T* * m V t O «O \ ivl ^ tv v 7 Si iftl M N Če sprejmeš svoje omejitve, greš lahko preko njih V šoli vsako leto več učencev Trideset let tenisa v Mengšu O Več lastnih produktov pomeni neodvisnost od tujih proizvajalcev Srečanje rodbine Kosec z Bramarjeve domačije V'tnfeH jKja^mp pvn- KhMiwm lunhriUvu m WAVr.rbrTinx'fiibpfNmlmirM fiub'Mnfticri RE^MBK Naj-dom PSLT- rife-ar i. «1 ft M llHiHMwtl £4 lJJnMrtiypih ranimi »W Ü -1 V) X) MS -.»ft .'JU I 11 )'| 1 7', P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 7 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 612m2 do 1.828m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 200 EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Mengeš, novogradnja, enota dvojčka, III. gr. faza, P+M, 165m2, zemljišče 330m2, možnost dokončanja na ključ. Cena: 132.200,00 EUR - Komenda, dvostanovanjska, 240m2, l. 1973, 988m2 zemljišča, PK+VP+1N. V vsaki etaži je 80m2 uporabne površine. V VP in 1N se nahajata ločeni, 3 sobni stanovanji. V PK je garaža, kotlovnica + 3 prostori. Na dvorišču, l. 1997 zgrajena garaža, 30m2. Cena: 240.000,00 EUR - Mengeš, enota dvojčka, 246 m2, l. 1992, 411 m2 zemljišča. PK+VP+1N+podstrešje. Adapt. l. 2007 (hidroizolacija, nova fasada, peč). V spodnji etaži bivalni prostori, zgoraj spalnice. Ogrevanje na pelete (kotel KWB--popolnoma avomatizirano, izredno nizki stroški)+toplotna črpalka, vsi priključki, zelo mirna lokacija v naselju družinskih hiš. Cena: 195.000,00 EUR - Dolsko, 168m2, popolnoma adapt. l. 2006, 958m2 zemljišča, PK+VP, v vsaki etaži 84m2. VP: hodnik, WC, kuhinja z jedilnico, velika dnevna soba z izhodom na teraso, 2 spalnici, kopalnica. PK: kurilnica, pralnica, kopalnica, 2 sobi, shramba, garaža. Velik vrt s sadnim drevjem,. Cena: 270.000,00 EUR STANOVANJA: - Kamnik - Šutna, 3,5 sobno, 80m2, 1. nadstropje, povsem obnovljeno l. 2003, nova streha l. 2000, l. stavbe 1800, ogrevanje na lastno plinsko trošilo, ločeni števci, vsi priključki, možnost parkiranja. Vse pohištvo, narejeno po meri, ostane v stanovanju, vredno ogleda. Cena: 95.000,00 EUR ODDAMO, hišo: - Komenda, enodružinska, 245 m2, l. 85, PK + VP + mansarda. V VP, cca. 100 m2 se nahaja kuhinja, dnevna soba, spalnica, otroška soba, sanitarije, hodnik, balkon. Stanovanje je prostorno in ni opremljeno. V PK je kurilnica, shramba, garaža za 2 osebna avtomobila, mansarda ni izdelana. Ogrevanje na zemeljski plin. Cena:650,00EUR/mesec Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO Rezervni deli in kolesarski center HumenHiviI i.tsli 1^34 Meran-s vi 0WÜ&6J? fCl, 1.1*5 [11 7216i 72 USiTi- Ml 122 137 e-mel twnll«(oo®5«nl m: t pon ■ pel: 8.ntl - 18,00, seflota: B.Ofl ■ nedrje in praznlkt aprto 12.0A ZIMSKE PNEVMATIKE KUMHO,NEXEN PO UGODNIH CENAH VSA KOLESA IZ ZALOGE -20% AKCIJA: 4L OLJA + FILTER -15% VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,65 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,53 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM Rdeči križ Mengeš OBČINA MENGEŠ VABILO Spoštovani, leto je naokoli in ponovno je čas za srečanje z vsemi, ki ste dopolnili 75 ali več let. Tradicionalno druženje bo v soboto, 30. novembra 2013 ob 12. uri v Preddverju Kulturnega doma v Mengšu. Zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ne bomo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, zato prosimo vse, ki ste že dopolnili 75 let, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 25.11.2013 na telefonski številki 01 7237 081 ali 01 7247 100 (Občina Mengeš). Franc Jerič, Župan Občine Mengeš 04 Občina 06 Intervju 08 Reportaža - skoki 10 Reportaža - kolesarji 12 Mengeški utrip 20 Sport 24 Gospodartvo 26 Kultura 29 Znani Mengšani 32 Pisma bralcev 32 Obvestila, oglasi 34 Zahvale SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. novembra 2013. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGES Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Stefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Nastop članov sekcije harmonikarjev KD Mihaelov sejem na osrednjem odru Mihaelovega sejma. Foto: V.E. Veselimo se vsakega kamenčka v mozaiku Leto 2013 nam je prineslo marsikatero spremembo, vendar vsak zase ostajamo zvesti sami sebi in lastnemu prepričanju, predvsem tudi aktivnostim, ki jih izvajamo na lokalni ravni, tako kot tudi člani našega Društva Sožitje Mengeš, ter tako ustvarjamo pozitivno klimo za skupno dobro vseh in krepimo lastno zadovoljstvo ob dogodkih, ki se jih z veseljem udeležujemo. Skupaj smo lahko ponosni, da zmoremo biti veseli, optimistični, polni energije ter načrtov, kaj vse bomo še doživeli, in kam nas bo zaneslo, da nikoli ne omagamo, pač pa korak za korakom korajžno premagujemo začrtano pot. Zatorej, bo -dimo del celote in se veselimo vsakega kamenčka v mozaiku, ki ga s skupnimi močmi gradimo v celovito sliko. Želim si, da nas na skupni poti spremljajo misli Alberta Camusa: »Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil. Ne hodi za menoj, morda te ne bom vodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj«. Naj vsem bralkam in bralcem zaželim še veliko sreče in zdravja, predvsem pa lepih in nepozabnih trenutkov, ki jih bomo doživeli med prijatelji, najbližjimi, in ki se jih bomo še dolgo spominjali. dr. Tatjana Novak, predsednica Društva Sožitje Mengeš Naslednja številka Mengšana izide 13. decembra 2013. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Naj vas ob začetku uvodnika najprej vse prav lepo pozdravim. Poletje in del jeseni je že za nami, približuje se mesec december ali kot mu rečemo »veseli december«, včasih pa celo malce naporen. Najbolj se ga veselijo naši najmlajši, saj jih v tem mesecu obiščejo trije možje: Sv. Miklavž, božiček in dedek Mraz. Na nas starših je, kako se odločamo in na kakšen način razveselimo naše otroke. Res je, da so v večini otroci najbolj veseli daril, vendar je ob tem potrebno nekaj spregovoriti tudi o tradiciji teh dogodkov in o teh dobrih možeh, ki nas obiskujejo. Vsem otrokom želim, da bi bili veseli te pozornosti in daril, ki jih bodo prejeli. Ker smo že zakorakali v kurilno sezono, se je na nekaterih objektih pojavil rdeči petelin, ki pa je v nasprotju z dobrimi možmi zelo nezaželen gost. Kar nekaj požarov se je zgodilo v tem obdobju, eden večjih tudi v naši občini, konkretno v naselju Loka pri Mengšu na Grajski ulici 3. Zakaj je prišlo do tega, je vprašanje, ki se nam poraja in seveda tudi, kako pomagati tem ljudem. Sam sem bil na kraju dogodka in bil sem presenečen, da v objektu, katerega je delno uničil požar, niso zavarovana vsa stanovanja. Ob tem se poraja vprašanje, kako bodo lastniki nezavarovanih stanovanj poplačali škodo, saj vemo, da ima tudi občina omejena sredstva za te namene in da bodo morali sami v večjem obsegu prevzeti oziroma pokriti stroške sanacije. Vsem občanom želim povedati, da vsak pregled kurilnih naprav nekaj stane, a če izvzamemo to ceno v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzroči neurejeno kurišče, dimnik ali karkoli podobnega, je lahko cena nastale škode v tem primeru neprimerljiva. Zato apeliram, da si uredite oziroma zagotovite tehnično varne grelne naprave, saj boste s tem onemogočili neljube dogodke in njihove posledice. Ob takšnih dogodkih pa je potrebno pohvaliti nesebično pomoč gasilcev, Rdečega križa in Karitas, ki so venomer pripravljeni pomagati, pa kljub temu včasih deležni negativne kritike s strani prizadete osebe. V mesecu decembru bo kar nekaj tradicionalnih dogodkov, na katere vas vabim v imenu društev in izvajalcev, obenem pa vam želim, da prijetno preživite veseli in praznični december. Franc Jerič, župan Sanacija razbremenilnega Kanala Pšata-Kamniška Bistrica Občina Mengeš se zaveda problematike neočiščenega razbremenilnega kanala Pšata-Kamniška Bistrica, ki varuje območja južno od njega pred morebitnimi poplavami. Zaradi zaraščanja, nanosov in delno poškodovanih ali celo porušenih zidov se zmanjšuje pretočna sposobnost kanala. Z namenom reševanja problematike že najmanj od leta 2008 vlaga sredstva v sanacijo objekta. Glede na to, da je lastnik objekta država, ima za vzdrževanje vodotokov podeljeno koncesijo podjetje Hidrotehnik. Vse pristojnosti in dolžnosti so na strani države, ki pa v te namene namenja vedno manj sredstev. Kljub temu pa vedno, tudi na zahtevo Občine, pripravi vso potrebno dokumentacijo in soglasja za izvedbo vzdrževalnih del. Država trenutno izvaja le nujna vzdrževalna dela. V preteklosti je bil saniran del zidu v Topolah in očiščen profil kanala od Topol do mostu na Kamniški cesti. Tu je v različnih deležih pokrivanja stroškov sodelovala tudi država. V letu 2013 sta bila pripravljena dva projekta, in sicer: • Prvi odsek - čiščenje naplavin in zaraščanja ter sanacija Dela potekajo od konca oktobra in bodo končana najkasneje do konca novembra zidov na odseku most na Kamniški cesti do mostu na Kolodvorski cesti - odsek je zaradi stanja zidov v slabem stanju. • Drugi odsek - čiščenje naplavin in zaraščanja na odseku most na Kolodvorski cesti do mostu na Jarški cesti. Glede na to, da je ocenjena vrednost prvega odseka več kot 120.000 evrov, smo se v letu 2013 odločili (glede na proračun) za čiščenje naplavin na drugem odseku. Vrednost teh del z DDV bo nekaj manj kot 50.000 evrov. Dela potekajo od konca oktobra in bodo končana najkasneje do konca novembra letos. V celoti bo te stroške pokril proračun Občine Mengeš. V naslednjem letu računamo, da bo del sredstev za sanacijo prvega odseka le prispevala država in se ga bomo lotili skupno ter ga izvedli do konca leta 2014. Besedilo in foto: Občinska uprava Gradnja optičnega informacijskega omrežja in izbira ponudnika storitev Gradnja optičnega informacijskega omrežja poteka skladno s plani Telekoma Slovenija (TS). Trenutno se gradi po Gasilski cesti v Loki, zgrajeno pa je pretežno na območju južno od pošte ter vzhodno in zahodno od Liparjeve ceste. Izgradnja se bo nadaljevala tudi v naslednjem letu. Zaradi vprašanj, ki jih dobivamo od občanov v zvezi z gradnjo in priklopi, posredujemo nekaj informacij in pojasnil. 1. Gradnja primarnega omrežja TS gradi novo telekomunikacijsko kanalizacijo na območjih, kjer ta še ni zgrajena (v izjemni primerih bo lahko tudi zračni potek). Prav tako se od mesta glavne komunikacijske opreme, ki je nameščena v prostorih poleg Pošte Slovenija na Trdinovem trgu, izvaja uvleka primarnih optičnih kablov v pripravljeno kabelsko kanalizacijo do posameznih kabelskih jaškov s spojkami. Jaški so locirani v posameznih ulicah z namenom, da pokrivajo cca trideset potencialnih naročnikov. Iz teh jaškov, ki so praviloma v javni površini, podjetje gradi tudi odcepe do parcelnih mej posameznih objektov potencialnih naročnikov. Del priključka (izkop in polaganje cevi) do objekta je na svojem zemljišču dolžan financirati lastnik objekta. Potrebni material (cevi in pokrove jaškov) zagotovi TS, ki predhodno prav tako sodeluje pri trasiranju hišnega priključka. Ko lastnik to zgradi (sam ali naroči kateremu od izvajalcev), sporoči to informacijo odgovornemu vodji projekta na terenu (Aco Gale). TK na podlagi te informacije priključek (v statusu - cevna pot pripravljena) vnese v bazo enotnega informacijskega sistema, do katerega imajo dostop vsi potencialni ponudniki (operaterji) širokopasovnih storitev (Telekom Slovenije, Amis, T2, Telemach ...). TS nosi vso odgovornost za ažurno vzdrževanje baze v informacijskem sistemu s statusi priključkov. Popravek Članek »Še letos 250 naročnikov na novem optičnem omrežju« v letošnji septembrski številki Mengšana je sestavil Telekom Slovenija in ne občinska uprava, kot je bilo napačno podpisano. Za napako se opravičujemo. Občinska uprava 2. Priključitev in storitve TS, ki gradi optično omrežje v Občini Mengeš, je skladno z veljavnim Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom), s strani Agencije za pošto in telekomunikacije RS (APEK) prepoznan kot operater s pomembno tržno močjo (OPTM) v Republiki Sloveniji. Zaradi tega je z odločbo APEK-a zavezan, da svoje omrežje, skladno z zakonodajo in predpisi, zagotavlja tudi drugim operaterjem za opravljanje svojih storitev (prosti trg). Obveza velja tako za bakreno kot optično omrežje TS. To pomeni, da se uporabnik sam odloča za izbiro tistega ponudnika (operaterja) storitev, ki bolje zadovoljuje njegove potrebe (izbor storitev, kakovost, cena). Vsekakor pa mora interes za pridobitev ponudbe izraziti sam pri posameznih operaterjih in podpisati pogodbo. Po informacijah TS naj bi bili, skladno s predpisi, ponudniki storitev obveščeni o gradnji optičnega omrežja v Občini Mengeš. V skladu z zgoraj omenjeno odločbo mora TS posredovati zainteresiranim operaterjem informacijo o razpoložljivosti omrežja oziroma priključka na določeni lokaciji. Po izbiri operaterja bo ponudnik storitev sam uredil vse potrebno pri lastniku omrežja TS, da bo ta objekt »ožičil« z optičnim vlaknom, ponudnik pa bo skladno s pogodbo vgradil potrebno opremo. Cena priklopa - 45 evrov (glejte septembrsko številko Mengšana) velja za priklop ponudnika storitev TS, za druge ponudnike pa je odvisna od njihove ponudbe. Občinska uprava Spoštovani Zaradi redakcijske napake smo pripravili uradni popravek objave Občinskega prostorskega načrta, ki je v prilogi Mengšana. Občinska uprava Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - november, december 2013 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR NOVEMBER 15.11.2013 18.30 dobrodelna prireditev sonce za vse kulturni dom mengeš šolski sklad in osnovna šola mengeš NOVEMBER 16.11.2013 17.00 8. krog 1. slovenske namiznoteniške lige nts mengeš - olimpija telovadnica šd partizan mengeš šd partizan mengeš - nts mengeš NOVEMBER 16.11.2013 19.00 večer slovenskih napitnic: iz zemlje gre v trsek župnijski dom mengeš mladi mengeški zvon NOVEMBER 27.11.2013 18.00 odprtje likovne razstave z naslovom "zima" preddverje kulturnega doma mengeš likovno društvo mengeš NOVEMBER 29.11.2013 9.00 izdelava božično novoletnih izdelkov osnovna šola mengeš turistično društvo mengeš in oš mengeš DECEMBER 4.12.2013 18.00 60 let oddelka mengeš - glasbene šole domžale kulturni dom mengeš Uglasbena šola domžale DECEMBER 5.12.2013 16.30 miklavževanje v cerkvi svetega mihaela v mengšu cerkev sv. mihaela mengeš turistično društvo dobeno DECEMBER 7.12.2013 7.00 pohod razdrto - nanos odhod izpred prostorov pd janeza planinsko društvo janeza trdine trdine mengeš mengeš (tadej 031 816-640) DECEMBER 21.12.2013 17.00 kvalifikacijski turnir kadeti, kadetinje ekipno telovadnica v osnovni šoli mengeš športno društvo partizan mengeš -nts mengeš DECEMBER 26.12.2013 18.30 odprtje razstave z naslovom mengšani v narodno zabavnih ansamblih kulturni dom mengeš občina mengeš DECEMBER 26.12.2013 19.00 božično novoletni koncert mengeške godbe in kulturni dom mengeš kulturno društvo mengeška godba podelitev turističnih priznanj za leto 2013 in turistično društvo mengeš Človek lahko zaznamuje življenje ali pa obratno, življenje človeka. Zelo nedvoumno je to pri življenjski zgodbi Gregorja Jeriča iz Mengša, ki si je kljub napredujoči mišični distrofiji ustvaril družino, uspešno kariero kot grafični oblikovalec in tudi kot športnik. Živi polno življenje z nenehnimi presenečenji, ki mu jih na pot meče bolezen. A ni nobenih ovir za optimizma polnega mladega Mengšana. Lahko opišeš svojo bolezen, ki ti je zaznamovala življenje? Si bil vedno na vozičku? Do svojega petindvajsetega leta sem še hodil. Diagnoza moje bolezni je ra-mensko-medenična mišična distrofija. Je progresivna bolezen, kar pomeni, da mišice iz leta v leto slabijo. Stanje se lahko vzdržuje in zavira z veliko volje in truda v smislu fizioterapije, telovadbe in prehrane. Na ta način poskušam ohranjati samostojnost in neodvisnost od tuje pomoči. Kdaj so zdravniki prvič odkrili bolezenske znake? Ko sem pri enem letu shodil, so zdravniki prvič ugotovili bolezen. Hodil sem po prstih zaradi skrajšane Ahilove tetive. Po tem sem imel več operacij, ki so mi podaljšale tetivo, in to mi je pomagalo v obdobju rasti pri hoji. Potem živiš z boleznijo celo življenje? Ja, nekako tako. Venomer se moram prilagajati, ker bolezen stalno napreduje. Skozi njo se vedno nekaj novega naučim. Zadnje leto obiskovanja osnovne šole nisem mogel več teči in to je bil prvi velik šok zame. Po srednji šoli nisem mogel voziti kolesa in težko sem šel po stopnicah. Pred tremi leti sem nehal hoditi, čeprav se skoraj vsak dan še vedno postavim na noge in se raz-tegujem. In je bil voziček edina izbira? Ugotoviš, da nima več smisla biti kaskader in sem danes na vozičku. Današnja tehnologija omogoča ogromno svobode in samostojnosti in čim prej, ko se sprijazniš s tem, da potrebuješ nek pripomoček, bolje je. Tudi sam sem se sprva malce branil vozička, vendar mi je v trenutku izbolšal kvaliteto življenja. Torej voziček ni nič groznega, je pa res, da zaenkrat še ne potrebujem nobenih drugih večjih prilagoditev. Si pa enkrat v prihodnosti želim kombi in klančino na daljinca. Mišična distrofija je neozdravljiva in napreduje iz leta v leto. Ali te je tega kaj strah? Z boleznijo sem se sprijaznil. Včasih sem se zelo sekiral in razmišljal, kako in kaj bom to in ono ... Potem vidiš, da se tudi s tem da normalno živeti. Danes imam svojo družino, starše, ki me podpirajo, ljudi, ki me imajo radi, in to mi pomeni največ. Te bolezen omejuje, pri delu, hobijih, pri družinskem življenju? Sploh se ne čutim omejenega. Kaj me omejuje? Prav nič. Res, da ne morem odteči deset kilometrov, toda vsak dan se vozim v Ljubljano s svojim avtomobilom. Imam takšno delo, da pri njem uporabljam glavo in ne nog. Je pa res, da sem se želel po zaključku umetniške gimnazije - likovna smer vpisati na likovno akademijo - smer kiparstvo. Čeprav sem imel veliko volje, sem videl, da žal ne bo šlo, saj so bili že sprejemni izpiti fizično prenaporni, kjer smo gnetli glino tudi pol dneva skupaj. S katerimi besedami bi opisal svojo voljo do življenja? Življenje je enostavno in je zato potrebno čim manj komplicirati. Danes si redno zaposlen. Kje delaš in s čim se ukvarjaš? Sem grafični oblikovalec v podjetju Bi-rografika Bori iz Ljubljane. Tam delam že šest let. Lastnik podjetja je Društvo distrofikov Slovenije. Birografika Bori je invalidsko podjetje s sto zaposlenimi in združuje tiskarno, kopirnico in oblikovalski studio. Imam pa tudi koristen in kreativen hobi, in sicer oblikovanje logotipov, kjer se trenutno najbolj najdem, saj mi nudi ogromno kreativnega izražanja. Upoštevanje nekaterih načel, kot so več je manj, enostavnost in brezčasnost, naredi oblikovanje logotipa pravi izziv. Pri svojih projektih vedno poskušam dodati tudi kakšen »aha« efekt ali pa oblikujem pametno, saj imajo moji logotipi tudi globlji pomen. Več na spletnem portfelju: www.behance.net/gjeric. Zanimiva je tudi tvoja pot do zaposlitve v tem podjetju. Kako si navezal kontakt? Vsako leto hodim na rehabilitacijo v Izo -lo. Tam ob morju stoji Dom dva topola. Nekega dne je k meni pristopil direktor in me nagovoril. Povprašal me je, kaj študiram. Povedal sem, da hodim na akademijo in inštitut za multimedije. Po pogovoru je zaključil, da bi me potrebovali po končanem študiju. Čez dve leti, leta 2008, sem zaključil študij in se zaposlil v podjetju. Vuzenice na Koroškem. Jaz sem hodil na redne fizioterapije in Helena je bila fizioterapevtka, ki je delala pol leta v Ljubljani in pol leta v Izoli. Bilo je leta 2006. In od takrat je minilo sedem let ... Danes živiva v Mengšu in imava dve leti starega sina Gabra. Poleg tega, da si odličen oblikovalec, si tudi zagret športnik. Tvoj šport je precej nenavaden, kajne? Igram hokej na električnih vozičkih (www.icewh.org). Kmalu bo minilo tri leta od moje prve tekme. V Društvu distrofikov imam veliko prijateljev in igralci za hokej so zelo iskani. Na žalost imamo v Sloveniji samo en klub. Če bi imeli še enega, bi lahko igrali ligo. Tako pa ... Turnir v Švici in tekma proti Češki ja. Naša ekipa se imenuje Zgage - The Trouble Makers (www.ttmslo.si). V isti zasedbi igramo tudi kot državna reprezentanca. Septembra smo šli za štiri dni na mednarodni turnir reprezentanc v Švico in osvojili 2. mesto. Letos pa smo že tekmovali v Pragi in na Nizozemskem. Dosegate kot ekipa tudi kakšne dobre rezultate? V Pragi smo bili sedmi od dvanajst ekip, na Nizozemskem pa deveti od štirinajstih. Lani je bilo evropsko prvenstvo na Finskem kjer smo zasedli osmo mesto in to je bilo za mene največje tekmovanje, na katerem sem sodeloval. Besedilo: Edvard Vrtačnik Izola pa je v tvojem življenju pustila tudi drug pomemben pečat, v obliki življenjske sopotnice Helene. Kako sta se spoznala? Prav v Domu dva topola sva se bolje spoznala s Heleno, ki drugače prihaja iz Hokej na vozičkih zagotovo potrebuje kar precejšnjo spretnost. So pravila za vas kaj drugačna od klasičnega hokeja? Pravila so res malce prilagojena, je nekakšna kombinacija floorballa in hoke- Včasih strasten ribič, sedaj bolj občasen Cenim kakovostno vino in pivo, obenem pa oblikujem še kakšno etiketo Helena o Gregorju Z življenjsko sopotnico Heleno se Gregor pozna že sedem let. Živita v Mengšu in imata živahnega dvoletnika. Ljubezen in družinska trdnost se vidi že od daleč. Helena, kaj te je pritegnilo pri Gregu, ko si ga prvič ugledala? Bil je simpatičen fant z umirjenim, modrim pogledom. S svojo redkobesednostjo je deloval skrivnostno. Bil in še vedno je čisto nasprotje mene. Mali Gaber je zagotovo spremenil tudi življenje v vajinem domu. Ti Gregor lahko kako pomaga pri vzgoji otroka? Zdaj, ko je Gaber večji, vedno več. Skupaj se igrata s kockami, veliko rišeta, ustvarjata, bereta ... Sin ga zelo spoštuje. Kaj pa pri gospodinjstvu? Včasih je kuhal, ko je bil več doma, zdaj pa ne več. Jesenska tekma za pokal Gorenjske na krasnih skakalnicah v Zalokah Tudi to jesen so člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš priredili tekmo v smučarskih skokih. Kljub težavam s prestavljanjem tekme s sobote na sredo je prireditev, na veselje vseh, uspela. Kot običajno, so tudi to pot nastopili najmlajši. Na vseh treh napravah so se pomerile deklice in dečki, stari od devet do trinajst let, za pokal gorenjske regije. Namerno se bom izognil podrobnostim, saj so bili svojevrstni zmagovalci vsi, ki so se spustili po zaletišču. Zato je tu le nekaj zanimivih slik. Da pa ne bom delal krivice ostalim, ki so se v jesenskem obdobju borili za čim boljše rezultate, naj povzamem le nekaj poudarkov. Bilo je obilo odličnih rezultatov, ki so jih so dosegli mladinci: Anže, Leon, Aljaž, kot tudi najmlajši: Taj, Maj, Domen, Jure ... Ni manjkalo zmag in drugih mest. Najlepše pa so nas presenetili najmlajši na mednarodnem tekmovanju Alpe-Adria, pod organizacijo treh dežel tromeje - Avstrije, Italije in Slovenije. A o podrobnostih morda v prihodnje. Tokrat naj bo v ospredju reportaža s tekmovanja najmlajših na treh skakalnicah na Zalokah pod Gobavico. Besedilo: Jože Trplan Foto: J. Trplan in M. Šarc Podrobnosti, drobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/ Če pa »dilce namaže« trener, je pa toliko bolje. Fantje pa štejejo žabe v Pšati. Da zmaga med najmlajšimi ostane v Mengšu, običajno poskrbi Taj Ekart Druga cestna dirka v središču Mengša V nedeljo, 6. oktobra, je v Mengšu potekala druga kolesarska dirka za Veliko nagrado Občine Mengeš. Dirka je štela za Pokal Slovenije za kategorije dečkov in deklic, mlajših in starejših mladincev. Še preden pa so se ti spustili v boje, so se med seboj pomerili rekreativci in med njimi sta dirkala tudi župan Franc Jerič in podžupan Bogo Ropotar. Obema so gledalci močno zaploskali za udeležbo. Na startu devetnajst moških in štiri ženske je moralo prevoziti petnajst krogov po središču Mengša. Tekmovanje pa je štelo tudi za občinsko prvenstvo, in sicer je na zmagovalno stopničko stopil Sašo Car, drugouvrščeni je bil Sašo Polak, odličen tretji pa župan Franc Jerič. Občinska prvakinja je bila Saša Jeretina. Dečki C so vozili na končni cilj, prevoziti so morali dvanajst km. V tej kategoriji je nastopil domačin Marko Jeretina in zasedel odlično četrto mesto. Dečki B so tekmovali v kriteriju, štel se je vsak tretji krog. Na 15-kilometrski dirki je največ točk zbral Marko Hozjan, tekmovalec Perutnine Ptuj. Nato pa je prišla na vrsto skupina dečkov A. Šprinti za točke v vsakem tretjem krogu ter številni napadi so narekovali boj za stopničke. Največ točk si je priboril hrvaški tekmovalec Viktor Potočki. V tej kategoriji je nastopila tudi domačinka Katja Jeretina, ki se je enakovredno borila do konca in med fanti zasedla enajsto mesto, med dekleti pa slavila zmago. Letos sta bili na sporedu še dve ekipi, in sicer mlajši in starejši mladinci. Mlajši so morali prevoziti petindvajset krogov, kjer je zmagal tekmovalec AdrieMobila, Benjamin Muhvič. V tej kategoriji je nastopil tudi domačin Matej Merčun in za- sedel deveto mesto. Starejši mladinci pa so že pravi profesionalci, po prevoženih tridesetih krogih so imeli še cilj na Mengeški koči. Od tridesetih tekmovalcev jih je dirko končalo le šestnajst. Zmago je slavil Gašper Katrašnik iz kluba Sava Kranj. Nagrade najboljšim desetim v posamezni kategoriji sta pred občinsko stavbo podelila župan Franc Jerič in podžupan Bogo Ropotar. Veseli smo, da nam je uspelo organizirati eno lepših kolesarskih tekem v Sloveniji, kar so potrdili tudi predstavniki drugih kolesarskih klubov ter velika množica navijačev. Želimo pa si, da bi dirka postala tradicionalna in da bi se najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke še vračali v našo občino. Besedilo in foto: Saša Jeretina, Kolesarsko društvo Mengeš Deklice skupine C na zmagovalnem Med ženskami je bila najboljša hrvaška tekmovalka, druga. je Start dečkov iz skupine A Katrašnik Matic iz kolesarskega kluba Sava Kranj je bil zmagovalec med mladinci Najhitrejša mlajša mladinka je bila domačinka Med seboj so se pomerili tudi rekreativci MENGEŠKI UTRIP O lovu, Liparjevih in lovski koči v obletnicah Zgodovinski viri pripovedujejo, da so dolga leta v začetku 19. in 20. stoletja lovu in lovstvu na mengeškem vladali tuji veleposestniki. Seveda pa se je lov odvijal tudi na drugi ravni - kjer so na skrivaj lovili domačini. V spomin Petru Liparju so posvetili Hubertovo mašo V letu 1937 so naposled lovišče izdražili domačini: Lojze in Ivan Kanc, Anton Vahtar, Saša Stare, dr. Tine Zajec, Peter Lipar in še dva iz Domžal. Lovišče je bilo bogato, zato tudi dražba ni bila nizka. Vojna je seveda naredila svoje, pozneje pa še 1. proleterska brigada, ki je praktično postrelila vso divjad od srn do zajcev in rib v Pšati. Tako se je v letu 1945 začela nova zgodovina za divjad na našem območju. Domačini pa so se zavedali pomena lovstva, zato so se že 13. februarja 1946 sestali pri Liparju in pripravili osnutke za ustanovitev lovske družine, ki se je z uradnim datumom 24. maja 1946 zares ustanovila. Zgodovina in ureditve nove države so se v naslednjih letih menjavale in dokončno obliko ozemlja lovišča dobile 13. julija 1954. Vmes je 11. avgusta 1953, torej pred natanko šestdesetimi leti umrl nekdanji sozakupnik lovišča, lovec, bivši župan in kapelnik Mengeške godbe - Peter Lipar starejši. Eno leto po smrti očeta Petra st. je v lovske vrste LD Mengeš stopil njegov sin Peter Lipar ml., in sicer 1. oktobra 1954, ki ji je bil zvest do svoje smrti v letu 1980. Njegovo stoletnico rojstva praznujemo letos, saj mu je pesem glasbe narekovala slog življenja, v katero je vpletal tudi zvoke narave, gozda in polja. Petra sem tudi sam poznal kot lovca z veliko začetnico. Lov mu je bil sprostitev, najvišja oblika tovarištva, skrb za divjad. Neskončno pa smo bili veseli, če smo lahko skupaj zapeli, saj je bilo med člani nekaj odličnih pevcev: Ivan, Vinko, Milan, Stane ... Bilo pa je veliko dela tudi ob odločitvi, da se sezida Lovska koča in to 23. oktobra 1960. Mnogo odrekanj in naporov je bilo potrebnih, da se je naposled 20. oktobra 1963 - torej pred natanko petdesetimi leti - pripravila otvoritev Lovske koče v Mengšu. Mnogo odrekanj v času, materialu in delu so žrtvovali člani naše LD. Danes se lahko samo sprašujemo, kako jim je to uspelo. Nam naslednikom pa je to zaveza, da dom tudi po petdesetih letih primerno vzdržujemo in dograjujemo in da je to prostor, kjer se radi srečujemo. Torej še ena obletnica, vredna spomina. V spomin na to obletnico so člani LD Mengeš pripravili fotografsko razstavo, ki je bila na ogled ob priliki Hubertove maše. Pred petnajstimi leti smo se našemu rojaku Petru Liparju ml. poklonili s koncerti mengeških in kranjskih zborov ob njegovi 85-letnici rojstva. Letošnje obletnice smo se člani Mengeškega Zvona spomnili z dvema njegovima pesmima, ki smo jih zapeli ob koncu Hubertove maše. Fotografije in pesem so naša zavedanja spomina na preteklost, ki jo spoštujemo in želimo, da je spoštovana tudi v prihodnosti za naše prihodnje rodove. Hvala jim, kot hvala vsem, ki so sodelovali pri letošnji Hubertovi maši in pripravi dogodka, posebej Mengeškemu Zvonu, Domžalskim rogistom in Štefanu Babiču - duhovnemu pomočniku v župniji Mengeš. Besedilo: Jože Vahtar Foto: Miha Požar Na slovesnosti na Rabu Društvo izgnancev Domžale, v katerem so aktivni tudi izgnanci in žrtve vojnega nasilja iz Občine Mengeš, je že večkrat organiziralo obisk spominske slovesnosti, s katero se vsako leto spomnimo nečloveškega trpljenja ter osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab. Letos smo Rab obiskali skupaj z Društvom vojnih invalidov Domžale. Ogledali so si Rab, Goli otok in Reko Petdeset udeležencev je spoznavalo Rab ter glavno mesto Rab, obiskali smo Goli otok, se seznanili z njegovo zgodovino, na poti domov pa smo si ogledali še trdnjavo in cerkev Trsat ter se sprehodili po Reki. Člani in članice Društva izgnancev Domžale, ki tudi v letošnjem letu nadaljuje s svojimi dejavnostmi, ponovno obveščamo, da so uradne ure ob ponedeljkih od 9. do 10. ure, v prostorih Društva vojnih invalidov Domžale, na Ljubljanski cesti številka 87 (tik ob slaščičarni Lenček). Besedilo in foto: Vera Vojska Občine se povezujejo za trajnostno mobilnost V Srcu Slovenije se zavedamo, da trajnostna mobilnost postaja vedno bolj pomembna pri zagotavljanju visoke kakovosti življenja ljudi. Na Mengeški koči je 23. in 24. oktobra 2013 potekala delavnica »future search«, na kateri so predstavniki občin, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, prevoznikov in zainteresirane javnosti oblikovali ideje za razvoj trajnostne mobilnosti na pilotnem območju. Gre za javni potniški promet, parkiranje, kolesarjenje, pešačenje in prostorsko načrtovanje za prihodnost. V sklopu delavnice smo skupaj oblikovali nabor ukrepov in izdelali akcijske načrte za prihodnost. Največjo pozornost si po mnenju udeležencev delavnice zaslužijo ukrepi za sistemsko načrtovanje mobilnosti in prostorsko planiranje, mreža varnih kolesarskih poti po območju, osveščanje mladih in ostalega prebivalstva o trajnostni mobilnosti ter celovita ureditev postajališč javnega potniškega prometa. V sklopu delavnice smo za udeležence pripravili tudi študijsko turo po območju. V spremstvu domžalske podžupanje Andreje Pogačnik Jarc smo si ogledali obnovljeno železniško postajo v Rodici, ki deluje tudi kot mini P&R parkirišče. Pot nas je vodila na ogled komendske poslovne cone, ki je imela včasih status regijske cone in bo imela v prihodnosti več tisoč delovnih mest in s tem posledično veliko dnevnih migrantov. Študijsko turo smo zaključili v Kamniku, kjer nam je direktorica Sonja Zore predstavila podjetje Kam Bus in delovanje kamniškega mestnega avtobusa »Kamnik bus«. Evropska unija bo tudi v naslednjem programskem obdobju podpirala projekte s področja trajnostne mobilnosti, ki bodo povezovalni in bodo vključevali različne lokalne skupnosti in regije. Delavnica je del evropskega projekta Poly-sump (»Načrtovanje trajnostne mobilnosti v razpršenih mestnih regijah«), katerega partner je tudi Razvojni center Srca Slovenije in ga pilotno izvaja na območju osem občin (Komenda, Kamnik, Lukovica, Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Dol pri Ljubljani). Projekt želi okrepiti sodelovanje na področju mobilnosti na območjih, ki so med seboj funkcijsko povezana ter želi pogledati čez občinske meje. Besedilo in foto: Gašper Kleč Praznovanje skupine Koraki Članice skupine Koraki iz Mengša smo praznovale. V mesecu oktobru 2013 je minilo že trinajsto leto našega delovanja medgeneracijskih srečanj članic in članov skupine Koraki. Ob tej priložnosti smo odšle na skupno kosilo. Na srečanje smo povabile tudi trzinsko skupino Trzinski izvir, ki prav tako praznuje trinajsto obletnico delovanja. Ob prihodu nas je pozdravil Janez Štrubelj, predsednik našega društva Zlato Klasje, in izrazil zadovoljstvo, da nas vidi tako vesele, nato pa smo skupaj nazdravili jubileju. Druženje je bilo še posebej prijetno, saj se članice skupin dobro poznajo in so vedno vesele, kadar se srečamo. Vzdušje je popestril harmonikar, ki nas je prijetno presenetil in nam zaigral nekaj skladb. Ob zaključku srečanja smo se spomnile vseh članic in članov, ki jih ni več med nami in se jih bomo vedno spominjale. Srečanje smo zaključile z željo, da bo podobnih snidenj še mnogo. Besedilo in foto: Marta MENGEŠKI UTRIP ■ r Zbor za otvoritev tekmovanja Mladi loški gasilci nizajo uspeh za uspehom V soboto, 12. oktobra 2013 je v dopoldanskem času v Športnem parku Mengeš potekalo tekmovanje gasilske mladine, na katerem je sodelovalo 39 ekip iz 8 gasilskih zvez, ki so združene v regiji Ljubljana III. Tekmovanje, ki ga je organizirala GZ Mengeš, je kljub neugodnim vremenskim razmeram potekalo nemoteno, pogoji za tekmovanje so bili izenačeni, doseženi pa so bili odlični rezultati. Med dobitniki najvišjih priznanj so bile tudi tokrat enote GZ Mengeš. Tekmovanje je bilo izbirno, kar pomeni, da so se najboljše ekipe uvrstile na državno tekmovanje, ki ga v letu 2014 organizira Gasilska zveza Slovenije, na katerega potujejo kar tri ekipe mladih iz GZ Mengeš, kar je do sedaj največji uspeh ekipnih uvrstitev v gasilsko športnih tekmovalnih disciplinah od leta 1997, odkar GZ Mengeš deluje samostojno. Tokrat so posegli po najvišjih mestih naši pionirji in mladinci V regijo Ljubljana III spada kar osem gasilskih zvez - Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Mengeš, zato je uspeh Ločanov še toliko večji, saj so se pionirji in mladinci uvrstili na državno prvenstvo. Ob tem je treba povedati, da so nastopili v mešani sestavi - fantje in dekleta skupaj, kar omogoča pravilnik, vendar pa lahko tekmujejo le med fantovskimi ekipami. Pionirji (9 po številu) so tekmovali v treh disciplinah: vaja z vedrovko, štafeta s prenosom vode in vaja razvrščanja. Bili so nepremagljivi in med 17 ekipami osvojili 1. mesto. Zmagoviti tekmovalci so bili: Urban Ručigaj, Kaja Slabajna, Ana Skok, Lucijan Štempelj, Matej Mitrovič, Matic Lipovšek, Matej Cimer-man, Jure Slabajna in Tinkara Testen. Tudi mladinci (9 tekmovalcev) so se predstavili v treh, vendar drugačnih disciplinah od svojih mlajših kolegov: mokra vaja s hidrantom, teoretično znanje in vaja razvrščanja, ter med desetimi ekipami osvojili 2. mesto. Nastopili so: Kaja Ručigaj, Jan Potočnik, Urša Brumec, Špela Loboda, Saša Lukan, Matevž Po -točnik, Taj Janežič, Miha Jerič in Jan Sašek. Njihovi mentorji - Tadeja Lukan, Robert Ručigaj, Sašo Jenčič in Domen Pirnat - si prav tako zaslužijo vse čestitke za uspešne nastope svojih varovancev. Želimo jim veliko uspehov tudi na državnem prvenstvu prihodnje leto. Besedilo: Janez Koncilija in Jože Brojan Foto: PGD Loka pri Mengšu Za pomoč pri pripravi in izvedbi se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli, da je tekmovanje tako dobro uspelo, še posebej pa se za sodelovanje zahvaljujemo Občini Mengeš, Osnovni šoli Mengeš, tabornikom Roda upornega plamena Mengeš ter gasilcem iz PGD Loka pri Mengšu, Mengeš in Topole. Še zadnji mladinski posvet pred začetkom vaje. Foto: Jože Brojan Pred startom je treba ohraniti mirno kri. Pionirjem je to uspelo. Foto: Jože Brojan Loški gasilci pripravili vrsto dejavnosti v mesecu varstva pred požari Loški gasilci že dolga leta v oktobru, mesecu varstva pred požari, pripravijo gasilske dejavnosti, ki se jih z veseljem udeležijo oz. ogledajo mlajše generacije gasilcev, pa tudi sovaščani. Poleg strokovnega preverjanja znanja in usposobljenosti v lastnih vrstah radi prikažejo nekaj osnovnih prvin reševanja in gašenja manjših požarov. Tako so operativci, dvanajst jih je bilo, v nočnem času urili pripravo napada za notranje napadalce, opremljanje notranjih napadalcev ter postavitev lestve in izvedbo napada po njej. Dva člana sta bila v tem času na tridnevnem usposabljanju za tehnično reševanje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu ter ga končala z odliko. Na začetku meseca so fantje pred osnovno šolo v Mengšu prikazali delo z vrvno tehniko, namenjeno osnovnošolcem. Izvedeno je bilo reševanje z višine z uporabo nosil in vrvne tehnike ter plezalno linijo, po kateri so se gibali s plezalnim pasom in prižemom. Pri prikazu so sodelovali tudi osnov- Noč ima svojo moč! In tega se dobro zavedajo loški gasilci, zato nočna vaja ni odveč. nošolci, seveda tisti, ki so imeli dovolj poguma, saj je stvar zares zahtevna in nič kaj preprosta za oko. V tem obdobju je bilo pregledano tudi hidrantno omrežje in brezhibnost njegovega delovanja na celotnem območju, ki ga pokriva gasilsko društvo - v Loki in na Dobenu. Velika pozornost je bila namenjena celotnemu kompleksu Jablje, kjer je požarna ogroženost gotovo največja. Ob koncu akcije so pregledniki izdelali poročilo in ga oddali na Občino Mengeš, da bo ustrezna služba poskrbela za hidrante, ki ne zadovoljujejo intervencijskih potreb. Ob koncu »gasilskega meseca« so gasilci poskrbeli še za tradicionalno spominsko sv. mašo za pokojne gasilke in gasilce iz celotne mengeške župnije, ki so se je udeležili tudi gasilci iz Mengša, Topol, Trzina in društva Jarše-Rodica. V cerkvi sv. Primoža in Felicijana jo je v soboto, 26. oktobra ob 16. uri, daroval Štefan Babič, mengeški duhovni pomočnik, z okrasitvijo svetišča, branjem beril in prošenj pa sooblikovali loški gasilci. Pevska skupina Rž jo je ovenčala s pesmijo, za dobro počutje po maši pa so poskrbele loške gospodinje s svojimi dobrotami. Besedilo in foto: Jože Brojan 22. spominski pohod po poteh za Slovenijo Zbrali smo v parku poleg Občine Domžale, od koder smo se napotili proti RTV-oddajniku Domžale. Tam nam je Emil Gorjan, takratni vodja na oddajniku, podal nekaj svojih spominov. V Trzinu nam je poveljnik zaščitne čete leta 1991, Janez Gregorič, opisal trzinski spopad v vojni za samostojno Slovenijo. Bil je priča usodi vojakov teritorialne obrambe Slovenije in pripadnikov JLA, ki ni bila rožnata, saj so tam končali življenjsko pot štirje vojaki JLA in Edvard Peperko, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Vojna je v resnici eden izmed največjih nesmislov človeštva, začne se tam, kjer odpove politika, ali drugače: nadaljevanje politike na grob, oborožen način. Le ljudje ubijamo zaradi ožjih ali Na poti proti Dobenu širših koristi, živali to počno zgolj za preživetje, zaradi hrane in kadar se čutijo ogrožene. Iz Trzina nas je pot vodila do Ručigaja na Dobenu, kjer smo imeli tradicionalno »trojansko malico« (krofe). Tam sta nam svoje vojne spomine zaupala poveljnika odredov, dr. Janez Kušar in Bine Kladnik. Oba odreda sta med vojno delovala v Ljubljani, in sicer v blokadi vojašnice v Šentvidu, kjer k sreči ni prišlo do bojnega spopada, kajti šentviška vojašnica je bila močno oborožena z minskimi sredstvi in posledice si lahko le predstavljamo. Po počitku smo nadaljevali proti gradu Jablje, kjer nas je pozdravil mengeški podžupan Bogo Ropotar. Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo z našimi prijatelji iz drugih veteranskih združenj posedeli še v pozno popoldne. Žal je lahko le tistim, ki so bili povabljeni in jih ni bilo. Tudi po dvaindvajsetih letih se še vedno najde kdo, ki nam pomaga. Tokrat je to bila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Občina Domžale, vse tri krajevne skupnosti Domžale (Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka), podjetje ROISS-dva iz Ljubljane in Gostinsko podjetje Trojane. Besedilo in foto: Janez Gregorič Stari stoli so dobili novo podobo Ponovna uporaba materialov v prenovi mladinskega centra Centri ponovne uporabe (RE-USE) so v svetu stalna praksa že desetletja. Zunaj naših meja ima RE-USE poseben status, tako z vidika varovanja okolja z zmanjševanjem količine odloženih odpadkov kot z vidika, da se predmeti ne zavržejo, ampak jih raje nekomu podarimo ali pa star predmet predelamo za sebe ali za druge. Predmeti se tako s preprostimi postopki preobrazijo v nove izdelke, z drugačno uporabnostjo ali pa celo v umetnino. Sara Badovinac o projektu: »V Mladinskem centru Mengeš izdelujemo notranjo opremo večinoma iz odpadnih materialov, ki jih nabiramo s pomočjo ljudi dobre volje, v ljubljanskem zbirnem centru in na kosovnih odpadih v okolici Mengša. Poglaviten razlog za tovrsten način je bil tudi v omejenosti sredstev, a nam to vseeno ne preprečuje, da ne bi iz praktično ničesar izdelali skoraj vsega, kar si zaželimo. Ugotovili smo, da se na različnih odpadih najdejo še povsem uporabni, sicer zavrženi predmeti, z malo domišljije pa se jim zlahka podari priložnost za novo življenje. Že nabiranje materialov je zanimiv proces, saj ima poleg očitne koristnosti tudi sociološki pomen. V projekt lahko namreč vključimo večje število ljudi, ki postanejo soavtorji že s prispevanjem predmeta ali materiala, kar še dodatno povezuje skupnost, v kateri projekt nastaja. Postopek snovanja idej, ki bodo predmet ponovno obudile, je vedno znova poseben izziv, saj je potrebno razmišljati praktično, predmet sam pa postaviti v drug kontekst. S sprotnim učenjem obdelave dobljenih materialov in predmetov slednjim določamo nove funkcije, kar v praksi ustvarja izjemno prijetno delovno-družabno vzdušje.« Vabljeni, da se pridružite projektu prenove, ob zaključku pa na otvoritev z zabavnim programom! Besedilo in foto: Sara Badovinac, Blanka Tomšič Simbioza 2013 tudi letos združevala generacije v Mengšu V okviru zavoda Ypsilon je že tretje leto zapored med 21. in 25. oktobrom 2013 potekal projekt Simbioza. To je prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših. Osrednji namen akcije je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, okrepiti njihovo samozavest in jih motivirati za nadaljnje učenje, mladim pa približati pomen pro-stovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Letos sta v Mengšu spet delovali dve učilnici Simbioza, in sicer v Knjižnici Mengeš ter na Osnovni šoli Mengeš. Delavnic se je udeležilo šestindvajset tečajnikov in dvaindvajset prostovoljcev. Delavnice so potekale tudi na Osnovni šoli Mengeš ■a ■ i r Po celotni Sloveniji pa se je Simbioza odvila na tristo šestindvajsetih lokacijah. Sodelovalo je 4.819 tečajnikov in 3.529 prostovoljcev. Mladi in stari so se srečevali cel teden in se učili osnov uporabe računalnika, interneta, elektronske pošte, face-book-a in mobilnega telefona. Po odzivih vseh sodelujočih je bilo druženje in učenje zabavno, prijetno in predvsem poučno. Velika zahvala gre vsem, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k realizaciji projekta in postali del velike zgodbe. Brez vas projekt ne bi zaživel. Predvsem pa hvala vsem prostovoljcem za njihovo dobro voljo in prosti čas, ki so ga nesebično delili s tečajniki. Besedilo: Barbara Ahačič Osterman Foto: Lojze Kalinšek Predavanje o zdravju tudi s pomočjo zelišč dišavnic in začimb Turistično društvo Mengeš je 14. oktobra 2013 organiziralo pi začimb, ki ga je vodila zeliščarka gospa Vera Pirc Prelovšek i 'davanje Harmonija zdravja tudi s pomočjo zelišč, dišavnic in Metlike. Program predavanja je bil kar obsežen in zelo zanimiv. Iz njenih lastnih izkušenj je povedala, kako moramo pripraviti domači vrt za gojenje zelišč, kako in kdaj jih sadimo, čemu so namenjene, kako jih pripravljamo in potem uporabljamo. Za boljše razumevanje in prepoznavanje je prinesla s seboj polno košaro sveže nabranih in seveda tudi že pripravljenih za uporabo posušenih zelišč. Vsi udeleženci predavanja so bili nadvse zadovoljni z njenim izvajanjem. V Turističnem društvu Mengeš smo veseli, da med občani narašča zanimanje za tovrstno obliko izobraževanja. Vsekakor bomo s tako prakso v prihodnje nadaljevali, zavedajoč se, da dobri nasveti izkušenih strokovnjakov s posameznih področij še kako pomagajo pri samooskrbi slehernega občana, kar je v današnjih kriznih časih upoštevanja vreden dejavnik. Besedilo: Zorka Požar Foto: Franc Zabret, Mengeš Čokoladne sanje Na deževno nedeljo, 29. septembra 2013, smo se člani, vključeni v medobčinsko Društvo Sožitje iz Mengša, odpravili na družinski izlet v čokoladnico Zotter na Avstrijsko Štajersko. Po krajšem postanku v Velenju smo pot nadaljevali do Dravograda, kjer se nam je pridružila prijazna vodička Anja, ki nas je spremljala na poti in nam pripovedovala o zanimivosti krajev, skozi katere smo se vozili. Mejo smo prečkali čez Radeljski prelaz in se peljali do mesta Stainz, kjer smo se vkrcali na legendarni turistični muzejski vlak Flacherlzug, ki nas je po uri idilične vožnje po dolini pripeljal v mesto. Pokrajina je bila posejana z njivami in bučami, saj je to področje znano po pridelovanju bučnega olja. Na vlaku je harmonikarski meh vodila mična gospodična, oblečena v tradicionalno nošo, in skupaj smo zapeli venček slovenskih pesmi. Sprehodili smo se do gostišča, kjer so poskrbeli za naše prazne želodčke. Po kosilu smo se končno odpravili do tako težko pričakovane čokoladnice, ki stoji sredi avstrijskega podeželja, v kraju Poskusili so več kot 300 vrst čokolade Bergl, nedaleč od Gradca. Ker so imeli dan odprtih vrat, smo se postavili v dolgo vrsto in po enournem čakanju smo si najprej ogledali zanimiv film o začetkih delovanja čokoladnice in njenem razvoju. Znana je po izdelavi najslajših čokolad iz najkvalitetnejših surovin. Kakav je ekološko pridelan, zrna nosijo tudi certifikat pravične trgovine. Najbolj zanimivo in sladko pa je sledilo po ogledu filma, saj smo poskusili vse vrste čokolade in čokoladnih napitkov, ki jih izdelujejo, teh pa je okoli tristo vrst. Odlično smo se imeli, v trgovinici pa nakupili nekaj dobrot za domov. Čeprav je bila nedelja deževna, smo jo z dobro voljo preživeli kulinarično zanimivo. Besedilo in foto: Metka Mestek, Društvo Sožitje Mengeš Do gostišča je izletnike pospremila gospodična v narodni noši in s harmoniko v rokah H MENGEŠKI UTRIP AIA mladinski center na Živ žavu V četrtek, 3. oktobra, se je Mladinski center Mengeš predstavil na Živ žavu, tradicionalni prireditvi Osnovne šole Mengeš, ki jo pripravijo ob tednu otroka. - Mladinski center kot varna točka deluje v okviru svojega programa vse od ustanovitve dalje. Osnovno načelo mladinskega centra je sprejemanje različnosti, vseh in vsakogar. Ker je 3. oktober svetovni dan habitata - svetovni dan mest in naselij, je mentorica Vilma Kobilšek, slikarka, arhitektka in kiparka, pripravila kreativni projekt Gradimo mesto. Kartonaste škatle različnih velikosti so otroci z lepilnimi trakovi preoblikovali v hiše, ki so jih povezali v celoto in oblikovali pravo malo mesto. Seznanjali so se z elementi hiš (streha, odprtina, fasada, višina objektov ...) in z elementi mesta (ulica, stavbna linija ter trg). Hiše so oblepili z barvastimi papirji. Na malem odru na ploščadi pa se je predstavila naša hip hop plesna skupina Yes team, ki nas je navdušila z odlično kombinacijo plesnih koreografij. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Brane Tomšič Tradicionalni kostanjev piknik Vrtca Mengeš Tudi letos smo v Vrtcu Mengeš organizirali že tradicionalni kostanjev piknik. Na igrišču vrtca Sonček smo se zbrali vsi zaposleni in otroci s svojimi starši. V sodelovanju z gasilci iz Mengša, taborniki in harmonikarjem smo skupaj pozdravili teto jesen in malce drugače preživeli skupni čas. Druženje smo popestrili še s prodajo palačink, različnimi ustvarjalnimi delavnicami in seveda z obveznim pečenim kostanjem. Pripravili smo tudi humanitarni kotiček, na katerem smo zbirali oblačila in igrače za otroke iz socialno ogroženih družin. Vse zbrane predmete smo skupaj z otroki naslednji dan odnesli na RK Mengeš, kjer so nas z veseljem sprejeli in se zelo razveselili naše pomoči. Besedilo in foto: vzgojiteljica Tanja Dermastja Teden otroka v enoti Gobica Ustvarjalne delavnice z naravnim materialom, vožnja s kočijo, glasbeno-plesno dopoldne, telovadno dopoldne, glasbena pravljica in obisk tetke jeseni. V prijetnem vzdušju smo se vsako dopoldne zbrali v avli in uživali v eni izmed dejavnosti. Bili smo zelo ustvarjalni, pri tem pa smo se neznansko zabavali. Za zaključek smo skupaj v avli enote Gobica pripravili tudi razstavo izdelkov in izdelali plakat z utrinki naših dejavnosti. Besedilo: Tanja Vdovč, pom. vzg. Foto: Jernej Ogorevc Na stojnici so si obiskovalci lahko ogledali predstavitev dejavnosti in utrinke z delavnic prenove Mladinskega centra. Seznanili so se tudi s tem, da se je Mladinski center priključil UNICEF -ovi mreži Varnih točk za otroke in mladostnike. AIA V šoli vsako leto več učencev 2. septembra 2013 smo uspešno začeli šolsko leto 2013/2014. Šolo obiskuje 659 učencev, kar je za približno šestdeset učencev več kot pred dvema letoma, ko je bil v šolo vpisanih 601 učenec. Letos je šolski prag prvič prestopilo osemdeset prvošolcev, prihodnje leto pričakujemo vpis največje generacije otrok v zadnjih letih, saj se jih bo vpisalo več kot sto. Število učencev se na šoli v zadnjih letih povečuje, kar je vzpodbuden podatek, ki posredno zagotovo kaže na to, da je prebivalstvo naše občine vitalno, izkazuje pozitivni naravni prirast in da je občina zanimiva za prebivanje. Število učencev se bo povečevalo tudi v naslednjih letih, pričakovati je, da bomo kmalu presegli število sedemsto in nato še sedemsto petdeset. Povečevanje števila učencev pa ustanovitelju predstavlja tudi določene pomembne izzive oz. težave, o katerih kdaj drugič. Visoki cilji v letnem načrtu Svet šole je konec septembra sprejel Letni delovni načrt šole, iz katerega je razvidno, da si je šola za tekoče šolsko leto zastavila visoke cilje. Program je zastavljen pestro in ambiciozno, kar kaže na zavzetost zaposlenih na šoli, zainteresiranost učencev in podporo staršev, lokalne skupnosti in občine. Začetek športnih tekmovanj Šola poleg pouka učencem ponuja še pestro izbiro zelo različnih dejavnosti, v katere se lahko vključijo. V jesenskem času tradicionalno izpeljemo planinske športne dneve, letos nam je bilo vreme, v primerjavi z lanskim letom, za to kar naklonjeno. Na športnem področju so se že začela nekatera tekmovanja med šolami širšega domžalskega območja, na katerih se naši učenci ponavadi zelo dobro izkažejo. Na letošnjem jesenskem krosu, ki je potekal 2. oktobra, so naši učenci osvojili kar devet medalj, najbolje so se izkazali dečki iz 1. razreda, ki so osvojili zlato, srebro in bron v svoji kategoriji. Velika večina učencev od 1. do 4. razreda naše šole je vključenih v nadstandardni program dodatne ure športa, ki ga izvajajo šolski športni pedagogi. Na ta način učencem omogočimo vsaj nekoliko več gibanja in jih spodbujamo k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Učenci 5. razreda so se že udeležili petdnevne šole v naravi v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje (CŠOD) nad Zrečami, učenci 2. razreda pa so tri dni raziskovali okolico CŠOD Medved. V mesecu oktobru v okviru tedna otroka vsako leto pripravimo nekaj dodatnih vsebin. Letos so si učenci v šoli lahko ogledali lutkovno predstavo Potovanje malega čevlja in obiskali osrednjo prireditev v tednu otroka - Otroški živžav, ki smo pripravili v začetku oktobra. Učenci so se lahko preizkusili v različnih ustvarjalnih in športnih dejavnostih, ki so jih poleg naših učiteljev pripravila nekatera društva, klubi in posamezniki iz kraja. V okviru programa Obogatitvenih dejavnosti za učence, ki želijo več letos učencem ponujamo več kot dvajset različnih dejavnosti. Med njimi smo že izpeljali prvi kolesarski izlet za nagrado Kolesarček OŠ Mengeš v Kamniško Bistrico. Čaka nas še kolesarjenje do Preddvora in iz Kranjske Gore do Žabnic v Italiji. Popotovanje skozi pripoved Janje Dular Zelo odmevno in obiskano je bilo predavanje Topla afriška srca, prostovoljke Jane Dular, ki je skoraj dvesto obiskovalcem predstavila svoje humanitarno delo v Vzhodni Afriki. V okviru ciklusa potopisnih predavanj pa že nestrpno pričakujemo predavanje o sedemletni poti okoli sveta, ki ga bosta 18. decembra 2013 predstavila Dominika in Igor Osvald. Šola si na različne načine prizadeva med otroki ozaveščati o ekološkem delovanju, ena od dejavnosti, ki je temu namenjena, so zbiralne akcije starega papirja. Prvo akcijo od treh smo izpeljali sredi oktobra. Bila je najuspešnejša do sedaj, saj so učenci ob veliki podpori njihovih staršev in učiteljev, zbrali sko -raj enaintrideset ton papirja. Najbolj uspešne zbiratelje vsakič nagradimo. Medgeneracijsko povezovanje Zavestno si prizadevamo za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Naši učenci se lahko vključijo v dejavnosti, v okviru katerih poteka sodelovanje z Domom počitka v Mengšu - v projektu Bogatimo drug drugega in Mavričniki naši učenci večkrat na leto obiščejo stanovalce doma, se z njimi družijo, ustvarjajo, za njih nastopajo, včasih pa jih povabijo in pospremijo na šolo ali na katero od naših prireditev. Za spodbudo medgeneracijski solidarnosti je skupina devetošolcev letos ponovno sodelovala v vseslovenskem projektu Simbioza, kjer so učenci starejši generaciji pomagali pri uporabi računalnika. Ob tem pa so se tudi družili, zabavali in dokazali, da ovir med generacijami ne bi smelo biti. Začeli smo s posebnimi preventivnimi dejavnosti za učence. V oktobru je bilo kar nekaj vsebin namenjenih preventivi na področju požarne varnosti, kjer uspešno sodelujemo z gasilci ter delavnice z vsebino varne uporabe interneta in drugih mobilih tehnologij, ki jih izvajamo v sodelovanju s projektom Safe.si. Izvedli smo tudi že prvo od štirih predavanj za starše z naslovom Ulica v otroški sobi. V novembru pa za starše pripravljamo dve zanimivi predavanji, 21. novembra 2013 o tem, kako bralne učne strategije pomagajo učencu pri učenju in 28. novembra 2013 z nasveti staršem o tem, kako živeti z najstnikom. Obe predavanji bosta ob 18. uri. Razstava Slovenske rastline v čipki Na šoli vsako leto pripravimo vrsto razstav in prireditev, na katere povabimo vso zainteresirano javnost. V mesecu septembru smo odprli prvo razstavo v šolski knjižnici z naslovom Slovenske rastline v čipki, v mesecu oktobru pa razstavo gob s predavanjem in vodstvom po razstavi, ki jo vsako leto pripravi naš učitelj Jože Kosec. Trenutno se pripravljamo na dve dobrodelni prireditvi, ki ju bomo izvedli v sodelovanju s šolskim skladom: 15. novembra 2013, ob 18.30, bo v Kulturnem domu Mengeš prireditev Sonce za vse, 2. decembra 2013, od 16. do 18. ure, pa Iskrice v očeh, dobrodelni sejem v prostorih šole. Vljudno vabljeni. Vse, ki spremljate življenje in delo mengeške šole in vse, ki bi nas želeli še bolje spoznati, vabimo, da spremljate našo spletno stran www.osmenges.si in se udeležite katere od naših razstav ali prireditev. Besedilo in foto: Milan Burkeljca Trideset let tenisa v Mengšu V takratnem Telovadnem društvu Partizan, sedaj Športnem društvu Partizan, se je pokazala potreba po izgradnji teniških igrišč v Mengšu. Takratno vodstvo na čelu z Jožetom Mlakarjem in Marjanom Golobom ter še z nekaterimi posamezniki smo leta 1982 začeli s pripravami za izgradnjo dveh teniških igrišč ob zdajšnjem Staretovem drevoredu. Večina del pri izgradnji prvih dveh teniških igrišč je bila opravljena z prostovoljnim delom. V letu 1983 so bila igrišča dograjena in s tem pogoj, da se ustanovi Teniška sekcija pri ŠD Partizan Mengeš. Že prvo leto je bilo vpisanih okoli sto dvajset članov. Kapaciteta igrišč je bila premajhna, zato smo pričeli z izgradnjo še treh novih igrišč. Vsa pripravljalna dela je vodil vodja Teniške sekcije Marjan Golob in predsednik Partizana Jože Mlakar. Veliko dela smo opravili v ustanovi INCE - elemente za ograjo in pripravo peska - v takratni opekarni Mengeš. V tem času so vodili teniško sekcijo ŠD Partizan Marjan Golob, Andrej Kozelj, Leo Jerič in Marjan Mušič. V tem času smo postavili tudi leseno brunarico, za kar ima veliko zaslug takratni predsednik Teniške sekcije Andrej Kozelj. V preteklem obdobju smo izvedli vrsto tečajev teniške šole. Poslali smo dva kandidata v tečaj za teniške sodnike, uspešno sta ga opravila Leo Jerič in Franc Zabret. Vodila sta vrsto 17. srečanje Veliki proti Mali Mengeš Dolga štiri leta so minila od zadnje zmage tenisačev Velikega Mengša v tradicionalnem, več kot zgolj prestižnem dvoboju z Malomengšani. V letošnji že sedemnajsti izvedbi pa so slavili več kot zasluženo in kolegom iz južnega dela mesta prizadejali pravo malo katastrofo. Z visoko zmago 14 : 6 so skupni izid znižali na 7 : 10 v tekmovanju, ki se je odvijalo 14. septembra. odpihnili M. Majcen, N. Skok in Peterlin, uspeha Lobode in A. Vrhovnika sta bila bolj obliž na hude rane. Z rezultatom 10 : 5 po tekmah posameznikov je bil dvoboj praktično že odločen, delni izid 4 : 1 v dvojicah je zgolj potrdil resnično popolnoma zasluženo zmago (14 : 6) Velikega Mengša. Vlaganje v podmladek in nekaj novih odličnih igralcev, to sta poglavitna razloga velike spremembe na mengeškem teniškem zemljevidu in tokratni poraženci bodo morali v prihodnje tesno stakniti glave in razmisliti, kako naprej. Tokratni obračun je minil tudi v znamenju tridesetletnice tenisa v našem kraju. Na krajši priložnostni prireditvi je eden od pionirjev te zgodbe, Franci Zabret, orisal prehojeno pot kluba, od prvih dveh igrišč prek naslednjih treh, do izgradnje brunarice in uspehov posameznikov tudi v državnem merilu. Spomnili smo se vseh, ki so pomembno prispevali k razvoju tenisa v Mengšu, dva izmed njih - Jože Mlakar in Andrej Kozelj sta se kot gosta tudi udeležila prireditve. Besedilo: Marjan Mušič Andrej Kozelj, večletni pred- Jože Mlakar zaslužen za raz-sednik mah tenisa v Mengšu tekem za kategorizacijo in različna prvenstva po Sloveniji ter aktivno sodelovala pri Slovenija open v Domžalah. Člani Teniške sekcije so se vključili v tekmovanje medobčinske lige. Štiri leta je članska ekipa tekmovala v peti Slovenski ligi. Tradicionalna so bila srečanja med tenisači Slovenj Gradca in Mengša. V okviru teniške sekcije smo člane poslali na tečaj teniških vaditeljev in učiteljev. Vodstvo in člani smo zelo dobro sodelovali z sosednimi teniškimi klubi: Domžale, Radomlje, Duplica, Kamnik, Komenda, Stranje in ljubljanskimi klubi. V letu 1992, od 21. do 24. februarja, smo bili soorganizatorji prvega dvoranskega državnega prvenstva mladincev v tenisu, v takratnem Fit-Topu Mengeš. Vodja tekmovanja je bil Franc Zabret, vodja računske pisarne pa Tomaž Majcen. Aktivno je sodeloval tudi Leo Jerič, kot sodnik. Kot tekmovalca sta sodelovala Tomaž Majcen in Boris Žnidaršič. V letu 1992 je bil Tomaž Majcen rangiran na 71. mestu v Sloveniji, Boris Žnidaršič pa 146. mestu. V letu 2010 smo ustanovili samostojni Teniški klub Mengeš, ki ga že peto leto zelo uspešno vodi Marjan Mušič. V imenu teniškega kluba bi se rad zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način nesebično pomagali pri razvoju tenisa v Občini Mengeš. Besedilo: Franci Zabret Že žreb, ki sta ga v navzočnosti znova avtoritativnega vodje tekmovanja Francija Zabreta izvedla kapetana ekip Igor Maver in Jaka Kruljec, je dal slutiti, da se nekajletna prevlada Malega Mengša končuje. In na igrišču so se vse napovedi od -ločno potrdile; že po prvi seriji partij posameznikov je bil po zaslugi Planinška, Riglerja, Šporna in Tume rezultat 4 : 1 (za Mali Mengeš je bil uspešen le Faletič), drugi krog je Velikemu prinesel že prednost s 7 : 3 (slavili so Bregar, Ž. Skok in Hribar, pri Malem pa Kruljec in Starčič). In ko se je že zdelo, da bi v tretjem zadnjem krogu iger posameznikov Malomengšani vendarle lahko storili kaj več, so njihove želje z zmagami Katarina Stražar odlična druga V nedeljo, 20. oktobra, je namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš v športni dvorani v Komendi organizirala drugi odprti turnir Republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Na turnirju je nastopilo šestinštirideset kadetinj in šestdeset kadetov iz štiriindvajsetih slovenskih klubov. Delegat NTZS Jože Mlakar je ob pomoči Toneta Gostiše, ki je vodil tekmovanje, vrhovnega mednarodnega sodnika Janeza Stibriča in vodje sodnikov Dušana Osolina suvereno vodil tekmovanje. Vse rezultate in žreb sta računalniško vodila Žiga Zupan in Janez Stibrič. Igrali smo na dvanajstih mizah, dvoboje pa je sodilo štiriindvajset domačih sodnikov. Mengšane je zastopalo osem kadetov in pet kadetinj, ki so jih vodili domači trenerji David Orešnik, Gregor Gostiša in Tomaž Prezelj. Predtekmovanja so potekala po skupinah s štirimi tekmovalci. Prvo- in drugouvrščeni sta se uvrstila v finalni del tekmovanja. Nejc Erjavec, Bor Rutar, Peter Topič, Aljaž Frelih in Tim Pavli so se uvrstili v finalni del tekmovanja med dvaintrideset najboljših. Najboljši rezultat je dosegel Nejc Erjavec z osvojitvijo 3.-4. mesta in dokazal, da je upravičeno med štirimi najboljšimi kadeti v Sloveniji, Aljaž Frelih je osvojil 5.-8. mesto, Tim Pavli pa se je uvrstil med šestnajst najboljših. Imenitno so odigrale kadetinje, saj so se kar štiri uvrstile v finalni del tekmovanja med štirindvajset najboljših. Katarina Stražar je zbrano in borbeno odigrala turnir. Na poti do finala je v četrtfinalu premagala drugo nosilko Izolanko Katarino Sterchi in nato v polfinalu tretjo nosilko Aleksandro Vovk iz Logatca. V finalu je z 1 : 3 izgubila z Nušo Bolte iz Križ. Ana Katarina na stopničkah za osvojeno 2. mesto Nejc na stopničkah za 3. in 4. mesto Tofant pa je dokaj nesrečno z 2 : 3 izgubila dvoboj z Nušo Bolte in osvojila 9.-16. mesto. Odlično je igrala mlada Tara Kobetič, ki je klonila šele v četrtfinalu in osvojila 5.-8. mesto, Nika Kobetič pa se je uvrstila me šestnajst najboljših. Čestitke veljajo tako organizatorju tekmovanja za odlično opravljeno delo, seveda pa so piko na i postavili mladi mengeški tekmovalci in tekmovalke z odličnimi dosežki, ki so dober obet za ekipno tekmovanje, ki bo 21. decembra v telovadnici OŠ Mengeš. Čestitamo za dobro delo trenerjev Davida Orešnika, Žige Zupana in Tomaža Prezlja. Besedilo in foto: Jože Mlakar Zaric in Radman z zmago v novo sezono 8. septembra je v Termah Čatež potekal izjemen dogodek, K-1r Open Challanger, kjer je več kot tisoč gledalcev spremljalo enajst amaterskih in deset profesionalnih bojev. V glavni borbi večera je domačin Uroš Veličevič premagal neugodnega Hrvata Igorja Mihaljevica in tako poravnal izid na 1 : 1. V uvodnih borbah po pravilih K-1 sta se med drugimi v ringu predstavila tudi dva člana ŠD SONKAL iz Mengša. Oba Mengšana sta delo opravila z odliko, Nik Radman je v kategoriji do 67 kg premagal Mitjo Radeja, Stefan Zaric pa je v kategoriji do 86 kg premagal Robija Planinca. Posnetke borb si lahko ogledate na uradni internet strani »Tkd--Sonkal« oziroma na odprtem Facebook profilu ŠD SONKAL. Besedilo: Tina Strojan Foto: Budimir Ivan Mladi Mengšani na dvaindvajsetem turnirju Transalpino odlični drugi V bližini mesta Treviso v Italiji je od 26. do 27. oktobra potekalo že dvaindvajseto tradicionalno mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu. Organizatorji so tekmovanje poimenovali Transalpino, njihova želja pa je, da se regije, ki mejijo na Alpe, pomerijo v najhitrejši igri z žogo. Tekmovanja se lahko udeležijo fantje in dekleta, letnik 1999 ali mlajši. Igra se v disciplini ekipno fantje, ekipno dekleta in posamezno fantje ter dekleta. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip regije: Lombardija, Trentino, Južna Tirolska, Venezia, Veneto (vse Italija) in Centralna Švica, slovenske barve pa so zastopali igralci NTS Mengeš. Ekipi fantov (Nejc Erjavec, Aljaž Frelih) in deklet (Ana Tofant, Katarina Stražar) je vodil trener David Orešnik. ekipnem tekmovanju sta Ana in Katarina zabeležili popoln izkupiček: šest zmag, Nejc in Aljaž pa sta morala priznati premoč edino ekipi iz Lombardije. V skupnem seštevku je tako NTS Mengeš zasedla drugo mesto, pred njo so bili le tekmovalci Lombardije. Za las se nam je izmuznil prehodni pokal Transalpino, vendar razloga za žalost ni bilo. V nedeljskem programu sta dekleti še enkrat potrdili svojo premoč in na koncu med šestnajstimi tekmovalkami zasedli: Ana prvo mesto ter Katarina drugo mesto. Nejcu in Aljažu pa je izmed šestnajstih kadetov malo zmanjkalo za uvrstitev med najboljše štiri. Končno peto oz. šesto mesto je vsekakor tudi odlično, saj je v konkurenci nastopala smetana italijanskega kadetskega namiznega tenisa in celo prvi kadet iz Švice. Tridnevna avantura se je tako zaključila z enkratnim skupinskim rezultatom, napetimi posamičnimi tekmami, dragocenimi izkušnjami in, kar je morda najpomembnejše, novimi poznanstvi. Gostitelji so se na vsakem koraku trudili v tekmovalno vzdušje vliti še kanček sproščenosti in prijetnega druženja. Mladi so tako imeli dovolj časa, da so navezali nove stike, trenerji pa izmenjali izkušnje. V naslednji sezoni je organizator Lombardija, upamo pa, da se bomo tekmovanja lahko udeležili tudi člani NTS Mengeš. Besedilo: David Orešnik Foto: Žiga Zupan Aljaž Frelih, Katarina Stražar, Ana Tofant, Nejc Erjavec in trener David Orešnik z osvojenimi medaljami za drugo mesto in pokaloma za 1. in 2. mesto posamezno Namiznoteniški program se je začel že v petek popoldan, ko je v srednješolski dvorani potekal trening. Udeleženci so se sezna -nili z igralnimi pogoji in pilili zadnje udarce. Sledila je večerja in sestanek vodij ekip. Urnik tekmovanja se je izkazal za zelo napornega, saj so mladi tekmovalci v sobotnem programu odigrali šest ekipnih tekem, v nedeljo pa je sledilo tekmovanje posameznikov. Za zmago ekipe so bile potrebne tri dobljene partije, vsaka ekipa je igrala z vsako; v igri posameznikov pa je bil t.i. »masters« sistem, kjer je šlo od začetka do konca na izpadanje. In kako so se odrezali mladi Mengšani za Slovenijo? Odlično! V Balinarji na tretjem mestu Zaključila se je jesenska tekmovalna balinarska sezona naših članov, ki naš klub zastopajo v ligaških tekmovanjih. Člani so v prvi slovenski ligi vzhod trenutno na tretjem mestu (štiri zmage in dva poraza), z dobro popotnico za spomladanski del sezone. Starejši člani in članice so v ligi A zasedli sedmo mesto, v ligi C pa četrto mesto. Metalci podkev pa so trenutno na četrtem mestu, s katerim pa, kot pravijo sami, niso uresničili zastavljenega cilja in si želijo boljših nastopov spomladi. UO kluba se vsem tekmovalcem zahvaljuje, predvsem pa vodjem tekmovalnih ekip za uspešno opravljeno delo. V soboto, 12. oktobra 2013, smo pripravili zaključno srečanje, kjer smo metali podkve in balinali (ONA-ON), kuhali golaž in se družili tudi s člani ŠD Loka pri Mengšu. Besedilo in foto: BK-JB OBVESTILA, OGLASI NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš november 2013 MLADIN'C je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob sobotah glede na dogodke. drustvo.aia@gmail.com, tel.:070/732-070 (po 15. uri) *Lutkovna predstava Toli in Tulina, torek, 12. november, ob 17.30 (NLB in Knjižnica Mengeš), v Mladincu. * Nastop HIP HOP AIA in Balerina Mengeš na šolski prireditvi Sonce za vse, petek, 15. november, ob 18.30. * POKER TURNIR za mlade, nedelja, 24. november, ob 16.00, v Mladincu (Miha Kolner). * Projekt prenove Mladinca: objava delavnic bo na fb in na naši spletni strani (Sara Badovinac). * Zabavne, družabne nedelje za mlade: vsako nedeljo, od 17.00 do 22.00, v Mladinc'u (Brane Tomšič). PLEŠEMO IN USTVARJAMO * HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - mladinska skupina. NOVO: ob četrtkih, od 17.00 do 18.00 - pionirska skupina, oktobra brezplačno, priče-tek 17. oktober, v plesni dvorani ( Sanja Tomšič). * KIPARSKE DELAVNICE, sreda, od 15.00 do 16.30, za otroke od 5. do 10. leta in od 17.00 do 19.00 za mlade od 11. leta dalje, v Mladincu (Vilma Ko-bilšek). * * NOVO: SLIKARSKA ŠOLA za otroke in mladostnike, ob torkih, od 15.00 do 16.45, pričetek 5. november, v Mladincu (Vilma Kobilšek). * DRAMSKA SKUPINA Zorana bo pričela z vajami v novembru, v prostorih Mladinskega centra. SE UČIMO * BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob četrtkih, od 17.00 do 22.00: za mlade od 10. leta dalje, dijake In študente, v prostorih Mladinskega centra, termin po predhodnem dogovoru (koordinator učne pomoči Miha Kolner). ANIMACIJE IN VARSTVO * Ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru: organiziramo ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič). * Ob sobotah in nedeljah, od 9.00 do 14.00, VARSTVO predšolskih in osnovnošolskih otrok, v Mladinskem centru Mengeš (Sanja Tomšič). Ali boste konec leta zamenjali računalniško opremo? AIA - Mladinski center Mengeš vabi vse organizacije in posameznike, ki so računalniško opremo pripravljeni podariti mladim v mladinskem centru, da nam pišejo na: drustvo.aia@gmail.com ali nas pokličejo na tel. 070/732-070 (po 15. uri). Župnija Mengeš Vas vabi: 16. novembra 2013, ob 19.00 Večer slovenskih napitnic Oktet MI - v župnijskem domu 17. novembra 2013, ob 15.00 Srečanje gibanja Vera in luč uradni sprejem v slovensko združenje VIL - v župnijskem domu 22. novembra 2013, ob 18.30 Medugorski molitveni večer v župnijski cerkvi od 25. do 30. novembra 2013 Teden Karitas - v sredo, 27. novembra ob 20. uri, na TV Slovenija in Radiu Ognjišče neposredni prenos dobrodelnega koncerta KLIC DOBROTE 14. decembra 2013, ob 19.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi Vsako sredo ob 17.00 Cilkine glasbene urice za predšolske otroke - v župnijskem domu Vsak četrtek ob 18.00 Ročna dela v župnijskem domu Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si OBJAVA ZA PROSTOVOLJCE AIA - Mladinski center Mengeš išče prostovoljce: - za UČNO POMOČ mladim od 10. leta dalje, - za SKRBNIKA PROSTORA ob prostem druženju, - za POTOPISNA PREDAVANJA (vabljen-a, če si pripravljen-a deliti svoja doživetja na zanimivem potovanju z nami), - za ORGANIZIRANJE ZABAVNE DEJAVNOSTI, - za IZVAJANJE DELAVNIC IN PREDAVANJ ZA MLADE, - za VODENJE SOCIALNE PREVENTIVE, (preventivna dejavnost na področju raznih odvisnosti - za PROSTOVOLJNO DELO (tvoja ideja). Prostovoljno delo lahko uveljavljate kot izbirne vsebine. Prijavi se preko e-maila: drustvo.aia@gmail.com, posreduj nam svoje osebne podatke in navedi (izberi ali predlagaj) področje sodelovanja. Dodatne informacije na tel. 070/732-070, po 15. uri. Dom kulture Kamnik november 2013 torek, 19. novembra, ob 20.00 PKD CORAVIENTO: VEČER FLAMENKA Vstop prost! torek, 26. novembra, ob 20.00 KOMORNI ZBOR ŠUTNA Koncert, vstop prost! Rezervacije in prodaja vstopnic: 041 366 390 / info@domkulture.org / pisarna DKK, Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org petek, 22. novembra, ob 19.00 BORIS KOBAL: PO MOJEM SLOVENCI... Dobrodelna monokomedija / 12 eur nedelja, 24. novembra, ob 19.00 SAHRA Dobrodelna prireditev / 5 eur četrtek, 28. novembra, ob 18.00 MALI MEDO Predstava za otroke / 5 eur sobota, 30. novembra, ob 20.00 MOJITOS (Avstrija) Jazz koncert / 12 eur GOSPODARSTVO Več lastnih produktov pomeni neodvisnost od tujih proizvajalcev Pred šestinštiridesetimi leti je oče Kosec stopil na svojo lastno podjetniško pot in sam začel proizvajati in montirati rolete. Danes se je iz njegove obrtne delavnice na robu Mengša razvilo sodobno in perspektivno podjetje Rolete Kosec d.o.o., ki ga družno vodita zakonca Helena in Marjan Kosec. Družinsko podjetje je postalo pomemben proizvajalec roletnih profilov in izvoznik, ki ima velike poslovne načrte tudi v prihodnosti. bolj proizvajalec, brata pa več prodajata izdelke drugih proizvajalcev. Sicer pa se odlično razumemo. Pred devetimi leti ste Roletarstvo Kosec prevzeli vi. Kaj se je med tem spremenilo? Marjan: Podjetje sem prevzel 2004 leta kot direktor. Takrat je v njem delalo okoli petnajst zaposlenih. Danes je osemindvajset redno zaposlenih. Bilo pa nas je že štiriintrideset, leta 2008. Kasneje jih je nekaj šlo v pokoj in tako smo se tudi mi na mehak način prilagodili razmeram na trgu. V vašem podjetju se lahko ponašate tudi z inovacijami. Katera je bila najbolj odmevna? Marjan: Imamo svoj razvoj roletnih omaric. Leta 2008 smo na Celjskem sejmu dobili nagrado Bronasti ceh za izdelek roletne omarice Delta in plaketo Zlata slovenska kakovost. Izjemne rezultate je omarica dosegla tudi pri pregledu inštituta Ift iz Nemčije. Posebnost Delte je, da je plod našega znanja in je narejena tako, da se popolnoma prilega odprtinam vseh vrst oken v zunanjih in notranjih sistemih postavljanja roletnih omaric. Helena: Nagrajeno Delto pa smo kasneje nadgradili s Thermo delto. To je različica omarice, ki je bolj prilagojena novogradnjam in vse večjim dimenzijam danes vgrajenih oken. Tako je še bolj zanimiva za tuje trge, predvsem nemškega, kamor izvažamo največ izdelkov. Omenili ste izvoz na nemški trg, kot najpomembnejši izvozni trg. Kolikšen je delež izvoza v vaši proizvodnji? Marjan: Imamo 20 odstotkov direktnega izvoza in 15 odstotkov posrednega izvoza, ko gre v tujino kot del drugega izdelka na primer okna. Največ res izvozimo v Nemčijo, potem v Avstrijo, na Hrvaško, Srbijo, Kosovo in Bolgarijo. V vseh teh državah imamo stalne kupce. Helena: »Ze od začetka sva dala poudarek na razvoju novih produktov. Prej smo proizvajali le lamele.« Vse se je začelo s podjetniško žilico vašega očeta. Kdaj se je odločil za samostojno pot in odprl svojo obrt? Marjan: Oče je začel z dejavnostjo role-tarstva leta 1966, ko je registriral obrt. Prej je delal lesene rolete v Avstriji in kasneje pri nekem mizarju v Mengšu. Kot obrtnik je začel sam proizvajati lesene rolete in jih vgrajevati. Leta 1970 je kupil prvi stroj za ekstrudiranje plastičnih mas za proizvodnjo plastičnih rolet. Podjetje je stalno raslo. Svoje posle je zato začel hitro širiti v južne republike bivše Jugoslavije. Oče je imel družinsko podjetje, v katerega je hitro vpeljal tudi vas. Marjan: Že od majhnega sem v očetovem poslu. Začel sem pomagati v proizvodnji, pri delu za stroji. Redno pa sem se zaposlil že leta 1992 in delal dela od proizvodnje, razvoza, montaže ali popravila na terenu. Spoznal sem prav vse faze dela v podjetju. Kdo je po zgodnji očetovi smrti prevzel podjetje? Marjan: Mama je prevzela in vodila družinsko podjetje. V njem smo bili zaposleni tudi vsi trije bratje in vsak od nas je počasi našel svojo pot. Danes Andrej posluje v Komendi, Janez pa v Želodniku s sorodno dejavnostjo. V družini ste trije bratje in vsi se danes ukvarjate z roletarstvom, vsak v svojem podjetju. Kakšen je vaš odnos, ste konkurenca? Marjan: Smo konkurenca in nismo. Janez je šel prvi na svoje. In kasneje še Andrej. Vsi pokrivamo celo področje rolet, žaluzij in drugih senčil. Jaz sem Tradicija roletarstva se je začela že pred 47 leti Torej, kdo so vaše največje stranke? Marjan: Večji proizvajalci, kot je na primer Inles, od nas odkupujejo vse sestavne dele za roletne sisteme in potem sami sestavijo rolete po svojih potrebah. Sicer pa proizvajamo vse vrste rolet, zunanjih žaluzij, notranjih žaluzij, različne vrste komarnikov, zunanjih screen rolojev, rolo garažna vrata, PVC in ALU ograje, PVC opaže in markize. Nudimo pa tudi storitve ekstrudiranja in brizganja plastičnih mas. Kateri vaš proizvod je najbolj prodajan? Marjan: Klasična roleta je edino senčilo, ki se še vedno enako dobro prodaja. Noben izdelek ga še ne izpodriva in v naši prodaji obsega okoli 50 odstotkov prometa. Dobri izdelki se vedno ponašajo s tržno zanimivimi lastnostmi. Katere posebnosti bi izpostavili pri vaših izdelkih oziroma ponudbi? Marjan: Naša posebnost je dekoriranje PVC izdelkov s folijo. Na zalogi imamo več kot šestdeset vrst folij in se tako lahko po želji prilagajamo strankam. Največ dekoriramo roletne omarice in njihovo barvo prilagajamo barvi oken. Moram pa poudariti, da naši izdelki dosegajo visoke kakovostne standarde. Vse izdelke imamo testirane pri nemškem inštitutu IFT Rozenheim glede zvočne, toplotne izolativnosti ter trdnosti. Zato dajemo na svoje izdelke od 2 do 5-letno garancijo, na ALU ograje pa celo 15 let garancije. Helena: Naša prednost je tudi, da imamo edini vso zalogo rezervnih delov za roletne sisteme, ki se več ne proizvajajo. Če ga slučajno ni, imamo primeren nadomestek. Zato so naše stranke zelo zadovoljne z našo servisno ponudbo. Tudi v gradbeništvu se spreminjajo uporabljeni materiali, oblike in potrebe. V katero smer gre sodoben trend pri zasenčevanju? Marjan: Trend gre v smer notranjih rolo omaric, ki se pritrdijo na okno in skupaj z njim vgradijo. Časi v gospodarstvu so precej turbulentni. Kakšne načrte imate za naprej? Marjan: Imamo proizvode, ki omogočajo vse večji prodor na tuje trge, zato želimo pridobiti nove proizvajalce oken Ponosni so na zunanje senčilo Hurican, ki je produkt njihovega lastnega znanja. Gre za protivlomno roleto s komarnikom, ki omogoča večje zračenje prostora. v tujini, skrbeti zanj in hkrati razširiti ponudbo. Helena: Smo v fazi prenavljanja objektov. Na majhnem prostoru želimo razširiti proizvodnjo, saj se naročila večajo. V letu 2014 načrtujemo lansiranje novega dizajna zunanjih senčil, ki bo novost na slovenskem trgu. Tudi vi občutite krizo? Kako se, razen z zmanjšanjem zaposlenih, spopadate s težavami, ki jih prinaša gospodarska kriza? Helena: Kriza se vsekakor občuti. Poslovna odločitev v preteklosti, da imamo čim več lastnih produktov in s tem neodvisnost od tujih proizvajalcev, nas danes rešuje. Prav tako velika paleta izdelkov. Podjetje je staro petinštirideset let in še vedno uspešno prodajamo nekatere produkte, kot so PVC rolete. To je naša prednost. Podjetje vodita oba kot zakonca, kot mož in žena. Ali to deluje tudi v praksi? Kako na primer rešujeta nesoglasja? Helena: Delujeva kot mož in žena, tudi v poslu. Vedno si med seboj pomagava in se podpirava. Skupaj delava že deveto leto, vse odkar je podjetje registrirano kot d.o.o. Jaz skrbim za finance, marketing in komercialo. Marjan: Zmeraj se v vsem strinjava. Sploh pri poslu. Imava podobno vizijo. Vse delava skupaj. Oba soglasno sprejemava poslovne odločitve. Kakšen je vajin poslovni moto? Helena: Moj moto je, da je vedno potrebno vlagati v razvoj proizvodnje in novih produktov. Želimo biti največji proizvajalec in distributer dolgih profilov v Sloveniji. Marjan: Biti vedno korak pred drugimi. Besedilo in foto. Edvard Vrtačnik Kakovost rolete določa trdnost materiala, UVstabilnost, prožnost in masivnost izdelka H KULTURA Ex tempore Grožnjan, mednarodna slikarska kolonija Že nekaj let se Likovno društvo Mengeš predstavlja na mednarodni likovni koloniji v Grožnjanu, v Istri na Hrvaškem. Na množičnem likovnem prizorišču se zbirajo slikarji iz različnih evropskih držav, predvsem iz sosednih. Med približno šeststo avtorji likovnih del je slikalo tudi naših pet slikarjev. Ina Malus Ex tempore traja štiri dni, od 26. do 29. novembra. V zaključnem dnevu mednarodna žirija oceni in izbere najboljša dela in podeli devet nagrad, v kategorijah odraslih in mladih slikarjev. Nagrade so izjemno visoke, do 2.500 evrov. Prvi dve nagrajeni deli ostaneta v lasti Italijanske unije - Reka, tretjeuvrščeno delo v lasti Italijanske skupnosti Grožnjan, četrto v lasti mesta Grožnjan in peto v lasti sponzorja. Kolonija je tudi izjemen turistični dogodek, ki privlači mnoge obiskovalce in ljubitelje umetnosti. Razstava likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin Radomlje 2013 »Parafraze likovnih del, palimpsesti, citati, prisvojitve« je naslovna tematika, ki sta jo pripravila Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Domžale in Likovno društvo Senožeti Radomlje. Udeleženci razstave so skupina slikarjev iz likovnih društev: Lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje, Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, Likovno društvo Mengeš, Likovno društvo Petra Lobode Domžale, Likovno društvo Senožeti Radomlje in samostojni likovniki. Pričetek srečanja s predavanjem akademskega slikarja Janeza Zalaznika o določeni tematiki se je pričelo 11. maja v Domžalah in nadaljevalo z razstavo v Kulturnem domu Radomlje. Akademski slikar Janez Praprotnik je na razstavi izbral dela, ki bodo razstavlje -na na regijski razstavi. Likovno društvo Mengeš je sodelovalo s petimi slikami, od katerih je slika Milice Tomšič uvrščena na regijsko razstavo. Likovna razstava podobe Ljubljane Od 16. oktobra dalje bo odprta likovna razstava Podobe Ljubljane 2013, v Mestni hiši občine Ljubljana. Ponavljajoča vsakoletna razstava z določeno motiviko poslikave Ljubljane spremlja dogajanje in spremembe v naši prestolnici. To leto je ob svetovnem letu glasbe poudarek na evropskem košarkarskem prvenstvu ter na glasbi. Likovno društvo Mengeš redno sodeluje na natečajih za razstavo. Do sedaj smo se redno uvrščali med izbrance, prejemali priznanja in nagrade. To leto je na izbor ponujenih pet slik. Male razstave V Mesing baru smo letos postavili malo samostojno razstavo naše novejše članice Ane Sodec, v Trdinovem hramu pa Bince Lomovšek. Ana Sodec je avtorica lepih, pokrajinskih slik, ki je k svoji ljubiteljski slikarski usmeritvi pristopila s poprejšnjim obiskovanjem različnih likovnih tečajev. Njen študiozni pristop k likovnemu izražanju se pozna pri vseh njenih stvaritvah. Redno je razstavljala v sklopu skupnih razstav našega društva in Društva likovnikov Ljubljana. Binca Lomovšek je svojo prvo samostojno razstavo odprla v Trdinovem hramu v Mengšu. Članica Likovnega društva LIPA, univerze za tretje življenjsko obdobje, se je našemu društvu pridružila letos, po večkratnem sodelovanju na Galeriji na prostem - Sprehod ob Pšati. Vsestransko aktivna v kolesarjenju, pohodništvu in smučanju svoj prosti čas namenja še pisanju pesmi, izdelovanju punčk iz blaga, kiparstvu in slikarstvu. Njeni najlepši eksponati na razstavi so različni akvareli, s katerimi se najraje ukvarja. V našem društvu spoznava nove tehnike in se trenutno navdušuje za grafiko in fotografijo. Besedilo: Barbara Rabič, Likovno društvo Mengeš Otvoritev prve samostojne likovne razstave Danice Guberinič - Nane 15. oktobra 2013 je bila v preddverju Kulturnega doma Mengeš odprta razstava Danice Guberinič. Nana se javnosti prvič predstavlja s svojevrstno likovno razstavo z naslovom Portretna Karikatura, ki si jo je možno ogledati vsak delavnik od 18. do 20. ure, do 22. novembra 2013. Veselje do slikanja in risanja spremlja Nano že od mladih nog, a kot pravi sama, se zaradi pomanjkanja časa in poguma risanja nikoli ni resneje lotila. Pred leti je na začetnem tečaju risanja in slikanja pod mentorstvom slikarke Nataše Jan pridobila začetno znanje, se naučila različnih tehnik, predvsem pa se je otresla strahu, pridobila potrebno samozavest ter se lotila slikanja na platno in risanja portretov. Nanina specialnost in ljubezen je portretna karikatura, ki jo riše šele tretje leto. Karikatura kot način izražanja Opis Naninega likovnega ustvarjanja je podala gospa Bi-serka Komac, akademska oblikovalka, slikarka, univ. dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij ter članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Nano je označila kot izredno nadarjeno portretno karikaturistko in odlično opazovalko ljudi in značajev, saj ima izostren občutek za značilnosti obraza in suvereno najde karakterne poteze, ki jih nadvse uspešno nadgradi z duševnim vtisom. Vsi njeni upodobljenci so prepoznavni, ne glede na pretirane ali odvzete poteze. Pri svojem likovnem izražanju Nana vešče uporablja različna orodja; karikaturo nariše najprej s svinčnikom, nato skico skenira in jo shrani v računalniku, slikanje nadaljuje v digitalni tehniki z grafično tablico Wacom tablet ter nato v izbranem programu uporablja čopič, radirko in paleto barv. Komačeva je zaključila likovno kritiko s čestitko karikaturistki Nani ter ji svetovala, da bo dosegla perfekcijo le, če bo upoštevala, da karikatura ni pocukran portret, ampak duhovito popačena realnost, kjer mora pretiravati, da bo karikatura vredna svojega bistva in poslanstva. Nanine zanimive karikature Umetnica vešče uporablja različna orodja, od svinčnika do grafične tablice Od košarke do risanja Nano poznamo kot vrhunsko košarkarico, ki nas je uspešno predstavljala tudi v tujini. Naj spomnim, da je Nana leta 1978 z žensko reprezentanco rajnke Jugoslavije osvojila srebrno odličje na evropskem prvenstvu na Poljskem. Po koncu igralske kariere je še deset let delala kot trenerka v ekipah Domžal in Mengša. Z mengeškimi košarkaricami je leta 1985 osvojila tudi naslov slovenskih prvakinj in se s tem uvrstila v drugo jugoslovansko žensko ligo. Nana pa ni bila le uspešna športnica, temveč tudi uspešna podjetnica. Potem ko je ob delu končala ekonomsko šolo in našla boljšo službo, je dala odpoved in odprla svoje podjetje, ki je živelo šestnajst let. Z njim ni prav obogatela, ji je pa v Domžalah uspelo zgraditi lepo hišo, ki jo obdaja čudovit vrt, in tu ima Nana svoj mir in zavetje, v katerem je našla novo strast - risanje. Prva in posebna Nanina prva samostojna razstava je bila nekaj posebnega, v preddverju Kulturnega doma Mengeš je bilo ta večer moč čutiti neko posebno energijo, ki so jo izžarevale Nanine bivše športne kolegice. Spremljevalni program je popestrila klapa Kvatropirci s prepevanjem dalmatinskih pesmi. Po uradnem odprtju je sledila pogostitev, ob kozarčku rujnega pa se je prisrčen in topel likovni dogodek nadaljeval v prijetno druženje številnih obiskovalcev, prijateljev in ljubiteljev karikature. Nani je čestital tudi mengeški župan Franci Jerič ter priznani slovenski košarkarski delavci Mik Pavlovič, Mitja Šircelj, Ladi Gorjan, košarkarice veteranke iz Ljubljane in slikar Jože Tönig. Več utrinkov z razstave si lahko ogledate na Facebook strani karikaturistke Nane Guberinič. Besedilo in foto: Stanka Jaklič H KULTURA Je Mengeška godba tudi vaša »naj« godba? Izbor Naj godbe v Sloveniji pri Nedeljskem dnevniku je že v polnem teku. Mengeška godba se je po zaslugi zvestih podpornikov uvrstila v finalni del. Poleg tega smo bili godbeniki tudi prejšnji mesec aktivni. Igrali smo na Gobavici ter tradicionalno, 31. oktobra in 1. novembra. Mesec smo praznično končali z udeležbo na komemoracijah, v četrtek, 31. oktobra, v Loki in nato še pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Tradicionalno smo 1. novembra, na dan spomina na mrtve, zaigrali tudi na pokopališču v Mengšu. Kot že omenjeno, se je naša godba uvrstila v finale izbora za »Naj godbo« Nedeljskega. Upamo, da nam tudi z vašo nadaljnjo pomočjo pri glasovanju morda uspe veliki met in se med samimi odličnimi godbami prebijemo prav na vrh. Seveda pa nam največ pomeni vaša podpora, saj nobena godba ne more biti uspešna brez zvestih poslušalcev. Več o izboru pa že prihodnji mesec in na naši Facebook strani. Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Per V soboto, 5. oktobra, so melodije godbe odmevale z našega mengeškega hriba. Odzvali smo se povabilu Tomaža Fartka in v njegovem lokalu na Gobavici priredili Jesenski koncert. Kljub precej klavrnemu vremenu smo z igranjem privabili številne poslušalce, prisluhnili pa so nam lahko tudi mimoidoči. Bilo je zelo prijetno, saj so za pijačo in jedačo skrbeli Fartko-vi, naša godba pa je veselo vzdušje pričarala s priljubljenimi skladbami. Odziv vseh prisotnih je bil zelo dober, zato se že veselimo morebitnega nadaljnjega sodelovanja. Obveščamo vse občane, da bomo letos godbeniki v decembru po domovih nosili novoletne godbene koledarje. Ker je leto 2014 slavnostno leto za našo godbo in ker bomo po dolgem času imeli nove uniforme, je vsak evro dobrodošel. Se priporočamo! Mengeški godbeniki Dobrodelni koncert Ženskega pevskega zbora Moj Spev in Društva Sožitje Mengeš V nedeljo, 20. oktobra 2013, je bil v Kulturnem domu Groblje organiziran dobrodelni koncert Ženskega pevskega zbora Moj spev, kjer so s svojimi točkami sodelovali tudi člani Medobčinskega Društva Sožitje Mengeš. Celoten izkupiček dobrodelnega koncerta je bil namenjen Društvu Sožitje Mengeš za izvajanje dejavnosti društva za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Andreja Lazar, članica Društva Sožitje Mengeš, nas je v prvi točki popeljala v čarobni svet baleta. V osrednjem delu koncerta so nam dekleta Ženskega pevskega zbora Moj spev, pod vodstvom zborovodje Petra Pogačarja, predstavila mo- Vsi nastopajoči so se poklonili publiki dernejše izvedbe pesmi ter nas popeljala v prijeten glasbeni svet. Na prireditvi so sodelovali tudi plesalci plesne skupine Face pod mentorstvom Klemna Pirmana, ki so razveselili s plesnimi vložki valčka in ritmi disko plesa. Na Ullivilla instrumente so zaigrali člani ansambla Strune pod vodstvom gospe Stanke Kač. Drugi del koncerta je bil namenjen črnski duhovni glasbi; s skupno pesmijo članov skupine Strune in pevskega zbora Moj spev pa so izzveneli takti Beethovnovega četrtega stavka Devete simfonije, Oda radosti. Koncert se je zaokrožil s sproščenim, prijetnim in prijateljskim druženjem ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva Sožitje Mengeš. Besedilo in foto: Metka Mestek, Društvo Sožitje Mengeš ZNANI MENGŠANI Srečanje rodbine Kosec z Bramarjeve domačije Kdor se na dobro drevo prisloni, ga dobra senca pokrije. Miguel de Cervantes V soboto, 14. septembra letos, smo se srečali potomci širše rodbine Kosec z Bramarjeve domačije na Dobenem 8. Po do sedaj znanih podatkih izhaja iz Skaručne (potomci Jakoba Kosca, rojenega leta 1624). Res prijetna je bila ta septembrska sobota! Zbralo se nas je preko sto in vsi so bili tega srečanja nadvse veseli! Zjutraj smo se najprej dobili pri Bognarju, kjer nas je družina Antona Kosca postregla in kjer smo se med seboj najprej malo spoznali. Za prvi uvid v preteklost je poskrbel vnuk Franca Kosca, Anton. Za srečanje potomcev sta z bratom Petrom pripravila zanimivo razstavo kolarskega in tesarskega orodja, ki je na domačiji še od časov starega očeta. Večino ga je izdelal sam, saj je bil zelo iznajdljiv in inovativen mojster. Najbolj zanimivo je dvigalo s tremi nogami za težka bremena (trinožnik - drajfus), pa sveder za izdelavo lesenih cevi za vodnjake ali pa oven za zabijanje pilotov ... Razmišljamo tudi o postavitvi stalne razstave. Nato smo šli na Bramarjevo domačijo, kjer nas je sprejel Jože Jernejčič z družino. Miha Kosec in njegova hči Mateja sta imela predstavitev družine. Tu smo izvedeli še več zanimivih povezav in dogodkov, zaključili pa smo s kosilom in druženjem v Ručigajevi gostilni. Pred 245 leti Na Dobeno se je davnega leta 1768 priženil Primož Kosec, rojen leta 1735 v Skaručni. V knjigi porok je zaznamek, da je bila njegova žena Marija Mina Pirnat z Dobenega. Njuni štirje otroci so že rojeni na Dobenu 8. V drugo je bil poročen z Elizabeto Dimc iz Trzina. Z njo je imel še tri otroke, od katerih je na kmetiji ostal Matevž (*1786). Poročen je bil dvakrat: najprej s Katarino Ručigaj, s katero je imel štiri otroke, po njeni zgodnji smrti pa z Jero Šorn. Za njim je posest nasledil njun sin Janez (*1821). Poročen je bil z Marijo Sršen, rodilo se jima je šest otrok. Eden je umrl kmalu po rojstvu, kaj je bilo z Matevžem, se ne ve, za osta- ZNANI MENGSANI Portret Franca Kosca. Foto: Peter Škrlep le štiri pa smo z veliko truda našli kar precej sledi: Prva hči Marija (*1851) se je poročila s Skok Francem na Pristavo 5 - Ja-kaševo kmetijo. Za štirimi otroki smo našli potomce, Jože in Ivana sta odšla v Ameriko, Francka se je primožila k Sitarjevim, Franc pa je družino ostal doma. Drugi sin Andrej (*1857) je ostal na Bramarjevi domačiji, kjer njegovi potomci živijo še danes. Rodilo se mu je dvanajst otrok, a štirje so kmalu umrli. Hči Frančiška se je omožila v Zajelšje, druga hči Marija v Sevnico, sin Tone pa v Jelšo pri Blagovici. Žal je tudi vojna terjala svoj davek, vzela mu je tri, Janeza, Andreja in Katarino. Doma je ostala Cecilija-Cila, ki se je poročila z Jožetom Jernejčičem. Ta je bil po njeni smrti še dvakrat poročen. Tretja hči Marijana(*1859) se je poročila s Mihaelom Cigoletom v Gameljne - k Jurčku. Da je bilo težko, pove tudi to, da ji je prvih pet otrok umrlo že v prvih letih. Imela je še tri, od katerih pa smo našli le potomce njenega sina Mihaela. Ti še danes žive v Gameljnah. Četrti sin Franc (*1853) se je po prvi poroki preselil k Ropretu na Pristavo 3, po drugi pa je kupil Viščevo kajžo, kasneje Pristava 1. Prav njegov rod smo uspeli najbolj spoznati. V Ropretovi kartonažni tovarni je opravljal vzdrževanje. Zadolžen je bil za vo -dostaj Pšate. Paziti je moral, da ni poplavljala ali da led ni ogrozil njihovega jezu. Del vode je bil namreč usmerjen na turbino za pogon strojev v tovarni. Poročen je bil trikrat: s Polono Ručigaj, njeno sestro Marijo (Boltovima z Dobena) in nazadnje s Katarino Stopar (Mlinarjevo iz Loke). Imel je kar sedemnajst svojih otrok in še Marijinega od prej, Franca. Kakor se to morda zdaj zdi nenavadno, a temu je botrovala nuja, saj je bil zaposlen, otroci pa so bili majhni in so rabili mamo. S prvo ženo, Polono Ručigaj, jih je imel devet, od katerih so štirje umrli kot otroci. Ostala so mu samo dekleta: Marjeta (por. Vrhovnik), Franca (por. Skok), Marija (por. Becker), Ana (učiteljica) in Rozalija (por. Thomi). Polona je umrla kmalu po rojstvu devetega otroka, Rozalije. Zaradi potresa leta 1895 se jim je porušil del hiše in se je cela družina morala preseliti »na pod«. Razmere resnično težke ... Z drugo ženo, Marijo Ručigaj, sta imela še tri otroke: Jero (por. Kušar), Filipa in Pavla. Ko mu je umrla tudi ta, se je oženil še tretjič. S Katarino je imel pet otrok: Antona, Johano (p. Zabret) in Milana, dve deklici pa sta umrli stari 3 in 5 let, ko je leta 1913 v Mengšu razsajala davica. Bil pa je tudi zelo dolgo v vojski: enajst let! Tam se je priučil kolarstva. V Bosni je izdeloval vozove za topove in podobno. Tudi ko se je vrnil, je najprej delal vozove, s tesarstvom se je začel ukvarjati kasneje, posebno po potresu. V Kamniku je opravil šolo za tesarsko stroko in leta 1886 dobil tudi diplomo. Tesar Franc Kosec je z delavci in pomočniki opravljal tesarska in kolarska dela tudi v širši okolici. Verjetno je tudi že omenjeni potres veliko prispeval k povečanemu obsegu dela. Delali so ostrešja za večje in manjše hiše, cerkve in zvonike, pa tudi razna popravila po tedanjih gradovih: Jablje (Habah), Kolovec (Staretov grad) in na gradu Križ. Dvigovali so tudi nove zvonove, kar je bilo zelo zahtevno in nevarno delo. Na veliki višini so delali brez odrov, le s pomočjo lestev in lastne iznajdljivosti. Prav tako je bil samo s pomočjo lestve narejen marsikateri dimnik, recimo tisti v Filcu, kjer je bila Vrtačičeva tovarna. Danes si kaj takega res težko predstavljamo. Izdelovali so tudi opremo za mline, vodnjake z lesenimi cevmi, urejali na-brežine ob Pšati in Mlinščici, v zimskem času pa so Staretovo pivovarno oskrbovali z ledom s Pšate in glinoko-pa opekarne. Poprijeli so tudi sinovi in nečaki. Mnoge med njimi je izučil obrti. Tudi Skokov Jože (nečak), ki se je odselil v Ameriko, si je tam prav s tesarstvom ustvaril novo življenje. Franc je za vsa plačila za delo in material vodil uradne račune v enostavni obliki. V času Avstro-Ogrske monarhije je bil naslov »Fran Kosec, tesar, Mengeš«, po ustanovitvi Jugoslavije l. 1918 pa »Franc Kosec, tesarstvo, Pristava 1«. Po pripovedovanju hčere Johane so se Dobenci in Rašičani redno ob nedeljah ali praznikih ustavljali pri Bo-gnarju. S Francem Koscem so se radi pogovarjali ali ga prosili za nasvet. Bil je razgledan mož. Bili so velika, a kar povezana družina. Vendar so bili taki časi, da si je vsak moral poiskati delo, kjer je pač bilo. Sinovi so vsi razen najmlajšega Milana, ki je bil strojni ključavničar, postali tesarji. Anton je prevzel obrt, Filip in Pavel sta mu pomagala. Hčere so občasno sicer tudi pomagale, predvsem na kmetiji, a so bile tudi spretne pri pletenju kit za izdelavo slamnikov. Slamnikarstvo je bilo v Mengšu namreč zelo pomembna dejavnost v tistem času. Baje se je kar dobro zaslužilo. Sezonsko so hodile tudi v tujino, na Češko ali v Švico. V Švici sta Marija in Rozalija spoznali svoja moža in si tam ustvarili družine. (Eden izmed vnukov, Max Becker, je na naše srečanje tudi prišel). Marjeta se je poročila k Vrbčevim z Vrhovnik Francem. Imela sta šest otrok. Franca se je poročila s Skok Mihae-lom-Matijevc (v Loko). Imela sta tri otroke. Ana je postala učiteljica in po prezgodnji smrti staršev skrbela za otroke svoje nečakinje, Šijanec Marije. Svojih otrok ni imela. Filip je tudi delal z brati. Pri popravilu ostrešja v zvoniku so v tramu našli njegov podpis. Bil je samostojen delavec na mlinih in ostrešjih, sposoben težjih del. Med vojno je tudi vozil tovornjak. Poročil se je s Terezijo Boka-lič in sta imela je štiri otroke. Jera se je poročila z Jernejem Kušar-jem. Tudi onadva sta imela štiri otroke. Nekaj njenih potomcev je prišlo na srečanje, iz Hrvaške in Sicilije pa so nam poslali le lep pozdrav v želji, da se srečamo še kdaj. Tudi Pavel je bil dober tesar. Poročen je bil dvakrat (Sitar Marija in Justina) in je imel pet otrok. Prišli so vsi otroci, ki žive tu, le hči Marta nam je poslala pozdrave iz Avstralije, prav tako v želji, da se morda naslednjič srečanja udeležijo. Anton je bil poročen s Pavlo Lipar. Leta 1925 je prevzel tesarstvo in ga vodil do 1966, ko je predal Tonetu in Petru (zdaj jo vodi že tretja generacija). Imel je štiri otroke. Johana je vzela Zabret Antona. Dokaj kmalu je ovdovela in morala sama skrbeti za tri otroke. Milan je poročil Marijo Matoh. Smrtno se je ponesrečil, ko je kopal jamo za klet. Tudi on je pustil tri majhne otroke. Franc se je poročil z Ano Vovko v Šentjernej, kjer smo našli potomce njegovih petih otok. Žal se srečanja niso mogli udeležiti, ker je bil čas trgatev. Srečanje je povezalo družino Z leti se je rod zelo povečal, saj je veliko otrok kljub težkim časom preživelo in si ustvarilo svoje družine. Malo smo se sicer raztepli in se nekoliko bolj oddaljeni sorodniki do tega srečanja niti nismo poznali med seboj. Na srečanju so nekateri celo ugotovili, da so bili sošolci ali sosedje, pa tega niso vedeli. Bilo je zanimivo, posebej ob pregledovanju grafičnega prikaza drevesa, ki ga je res natančno in z veliko truda narisal vnuk Miha Kosec. Prav tako je ogromno časa in truda vložil v to, da je obiskal skoraj vse živeče potomce, za katere je vedel, in od njih pridobil ogromno zanimivih podatkov in starih slik. Posebej z bratranci Tonetom in Petrom Koscem in Milanom Zabretom pa so potem ne malo časa preživeli skupaj in se trudili sestaviti ta naš družinski mozaik. Zahvala seveda tudi Suzani Kordiš, ki je v arhivih poiskala podatke za prve znane Kosce in njihove potomce. Te je potem Mateja Marincelj (roj. Kosec) uredila in to je pravzaprav tudi pripeljalo do širšega raziskovanja našega rodu. In še srečno naključje -med seboj smo imeli tudi fotografa, Petra Škrlepa, ki je celotno srečanje in vsako posamezno družino slikal. Seveda zahvala velja tudi vsem ostalim, ki jih posebej ne omenjam, a so vsak po svojih močeh ali spominih prispevali svoj »kamenček«, in seveda vsem, ki ste prišli in naredili naše srečanje tako nepozabno. Stkali smo kar nekaj novih vezi. Druži nas preteklost in skupne korenine. In kot rečeno v verzu na začetku. Besedilo in foto: Miha Kosec in Mateja Marincelj Spričevalo Franca Kosca iz leta 1886 LEHfl-ZEUCNlSS. 3 LE 11 lrirnf<* _ „IfffnKfV - --J ,-->-. --.--4.^ -i-- — ■ ■uiH tu ' r^kEii Rbn i nj' v - | — PISMA BRALCEV Hvala za vso pomoč Stanovalci Grajske ceste 3 in 4 v Loki pri Mengšu se zahvaljujemo vsem gasilcem, ki so v ponedeljek, 28. oktobra 2013, sodelovali in pomagali pri gašenju požara na našem večstanovanjskem objektu, ter policistom in reševalcem za hitro evakuacijo iz stanovanj. Iskrena zahvala tudi Občini Mengeš in županu, ki nam bo delno pokril stroške sanacije ostrešja. Zahvaljujemo pa se tudi stanovalcem Grajske 4, ker so nam priskočili na pomoč in pripravili malico ter pijačo za gasilce. Zahvala velja tudi KPC Jable, ker so nam ponudili stanovanje na Grajski 4. Iskrene zahvale tudi Centru za socialno delo Domžale, Rdečemu križu in Karitasu, ker so nam priskočili na pomoč takrat, ko nam je bilo to najbolj potrebno. Besedilo: stanovalci Grajske ceste 3 in 4 iz Loke pri Mengšu SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBVEŠČAMO VAS DA JE OBČINA MENGEŠ ODPRLA POSEBNI TRANSAKCI-JSKI RAČUN ZA ZBIRANJE DENARNIH SREDSTEV ZA DRUŽINE, KATERIM JE POŽAR VEČSTANOVANJESKEGA OBJEKTA NA GRAJSKI CESTI 3 V LOKI PRI MENGŠU UNIČIL STREHO IN STANOVANJA. TRR: 01100-6000043091 POMOČ DRUŽINAM PO POŽARU - LOKA PRI MENGŠU Sredstva se bodo zbirala do 30. novembra 2013. SMUČARSKI SEJEM! Tudi to jesen Smučarsko društvo Mengeš organizira tradicionalni smučarki sejem rabljene opreme. V kolikor bi želeli prodati staro smučarsko opremo to lahko naredite v soboto 30. novembra 2013 pred trgovino Tuš v Mengšu. Rabljeno opremo lahko prinesete ob 9:00 katero vam bomo po najboljših močeh poskušali prodati. Sejem bo trajal do 16. ure. Ob tej priložnosti vabimo vse ljubitelje smučanja, da se včlanijo v naše društvo ter da se pozanimate o organiziranih smučarskih izletih ter tekmovanjih v prihajajoči sezoni. Lep pozdrav! Vabljeni na predavanje SVET NA PRAGU PREOBRAZBE Kaj je v ozadju sprememb in kaj prinaša nova doba? Kakšen bo svet po meri človeka? Kako do miru, čistega okolja in dostojnega preživetja za vse ljudi? Predavanje bo v četrtek, 21. novembra ob 19.30 v Knjižnici Mengeš Vstop je prost. Društvo Share Slovenija www.share-international.net/slo/ VABILO Dnevni ArkiA nneni\\i na BREZPLAČNO PREDAVANJE z naslovom »JE ZA KAKOVOSTNO BIVANJE BOLJ POMEMBNA SVETLOBA ALI VARČEVANJE ENERGIJE?«, ki bo potekalo v torek, 3. decembra 2013, ob 16. uri v Energetski pisarni Srca Slovenije v prostorih JUB Design Studiu v Dolu pri Ljubljani. Predpisi s področja učinkovite rabe energije določajo, da se razsvetljava prvenstveno zagotavlja z naravno osvetlitvijo. Če to ni mogoče, se uporabi energijsko učinkovita svetila. Začne se torej pri pravilni arhitekturni zasnovi objekta, primerni velikosti okenskih odprtin glede na uporabnost prostorov, ustreznih materialih in zasteklitvi ter seveda senčenju, s katerim preprečujemo pregrevanje. Ali se steklene površine in energijska učinkovitost izključujejo ali dopolnjujejo? Oboje! Zato je skrbno načrtovanje toliko bolj potrebno. Izkušen energetski svetovalec Simon Brlek bo na predavanju pozornost posvetil naslednjim temam: • arhitekturni zasnovi stavbe z vidika naravne osvetlitve, • arhitekturni zasnovi z vidika energijske učinkovitosti, • izbiri oken (okvirjev in stekel), • pravilni vgradnji brez toplotnih mostov, • primerom izračuna energijske učinkovitosti pri različnih oknih. Na predavanju bo sodelovala tudi Alenka Čibej, produktni vodja za okna iz podjetja Jelovica. Več informacij: energetska.pisarna@dol.si www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/energetska-pisarna Varstveno delovni center INCE v mesecu novembru in decembru vabi na dva dogodka. ütLiä Ifcv iIH— < t ■ risf» V mesecu novembru vas vabimo na odprtje in ogled prodajne razstave grafik »Odtisi« Odprtje razstave, s kratkim kulturnim programom, bo v sredo, 20.11.2013, ob 18.00 uri v avli NLB,Poslovalnica Mengeš Slovenska cesta 61. Razstava bo odprta do 20.12. 2013. Uporabniki likovne delavnice umetniške enote INCE ZU, so svojo ustvarjalnost izrazili v grafični tehniki, ki se pojavlja tudi na unikatnih voščilnicah z božično-novoletnimi motivi. Vljudno vabljeni! V mesecu decembru vas vabimo na Dneve odprtih vrat umetniške enote INCE ZU v Mostah pri Komendi 88 c, 3. 12. in 4. 12.2013 od 9.00 do 19.00 ure. Ta priložnost je namenjena vsem tistim, ki želite spoznati ustvarjalno delo odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, vključenih v storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Obisk naše enole vam bo nudil tudi možnost nakupa številnih unikatnih in privlačnih izdelkov za majhne pozornosti, s katerimi lahko obdarite svojce in prijatelje ob prihajajočih praznikih. V pokušino vam bomo ponudili pecivo in slaščice, ki nastajajo enkrat tedensko v delavnici peke, kjer skupaj z uporabniki spoznavamo slovenske ljudske običaje v tradicionalni slovenski kulinariki. Vljudno vas vabimo, da se obiska udeležite v čim večjem številu in na ta način podprete delo naših uporabnikov. OBVESTILA, OGLASI JfOVm&Hl - DECEMBER 15.11. Aranžiranje in dekoriranje prehrane ob 17.00 19.11. Miklavževi piškoti (6-8 let) ob 17.00 20.11. Miklavževi piškoti (6-8 let) ob 17.00 22.11. Miklavževi piškoti ob 17.00 26.11. Miklavževi piškoti (9-13 let) ob 17.00 29.11. Potice in kolači ob 17.00 3.12. Praznične torte in jedi iz kozarca ob 17.00 6.12. Božično-silvesterska večerja v dvoje ob 17.00 10.12. Pravljične urice (3-6 let) ob 17.00 11.12. Potice in kolači ob 17.00 13.12. Božično silvesterske jedi ob 17.00 17.12. Otroška delavnica (6-8 let) ob 17.00 20.12. Praznične torte in jedi iz kozarca ob 17.00 Več na FB - Lonček kuhaj-Mengeš, Informacije: 031689 793 Prosimo za predhodno rezervacijo terminov! Lonček kuhaj - Slovenska cesta 28, Mengeš. [00 I OptikaGolavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na lovi lokaci v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) SERVIS in PRODAJA Hribarjeva 38, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-maß; avs.menges@siol net http; \v.vw. sharp-servis si Odprto od 9- 12 in od 15 - 18 are ! ' Večer slovenskih napitnic m jJ Iz zemlje^gre v trsek jjrinmmo Večeušlovenskih tradp it nujk,ze mlj e gre* v trsek. ^^NašemumartinovaVju se ^tehko pruMižite v soboto t 16. ndfembra up v Župnijskem domu Menge si Organizator: Oktet Mi, MoKZ Mengeški Zvon OBVESTILA ZAHVALE ZAHVALA Z Vašo pomočjo nam je uspelo organizirati eno najlepših tekem v Sloveniji. Zahvaljujemo se vsem donatorjem za pomoč in sodelovanje pri organizaciji kolesarskega tekmovanja, 2. VN OBČINE MENGEŠ. Glavni donator: OBČINA MENGEŠ, Medijski pokrovitelj: GLASILO MENGŠAN Ostali donatorji: KOSEC MIHA s.p., ARU- ANTON RUČIGAJ s.p., TRDINOV HRAM-d.o.o., FARTEK TOMAŽ s.p., RP DESIGN d.o.o., MARČUN TOMAŽ s.p., LGM d.o.o., AVTO CAR d.o.o., TRGOVINA HA-NI, GLASO d.o.o., FRIZERSTVO M-STIL, TEATER BAR, AVS-SHARP - IGOR BUDJA s.p., ORODJARSTVO BOGO ROPOTAR s.p., PLEKSI IZDELKI - SAŠA JERETINA s.p., VENDO BARVE-LAKI, OPTI - COM d.o.o., FAMA TREND d.o.o., MELODIJA - GLASBENI INŠTRUMENTI, LANENI CVET, MLADINSKA KNJIGA. Kolesarsko društvo Mengeš PD Janez Trdina Mengeš se zahvaljuje trgovini HA-NI za sponzoriranje petintridesetih majic z logotipom letošnjega planinskega tabora v Logarski dolini. Kogar imaš rad, nikdar ne umre, Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, le daleč je ... v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. Marjanu in Maji Žnidar iz Mengša Ni je solze, ki bi ju obudila, ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila. 26. oktobra pred štirimi leti je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003. Hvala vsem, ki zanju molite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Močno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea, Marjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 45. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in nečak Tomaž Janežič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in finančno pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za darovanje sv. maše. Hvala tudi članom Teniškega kluba Mengeš in sodelavcem iz Atlantic Groupe za lepo pripravljena govora. Posebna zahvala zdravniškemu osebju intenzivne nege UKC Ljubljana za njihov trud. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi OBVESTILA, OGLASI VABILO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE Vabimo vas, da se v ponedeljek 25.11.2013, od 17:00 do 18:00 ure, v sejni sobi Občine Mengeš, udeležite brezplačnih predavanj na temo STROKOVNA IN FINANČNA POMOČ ZA UČINKOVITO RABO IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH Vsebina predavanja: • Sistemi za ogrevanje in hlajenje, priprava tople sanitarne vode, prezračevanje • Energetska sanacija objekta • Finančna pomoč za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v gospodinjstvih • Predstavitev primerov dobre prakse • Razprava in zaključek Cilji predavanj so: • S praktičnimi primeri predstaviti smiselnost pristopa k energetski sanaciji ali gradnji in prenovi objektov zaradi učinkovite rabe energije v stavbah ter izzivi, ki se pri tem pojavljajo pri zasnovi stavb ter uporabi materialov in sistemov • Predstaviti sodobne sisteme za zagotavljanje kvalitetnih in primernih energetskih sistemov in ugodja v stavbah • Predstaviti možnosti pridobivanja nepovratnih in drugih virov financiranja Komu je predavanje namenjeno: • fizičnim osebam, lastnikom objektov, ki želijo zmanjšati energetsko potratnost objektov v katerih bivajo, pri tem pa potrebujejo nasvet ali napotek pri izvedbi in možni pridobitvi ustreznih finančnih sredstev Predavatelji: ENVIRODUAL d.o.o. - energetski upravljavec Občine Mengeš Občina Mengeš KONCERT KLAPE SUBRENUM GRAD JABLJE, SOBOTA 14. 12. 2013, OB 18.30 predprodaja vstopnic: TRGOVINA HA-NI in TEATER BAR MENGEŠ, tel.: 041 760 277 OBČINA MENGEŠ Prireditev je omogočila Občina Mengeš. Organizator prireditve je Turistično društvo Dobeno POMEMBNO: Osebnih vabil vsakemu posameznemu otroku Občina Mengeš ne bo pošiljala zaradi spoštovanja Zakona o varstvu osebnih podatkov. MIKLAVŽEVANJE Spoštovani otroci! Leto je naokoli in ponovno je čas, da vas obišče Sveti 'Miklavž. Sveti 'Miklavž bo prišel v 'Mengeš pred cerkev sv. 'Mihaela, v četrtek, 5. decembra 2013, ob 16.30. V primeru slabega vremena bo (Miklavževanje v cerkvi sv. 'Mihaela v 'Mengšu. Vabimo vas, da se skupaj s starši udeležite obiska Svetega 'Miklavža, ki vas bo s svojimi angelčki tudi simbolično obdaril. Franc Jerič, župan Miklavževo vabilo! VRAQI LOŠKI OTROCI, LOKO PRI MENGŠU BOM OBISKAL V ČETRTEK, 5. DECEMBRA 2013, OB 17. URI. Zato vabim vse majhne, pa tudi malo večje otrOke, ma/mice in očke, babice in dedke - v dvoranogavilsko-ku/Uurnega doma na Miklavžev večer. Najprej vas bodo razveseljevali člani domačega kulturnega društva s predstavo ČE IMA MIKLAVŽ ZAMUDO,potem pa vas bom z veseljem nagovoril še sam. Obdari/l bom le otroke, ki hodijo v prvi razred, in mlajše. Seveda drugi otroci prav tako ne boste ostali praznih rok, kakšna sladka dobrota s^e bo našla tudi za vas. DO TAKRAT PA BODITE PRIDNI IN UBOGLJIVI! VAŠ SVETI MIKLAVŽ Za Miklavžev prihod in prijeten večer bo poskrbelo KD Antona Lobode.