili z zaprtim igriščem po'dkrepljeno sodbo. Za presojanje sodnikovih odločitev je potrebno poleg vsega tudi strokovno zna- nce in je treba igro gledati tako, kot je, ne pa. kot bi si marsikdo želel, da bi bila. Ce se izgredi in nedostojno vedenje na celjskih igriščih (marsikateri jih smatra za javno stranišče in primeren kraj za odlaganje svojega blata) ne bodo pre- nehali, bomo predlagali ureditev igrišč tako, kot si to zamišlja naš iznajdljivi karikaturist. Upamo, da bo simboilika in okolje gledalcem všeč. J. M. Egiptovski novinar \e predaval v Cel\u Egiptovski novinar in esperanitist dr. Tandras Megalli potuje že dalje časa po Evropi in se je nedavno mudil tudi v Sloveniji. Obiskuje predvsem esperant- ske klube, kjer predava o zanimivostih svoje dežele. V Celju je predaval v espe- rantskom klubu o starem in novem Egip- tu in na zanimiv način opisal tudi sueško Gost iz Egipta v družbi celjskih espérant isto v krizo. Predavanje sta ponazarjala dva zvočna filma, ki sta prikazovala egip- čanske zgodovinske znamenitosti. Te dni je dr. Megalli odpotoval nazaj v Kairo in se kani v jeseni ponovno vrniti, ko bo v Celju predaval za širše občinstvo. Kipar,ki kleše V goro... Ameriški kipar Korczak Ziolkowski iz Bostona ljubi stvari velikega formata. Star je 48 let, toda dviga še vedno težka bremena s tal. Kar tega umetnika dela velikega, je njegova ambicija. Zdaj si je izmislil novo delo, ki ga bo reali- ziral v posebne vrste kiparski material — celo skalnato goro. Ziolkowski je začel oblikovati spo- menik indijanskemu poglavarju Sioux- ov »Divjemu konju«, ki so ga mučili in ubili po bitki blizu Little Big Horna leta 1877. Delo je naročil prezident Mount Rushmorja, češ naj beli Ameri- čani vidijo, da so tudi rdečekožci imeli junake. Res je zdaj vprašanje, kdo bo večji junak, indijanski poglavar ali njegov kipar. Ziolkowski se je lotil skalnatega hriba, visokega 700 čevljev. Doslaj je z buldožerjem in razstreljevanjem »pre- metal« okoli 765.000 ton kamenja in skal, toda to ie le delček, saj je pred njim še 5 milijonov ton. Možakar pa je tudi čudak. Dela opravlja na lastne stroške, dasiravno je poročen in ima šest otrok s sedmim, ki je na poti. Pravi, da bi tudi v primeru, da bi mu država dala pomoč, tak de- nar odklonil, češ, ni me privabil sem belec, temveč rdečekožec. Ziolkowski upa, da bo spomenik kon- čal v tridesetih letih. Kadar je na vr- hu hriba, na že precej izoblikovani glavi svojega »Divjega konja«, gleda rad v bodočnost in pravi, da bo nekoč tu univerza, zdravstveni center, da bo v podnožju hriba letališče, na spomenikov vrh pa bo vodila avtomobilska cesta. Kipar živi kar tu na bodočem spome- niku, njegova žena pa goji dobre mle- karice. Ljudje zmajujejo z glavo in večkrat pravijo, da bi bilo treba spo- meniku dati ime »Crazy Korczak« ne pa »Crazy Horse«. Ce pomislimo, da »Crazy« pomeni bolj norost kot divjost v angleščini, potem lahko vidimo, da kipar »velikih formatov« nima najbolj opitimstičnih pristašev. Ko ga je ob priliki lokalni novinar opomnil, da je sicer dober, toda ne tako dober, da bi tako delo tudi dokončal, je Ziolkowski odgovoril: »Prišel sem, da bom klesal goro in jo tudi bom ...« Na sliki vidimo kiparja Ziolkowskega. Res pravi medved. Pred njim je model »Divjega konja«, v ozadju pa skalnat hrib, ki ga namerava spremniti v enega največjih spomenikov sveta. Filmski barometer Zadnji teden smo na celjskem film- skem platnu videli spet marsikakšen prijeten film. Verjetno je bil najboljši nemški film STOTNIK IN NJEGOV, JUNAK, ki skuša na dokaj objektiven in nevsiljiv način zagovarjati antimi- litaristične ideje. Film je. prijetno za- soljena grenka parodija na situacijo in razmere nemške vojske med drugo sve- tovno vojno. Drobni prizori, male skr- bi »prostovoljca« Kelermanna, nerod- nosti, ki se vrste druga za drugo, »na- rejeni« nemški vojak in še nešteto be- dastih specifičnosti nemške vojske, da- jejo in potencirajo filmu večjo vred- nost. VELIKA URA ali bolje: iščem samega sebe, je film, ki spočetka kaže, da se bo razvil v dobro socialno analizo ter obsodbo, toda proti koncu se čedalje bolj sprevrača v dobro detektivko. V detektivko, ki je dokaj spretno, origi- nalno in lepo garnirana, z duhovitimi stranskimi domisleki. Tu je bilo vsega v pravšnji meri: psihologije, ak- cije, humorja, sentimenta in pravič- nosti. Tudi malo streljanja in ravno dovolj mrtvih ... Brazilski film POSLEDNJA 2ELJA je zrcalo poezije in grobosti, ekstravagant- nosti španskega temperamenta, zgodba prijetnih popevk in neznosnega življe- nja družine nekje v Braziliji. Film je bil prijeten — posebno igra matere, ki je privabila z mimiko obraza gledalcu marsikateri nasmešek, pa tudi filmska kamera je včasih pravi vzor iznajdlji- vosti snemanja miljeja in epizod. ŠENTJERNEJSKA NOC, francoski barvni film, je podoba Louvra, kraja nizkotnih intrig, posrečenih in spodrslji- vih spletk, sumničenj, nezaupanj. Raz- košnost in sijaj dvora, .v senci katerega počivata razvratnost in uživanje. Tak jo bil Louvre tisto leto pred Šentjer- nejsko nočjo, ko je francoski kralj Ka- rel III. obračunal s svojimi nasprotniki Hugenoti. Povprečnemu gledalcu je ostalo vsaj malo: vtis o Henriku Na- varskem, Margareti, o omejenem in nalepotičenem vojvodi Anžujskem, zelo omahljivem kralju Karlu III., ki je »poet in ne pozna zarot« pa jih vendar kuje. Ostanejo tudi vtisi o »reformaciji, ki se moži s pažem«, od grozljive in neizprosne matere Katarine Medici. Samo en večer je igral v Letnem ki- nu film TRENUTKI ODLOČITVE, slo- venski film ,ki je dokazal, kako nepo- trebne so pri nas vse koprodukcije od Krvave poti, ki je dober film, pa preko Gubbiaha, tja do osladnega in ponem- čenega spakovanja v Kruhu in soli. Zgodba je preprosta, kakor so prepro- sti ljudje, ki se v tistih težkih dneh borijo proti vsemu krvavemu. Dejanje se razvija naglo, z nenehno potenci- rano napetostjo, dialogi so živahni in življenjski, igra prekipi ozki okvir. Stane Sever kot doktor je spet pokazal, Jvaj zmore. Zato ga moramo le spet obžalovati, da se izgublja v malih vlo- gah osladnih filmov kot navaden sta- tist, ki se nace j a z vinom in tu in tam spregovori kakšno besedo. Julka Staričeva kot bolniška sestra je prikupno dekle, ki poskuša biti pre- pričljiva; kar se ji vedno ne posreči, vendar vsa gori »za našo stvar«. Ko bi bila še kamera nekoliko manj okor- na, ko ne bi preveč »streljali ljudi po gasilsko«, ko bi bila bolj sproščena pa bi bil prijeten film. OČKA, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ, francoski film, je največje presenečenje zadnje čase, vsaj na celjskem filmskem platnu. Toliko preprostega, vsakdanjega in vendar prikupnega in močnega, že dolgo nismo videli v enem samem fil- mu. Šegav humor, duhovite domislice majhnih prizorov, poetizirana vsakda- njost in še marsikaj dobrega je — kar je filmu samo v prid. Seveda so filmu pripomogli do uspeha tudi zelo dobri igralci, posebno prikupna Nicole Cour- cel. Cornell Wilde v angleškem barvnem filmu »Zvezd« Indijie«