Nadvse
poučno poglavje iz oblakologije
Za pesnike, pubertetne naj-stnike in najstnice ter zaljub-Ijence pogosto rečemo, da pla-vajo v oblakih. Resnici na Ijubo pa moramo hočeš nočeš priznati, da smo do nedavnega v oblakih iiveli kar mi vsi, saj smo iz leta v leto porabljali mnogo več, kot smo dejansko zaslužili s svojim vsakodnev-nim delom. Na debelo smo se zodolževali vsevprek, naivno upajoč, da bo šlo takole še na-prej, kar naprej in naprej, v nedogled.
Zdaj pa je nenadoma, tako-rekoč z nebu naravnost v rebra, prišla grenka ura plači-la. Tujim upnikom smo dolini kakšno vsoto dolarjev, da jo lahko zapišemo samo z deve-limi debelimi ničlami.
Na srečo smo vendarle pra-vočasno spregledali in se spu-stili z varljivih roinatih obla-kov na mamico zemljo, čeprav malone tik pred dvanajsto. Poudarjam, na srečo, kajti če bi se po tujini razvedelo, da smo koi driava nelikvidni, bi se natn že zdaj kot v bodoče kaj slabo pisalo, a to je prav tisto, kar bi nam škodoieljni sovrainiki naše samoupravne
druibene ureditve ter neuvrš-čene Jugoslavije še kako iz srca privoščili. V nasprotju s tako obetajočo se mračno po-dobo prihodnosti pa je razve-seljivo dejstvo —in to nam tuji opazovalci štejejo v dobro — da smo začeli brzdati podiv-jane investicije, bohotno rast osebnih dohodkov ter visoko skupno in splošno porabo, skratka da smo se zaradi neodloiljive nuje odplačeva-nja dolgov lotili varčevanja, čeprav natn pri tem povsod še ne gre tako od rok kot bi bito zaieleno.
Začeli smo spoznavati, kako koristno je, ce se s svo-jimi pričakovanji, hotenji in načrti držimo dobrih, varnih in trdnih tal, kajti le tako se zares lahko stoodstotno izog-nemo grozeči nevarnosti, dase nekega dne nepričakovano ne znajdemo povsem na tleh, ne glede na to, ali gre za druiin-ski, krajevni, občinski, mestni, republiški ali zvezni prora-čun...