Štev. 17.
Cena ednoga drobca 1 krona.
24. april 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi, Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
„Protidržavno gibanje v Prekmurji“ v pravoj svetlosti.
Demokratsko časopisje, med njimi „Slovenski Narod“ in mariborski „Tabor“, zapazujeta v Prekmurji že en čas strahovito „proti državno gibanje“. Cela Jugoslavija je v nevarnosti i demokratsko časopisje jo šče rešiti od te pogübelnosti! Bližajo se obč. volitvi! Kak „Slovenski Narod“ piše, glavna agitacija ide za povratek Habsburžanov. To agitacijo pa vodi prekmurska dühovčina z gosp. Kleklom na čeli. Čüdno je samo to v tom deli, ka mi, ki smo v Prekmurji, od te „protidržavne agitacije“ nikaj ne znamo. V Murskoj Soboti so g. civ. komisar, oni bi že mogli kaj znati i zvediti od toga, či bi se tű kakše protidržavno gibanje vršilo i mislimo, bi tüdi .vse ukfenrli, da bi to gibanje za. časa zatrli. Tü mamo njivóga namestnika v D. Lendavi, imamo vojaštvo, imamo policijp, a vsi teh od toga nevejo nič. To vse1 je ona zmišlena laž. Mi tak vidimo, ka tű samo edna grda, nesramna gonja ide proti g. Klekli i proti prekmurskoj dühovčim*. To gibanje je samo v glavaj demokratski gospodov okoli ..Slov. Naroda*1 i okoli mariborskoga ..Tabora11, pri nas v Prekmurji ga nindri ne, zlasti mi ne vemo za nje.
či jé nezadovoljnost v Prekmurji,'to povzročajo samo demokratska gospoda z svojov nepre-mišlenov i silnov politikov. Ka kak, od toga ešče bomo pisali.
Velika süša i vročina lada v Beogradi. Že liberalna „Politika“ piše, ka drügi kak Bog, nemore pomagati.
Odgovor ministerskoga sveta (minisztertanács) našemi poslanci g. Klekl Jožefi gledoč naše
železnice.
Ministerski svet je našemi poslanci, šteri je vložo prošnjo zavolo železnice prekmurske, dao sledeči odgovor pod št. 959. od 22. Marca:
„Predsedništvo Ustavotvorne Skupštine. Predsedništvo Ministerskoga Sveta ma čast vas prositi, da se narodni poslanec g. Jože Klekl obvesti o sledečem: Ravnitelstvo za delanje novih železnic je naznanilo, da je za progo (linijo): Murska Sobota— Ljuto-
mer— Ormož vödana odrédba direkciji v Zagreb. (Odelenje za nove gradnje), da se traséranje té proge včasi more začéti. — Proga M. Sobota — D. Lendava se pa ne more zdaj iz rednoga budžeta (budžet se pravi državni dohodki) nego te, gda se vzeme posojilo (posoda) za delanje železničkih linij v našoj králevčini“.
Izmenjava eno- in dve kronskih bankovcov.
V tom pitanji se je poslanec dr. Hohnjec dne 13. aprila na finančnoga ministra obrno z naslednjov interpelacijov.
Vprašanje o izmenjavi eno- in dvekronskih bankovcov i od njihovi odtegniti iz prometa je Vnašoj državi 1 na dnevnom redi Že več kak eno leto. Ministrstvo financ je 1. jan 1920 razpisalo natečaj za načrte za državni Papirnati denar od 10 vinarjev, 20 vin. in ene krone. Kaj je s temi novimi bankovci, do danes ne Znamo; Znamo pa, da so stari eno,-, dve in 10 kronski bankovci že teko odgrnjeni in izrabljenL da jih je dosta že raz-padnolo, — mnogo pa se jih z raznimi povezomi komaj drži küper.
Prišle pa so v vprašanji teh bankovcov še drüge komplikacije, ki jih je povzročila naša finančna uprava. Finančno ministrstvo je 15. febr. 1921 izdalo naredbo: 1. Da ni edna državna kasa ne more sprejeti od enoga plač-nika pri enom plačüvanji več krik 50 K v enp- in dvekronskih bankovcih.. 2. Da se smejo sprejeti samo bankovci,' ki so žigosani z žigom državnih oblasti, štere so za to bile pooblaščene. 3. Da se "naj bankovci, ki neso žigosani .z nobenim žigom ali pa so žigosani z.nesumljivo krivim žigom, odvzamejo i s ponašali vred odpošlejo pristojnim policijskim oblastmi za volo kazenske preiskave. 4. Da se naj v najkrajšem časi pristopi definitivni odtegnitvi teh bankovcov iz prometa, kak bo to mogoče.
Ta naredba je bila pogrešena v vseh točkah, edino Zadnja točka je še dobra in hvalevredna i je želeti, da se kem prle izvrši. Drüge točke pa so vse neutemeljene i so rodile slabe gospodarske Posledice. Trgovska zbornica v Zagrebi je brzojavtla v Beograd za pomoč. Prišeo je Odposlanec iz Beograda. Nato je bila, kak poročajo hrvatski listi, ta- naredba prekdana. -
V Sloveniji pa nikaj ne vemo od toga, da bi ta naredba bila prekdana i postavlena izven moči. Zato pa tembolje čütimo njene škodljive nasledke, ki se množijo in povečüjejo od dneva do dneva. Te Posledice težko občütijo kmet, obrtnik, trgovec, uslüžbenec i zlasti tisti, ki Živijo od dnevnice, dnevnoga plačila. Izplačilo se namreč največkrát vrši v eno- in dvekronskih bankovcih, šterih pa se po példi državnih uradov brani vsakši posebno trgovec j obrtnik.
Neraztsmljivo je za vsakoga državlana, kak more finančno ministrstvo od rediti, da smejo državni uradi takše bankovce sprejemati samo v količini do 50 K, da je vendar držáva dužna sprejeti vse takše pravilno ži-gosane bankovce v neomcjcni koli— čini. Docela je tüdi neupravičena odredba, da se smejo sprejemati sama bankpvei, žigosani od državnih oblasti, ki sp bile za to pooblaščene. Saj je vendar finančna uprava sama svojčas izročila žigosanje starih avstrc-ogrskih bankovcov ae samo državnim uradom, temveč tüdi občinskim oblastim i zasebnim denamim zavodom. Ali so bankovci žigosani z žigom občinskih
2
NOVINE
1921. 24. april
uradov in zasebnih denarnih zavodov, neveljavni? In. tüdi o tem je finančno ministrstvo menda podučeno, da so se najrajši potvarjali ravno žigi držav-: nik uradov.
Ár je vsled neosnovane naredbe finančnoga ministrtsva i Vsled raznih' nasprotujočih si poročil o izmenjavi eno- in dvekronskih bankovcov i njihovi odtegniti iz prometa v denar-nem prometu zavladala velika nevola  i gospodarska škoda narašča deo za dnevom, sam prisiljen, da pitani g. finančnoga ministra: in 1. Ali šče naredbo z dne 15. februára 1921, Štera pp poroČÍJÍn čas-nikov ne velja več za Hrvatsko, taki razveljaviti tüdi za Slovenijo?
2. Ali bo taki vse ukrenü, da se kolikor najhitreje izmenjajo stari eno-dve- in desetkronski bankovci i vzemejo iz prometa?
3. Ali šče TO izmenjave izvesti tak, da ne bodo škodo váni kmetske, delavski, obilni i sploh vsi de-lavni sloji našega ljüdstva, šterih poprek ne zadene nikša krivda na tom, da so v prometi tüdi krivo žigosani bankovci ?
Glasi.
Slovenski dobrovoljci v Prekmurji so potom našega poslanca g. Klekl Jožefa vložili prošnje, da se i oni sprimejo med jugoslovenske dobrovoljce z vsemi pravicami teh. Naš poslanec so aprila dali prek njihovo prošnjo i tű dobili sledeča pojasnila: Pravice dobrovoljstva.majo samo tisti, ki so se do 1 1917. borili za zjedinjenje Srbov, Horvatov i Slovencov. I to šo večinoma Amerikanci, šteri so
prišli v jugoslovensko legije v više povedani namen. Tak Znamo, ka je nešteti Prekmurec tüdi bio med temi na francozkoj fronti. Tei so , dobrovoljce Tem ide obečana rodna Zemlja v Macedoniji. Obečala se njim je pa zato, naj naidejo nazaj v Ameriko, nego sé doma naselijo, gde ne prebivalstva. Naši dobrovotjci pa so mogoči dobiti zemljo potom agrarne reforme. Ministerski svet končno reši celo stvar.
Za povrnitev vojaških kvarov so naš poslanec 11. aprila prošnjo vložili pri ekonpniskom v edelenji ministerstva vojnoga i prosili preiskavo, naj se kvari preiščejo i sirotam kak najhitrej' povrnejo. To pot so vložiti prošnje vseh občin - okoli Lendave i Gor. Gda pride kakša komisija, kvare gorpovejte.
Zavolo krivično navrženi dač je naša stranka, štera je glas zdignola pri ministerstvi za naše ljüdstvo, odgovor dobila, ka minister pozve vse, kak se dače nametava jo i te nam da stalen odgovor.
Državna posredovalnica za delo podružnica v Murski Soboti, išče vékšo vnožino domače drüžine hlapce, dekle, poljske delavce in delavke za Kranjsko, Štajersko in Koroško pod sledečimi pogodbami : 1) pastirje in pastirice do -16 lei od S)— 100—120 K mesečno, 2) hlapci za živino in drüga domáča dela 300 K mesečno, 3) dekle za živino in drüga domáča dela 150 —200 K mesečno, 4) mlajši poljaki delavci do 19 ki 15—20 K dnevno, 5) mlajše poljske delavke do 19 let 10—15 K dnevno, 6) Poljski delavci za vékša Poljska dela 30 - 70 K na den, 7) poljske delavke za vse poljsko dela 20 - 35 K
na den. Vsi tej delavci dobijo zvün toga dober Strošek i kvartešo pri gospod! ali vérti, gde bodejo delali Plačo dobijo vsi delavci, v penezaj, z toga, se za polovico šume küpi njim Silje i v Bački in se njim postavi v Lendava ■ že v sredini septembra, gde de se jbotetn delile med delavce. Zglási« se vsi tisti, ki želete silje za pridoče zimo kak v najvekšem števili. Vse tanáče to potrebna navodila Vam dá radevolje »Državna posredovalnica za deto' v Murski Soboti v dr. Czifrá* kovoj hiži
V M. Soboti so prednji demokratski korifetušje-glavačje z sokolami na čeli meli sejo, na šteroj seji so se tanačivali, kak naj sprijmejo g. dr. Baltiča, predsednika deželne vlade v Ljubljani, ki je nameravao priti Prekmurje. Da so se že dugo kregali i ne mogli priti do sporazuma, te stane gor eden i pravi, da bi ga tak najbogše bilo sprijeti, ka bi njemi bombo lüčili pod noge. Cela seja pa ne mela nikšega pomena, ár so g. Baltič samo oblübili, ka prido v Prekmurje. 
Sajenje tobaka. V Prekmurji se je Zglasilo samo 5 vertov, ki do sadili tobak. Vse vküp ga zasadijo- 13 jezero betev. Seme so že dobili od tobačne tovarne v Ljubljani, da je morejo pravočasno posejati, či se Šteromi ne bi posrečilo sejanje, naj se obrne na ravnateljstvo, tobačne tovarne v Ljubljani, štera se - njemi poskrbi za po-trejbne sadike, t
„Kmetijski list“ preveč toči skuze. V ništernoj številki, štera nam slučajno prišla do rok. se jako britko joče in teži, da samostojni namarajo
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Gda so Madjari prišli v krščansko Panonijo, so bili ešče poganje, zato so strašno škodo napravili svetoj Cerkvi. Vse so razrüšili kot so šli, tak ka so bavarski škofje že l. 900 pisali svetomi Oči Ivani IX: „Madjari so prišli v naše kraje, odpelali ništerne lüdi v robstvo, drüge spoklali, tretje z lakotov in žejov po vozaj vmorili in jih tak brezračuna vničili. Plemenite može i poštene žene so odvlekli v sužnost, požgali so bože cerkvi i vse tak razrüšili, ka v celoj Panoniji, v našoj najvekšoj pokrajini niti edne cerkvi več ne“. Iz toga vidimo stališ krščanstva. Ki so ostali živi so se skrivali po logi i bregovji. Cerkev so ne smeli zidati, mešnikov i očivesne bože slüžbe ne meti, deco so na skrivnom krstili. Tak je bilo vse delo sv. Metoda na nikoj djano.
Proti konci desetoga stoletja je
zvezda krščanstva zastvetila tüdi Madjarom. Prvi vojvoda je bio Gejza. Z njim so tüdi našim Slovencom prišli veselejši dnevi na sv. vero gledoč, ar njim je ne brano deco krstiti, požgane in razvržene cerkvi nazaj zidati i dühovnike meti. Gejzova žena je bila Šarolta, že krščenica. Po njenom nagovarjanji se je mož s sinom Štefanom vred dao krstiti. Štefan je bio prvi Vogrski kral. Njegovo glavno delo je zdaj bilo razširjanje krščanstva v svojem kralestvi, zato je začno nastavlati škofije, zidati cerkvi i samostane iz šterih je kesnej prehajalo dosta gorečih misijonarov. V začetki je največ dobroga včino sv. Adalbert praški škof (iz Prage). Štefan kral je tüdi zapovedao, naj deset vesi vküp da postaviti edno cerkev, šteroj, za vzdržanje dühovnikov, morejo dati zemlo, dva hlapca, voz s konjom, 6 volov, 2 kravi in 20 glav drobnejše živine. Z vsemi je lepo ravnao. Meo je navado praviti, da tista država (orsag), štera šče, da bi eden sam jezik in edna sama narodnost bila v njoj, je slaba in more razpadnoti. S
tov gorečnostjov i lepim živlenjom si je Štefan zaslažo, da je l. 1083. bio za svetnika proglašen. Mro je l. 1038.
Ne smemo misliti, da so že za vladanja sv. Štefana vsi zlepa stopili v krščansko vero, vendar je pa krščanstvo vsikdar bole püščalo korenje, dokeč so ne prišli v deželo nesmileni Türki i luteranska pa kalavinska vera okoli 1520 leta.
Sv. Štefan je razdelo svojo domovino v županije (varmegye) i škofije (püšpekije). Od onoga časa so naši Slovenci med Mürov in Rabov spadali edni k železnoj (Vas) drügi k Zalajskoj (Zala) županiji. V verskoj zadevi pa tisti iz Zalajske županije so spadali v vespremsko škofijo iz Železne županije v gjursko škofijo (Györ).
L. 1077 je stopo na vogrski tron sv. Ladislav. Te je po smrti horvatskoga krala Zvonimira pod svojo korono spravo Horvatsko. On je tüdi nastavo novo škofijo v Zagrebi, k šteroj je štiri slovenske fare prikapčo namreč Türniško, Bogojansko, Dobrovničko in Dolnjelendavsko (1091).
3
NOVINE
1921. 24. april
jako za Prekmürje, štero je prej zgübleno za nje, ar Klekl vlada v Prekmurji. Ljüdstvo vse ide za njim. Kmetijski list se boji občinski volitev, že naprej je v velkoj skrbej, ka bo zdaj pali, Kleklnova stranka de zmagala, či oni nepošljejo se svoji samostojni agitatorov. Tak bo kak 28-ga novembra oni do poraženi. Zato hitro na delo, dokeč nebo prepozno. Tak „Kmetijski list“. Nič se vam ne trbej bojati, gospodeki okoli K. lista. Ne de volitev v Prekmurji. Pa či bi bile, smo pripravleni na nje. Vi niti enoga glasa nebi dobili, od toga ste lehko prepričani. Samo pridite, čakamo vas z široko odprtimi rokami.
Nove dače se nam obečavlejo.
Što bo naj bole prizadeti pri teh novi davkah? Naš kmet! Zvün deseti penez, štere si do segamao mogao plačati, boš zdaj ešče mogao plačati za štempline i pristojbino 12—17%. Za to se
moremo zahvaliti onim, ki so 28. nov. glasovali na samostojne i demokrate.
Nemška casarica, bivšega nemškoga casara Vilmoša žena, je vmrla 11. aprila. Pokopana je bila v soboto v Potsdamu.
Bivši nemški trononaslednik lesni trgovec? „Matin“ poroča zanimivo vest, nejmre da je bivši nemški trononaslednik (trónörökös) stopo v nekše lesno podjetje (vállalat), štero da izvažalo les prek Hamburga. Podjetje ga je izvolilo za direktora.
Mrtvo žensko telo. V občini Pince so 13. t. m. najšli edno mrtvo žensko truplo. Kak je preiskava dognala, telo je že 13. tjednov bilo v seno zakopano. Ženska se zvala Terezija Fehér rojena Kišš. Bila je vse posüšena, brez toga ka bi razno šla. Mrla je od gláda ali se pa zadüšila. Kak se posvedočilo, ženska je bila zapletana v nikše švercanje. Szentmikloši z pokradjeno i prek nošeno blago je küpüvala i odávala. Orožniki so prišli nasled. Ženska se je zbojale kaštige i zato se zbrala to strašno smrt. Sama je pravla doma, da té sramote nemore preživeti. Odišla je goricam na edno klet, se je tam v seno zakopala i tak zadüjšila ali od gladi mrla. Zdaj, da je vért prišao po seno je najšao v senej njeno mrtvo telo.
Méso je pali podragšano. Komišija za določavanje cen je mela v D. Lendavi svojo mesečno sejo, na šteroj seji je vöpovedala, da se govensko meso pri vsakšoj kili za 2 koroni podragša, a cena bilic pa zniža. Morebiti se to zgodilo zato, ar je član komisije tüdi mesar Bohar. Mo že vidili, či se marhi pri živoj vagi tüdi zvišajo cene za 2 koroni, ka pa neščemo vervati.
Predilnica i tkalnica v Dol. Lendavi. Tü se namerava ustanoviti
edna predilnica i tkalnica za celo Prekmurje. To miseo moremo z veveseljom pozdravlati vsi Prekmurci. Ena takša fabrika nam je jako potrebna. Osnovao se je že za toga volo en odbor, ki de nadalnje posle zvršavao. Esterhazy-jovo posestvo samo že letos da 40 plügov lena posejati. Prekmurci, povajte vi tüdi len, konoplje več, kak kak ste ga inda povali. Či se ta miseo spuni, tü za predivo ali prejo dobite dobro gotovo platno. Fabrike trbej zidati v Prekmurji, ešče niedne nemamo, v šteri se bodo naši poljedelski povi izdelavali, siromaško ljüdstvo pa pride do dobroga zaslüžka, da se njemi nede trbelo daleč po sveti tepsti i krüh iskati.
Nejdmo v Ameriko. Kraljeski generalni konzulat je znovič poročao ministerstvi za zvünešnje zadeve v Belgrad, da je nastalo v Ameriki katastrofalno pomenkanje dela. Samo v Nevyorki je ostalo više tristojezero delavcov brez dela. Leta 1920. je pri našem  generalnom  konzulati  v  Nevyorki prosilo više 17 jezero peršon za potne liste za vrnitev v domovino.       Iz Marijanišča v Veržeji. Zavod ma letos 110 dijakov iz vseh vetrov Slovenije. Za prihodnje šolsko leto se že zdaj mnogi priglašajo; nego za toliko dečkov bi zavod bil premali če bi bil še dvakrat tak velki. Oratorij se oživlja. Vsako nedeljo se priglasi več oratorijancev. V zadnjem časi jih je okoli sto vsaki svetek. Vsi so pri skupni sv. meši in predgi. Pred in po božji slüžbi je živahno špilanje na dvorišči. Nato je ali nauk, ali petje ali tombola. Veselja je po voli za maloga in velkoga dečka. Vsi zdajšnji in vsi bivši oratorijanci Marijanišča so povabljeni na mali shod, šteri bo 24-ga apr. v dvorani zavoda. Pridite, prijatelji, mali in velki, tüdi tisti, ki so že možaki, da se bomo še enkrat nekaj pogučali kak dobri prijatelji!
Most prek Müre. Mnogiro se niti ne senja, kak delalo most prek Müre. To je vredno gledati! Da bi videli, kelko prevážanja, kelko delal Zdaj že bo 60 kollčov vdarjeni v Müro. Vsakši količ je tak debeli, ka • ga eden ma ošepiti, dolga pa 9 metrov, spodaj in zgoraj1 okovani. Vsaki količ vdarijo 3 pa pol metra v zemlo. — Tüdi cesto delajo, v ništernih kralih po 3 metre visoka Dozdaj tak fiba in saraotna morska gošča je postala živa kak varaška cesta. — Tüdi železnico Soboto-Ormož že merijo.
Pošta.
I. Ž. Vrežej. Prisrčne hvala na dopisi. Malo sam prekesno dobo do rok. Prosim drügoč tüdi kaj!
K. K. dijak. Ne moremo objaviti. Res so prvi poizkusi, kak pišete. Še dosta morete probali Drügo pride
Dom i svet
Ka novoga v politiki? Ustanotvoma skupščina je mela 14. aprila sejo. Začela se je ge-neralna debata od ustave (atk o. mány). V imeni edne stranke samo dva poslanca smeta gučati, vsaki poslanec pa samo ednok kratek čas. Naša krsčanska stranka si vzeme velki déo iz té borbe, ár bodo vsi poslanci govorili i branili pravice našega siromaškoga ljüdstva! krščanske vere. Okoli 27. apr. se pariament razpüsti za volo pravpšlavflt svetkov. Vlada ešče rtálČ ma teškoče, čiglih ka je za jezero 200 milijonov rešila gospočino törskih begov, štero pa mi moremo plačati z našimi davki. Leta 1848. pa filera ne plačao za to kmet Törki iz Macedonije ravno to želejo, ka se je dalo bosanskim i hercegovinskim. To pa Či dovoli vláda, nieden kmet i delavec nede glasüvao več za to liberalno-demokratsko vlado,	1
i v to vlado so stopili slovenski samostojni kmetje k naša domáča vérstvena stranka i tak odati ne samo svoje tovariše delavce i kmete siromaške, ne^o i autonomijo naših pokrajin. Ali inači mo si ešče gučali. Prido pa kortesérat. Prido pa lovit naše glasove, ali vse zaman. Znamo zdaj že, sto je naš prijatel, — ne tisti, ki Sela za svoj Žep, nego ki dela za nas sirmake.
Austrija se šče zdrüžiti z Nemčijov. Proti tomi so francuzi najbole, zato so že poslali noto, austr. vladi, ka či to gibanje ne Stavi, od njih več naj ne čaka pomoči.
Na Vogrskom je nova vláda. Min. predsednik grof Štefan Bethlen. Začela se razprava v zadevi vmora Tisze pri civilsko} sodniji. Dozdaj sta zaslišana bila Štefan Fridrik i Ladislav Pényeš.
Na Angleškom dále trpi Štrajk.
Na Ivancih so neznani tolvaje odnesli Štefani Režonji 2 kišti bilic do! s kol. Kvara do 16 jezero kron.
4
NOVINE
1921. 24. april
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Pazka, krčmarje!
Poštüvanim krčmarom ljüdno naznanim, da sam
Odpro zalogo pive
z Götzove Pivovarne v Maribori. V zalogi bom meo vsaki čas vsevrste pivo v lagvičkih i v kantah (glažaj). Piva je jako dobra i predbojne kakovosti. Za obilna naročila se ljüdno priporača Kosi Jožef gostilničar v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki).
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI
Priporačam:
Oblijalo za lončare, Portland cement,
Koks in bükveno vogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za te dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18 th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Prvovrstna švicarska svilna mlinska sita kak i práva vunatna sita (pajtelni) 24 in 32 cm široka, priporača trgovina Avgust Čadež, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. naproti „Stare Tišlerjeve gostilne“.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 30 K. Tüdi svilní i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
Podpirajte Novine.
Prekmurska Gospodarska Zadruga r. z. z o. z. v Dolnjoj Lendavi.
Zdaj na novo ustanovljena! Ma v zalogi dosta novoga blaga kakti: štofe, cajge, žamate, drüke, cefire, vsefelé platno za moške i ženske. Mašinski oli, cuker, sol itd.
Ima vekšo večino galica. Kmetske zveze, či si vküper naročijo, ga dobijo po najfalejšoj ceni.
Zadruga ma k odaji tüdi vekšo količino dobroga, staroga vina od 1918 i 1919. leta. Proda na velko i malo.
Pri vsem blagi so cene znižane za 20%!
Murántuli Gazdasági Szövetkezet Alsólendván.
Ujonnan átszervezve! Raktáron tart különféle férfi és nőiszöveteket, vásznat, sifont, gépolajat, cukrot, sót, a szőllő permetezéshez szükséges gálicot.
Van a Szövetkezetnek nagyobb mennyiségü jó óbora 1918. és 19. évi termés. Eladás nagyban és kicsiben.
Oicsó árak!	Pontos kiszolgalás!
Az árak 20%-kal leszállitva!