Pomagajmo an mi Posočju! Nova TržaSka kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / C1V1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajuit®spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 38 (928) Čedad, četrtek, 8. oktobra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n.c/c“Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Prevladal Bertinottijev predlog o izstopu iz večine Politična kriza zamajala vlado Zgodilo se je to, kar nihCe od nas ni pričakoval, Čeravno je obstajala tudi ta varianta. Na vsedržavnem vodstvu Stranke komunistične prenove je prevladala trda Bertinottijeva izbira, da se ne podpre vladni fmanCni zakon in da se preneha podpora Prodijevi vladi. Kljub prizadevanjem predsednika stranke Armanda Cossutte, so prenovljeni komunisti večinsko sklenili, da vržejo v smetišnico prvo povojno vlado, v kateri je levica odigrala vidno vlogo. Ce je res, da vsaka stranka upravičeno zasleduje svoje cilje, tokrat zares ne razumemo, kakšni so Bertinottijevi cilji. Po naSem mnenju taksna odločitev ne bo imela posledice samo v zdajšnji vladni večini, ki je pokazala veliko razumevanje do naše skupnosti in je sprožila postopek za uresničitev zaščitnega zakona, marveč tudi za ves levičarski svet v Italiji. Ni kaj, razlika med prenovljenimi komunisti, ki so ostali zvesti Bertinottiju, in Romano Prodi ostalimi levičarskimi komponentami bo postala Se veCja in zagotovo vemo, kdo bo pri tej ponovni delitvi potegnil krajši konec: zagovorniki ekstremnih tez. Prodijev finančni zakon, tako ga ocenjujemo, je pokazal razumevanje in spoštovanje tudi do Bertinottijevih zahtev. Pa vendar se je komunističnemu tajniku zdelo za umestno, da ne ubere nobene od možnih poti dialoga, marveC da se odloči za radikalne teze, katerih zagovorniki znotraj stranke so bili predvsem predstavniki trockistične struje. Kaj pa bo ta odločitev pomenila za nadaljno pot Prodijeve vlade? Možne so različne variante, med katere sodijo tudi predčasne volitve in v tem primeru skoraj gotova zmaga desno-sredinskega pola. Tudi med Slovenci, ki se prepoznavajo v tej stranki, so že vidne prve razpoke, ki bodo znale pustiti za seboj travmatične in hude posledice, (r.p.) Anche il Novi Matajur si adegua ai tempi. Ora la redazione è infatti dotata di un collegamento con Internet e di un suo indirizzo di posta elettronica - novimatajur@spin.it - con il quale sarà possibile, d’ora in poi, dialogare anche con i propri lettori. Frane e allagamenti, le Valli sotto l’acqua La Comunità montana richiede lo stato d'emergenza Come si presentava martedì il campo sportivo di Scrutto. Sotto, il Natisone a Cividale Due giorni di pioggia continua, battente, travolgente. E ancora pare non sia finita. Le Valli del Natisone sono nell’occhio del ciclone. Tra lunedì e martedì tutto il Friuli, in verità, è stato colpito da un’alluvione che ha provocato ovunque dan- pri Antonioneju V petek je predsednik deželne vlade Roberto An-tonione sprejel delegacijo Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki so jo poleg predsednika Rudija PavSiCa sestavljali Se Jole Namor, Viljem Černo, Branko Jazbec in Igor Gabrovec. Predstavniki SKGZ so predsednika deželnega odbora seznanili s slovensko stvarnostjo in glavnimi Se odprtimi vprašanji. Posebno pozornost je predsednik Pavšič posvetil poteku parlamentarnega postopka zakonskega predloga za zaSCi-to naše manjšine. V tem okviru je izpostavil pomen stališča, ki ga bo s tem v zvezi zavzela deželna vlada. Predsednik Antonione, ki se bo prvi udeležil avdicij pri poslancu Maselliju, je izrazil svojo podporo prizadevanjem za uzakonitev zaščite Slovencev v Italiji, poudaril je, da slovensko prebivalstvo s svojim delom in kulturo bogati celotno deželno stvarnost. Kar zadeva postopek priključitve Slovenije v Evropsko skupnost je Antonione dejal, da se je pred Časom v Rimu sestal z italijanskimi vladnimi predstavniki in da njegov odbor soglaša z uradno linijo in prizadevanji italijanske vlade. V nadaljevanju pogovorov je vodstvo SKGZ Anto-nioneja seznanilo z nekaterimi praktičnimi problemi v zvezi s prošnjami za prispevke slovenskim ustanovam in same sestave posebne komisije. V zaključku je Cerno povabil Antonio-neja v Benečijo, zato, da se v prvi osebi seznani z odprtimi vprašanji beneškega območja. Vodstvo SKGZ se je ob tej priložnosti sreCalo tudi s predsednikom deželnega sveta Antoniom Martinijem, ki bo uradno obiskal organizacijo prihodnjo soboto. Sloveno e fiiukmo, in assemblea si può La lingua slovena, nella sua variante dialettale, e quella friulana potranno essere usate, dai consiglieri, durante i lavori dell’assemblea della Comunità montana Valli del Natisone. Non è ancora un principio stabilito dallo statuto dell’ente, ma l’intenzione della maggioranza dei consiglieri appare chiara. La mozione presentata mercoledì 30 settembre dagli assessori Fabio Bonini e Beppino Crisetig è stato infatti approvato con 18 voti favorevoli e 7 contrari. Nel documento si fa riferimento alla presenza, sul territorio delia Comu- -nità, delle culture slovena e friulana oltre a quella italiana e di un “generalizzato desiderio tra i cittadini a che queste culture vengano valorizzate e sviluppate in particolare con l’uso delle relative lingue”. Con queste premesse l’assemblea, si legge nella mozione, “decide di favorire e sostenere l’uso delle lingue locali anche nei lavori dell’assemblea11 e “per maggiore efficacia ed ef-ficenza dei lavori, decide che ci intenda utilizzare l’uso delle lingue locali in queste occasioni è impegnato a consegnare ai consiglieri e alla segreteria la traduzioni in italiano”. L’opposizione, attraverso Sergio Mattelig e Pieralberto Felettig (quest’ultimo, assieme ad altri due consiglieri cividalesi, all’esordio in Comunità montana) si è detta contraria alla mozione anche se con motivazioni diverse. Michele Obit segue a pagina 5 ni. Martedì sera un nubifragio si è riversato su Udine. Tantissime comunque le località dove si sono registrati allagamenti, frane e smottamenti. Tra queste anche i sette comuni della Benecia. Martedì pomeriggio la Comunità montana ed il Comune di S. Pietro al Natisone hanno inviato alla Regione ed alla Protezione civile la richiesta dello stato di emergenza. Le situazioni più critiche si sono registrate a Pulfero, Savogna e Grimacco. A Pulfero le frane hanno o-struito le strade che portano a Montefosca ed a Rod- da, isolando quest’ultima frazione. Solo Montefosca è raggiungibile attraverso Canebola. I tecnici comunali martedì speravano di riaprire la strada per Montefosca almeno a senso alternato. Un muro del cimitero di Bri-schis ha ceduto, danneggiando alcune lapidi ed una cappelletta. A Savogna il torrente Alberane è straripato in più punti e l’acqua in località Blasin, martedì, ha trascinato per un centinaio di metri alcune auto. Allagate le campagne e la strada provinciale. segue a pagina 2 Sala consiliare di S. Pietro al Natisone sabato 10 ottobre • ore 9.15-12.30 / 15-18 Giornata di studio su L’identità come base DELLA RAZIONALIZZAZIONE E DELL’AUTONOMIA DI UNA SCUOLA DEMOCRATICA Distretto scolastico dì Cividale Aktualno Rodda e Savogna isolate, chiuso il ponte di Cemur Al lavoro volontari e Protezione civile per ripristinare le strade dalla prima pagina Una frana sulla strada, a Cocevaro, ha prima consigliato la chiusura della strada per Savogna e per le frazioni più alte, poi, nel pomeriggio, la riapertura. Un tecnico della Protezione civile è però intervenuto per decretare l’impercorribilità della provinciale, isolando di fatto tutto il comune di Savogna. Un ponte per Brizza ha in parte ceduto. A Grimacco la situazione si è normalizzata solo nel pomeriggio di martedì, dopo che, in mattinata, le frane a-vevano ostruite le strade per numerose frazioni tra cui Ca-nalaz e Topolò. La provinciale per Grimacco è stata interrotta per qualche ora a Dolina, poi il transito è stato ripristinato. Nel comune di S. Leonardo sono state regi- La zona di Scrutto dove si svolge la festa di S. Rocco, completamente allagata strate frane sulla strada Za-mir-Iesizza, allagamenti a numerosi fabbricati, in parti-colar modo a Cravero. 11 ponte di Cemur, che già era stato dichiarato inagibile, è stato definitivamente chiuso. Smottamenti anche sulla strada per Clastra. Il sindaco di S. Pietro al Natisone Giuseppe Marinig segnalava martedì allagamenti di case soprattutto a Vemasso, Tar-pezzo e Oculis, dove si è verificata una frana consistente. Parecchi scantinati allagati anche a Clenia, mentre l’acqua è entrata anche nei locali della Casa di riposo del capoluogo. A Cividale, infine, l’acqua è entrata nei locali del Pronto soccorso dell’ospedale. Pisrao iz Kima Stojan Spetič Za politiko pravijo, da je “umetnost dosegljivega”. Skratka, ne trpi improvizacije, niti prenaglega prehitevanja. Je kakor šahovnica, na kateri premikaš figure, ko si razmislil o naslednjih treh nasprotnikovih potezah. Prav zato je kriza, ki je ravnokar izbruhnila v Rimu v marsičem nerazumljiva. Je Bertinotti res pripravljen tvegati razkol v lastni stranki, osamitev na robu dogajanja in volilno zmago desnice, samo, da ohrani neomadeževan obraz in si ne umaže rok s kompromisi. V to ne verjame skoraj nihče. 2e res, da ga je Prodi razočaral, ker ni bil mož beseda, saj ni uresničil niti ene izmed oktobra lani, med jesensko “skoraj krizo”, danih obljub. Odtlej mu Bertinotti več ne verjame, četudi bi prisegal in se zaklinjal kot nikoli prej. A tudi nezaupanje ne pojasnjuje vsega. Zato so se mnogi spraševali, ali se ni bil skrivaj že dogovoril z D’Alemo za štafeto v Palači Chigi. Vodja Levih demokratov sedaj priznava, da mu je Bertinotti govoril o štafeti med večerjo z Marinijem pri Violan-teju, a trdi, da jo je že tedaj zavrnil. Štafeto so zavrnili tudi drugi levosredinski partnerji, kot so Zeleni. Vsi se strinjajo, da je možna samo, če bo Prodi prihodnjo pomlad izvoljen na Kvirinal ali poslan v Bruselj, predsedovat evropski izvršni komisiji. Je torej možno, da se je Bertinotti zagnal in se več ne more ustaviti? Gre torej predvsem za spopad znotraj stranke? Mnogi so prepričani, da sredstva politične analize ne zadostujejo, da je potrebno pogledati tudi v globoke meandre psiholoških vzgibov, ki so včasih odločilnega pomena. Freud piše o Ojdipovem kompleksu, ko sin doraste samo, če (vsaj simbolično) ubije očeta. Morda Bertinotti potrebuje odstranitev Cossut-te, ki mu je pred dvema letoma ponudil tajništvo v stranki, ker bo samo tako dokazal (samemu sebi), da je pravi “leader” in ne potrebuje več očetovskega pokroviteljstva. Bolj zapleteno je vprašanje odnosa političnih voditeljev z ljudstvom, s stavrnostjo. V McLuhanovi globalni elektronski vasi se “leaderji” poslužujejo predvsem televizije, da pošiljajo v javnost svoja sporočila in jo tako manipulirajo. Berlusconi je preko televizijskih ekranov ustvaril stranko in prišel do oblasti, čeprav za kratek čas. Bertinotti je nedvomno medijska zvezda, učinkovit kot komunikator, prijeten za poslušanje, prepričljiv v svojih argumentacijah. Vprašati se moramo, ali mu je tudi jasno, da se skozi televizijo poraja predvsem virtualna, torej umento narejena stavr-nost. Skratka, da aplavzi publike v televizijskem študiju še niso aplavzi delavskega zareda in ljudskih množic. Lani se je Bertinotti premislil in preklical krizo, ko so ga izžvižgali med mirovnim pohodom iz Perugie v Assisi. Letos ne piskajo niti faksi. Najbrž zato, ker je Prodijeva vlada s svojo previdnostjo in nedorečenostjo razočarala domala vse in ni več nihče pripravljen na barikade zanjo. Bo Prodi to razumel, dokler je še čas? Ministri eden za drugim na zatožni klopi Sezona afer je v Sloveniji vedno aktualna. Prejšnji teden se je v parlamentu končalo “sojenje” proti ministru za šolstvo Slavku Gabru. Proti njemu se je dvignil glas Janševih socialdemokratov in Peterletovih krščanskih demokratov, ki so zahtevali odstop ministra. Za odgovor pa so dobili potrditev ministra, ki je po odločitvi parlamenta postal močnejši, saj ima za seboj preverjeno večino poslancev. Jasno je, da je bila social-krščansko demokratska naveza zrežirana zato, da bi zamajala zdajšnjo vladno večino in sprožila napetosti med liberalno demokracijo na eni ter ljudsko stranko na drugi strani. Tudi tokrat pa so predstavniki desne opozicije morali pogoltniti grenak grizljaj, saj se jim načrt ni uresničil. Opozicijske stranke (desne) pa so že nekajkrat skušale s takimi in podobnimi pobudami poslati domov zdajšnjo vladno večino in spraviti v težave predvsem ljudsko stranko. Le-ta naj bi po mnenju SDS in SKD postala žrtev liberalne demokracije in za ohranitev vladnih stolčkov naj bi se izneverila svojemu vsebinskemu bistvu: boju proti prejšnjemu sistemu, ki ga danes poosebljajo stranke levice, začenši z Drnovškovo liberalno demokracijo in preko Desusa in Jelinčiča do Združene liste. To je nekakšen leit-mo-tiv, ki ga redno in dosledno slišimo v izjavah Janeza Janše in ki je v bistvu postala nekakšna strategija socialdemokratov v Sloveniji. V ta okvir sodi tudi nastop bivšega predsednika stranke Jožeta Pučnika na študijskih dnevih v Dragi, kjer je ugotovil, da je prejšnji sistem vsem Slovencem opral možgane in zaradi tega danes ne znajo več razločevati, kaj je dobro in kaj je slabo. Zanimivo je, da v tej stranki razmišljajo, da je to hibo treba odpraviti s ponovnim pranjem možganov, da se Slovence osvobodi in se jim nudi novo, sodobnejšo vizijo. Povrnimo se v slovenski parlament. V njem naj bi v kratkem spet stekla razprava o zamenjavi ministra, tokrat obrambnega Alojza Krapeža, ki prihaja iz vrst ljudske stranke. Proti njemu je bila vložena interpelacija. Tudi tokrat so pobudo zanjo dali Janševi in Peterletovi predstavniki. Kaj je naredil obrambni minister tako hudega, da zanj zahtevajo zamenjavo? Obtožujejo ga zlorabe uradnega položaja za osebno okoriščanje. Konkretno povedano: minister Krapež naj bi dobil stanovanje po privilegiranem postopku, ker je pač minister in naj ne bi upošteval stanovanjskega pravilnika vlade. Kaj se bo sedaj zgodilo? Podobno kot z ministrom Gabrom se bo odvijala parlamentarna razprava, med katero bo prišlo do ostrih besed med pozicijo in opozicijo. Na koncu bo vladna večina podprla ministra, ki bo ostal na svojem mestu. Tako seveda bo, če bo vladna koalicija trdna in ne bo v nej prišlo do novih prepihov. Sicer dvomimo, da bi se kaj takega zgodilo, saj v tem trenutku nimajo interesa, da bi sprožili vladno krizo. Pred vrati so upravne volitve in komaj po njih, ko bodo znani rezultati, bo lahko komu zrastel apetit in bi se ponovno rad preveril in preštel na politični volilni preizkušnji. (r.p.) Ultimo tentativo per Sir Watts Opposizione “inquieta” Dopo il Ministro dell’istruzione Gaber che ne è uscito rafforzato, grazie ad un consistente appoggio del parlamento sloveno, nel mirino dell’opposizione slovena di destra è entrato ora il ministro della difesa Krapež. Democratici cristiani e socialdemocratici ne chiedono la sostituzione per presunte irregolarità legate ad un appartamento di proprietà dell’esercito. Il prossimo in 1 ista sembra essere il Ministro dell’agricoltura Ciril Smrkolj. Eredità contesa Sir Arthur Watts, il mediatore internazionale sull’eredità dell’ex federativa Jugoslava, è stato nei giorni scorsi in vista a Lubiana. Nei prossimi giorni avrà incontri anche a Zagabria, Skopje, Belgrado e Sarajevo. Sir Arthur ha preparato un memorandum riguardante le questioni degli archivi, degli immobili e di altri beni, nonché la problematica delle pensioni. Entro la fine di ottobre o nei primi giorni di novembre riunirà a Bruxelles ludi i soggetti interessati all’eredità. Se anche questo suo tentativo, dopo 7 anni di mediazioni, dovesse fallire la questione dell’eredità sarà affrontata da un arbitrato internazionale. Tre per cento in meno La legge finanziaria per il 1999 è già arrivata nel parlamento sloveno. Intanto il governo nella sua se- duta del 1 ottobre ha deciso di ridurre il disavanzo pubblico riducendo le poste in bilancio per ognuno dei ministeri del 3% il che porta ad un risparmio di 22,2 miliardi di talleri. Il papa ritorna? 1 vescovi sloveni hanno invitato Giovanni Paolo II nuovamente in Slovenia in occasione della beatificazione di Anton Martin Slomšek che verrà annunciata il prossimo anno a Maribor. A questo propo- sito i vescovi Rode e K-ramberger si sono recati in visita dal Presidente della Repubblica Kučan affinchè inviti il Santo padre in Slovenia anche a nome dello stato. Agricoltura europea Sono stati oltre 600 i partecipanti al congresso dell’Unione europea per l’agricoltura che si è svolto nei giorni scorsi a Lubiana. Tema dell’incontro un’agricoltura forte in un’Europa forte. Nell’U- nione Europea sono occa-pate nell’agricoltura 14,5 milioni di persone, nell’Europa centrale ed o-rientale altri 9,5 milioni. Nell’industria di trasformazione inoltre è occupato il 12% di tutta la forza lavoro occupata in tutti i rami industriali nell’UE. In quest’occasione il Ministro deH’agricoltura slovena Ciril Smrkolj ha accompagnato i-suoi colleglli dell’Europa centrale ed orientale a visitare Li-pica perchè potessero vedere i Lipizzani che lì vengono allevati a partire dal 1580. Četrtek, 8. oktobra 1998 La sede del liceo di S. Pietro S. Pietro, un preside unico per tutte le scuole Scuole materne, elementari, medie e superiori di S. Pietro al Natisone u-nite da un’unica presidenza. É la proposta che è stata discussa la scorsa settimana dal Distretto scolastico di Cividale in vista della prossima razionalizzazione scolastica. A spiegare il progetto è stato Stefano Gasparin, consigliere del Comune di Drenchia e della Comunità montana, delegato dal presidente del distretto Tiziana Macorig. Si tratterrebbe di verticalizzare la direzione didattica di S. Leonardo, la presidenza delle medie di S. Pietro e il liceo linguistico e psico-pedagogico. Sarebbe, esclusi i convitti, la prima esperienza del genere nella provincia di Udine. “Oltre a creare una realtà forte nelle Valli - ha affermato Gasparin - diventerebbe il punto di riferimento per poter affrontare seriamente il bilinguismo dal punto di vista scolastico”. L’idea ha però messo sul chi va là alcuni membri del distretto, in particolare per quanto riguarda il liceo. Se passasse il progetto di verticalizzazione, infatti, l’istituto superiore - che conta 131 i-scritti - non rientrebbe più nella proposta di costituzione del polo umanistico a Cividale. Un dramma? Per alcuni no, come ad esempio per Beppino Crisetig, assessore alla cultura della Comunità montana.ma anche vicepreside alle medie di S. Leonardo. Crisetig ha comunque rimarcato che “non bisogna tenere conto Cividale teatro Ristori sabato 10 e domenica 11 ottobre, ore 17.30-21 proiezione del film SLIDING DOORS solo dei numeri, ma anche del contenuto culturale e didattico delle proposte”. Alla fine ha votato per la verticalizzazione a S. Pietro, ma una maggioranza risicata del distretto si è detta contraria, approvandola solo per la direzione didattica ed il liceo. Entro il 31 ottobre i sindaci dovranno proporre il piano di razionalizzazione per le scuole della provincia. Marinig spiega la proposta di verticalizzazione “Così si avrà autonomia” Quella della verticalizzazione della direzione didattica, delle medie e delle superiori di S. Pietro è un’idea sua. Giuseppe Marinig, sindaco e presidente della Comunità montana, spiega che “un unico preside potrebbe organizzare bene tutto, anche la questione dei trasporti”. Ne ha parlato con gli altri sindaci? “Ne abbiamo parlato due o tre volte, alla conferenza dei sindaci. L’orientamento di gran parte di loro è favorevole”. E con la direttrice didattica? “La incontrerò domani (martedì 6 ottobre, ndr)”. La vostra non è dunque una posizione ufficiale. “Non è ufficiosa. É un’idea, se passa va bene, se non passa, va bene lo stesso, comunque le no- stre scuola hanno la deroga per le zone montane. Ma se si vuole diventare autonomi, nelle Valli, questa è l’unica soluzione. Certo, l’idea può portare un po’ di scompiglio a Cividale, ma d’altronde ogni Comune deve difendere i suoi interessi”, (m.o.) Od 22. do 24. Film video monitor Kinoatelje vabi v ‘kino’ Od 22. do 24. oktobra bo potekal v Gorici XIII Film video monitor, ki ga Ze trinajsto leto organizira goriški Kinoatelje. Kot je znano gre za festivalski pregled slovenske filmske produkcije, ki je prvenstveno namenjen občinstvu v italijanskem prostoru. Posredno pa odločilno prispeva k zbliževanju ljudi na meji, k preseganju meja in ustvarjanju Širšega prostora izmenjave. Film video monitor je leta 1986 nastal na pobudo pokojnega senatorja Darka Bratine in se je iz leta v leto globlje vsidral v krajevno stvarnost, uveljavil se je na vsedržavnem merilu in sedaj se iz Gorice Siri v vsem naSem prostoru. Tako Film video monitor letos predvideva predvajanja tudi v Čedadu, Trbižu in Celovcu. Kar se samega programa tiče naj povemo, da bodo predstavili dolgome-tražni animirani film Socializacija bika, ki je nastal kot plod desetletnega sodelovanja. Ob tem bo tudi retrospektiva slovenskih animiranih filmov. V programu je tudi predvajanje filma Brezno režiserja Igorja Šmida, ki je psihološki triler slovenskega podeželja. Posebno mesto pa ima v letošnjem sporedu Filma video monitorja avstralski film The sound of one hand clapping, ki je tekmoval na Berlinskem festivalu in pripoveduje zgodbo slovenske družine v Tasmaniji. Film video monitor je vsako tudi priložnost za soočanje med raznimi ustvarjalci in seveda za poglabljanje določenih problematik. Okrogla miza letošnje izvedbe bo posvečena odnosu med filmom, kulturo in družbo. Medtem ko so v teku priprave na Film video monitor se pa danes, 8. oktobra začenja filmska sezona v Kulturnem domu v Gorici, ki jo prireja Kinoatelje. Začetna filma sta Men with guns (Angeli armati) režiserja Johna Saylesa, ki mu sledi film avstralskega avtorja Chri-sa Kennedyja Patsy Cline. 22. oktobra bo v okviru Film video monitor že napovedani The sound of one hand clapping. Vse predstave se bodo odvijale v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vstop je dovoljen samo s člansko izkaznico Kinoateleja za leto 1998 (članska izkaznica: 7.000; vstopnica: 8.000 lir). 3 Dvo- večjezičnost posvetna Koroškem Dvo - ali večjezičnost je sestavni del prihodnje evropske identitete, obenem predstavlja bogato kulturno dediščino, za ohranjanje katere so potrebni jasni in konkretni posegi na področju vzgoje in izobraževanja. Ohranjanje in spodbujanje dvo- ali večjezičnosti v Evropi pa teži tudi k oblikovanju prijaznejše klime zaupanja in strpnosti. In prav temu vprašanju je posvečen 9. evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške, ki bo v Spittlu na Koroškem od 15. do 17. oktobra. Organizira ga Koroška deželna vlada pod pokroviteljstvom Evropske Unije, soorganizator je pa Institut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Tema kongresa je “Perspektive dvojezičnega vzgajanja in izobraževanja”. Priznani avstrijski in drugi strokovnjaki bodo to kompleksno problematiko poglobili s pravnega, sociološkega in pedagoškega vidika. Ob tem bo prišlo tudi do predstavitve evropskih šolskih sistemov za manjšine, začenši s predšolsko vzgojo. Kongres po otvoritvi in uvodnim kulturnim programom bo s svojim referatom “Dvojezično izobraževanje: izkušnje in učinkovitost” uvedel prof. Jim Cummins z Univerze v Torontu. V petek 16. oktobra v jutranjih urah bodo razni strokovnjaki obravnavali vprašanje s teoretskega zornega kota, popoldne pa pride na vrsto analiza in primerjava med raznimi šolskimi sistemi. V soboto 17. okotbra ob 9. uri pa se bo kongres osredotočil na vprašanje otroških vrtcev, ki je v tem trenutku ključnega pomena v Avstriji, in ga bodo obravnavali tudi na okrogli mizi, kije sledila. Srečanje s kreativnostjo Chiabudinija Muhor an Fortunat sta v saboto spet paršla med beneške judi v rečansko dolino. Le tisto vičer sta sam zaliezla tudi Dante an Virgilio, ki sta se med sabo poguarjala po beneško, se-vieda. An spet je bluo zlo veselo an lepuo z “luno, ki v nebu plava” an ki nam je parpejala v Mali Garmak Luciana Chiabudini (na fotografiji). Na večeru, ki ga je organiziralo kulturno društvo Rečan z Lies v Hošča-novi hiši, se je zbralo lepo število domačinov, saj je ime Luciana Chiabudinija ali Ponediščak močnuo vabilo za naše ljudi. An Chiabudini je ponudu liep kos njega ustvarjalnega di-ela. Začeu je s poezijo, z verzi posvečeni beneškim Zupnikam, naravi an lie-tnim časom, potlè so par-šli na varsto skeči, teksti, ki jih je napisu za Beneško gledališče an tu so mu paršli na pomuoč Mario Bergnach an po dugem cajtu tudi Romano Cana-laz, ki so jih ljudje pru veselo sparjeli. V zadnjem delu liepega vičera je Chiabudini vzeu v ruoke še kitaro an je začeu piet piesmi, ki jih je napisu za Senjam beneške piesmi an ne samuo. Domačini, ki so že po naravi dobri pieuci an povarhu že lieta an lieta pojejo v zboru Rečan, so mu hitro par-skočil na pomuoč. An srečanje je ratalo liep praznik tuk je bila kraljica beneška besieda. Tista besieda, ki jo Chiabudini v svojem literarnem an publicističnem dielu že lieta an lieta goji, jo vrača v življenje an varje pred pozabo. Zatuo je bluo sobotno srečanje v Malem Garmike pravi užitak za tiste, ki so poslušal, bluo pa je tudi priznanje an zahvala Chiabudiniju za njega dragoceno dielo, saj z vsakim njega tekstom gradi muost med današnjo mladino an kmetuško tradicionalno kulturo Benečije. Takuo se je zaparu lietošnji ciklus V nebu luna plava, ki se je že ukoreninil med našimi ljudmi an je nimar lepuo s-parjet. Morda pa bi tala iniciativa bila buj uspešna, če bi jo organizirali v polietnem cajtu takuo, ki je bilo na začetku, ko ljudje gredo zvičer buj radi uon s hiš. Aktualno Nedišld zvon se je oglasu V saboto 3. otuberja je spet zaCeu zvoniti “Nediški zvon”, se pravi, de je spet zaCela tedenska oddaja o Benečiji na Rai - Radiu Trst A. Na sporedu je vsako saboto ob 14.10 do konca miesca junija prihodnjega lieta. Vsaki tiedan “Nediški zvon” parnaša novice iz naših vasi, komentarje o nar-buj pomembnih dogodkah, intervjuje z Benečani, ki dielajo za dobro svojih ljudi, nasvete za kmete, zgodovino naših dolin, domaci šport, pravce in smiešne zgodbice. Sevieda, je puno slovenske muzike, posebno iz Sejmu beneške pie-smi in naših zboru. Lietos “Nediški zvon” parpravljajo: Giorgio Banchig, Antonella Bucovaz, Luciano Chiabudini, Miha Coren, Bepo Qualizza in Riccardo Ruttar. Tele so Ukv frekvence (Fm - modulazione di frequenza) Radia Trst A v vi-denski provinci: ArbeC 97.5; Bardo 99.0; Cesclans 98.5; Garmak 99.5; Kar-koš 96.1; Platišča 98.5; Podbuniesac 97.8; Prapotno 94.2; Priesnig 99.9; Re-siutta 97.1; Sauodnja 99.6; Staulice 100.7; Stupca 98.0; Tapoluove 100.7; Temkja 102.0; Tipana 97.6; Trbiž 98.4; TumjeC 101.0; Višarje 100.7. Na Sv (Am - Onde medie) 981 Khz. Slovenilo L’omaggio del Pod lipo a Loretta Dorbolò Nostalgija po preteklosti Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, ko pomislimo na Bertinottijevo odločitev, da zruši Prodijevo vlado je, če je italijanska levica sposobna vladati. Koalicija Oljke je levosredinska. Na nekaterih ključnih mestih sedijo, s Prodijem vred, ljudje, ki so bili blizu nekdanji KD. V vladi je nekaj pomembnih ministrov iz vrst Levih demokratov. Berti-nottijeva SKP je dve leti in pol podpirala vlado, vendar tako, da ni imela svojih ministrov. Levica v Oljki je pripomogla k bistvenim odločitvam, ki so popeljale Italijo v Evropo. SKP je sprejela dokaj trde finančne zakone, vendar je prišlo le lani do napetosti. Krizo so rešili z domeno glede skrajšanega urnika (35 ur tedensko), ki pa bi bil v stvarnosti italijanskega gospodarstva problematičen. Načelno se strinjam, da je treba poiskati način, da se zaposli čim več ljudi. Krajšanje delovnega urnika je zgodovinsko. Danes pa bi skrajšan delovni urnik zadeval predvsem drža- vne uslužbence (v kolikor ga že nimajo) in delavce v velikih tovarnah, kjer so močni sindikati. V družinskih podjetjih, v majhnih in srednjih obrtnih in industrijskih obratih, v uradih itd. so delovni urniki le okvir. Ljudje delajo glede na potrebe in ne na osnovi urnikov. Verjetno hi bila v Italiji potrebnejša sindikalna zaščita milijonov delavcev, ki delajo v majhnih kolektivih, kjer ni sindikatov. Načelo krajšega urnika je sprejemljivo, vendar se je že ob njegovem sprejemu videlo, da postaja za Berti-nottija vladno področje pretesno. Tajnik SKP je v nadaljnjih mesecih večal svoje zahteve in to do mere, ko bi mu še tako širokogruden (in neodgovoren) finančen zakon ne zadostoval. Točno je vedel, da Italija ne more čez noč zaposliti stotisoče mladih in vendar je zahteval prav to. Zakaj? Odgovor je verjetno v začetnem vprašanju. Del italijanske levice izhaja namreč iz tradicije, kjer odigrava utopi- ja veliko vlogo. Prav tako sta močni želja po protestu in nostalgija po preteklosti, ko je levica zbirala moč na masovnih demonstracijah. Bertinottija je zamikal tudi svet drobnih protestov, ki se odvija v socialnih centrih, med mestno mladino itd. Gre za skupine, ki jim je politika kot praksa tuja. Vsak korak v smeri neorganskega protesta pa zmanjšuje možnost sodelovanja z vlado. Verjetno si Bertinotti ni zastavil vprašanja, koliko lahko levica vlada in vpliva na odločitve. V določenem trenutku ga je zanimalo postati glasnik družbenih nemirov in jeze. Iz te perspektive postane vsaka vladna pozicija nevarna in preodgovorna, saj je jasno, da vlada ne more ugoditi vsem potrebam in zahtevam. Pri tem pa je Bertinotti naredil pomembno napako (sveda ni to edina in najhujša). Ni namreč pomislil, da politične stranke ne morejo vsrkati vase vsega nezadovoljstva. V civilni družbi obstajajo najrazličnejša gibanja (od mladih do intelektualnih in umentniških), ki imajo smisel le, če jih stranke ne obvladujejo. Bertinotti jih želi obvladati, zato ima dve možnosti: ali uspe zbrati protest in se odreče možnosti vladanja, ali pa neha biti stranka in postane gibanje. San Benedetto Po č una cittadina in provincia di Mantova letteralmente dominata dall’amplissima e complessa struttura della Abbazia Polironiana che fu un importante centro di produzione e diffusione culturale. Attorno ad essa poi sorse il paese dove l’attività preponderante è quella agricola. Sabato qui è stata inaugurata la mostra antologica di Loretta Dorbolò, allestita in occasione dei- suo ventennale artistico e che rimarrà aperta fino al 18 ottobre. In quest’occasione è stato presentato il suo libro “La notte dei falò”che ha offerto anche lo spunto per un confronto tra la civiltà contadina nella zona di Mantova e nelle Valli del Natisone. A presentare la cultura delle valli del Natisone ci ha pensato il coro Pod lipo di Vernasso che ha suscitato molto interesse e simpatia. Loretta Dorbolò stretta nell’abbraccio del coro Pod lipo V zavarške jame turisti hodijo radi Lani jih je obiskovalo več kot 10 tisoč turistov presentatno al turista insieme. Il depliant, arricchito da belle foto a colori, è completato da una descrizione delle strutture ricettive in entrambe le realtà. L’iniziativa è il risultato del l’impegno comune della Comunità montana Valli del Natisone e del comune di Caporetto a cui hanno collaborato anche l’Azienda regionale di promozione turistica ed, il Ministero degli Affari economici della Slovenia. Il depliant è stato presentato ieri, mercoledì 7 ottobre, a Trieste, dall’assessore regionale al turismo Sergio Dressi, dal sindaco di Caporetto Pavle Gregorčič, dai prof. Mari-nig e Ciccone rispettivamente presidente ed assessore della Comunità montana Valli del Natisone. S prispevkom Evropske Zveze v višini 150 milijonov lir bodo v Zavarhu, v občini Bardo, naredili vsa potrebna dela, zato da ovrednotijo in prikažejo v najboljši možni luCi Novo jamo (Grotta nuova), še zlasti tisti del, ki mu domačini pravijo dvorana z jezerom. V bistvu ga bodo oCitstili in obenem uredili steze, ki se vijejo med vaškimi uličicami in na ta naCin povezali jamo s celotnim kompe-ksom zavarških jam. Naj povemo, da so se skozi stoletja ob Novi jami oblikovale še tri jame, ki se razprostirajo v dolžini 14 km in sežejo v globino do 700 metrov. Raziskujejo jih le speleologi, ki razpolagajo z vso potrebno opremo. Nova jama je pa odprta obiskovalcem. In iz leta v leto postaja pomebnejša atrakcija za turiste in s tem važen motor gospodarskega ra- zvoja občine Bardo. V lan- obiskalo veC kot 10.000 tu- skem letu je zavarške jame ristov. Turismo senza confini Dal Natisone in Friuli-Venezia Giulia all’Ison-zo... in Slovenia per emozioni senza confini. É questo il titolo di un piccolo ma utile opuscolo che in modo sintetico ed efficace descrive le caratteristiche naturalistiche, le ricchezze culturali ed enogastrono-miche delle valli del Natisone e dell’Isonzo che si Od Nadiže Furloniji-lulijsf/i firajlni do Soce... v Sloveniji ’ afe & ^ za doživetja brez meja. Četrtek, 8. oktobra 1998 Il sindaco a proposito della minoranza slovena Tutela: Pilifero scrive a Roma COMUNE DI PULFERO PROVINCIA DI UDINE U4U. V» NuioMi«, »2 • CI. M01017MM • PJVA MUM3430« - M. 7»0l7/7JMSr - hi HMM Prot. n. 4 $ 2 C II, 24/09/98 On. Resa Russo Jervolino Presidenia dalla Commissione Affari Costituzionali della Camera ROMA On. dott. Roberto Menla Segretario della Commissione Affari Costituzionali della Camera ROMA La sede della Comunità montana in costruzione dal 1990 L’assemblea parlerà anche sloveno e friulano Il sottoscritto, Marseglie Nicola Sindaco pro-tempore del Comune dì Pulfero. in merito all’ipotesi di una normativa relativa alla minoranza slovena della Regione Friuli Venezia Giulia ed in particolare alla bozza di testo di legge approntata dal relatore on. Maselli, fa presame che la posizione di questa Amministrazione, portavoce della popolazione dei Comune che amministro, è stata chiaramente espressa e documentata, anche con atti del Consiglio Comunale, deliberazioni n' 9 del 28/02/94 e n* 70 del 15/09/1995. riconfermando che la maggioranza della popolazione del Comune di Pulfero ribene diversa, per obiettive considerazioni di ordine geografico, storico, sociologioo, la sua problematica in raffronto alla comunità slovena che vrve nel territorio di Trieste e di Gorizia, non può essere assimilata alle aspirazioni di queste ultime. NON SI RITIENE MINORANZA NAZIONALE. Nel ribadire le suesposte considerazioni CHIEDO - Che il Comune di Pulfero sia stralciato dall'elenco dei Comuni, allegato alla bozza di legge, relativa alla minoranza slovena della Regione Friuli Venezia Giulia, anualmente in esame presso la Commissione da Lei presieduta. Il sottoscritto. Infine, gradirebbe essere ascoltalo dalla S.V. e dalla Commissione anzldetta sulle emblematiche sopra riferite. In attesa di ricevere Sue pregiate notizie, è gradita l'occasione per porgere distinti saluti. N.B.: Segue lettera con relativi allegati La mozione Questo il testo della mozione approvata mercoledì 30 settembre a maggioranza dall’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone. Tenuto presente che sul territorio della Comunità montana sono presenti, oltre alla cultura italiana, quella slovena e friulana sotto forma di dialetti; constatato che fra i cittadini è presente un generalizzato desiderio a che queste culture vengano valorizzate e sviluppate in particolare con l’uso delle relative lingue; constatato che tutto questo può avvenire solo se viene data pari dignità a tutte le lingue, in particolare con il loro uso nelle pubbliche occasioni e manifestazioni; ricordato che su questo argomento sono state presentate in passato numerose mozione che, se pur diverse nella loro formulazione, sostenevano l’esigenza di un concreto sostegno alle culture locali; l’assemblea della Comunità montana decide di favorire e sostenere l’uso delle lingue locali anche nei lavori dell’assemblea della Comunità montana. Per maggiore efficacia ed efficienza dei lavori dell’assemblea stessa, decide che chi intenda utilizzare l’uso delle lingue locali in queste occasioni è impegnato a consegnare ai consiglieri e alla segreteria la traduzione dell’intervento in lingua italiana. Questo per permettere una adeguata verbalizzazione dei lavori dell’assemblea. Il rischio di elezioni anticipate in questo momento sembra quanto mai reale e se purtroppo così fosse tutto sarebbe vanificato, compreso il lavoro dell’on. Domenico Maselli che come relatore ha preparato il testo unificato della proposta di legge di tutela della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia. Intanto nei giorni scorsi, il Comune di Pulfero ha inviato alla Presidente della Commissione affari costituzionali della Camera Rosa Russo Jervolino ed al segretario Roberto Menia la lettera che pubblichiamo qui accanto. Abbiamo ritenuto opportuno farla conoscere perchè si tratta di una presa di posizione, di un documento che è giusto tutti i cittadini di Pulfero conoscano. Inoltre perchè è emblematica di un modo di fare politica che speravamo fosse superato. Qui non si tratta di opinioni che ognuno ha il diritto di avere e di esprimere anche se per un sindaco le cose sono un po’ più complicate perchè dovrebbe farsi portavoce della sua maggioranza, ma anche di coloro che, sia pure in minoranza, non la pensano come lui. Qui ci troviamo di fronte ad una superficialità ed una leggerezza (per non usare termini più forti e probabilmente più consoni) a dir poco imbarazzanti. Perchè è evidente che il sindaco Marse-glia ed i suoi collaboratori il testo prediposto dall’on. Maselli non l’hanno nemmeno visto. E dunque, accecati dalle loro paure e dai loro pregiudizi, si spericolano in affermazioni fuori tema e fuori luogo, facendo (e facendoci fare) la figura dei polli. Intanto i due aspetti più plateali. In nessuna parte del testo prediposto da Maselli, ma nemmeno in nessun disegno di legge di tutela non si parla di minoranza nazionale, bensì di minoranza linguistica in piena sintonia con il dettato costituzionale. Inoltre non esiste nessun elenco di comuni e dunque non si sa da dove Pulfero voglia essere cancellato. La proposta Maselli - e per questo in alcuni ambienti sloveni è stata anche ferocemente criticata - infatti prevede che l’am- bito territoriale in cui applicare la legge di tutela sia definito da un comitato partitetico istituzionale, istituito presso la regione Friuli-Venezia Giulia “sentiti i comuni interessati”. Che la popolazione di Pulfero sia di origine slovena, credo, non lo metta più in discussione nemmeno il sindaco Marse-glia dopo l’edizione a cura dell’amministrazione comunale del monumentale studio su Pulfero vo- luto dal suo predecessore di cui ha più volte detto di voler continuare l’opera. Se poi avesse letto il testo Maselli avrebbe notato che, pur considerando quella slovena del Friuli-Venezia Giulia una minoranza unica, prevede un percorso diverso per quella sua parte che vive nella provincia di Udine in primo luogo in campo scolastico, ma non soltanto. Insomma prima di parlare sarebbe bene documentarsi. (jn) segue dalla prima Mattelig ha presentato una pregiudiziale perché l’argomento non sarebbe stato di competenza dell’ente, Felettig si è detto “pronto ad un passo di pacificazione che va fatto da tutte e due le parti”, intendendo i contrari ed i favorevoli al bilinguismo, aggiungendo però che “alla gente comune non interessa se in assemblea ci si può esprimere in sloveno, altri sono i problemi”. Favorevole alla mozione Stefano Gasparin (Ppi), secondo cui “è giusto che ognuno abbia la possibilità di esprimersi nella propria lingua”. Gasparin, rispetto alla versione originale della mozione, ha proposto che invece di un sunto dell’intervento in i-taliano, venga presentato l’intervento completo. La sua proposta è stata accolta. Le repliche di Bonini e Crisetig (“Questo è un primo passo per affrontare il problema”) sono state in difesa della proposta, che però è parsa naufragare quando il segretario dell’ente ha fatto sapere che “una mozione non può modificare lo statuto, ci vuole una delibera”. C’è stato qualche momento di imbarazzo, poi la mozione è stata approvata ed è stato dato mandato alla Commissione cultura di presentare una proposta di modifica statutaria. In precedenza l’assemblea aveva approvato all’unanimità un ordine del giorno presentato dal presidente Giuseppe Mari-nig con cui si intende sollecitare le autorità statali italiane e slovene ad autorizzare l’apertura per la durata dell’intero anno del valico di Solarje, in comune di Drenchia. Un documento del sindaco di Stregna Claudio Garbaz, che proponeva modifiche al regolamento per la raccolta dei funghi, verrà discusso dalla commissione competente. All’inizio dei lavori Marinig aveva fatto il punto sulla situazione del- la nuova sede della Comunità montana, la cui prima pietra fu posata nel 1990. Per completarla mancano circa un miliardo 800 milioni. La speranza dell’ente è che un contributo di un miliardo sia stato inserito nella collegata alla legge Finanziaria. Michele Obit Sloveno al Malignani I corsi di sloveno, organizzati dall’Istituto Malignani di U-dine, in collaborazione con l’Istituto per l’istruzione slovena di San Pietro al Natisone e l’Accademia europeistica di Gorizia avranno inizio lunedì 12 ottobre, alle ore 18, presso la sede centrale dell'Istituto in Viale Leonardo da Vinci, 10. V mojem osnutku je to Kar želi vlada Ko pišemo je klima v rimskih vladnih in parlamentarnih političnih krogih precej razburkana in ni Se jasno kako se bo vladna kriza razpletla. C e ne pride do razpusta parlamenta in predčasnih volitev se bo nadaljevala tudi pot zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji-Juljiski krajini. Kakšen je postopek je v intervjuju za Primorski dnevnik povedal sam poročevalec naSega zakona, poslanec Domenico Maselli. 30 septembra je bil torej njegov predlog predstavljen v komisiji za ustavna vprašanja. “Parlamentarno delo bo sedaj za približno pol drugi mesec, to je do 15. novembra, ustavljena zaradi proračunske sezone, med katero bo govor izključno o vprašanju finančnega zakona." Ta čas pa bo komisija izkoristila za avdicije z ustanovami, ki so ali bodo zaprosili zanje. Ob njih bodo seveda poslanci sprejeli tudi predstavnike krajevnih ustanov od županov do predes-dnikov pokrajin, od načelnikov svetovalskih sklupin na deželi do predsednikov deželnega sveta in odbora. V omenjenem pogovoru je Maselli izrazil tudi prepričanje, da čeprav ne bo pot najlažja, se bo osnutek z lahkoto prebil do odobritve. Poudaril je tudi, da vlada želi da bi v najkrajšem času odobrili koncesije, ki so za slovensko manjšino koristne in potrebne. “Moj osnutek se s kako majhno spremembo povsem ujema s tistim, kar želi italijanska vlada", je podrčrtal Maselli, ki ocenjuje, da naj bi se delo v komisiji zaključilo do 30. novembra in da ho prišlo do razprave v zbornici najkasneje v prvih dnevih januarja prihodnjega leta. Muri kWf 6 no vi matajur__________________________________________________________________ n četrtek, 8. oktobra 1998 f OtOVQHJC Ci sono molti modi di viaggiare. Spostarsi da un luogo all’altro, fisicamente intendo, non è neanche il mio preferito. Ma capitano certe occasioni in cui il viaggio è davvero una scoperta se non “la scoperta”, la possibilità di vedere posti mai visti, che non conosciamo nemmeno attraverso il mezzo televisivo. Allora vale davvero la pena, in ogni caso. Questo mi è successo alcune settimane fa quando, su invito degli organizzatori della manifestazione “The culture of wi-ne”, mi sono recato in Bulgaria. Non è proprio il luogo dove uno sogna di andare in vacanza, dirà qualcuno. Una ragione in più per andarci, ho pensato. Non ero solo: la settimana bulgara l’ho trascorsa assieme a Luciano Paronetto e Paolo Tomasella (entrambi poeti: il primo, ospite quest’anno dell’incontro di poesia organizzato per “Stazione To-polò”, è di Vittorio Veneto, il secondo di Sacile), mentre in Bulgaria ho ritrovato l’amico AleS Ste-ger, giovane poeta sloveno. Con lui ho scambiato le prime impressioni. Eravamo d’accordo: “Je drugi svet”, “É un altro mondo”. É un altro mondo rispetto al nostro, ed è anche, traducendo in modo diverso dallo sloveno, un Secondo mondo, ammesso che il nostro sia il Primo e dando per scontato, purtroppo, che esiste il Terzo mondo. Guardando in questi giorni le fotografie scattate durante la mia permanenza in Bulgaria mi sono accorto che è davvero difficile trovare traccia di ciò che ho realmente visto. Forse perché l’occhio fotografico, allora, cercava il “bello”, se lo trovava. Forse perché quanto si può dire di negativo della Bulgaria è una sensazione, più che una realtà oggettiva. La sensazione è quella dell’abbandono, e anche di tristezza e, in qualche modo, rassegnazione. Le immense campagne bulgare, senza quella sensazione, potrebbero assomigliare a quelle toscane. Ma là, in quella terra incastonata tra la Jugoslavia e la Turchia, era come se un velo avesse coperto tutto, rendendo opprimente ciò che avevamo davanti agli occhi. Perché in mezzo a quella campagna c’era sempre, inconfondibile, la sagoma di un uomo ormai avanti con gli anni, solo, assieme al suo asino. E in quella solitudine, dell’uomo e dell’animale, c’è molto della Bulgaria di oggi. che tutte, ma proprio tutte, sono equipaggiate di scarpe con zatteroni alti almeno dieci centimetri. Che sia una moda? b) Sgomento alla prima richiesta di un caffè:, la barista fa di no con la testa e se ne va. Ci abbiamo messo un po’, ma alla fine abbiamo scoperto che i bulgari usano muovere la testa in senso orizzontale per dire di sì, e viceversa. c) In qualsiasi paese della Bulgaria, anche quello più sperduto, puoi non trovare un bagno pubblico, un telefono, una bicicletta, la luce elettrica, ma di certo troverai una cosa: l’insegna della Coca-Cola. d) Chi conosce lo sloveno è avvantaggiato rispetto a chi conosce solo le lingue neolatine. “Buongiorno” si dice “dobro utro” oppure “dober den”. Altre parole sono però completamente diverse, come “grazie”, che si dice “blagodarya”. Il cirillico non è che aiuti, ma tant’è. e) Per quanto non sia un esperto di vini, quello bulgaro (la manifestazione “The culture of wine” era incentrata sul rapporto tra vino e cultura) non è paragonabile a quello del Col-lio. In Bulgaria ci sono vini buoni, altri lo sono meno, in generale una sufficienza risicata, ma, come Vino, poesia e decadenza: una settimana in Bulgaria Un altro mondo, con un occhio all’Europa ma tanti problemi da risolvere Furono gli antichi Traci, i Greci ed i Romani a lasciare tracce ancora visibili nella storia della Bulgaria, anche se la storia bulgara moderna inizia nel sesto e settimo secolo con le migrazioni slave nella penisola balcanica, il processo di assorbimento dei bulgari nel mondo slavo fu facilitato dall’adozione della religione cristiana ortodossa da parte di Boris I, nel nono secolo. Due secoli più tardi la Bulgaria divenne dominio bizantino, quindi, soccombette agli Ottomanni, sotto i quali rimase per 500 anni, presentando la sua cultura e le sue tradizioni nei monasteri e nei villaggi di montagna. Solo attorno al 1880 lo scontro tra Russia e Turchia liberò quest’ultima dal giogo turco, diventando però una sorta di Stato-sa- tellite della prima. Oggi la Bulgaria conta quasi 8 milioni 500 mila abitanti, quasi il 10% sono turchi ed il 3,4% zingari rom. A sinistra il museo etnografico della città Plovdiv, sopra Boiko Lambovski La Bulgaria (tralascio di parlare di Sofia, la capitale, che comunque non mi ha colpito particolarmente) è un insieme di paesi e di cittadine distanti tra di loro, collegati da strade spesso quasi impraticabili. Le città, quelle più recenti, sono costituite per lo più da grandi condomini tutti uguali, casermoni orribili con un numero incalcolato di “cellule” che “non sono belle, ma comode”, mi ha detto Boiko Lambovski, l’organizzatore del settore della manifestazione dedicato alla poesia. Sarà. L’impressione è che una volta costruiti, questi casermoni vengano lasciati a se stessi, senza alcuna manutenzione. Si nota l’assenza di cura un po’ dappertutto, nel caso delle costruzioni anche la pochezza dei materiali usati, tranne in luoghi che ricoprono, per la propria storia, un certo fascino. I monasteri, ad esempio, oppure - per quello che ho potuto vedere - la città di Plovdiv, le cui origini risalgono a circa 6000 anni fa. Sopra la piazza di Harmanli, a sinistra un'altra immagine di Plovdiv La grande carta che la Bulgaria potrebbe giocare, in effetti, è la sua storia, la storia di una terra di passaggio e di stanziamento di tanti popoli. Qualcosa si fa, anche se il tesoro sotterraneo, le meraviglie archeologiche da scoprire della Bulgaria sembrano essere ancora tante. Potrebbe essere la carta del futuro, intesa come forte richiamo turistico anche storico e scientifico, eppure c’è come la sensazione che questo popolo non abbia, non riesca a trovare, in sè, la forza per riuscire ad emergere. E così molte cose, le campagne soprattutto, sembrano rimaste ferme a venti, trent’anni. E quando ascolti qualcuno parlare timidamente di un sogno, l’Europa intesa come Unione europea, ti chiedi: ma ce la faranno mai? Una settimana non è un tempo sufficiente per comprendere a fondo i problemi di un qualsiasi Paese. Così per la Bulgaria. In realtà molto tempo è stato speso, spesso anche piacevolmente, in quella specie di “tournee” che ci ha portato, assieme ad alcuni poeti bulgari e jugoslavi, a leggere in pubblico in quattro o cinque occasioni le nostre poesie. Citerò qui, in conclusione, altre impressioni spicciole: a) Tutte le ragazze bulgare sono alte. Nel senso si diceva a scuola, se si applicano possono migliorare. f) Un insegnante di liceo (l’abbiamo scoperto quando siamo stati ospiti di una scuola superiore) guadagna mediamente circa 150 mila lire al mese, Certo, anche il costo della vita è un quinto del nostro. Con duemila lire o poco più, pasto completo: Čevapčiči e qualche verduri-na. g) Come già successo in altre occasioni, il resoconto finale non può essere fatto senza ricordare le persone che mi/ci hanno ospitato e fatto da guida (in particolare Boiko, Štefka e Temenuga), a cui va tutta la mia gratitudine. Michele Obit Da terra di conquista a Stato-satellite Aktualno Ecco l’ottobre delle castagne Durerà per tutto il mese di ottobre la Fiera dell’agricoltura di montagna organizzata dalla Comunità montana delle Valli del Natisone e dalla N.A.P.O. (Nuova associazione produttori orto-frutticoli). Presso il Centro di raccolta e conservazione dei prodotti, nella zona artigianale di Ponte San Quirino, si tiene la diciottesima mostra mercato delle castagne e il punto vendita dei prodotti ortofrutticoli di stagione sarà aperto tutti i giorni dalle ore 9 alle 19. Tutte le domeniche, poi, il tendone allestito presso il centro ospiterà mu- sica e folklore, oltre alle tradizionali castagnate, accompagnate dalla ri- bolla. Gli organizzatori segnalano inoltre la possibilità di degustare i piatti tipici della gastronomia locale presso i ristoranti, le trattorie e le osterie delle Valli del Natisone. Per il 30 ottobre è prevista inoltre la riedizione della fortunata iniziativa “Invito a pranzo”, che si protrarrà fino al 20 dicembre e vedrà la “mobilitazione generale” dei ristoratori delle nostre valli, abili quanto mai ad offrire dei fine settimana all’insegna della riscoperta cucina casalinga. Kako ocenjuje pridelek predsednik zadruge N.A.P.O. Giuseppe Specogna ‘Prodajamo odlična jabolka4 Prodajni sejem gorskega kmetjistva v obrtniški coni v Spetru bo trajal ves mesec oktober novi mata] u r četrtek, 8. oktobra 1998 Letos bo vino dobro Ocene dr. Marca Malisona Vinograd v okolici Čedada (foto Malison) od tehnike vinifikacije. Za desertna vina velja pogosto pravilo, da se pusti grozdje Se dolgo na trti, kar omogoči visoko stopnjo koncentracije sladkorja. Glede rdečih sort nam je dr. Malison povedal, da so ponekod tudi že obrane, ponekod pa Se ne. Podatek je zelo različen od kmetije do kmetije. Vinogradniki z manj proizvodnje so glede na slabo vremensko napoved pohiteli s trganjem in danes je srečen, kdor ima grozdje že vse pospravljeno. Večjim vinarskim obratom pa Se ni uspelo pobrati vsega in tu se bo Skoda deževja zadnjih dni poznala. Med rdečimi sortami je v Furlaniji zadnji v vrsti za trganje znameniti Schioppettino, ki se mu drugače pravi tudi črna Rebula ali po domače ”Pokalca“. Na trtah pa je ostalo tudi Se nekaj RefoSka in obeh Kabernetov. Upati je, da Skoda ne bo prevelika, kajti te sorte dajejo v nekaterih predelih, zlasti vzhodne Furlanije, zelo dobro vino. Bele sorte grozdja, zlasti Pinoti in Sauvignon, ki so letošnja proizvodnja več kot dobra. Podatke o dobri letini, vsaj kar se tiče pridelka, pobranega pred zadnjim dežjem, potrjuje tudi predsednik konzorcija Dario Ermacora, ki govori o na-sploSno zelo dobri kakovosti, kar velja za vse območje zaščitenega porekla Colli orientali del Friuli. Predsednik govori tudi o zadovoljivi količini, ki bo vsekakor za 10 ali 15 odstotkov presegla lansko. Kot vemo pa je bila lani glede količine zelo slaba letina, medtem ko je bila kakovost vrhunska kot le malokdaj. Konzorcij ima tudi za jesenski čas na dnevnem redu pestro dejavnost. V okviru manifestacije Friuli DOC je do 12. oktobra v mestni galeriji Astra v Vidmu odprta zanimiva razstava fotografij, ki jih je posnelo 27 fotografov iz vsega sveta med lanskim obiskom vinorodnih krajev Furlanije. Novembra pa bo 15 najbolj znanih furlanskih vinogradnikov v Rimu predstavilo svoja vina izjemnega letnika 1997. (du) Letošnjo trgatev je v precejšnji meri presenetilo slabo vreme. Ravno ko pi-Semo ta članek, že dva dni močno in neprestano dežuje, tako da se bo škoda, ki jo je povzročilo močno deževje, žal, poznala tudi na vinskem pridelku. Vprašali smo za mnenje direktorja Konzorcija za zaščito porekla vin Colli orientali del Friuli dr. Marca Malisona, ki je dejal, da tega dežja res ni bilo treba. Posledice pa bo možno oceniti Sele prihodnje dni. Res je sicer, da je trgatev v veliki meri skoraj povsod že opravljena, vendar to velja za bela vina, razen morda za sorti Verduzzo in Picolit. Ti dve vrsti grozdja se ponekod v Furlaniji pobirajo približno do polovice oktobra. To je pač odvisno Kmetijstvo v Beneški Sloveniji nima velikih možnosti, saj gre, kot je znano, večinoma za gorata področja, kjer so pogoji za kmetovanje izredno težavni. Tu seveda ne pride v poštev nikakršna možnost ekstenzivne izrabe tal, kar na hribovitih pobočjih ni možno. Temu je treba dodati Se človeški faktor, namreč, dejstvo, da so se ljudje iz goratih predelov množično izselili, zato pa so danes površine, ki so bile namenjene kmetijstvu, večinoma zaraščene. Vendar to Se ne pomeni, da se v Benečiji nihče več ne ukvarja s kmetijstvom. Nasprotno, najdejo se tudi mladi ljudje, ki se pogumno lotijo takih kmetijskih dejavnosti, ki se za te kraje izkazujejo kot najbolj primerne. Kdor zeli izkoristiti jesenske lepe dneve za izlet v Benečijo, ima možnost nabave pristnih domačih pridelkov, ki jih je mogoče dobiti malo vsepovsod, največ pa v okviru Sejma za gorato kmetijstvo, ki ga skupaj organizirata Gorska skupnost Nadiških dolin in zadruga N.A.P.O. , ki združuje nekatere proizvajalce sadja in zelenjave iz teh krajev. Sejem je organiziran v občini Speter, blizu vhoda v obrtno cono pri kraju Ponte San Quirino. Trajal bo ves mesec oktober in bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, ob nedeljah pa bo v bližnjem šotoru tudi praznik kostanjev z glasbo in kulturnim programom. Na tem sejmu je možno dobiti vse značilne sezonske pridelke Nadiskih dolin, od res lepih in velikih kostanjev, do sezonske zelenjave več vrst, domačega medu in seveda jabolk, ki jih prodajajo neposredno domači proizvajalci. bile nabrane pred deževjem, pa bodo po oceni dr. Marca Malisona po vsej verjetnosti dale izredno kakovostna vina. Konec avgusta je bil namreč lep in sončen, pa tudi del septembra je bil zorenju grozdja naklonjen. Tokaj je prav tako že pospravljen in tudi zanj velja napoved, da bo Marco Malison Nabiranje jabolk sorte Golden v nasadu pri Sarženti jih je hkrati možno plasirati na vsak trg, doma in v tujini. To so naprimer Golden, Jonagold, Grennysmith in Yearly. Nekoliko manj je nasadov Fiorine, ki je sicer dobra sorta, odporna proti tipičnim boleznim jabolk. Zanimivo je vedeti, da daje narava isti sorti v različnih krajih povsem drugačne značilnosti. Jonagold je naprimer v Benečiji čudovito barvana, drugod pa ne. ”V ravnini jih ravno tako pridelujejo, ampak ne more dobiti toliko barve, ker ni dovolj temperaturnih skokov, tako kot pri nas. Mi imamo za rejo jabolk podobne pogoje kot Južna Tirolska", pravi Bepo, in napoveduje povečanje zadruge, ki bo v kratkem Stela sedem članov proizvajalcev. Zadruga je za razvoj bistvena, kajti pomaga članom pri komercializaciji proizvodov, ščiti pa tudi primerno ceno, saj imajo jabolka tolikšne kakovosti zahtevno tržišče. Tako bo v Spetru ves oktober živahno in ni dvoma, da se bo kot vsakič tudi letos odzvalo veliko obiskovalcev, ne le iz okoliških krajev, pač pa iz vse Furlanije in Trsta, kjer uživa Spetrski oktobrski sejem Se poseben sloves. (D.U.) Jabolka so eden tistih sadežev, ki Se najbolje uspevajo v klimatskih pogojih Nadiskih dolin, kjer je veliko vlage in kjer utegne ob hudih zimah pritisniti tudi dokajšen mraz. V zadnjih letih je opaziti več novih sadnih nasadov, že večletni uspeh pa je tudi znamenje, da ima ta panoga v Benečiji realno možnost razvoja. Med mlajšimi Benečani, ki so se lotili sadjarstva, je tudi Giuseppe (Bepo) Specogna, predsednik zadruge N.A.P.O., ki ima polne roke dela s pobiranjem jabolk in pripravo omenjenega sejma v Spetru. Bepo nam je povedal, da je sejem v Spetru za doma- Predsednik zadruge N.A.P.O. Bepo Specogna če kmetovalce bistvenega pomena in izrazil je upanje, da ga bo možno organizirati vsako leto, tako kot doslej. V prodajnem centru sejma se te dni zbirajo jabolka v velikih količinah. "Jabolka s primerno ceno", želi podčrtati Bepo, "kajti to so sama jabolka visoke kakovosti. Imamo tudi dobro domačo sorto, imenovano "Seuka", vendar ta sorta nima pravega tržišča in je proizvedemo le toliko, kolikor je po njej povpraševanja". Bepo razlaga, da so tu posadili sorte, ki so za obstoječe klimatske pogoje najbolj primerne, vendar Due momenti dell'iniziativa "Puliamo il mondo" Četrtek, 8. oktobra 1998 8 V nediejo 11. oktobra bojo pele Beneške korenine V Ligu napravjajo praznik kostanja Kduo po sriedenjskem an dreSkem kamunu an od Se buj oddaljenih vasi ni ču guorit o priljubljeni romarski cierkvi pri Mariji Cel, kamor so nasi te stari takuo radi an puno pobožno hodil na romanje. Potle je paršla uojska, meja, an življenje se je glaboko spremenilo. Takuo glaboko, de številne niti, ki so ljudi daržale kupe, so se pretargale. Sada pa ljudje, od adne an druge strani meje, se želijo nazaj povezat med sabo, želijo dielat kupe ku dobri parje-telji an sosedje. Adna od tistih iniciativ, ki lahko pomaga nazaj združiti ljudi je tista, ki jo napravjajo v Ligu- V nedeljo 11. oktobra bojo imiel Praznik kostanja v teli vasici, ki je le 4 kilometre delec od mejnega prehoda Britof (Molino Vecchio) v Prapotnem. Parpravli so liep an bogat program an še troštajo, de je jim bo an nebuo naklonjeno, de bojo imiel lepo uro, de bo sonce sijalo na nimar buj rjave an zlate perja od dreves. Vse se začne zguoda po-pudan, ob dvieh, kadar odprejo razstavo starega kme-tuškega orodja an posode. Liške žene parpravejo tudi vse možne sladkarije, ki se runajo s kostanjam an kostanj, sevieda, bo napruodi. Poskarbiel so tudi za kulturni program an povabil naše Beneške korenine. Sevieda bojo dobro za- loženi kioski, kjer bojo pekli kostanj an toCil dobro vino. Pomislili so an na tombolo. Pomislita za parvo tombolo se udobi tele, za drugo prase an za Cin-kvuino pa kako divjad (selvaggina). ZveCer bo pa ples z ženskim ansamblom Vesele Štajerke. Naj na koncu povemo še tuole, blok pri Britofu (za iti mimo katerega je trieba imiet propustnico) bo v nedeljo odprt do 24. ure. Po Kolovratu Naši sosedje parpra-vjajo za nediejo 11. oktobra drugo lepo iniciativo, ki bo imiela super uspeh, Ce bo le lepo vreme, saj ponuja krasen sprehod po vsem Kolovratu od Livških Ravni do Sabotina nad Novo Gorico. An od vsakega od telih varhov, Ce je seveda ja- COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI sno, je razgled izredno lep na Soško, Nadiško an Idarsko dolino pa tudi na furlansko ravnino, zatuo ne bo gotovo manjkalo v-pisanih. Pohod, ki nekako teče po grebenu, na meji, ni kompetitivne narave an se zaCne kot rečeno ob 7. uri zjutra na Livških Ravneh (890 m). Kraji mimo katerih pelje tala pot so Vogrinki, Srednje, Kambreško an Lig (680 m.), an od tu Korada (812 m.), Vrhpolje (421 m.) an na koncu Sabotin (609 m). Vsega kupe - so pomierli - je kakih 42 kilometru. Športni podvig pa se bo zaključil ob 16.30. uri ko bo nagrajevanje udeležencev in pik-nik na Sabotinu. Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic Sentieri tematici in val Resia — Le Valli pulite dai ragazzini Successo per l'iniziativa voluta da Legambiente “Puliamo il mondo”, l’iniziativa realizzata in Italia da “Legambiente” che si è tenuta sabato 26 settembre, ha interessato anche le Valli del Natisone, ottenendo un discreto successo. Per il secondo anno consecutivo a patrocinarla è stata la Comunità montana, che anche questa volta ha puntato sul mondo della scuola con un’iniziativa di carattere educativo e ambientale. A S. Pietro ed a S. Leonardo sono stati una novantina, tra alunni ed insegnanti della seconda e terza media, coloro che hanno dedicato la mattinata alla pulitura di strade e sentieri. Nel centro abitato di S. Pietro e nelle sue vicinanze nel giro di circa tre ore di lavoro sono stati raccolti, anche con l’aiuto della locale Protezione civile, circa trenta sacchi di immondizie ed altro materiale ingombrante, mentre a S. Leonardo i sacchi sono stati una decina. Sono stati recentemente ultimati i lavori di allargamento di un tornante sulla strada comunale che, risalendo la valle, porta a Stol-vizza e prosegue poi verso Coritis. Si tratta di uno dei due tornanti che poco prima di Stolvizza hanno una curvatura a gomito che o-stacola notevolmente il traffico di mezzi pesanti e di pullman. La necessità di un ampliamento di questo tratto viario era stata auspicata dall’amministrazione comunale già nei primi anni novanta e una soluzione e-ra giunta con il contributo provinciale. Si spera che i lavori proseguiranno con l’ampliamento anche del secondo tornante per risolvere così il problema viario dei mezzi pesanti. Sono a buon punto anche i lavori di ampliamento del cimitero di Oseacco, costruito negli anni venti e diventato, negli ultimi anni, insufficiente. L’ampliamento è stato realizzato sul lato ovest dell’attuale struttura con lina forma a mezzo cerchio che ingloba così armoniosamente tutto l’insieme. Oltre allo spazio per le tumulazoni in terra e le tombe di famiglia, sono stati realizzati anche loculi e ossari. L’accesso alla parte nuova è stato realizzato abbattendo la vecchia cella mortuaria posta in posizione centrale sul muro occidentale di cinta. La realizzazione di quest’opera era necessaria poiché il cimitero non aveva spazio per altre tumulazioni anche per la presenza di numerose bare in zinco per le quali è necessario che trascorrano diverse decine di anni. Un altro fattore non trascurabile è la tumulazione nel cimitero di resiani che vivono fuori valle. Sono molti infatti coloro che vengono sepolti nel loro paese nativo dopo una vita passata all’estero o in lontane città. Con il finanziamento della Comunità Europea, per il tramite della Comunità montana, si stanno realizzando sul territorio del comune di Resia dei sentieri tematici con la sistemazione ed il miglioramento di alcuni dei numerosi sentieri di fondovalle che collegano le varie frazioni e località. I lavori prevedono la sistemazione e pulizia dei sentieri, alcuni quasi abbandonati e la posa di segnaletica illustrativa. Con questi sentieri i locali ma soprattutto i turisti potranno scoprire e riscoprire percorsi facili ed interessanti sia sotto l’aspetto naturalistico che culturale. L.N. ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Nagrade v spomi Odkar je Renzo Marseu iz Dolenje Mi-erse umaru, njega družina za počastit njega spomin daje vsake lieto ’no nagrado Suolarjam Nediških dolin, ki so se lepuo veSuolal. Lietos premjacjon je bla 3. otuberja v prestorih sri-ednje Suole v Skruto-vem. Nagradili so pet CeC, ki v teku zadnjega Suolskega lieta so ble zaries pridne:Alessia Rucchin iz Lombaja, Sonia Predan iz JeSiCje-ga, Cristina Medveš iz matajurskih Bare, Serena Pollauszach iz Tar-Cet an Erica Specogna taz Tavorjane. Vsaka je dobila 500.000 lir. Marešjal jepamesu plače karabinierjam an začeu klicat adnega po adnim za jim dat aše-njo čirkolar: Adami... an milion an šestuota-užint; Blankini...an milion an šestuotau-žint; Cemo...an milion an Sestuotaužint; Totale... totale... totalee-ee... Pogledi kajsan Sleut je tel Totale, je tisti, ki ima narvenč placo an se na nikdar par-kaže!!! *** Ku so potegnil aše-njo Cirkolar, vsi kara-binierji so Sli po buti-gah kupavat takuine obalaste. - Zakaj kupavata vsi takuine obalaste? -je vprašu an radovie-den budgar. - Zatuo, ki donas smo potegnil plaCo an so nam dal aSenjo Cirkolar!!! *** Marešjal je videu apuntata tam vonè na dažu. - Pujdi notar, ki gre daž! - Ne, hvala marešjal, sa’ gre daž an tle vone!!! *** Apuntat je jau karabinjerju: - Pogledi, an saku martu! Karabinier je pogledu po luhtu: -Kje je? *** An karabinier je šu tu ’no butigo: - Bi teu kupit ramo-niko, ki je tu vetrin. - Al ste vi an karabinier? - Ja, zakaj me vprašate? - Zatuo, ki ist predajam tennosifone! ! ! An karabinier je šu kupavat ’no jare, gor na planino za Veliko nuoč. - Veberitega sam, tiste, ki vam gre buj pru! Karabinier potlè, ki ga je an cajt pregleda-vu je pokazu s par-stam: -Tistega! - A vam ga posjam dol v kažemio? - Kuo veste, de sem an karabinier če sem obliečen v civilnem gvantu? - Oh, je lahko. Sa-tnuo an karabinier mi-ez tarkaj jaru more ve-brat mojega pisiča! ! ! Kronaka =— Srečanje štierih parjatelju na Prievaie Zadnji krat 51 liet od tegà Družina Cont iz Fuojde lepuo rase! Pogledita lepuo telo fotografijo. Kar vam povemo vso štorjo, bota vidli, de nie na navadna fotografija, kjer so se kupe parstavli pred fotografsko makino štieri parjatelji. Je kieki vic. ZaCnimo. So štieri “pu-obje” garmiškega kamuna an so vsi adne klaše, klaša 1923: s Ceparne roke so Luigi Dreszach - Vigi Ko-cajnarju z Lies, ki živi tu Kanadi že 46 liet (šest jih je priet preživeu v Franciji), blizu njega je Attilio Vogrig - Mlinarju gor s Platea, ki ima znano butigo gubane v Cedade, potlè je še Mario Vogrig - Skinjin iz Gorenjega Barda, ki živi že lieta an lieta v Belgiji, te zadnji je Antonio Loszach - Tona Balentarcju iz Se-ucà. Samuo še oni so ostal, an reC de tistega lieta so se v garmiskem kamune rodili na 24. Druga stvar je, de so se kajšankrat sreCal, nikdar pa vsi štier kupe. Tuole pa se je zgodilo na lietošnji Kuatarinci, 51 liet potlè, sa’ je tarkaj liet je šlo napri, priet ku Vigi Ko-cajnarju an Mario Skinjin sta se spet vidla. Vsi štierji so bli veliki parjatelji, pa so se muorli pustit za iti po sviete služit kruh. Troštal so se, de priet al potlè se varnejo vsi damu an de bojo spet “partii” kupe njih življenje, pa stvari so šle takuo napri, de tuole se je zgodilo samuo za an dan, an hvala Kuatarinci na Pri-evale, ki parkliCe “damu”, Ce maj morejo, naše ljudi arzstresene po sviete zak vedo de tle, sreCajo njih parjatelje, an tiste, ki na vi-dejo že lieta an lieta, takuo ki se je zgodilo našim štie-rim puobam klaše 1923. Buoh jim di še puno zdravja an sreCe an de bi se mogli srečat an preživiet kupe še puno, puno veselih dni. Ado Cont je zlo poznan miez vsieh naših judi, posebno med tistimi, ki so i-miel an imajo opravila s penzionmi, med tistimi, ki so bli minatorji v Belgiji, zatuo naši brauci bojo zlo veseli prebrat tele lepe novice, ki parhajajo iz njega družine. Na fotografiji tle na varh videmo njega sina Maura, neviesto Monico an njega majhane an lepe na-vuode: Elisabetta, ki ima š-tier lieta, an Valentina, ki je dopunla pa štier miesce. An takuo tudi naš Ado je ratu nono! An še kajšan nono “in gamba”! Na drugi fotografiji je njega drugi sin Ivan z "novopečeno” ženo EmanueJo. Četrtek, 8. oktobra 1998 Mattia je ugasnu parvo kandelco! Doplih senjam v Vukuovi družini v Seve Veseli trenutki za družino Ada Conta iz Fuojde Fotografija je bla posneta, takuo ki se vidi, tisti dan, ki sta se oženila: 19. setem-berja. Sinuovam, neviestam an majhanim navuodam Ada Zelmo vse narbuojše. An tebè, Ado, an toji Giacinti, de bi šlo nimar vse dobro napri takuo, ki vi Zelta. “Kajšan dopune ’no lieto življenja, kajšan drug pa ’...anta‘” (po našim bi bluo štierdeset!) nam je jau Gianni Trusgnach - Vukuove družine iz Seucà, kadar nam je parnesu fotografije od pravega sejmà, ki so ga na-pravli za praznovat lieto življenja njega puobcja. Mattia se je rodiu na 29. setem-berja lanskega lieta. Njega mama je Daniela Primosig z Lies. Ce smo zaviedli, de tisti, ki je dopunu ’no lieto je njih otročič, duo je pa tista, ki jih nam je še jau smehe Gianni an s tem Zeleu kupe z Danielo an Mattiam vse narbuojše sestri Mariucci. An mi, ki smo nje parjatelji, doložemo še tuole: bo tudi ura an cajt, de nas poklice pit kafè v nje novo hišo! Pa varnimo se na Mattia. Za njega parvi rojstni dan mama an tata sta poklicala v njih hišo v Sevce puno Zlatite an parjatelju, bluo je zaries puno otruok, ki so ar-zveselil veliko Vukuovo hišo an uošCil vse narbuojše malemu Mattiu. Njemu željo vse narbuojše tudi none Marta an Lucia, nono Romeo, bižnona Romilda, “-tetè” an “strici”, kužini Giulia (ta stara!) an Gloria (ta mlada) an vsi tisti, ki ga poznajo, tudi mi iz Novega Matajurja. dopune kako vic? Je “tetà” od liepega Mattia, Mariucci, ki v petak 9. otuberja jih “An velik poljubček ti pošjajo Giulia, vsa toja družina an parjatelji, ki jih imaš puno! Ti vieš zaki: siparšlaanti tu “anta". Ja, lieta gredo napri za vse, pa ti jih pru lepuo noseš! Vsi ti voščimo vse, kar želiš, an na stuoj se pozabit torto, kar 9. pridmo te gledat vsi! dopune “...tarkaj, de tek nie še deu glave na mest, je ura an cajt de poskarbi za tuo!” 10 novi mata]ur Četrtek, 8. oktobra 1998 Minimatajur L’escursione attorno le palafitte friulane, le palafitte della Palude di Lubiana, le terramare della pianura padana ed i villaggi fortificati del Carso, dell’Istria e della Slovenia ci permettono di trattare ora i «castellieri friulani» con una più generale conoscenza degli insediamenti preistorici protetti. Non sarà quindi difficile trovare le affinità e le differenze fra questi insediamenti dell’età del bronzo. Nella pianura friulana rimangono in vista i terrapieni perimetrali di terra di riporto, rilevati o in parte spianati in e-pochè diverse per effetto di un intenso sfruttamento a-gricolo del terreno. L’affinità dei castellieri friulani con le terramare si riscontra nei terrapieni perimetrali e nella pianta subquadrangolare. In alcuni casi accertati i castellieri friulani presentano anche resti di palificazioni di rafforzamento del terrapieno e questo li avvicinano alla struttura delle terramare. Abbiamo visto l’uso diffuso dei terrapieni e delle palizzate di rafforzamento anche nei «castellieri» della Slovenia, anche posti su alture. Nei castellieri friulani non si sono trovate né palafitte né piattaforme di sostegno delle abitazioni, presenti invece nelle terramare. Si tratta dunque di complessi concepiti con un progetto diverso, sia pure, sembra evidente, con le medesime motivazioni difensive. Il termine ‘castellieri’ è derivato, come abbiamo vi- I risultati delle ricerche di Lodovico Quarina - Archeologia 37 I castellieri preistorici della pianura friulana sto, dal nome delle fortificazioni protostoriche carsiche costruite con pietre a secco sulle alture, studiati. Uno studio sistematico dei castellieri friulani è stato avviato da Lodovico Quarina, originario di Vernasso (S.Pietro al Natisone), sottufficiale del Genio Militare, nel 1938-1940. Egli raccolse le sue ricerche, assieme ai rilievi pianimetrici, nel «Bollettino dell’Istituto Storico dell’Arma del Genio», testo diventato poi la base per gli studi successivi. Quarina si è avvalso delle ricerche della fine del secolo scorso di G.B. De Gaspe-ri e di Achille Teliini. Quest’ultimo affidò a Quarina anche i suoi rilievi grafici. Lodovico Quarina studiò quella documentazione, e-splorò i castellieri, ne fece dei rilievi e li classificò sulla base della semplice posizione topografica: a) castellieri in pianura; b) castellieri posti su rialzi naturali; c) castellieri presso a corsi d’acqua. Il nome di «castel-liere» è tratto da quello, strutturalmente del tutto diverso, dei villaggi fortificati del Carso. In friulano il nome è «cjastelir» , in sloveno «gradisce»: da questo discendono, come abbiamo visto, una serie di toponimi ! di origine slovena tuttora in uso nella pianura friulana, sul tipo di Gradisca. «I castellieri della provincia di Udine - scrive Quarina - hanno le seguenti caratteristiche: quando si trovano in perfetta pianura hanno forma quadrangolare coi quattro vertici disposti nella direzione dei punti cardinali, sono circondati tutt’intorno da argini da quattro a sei metri formati di terra presa sul posto; quando invece si trovano su rialzi naturali, o sulla sponda di un corso d’acqua, o meglio alla confluenza di due di essi, allora la forma del castelliere è obbligata dalla conformazione del terreno su cui sorge, e l’argine artificiale è limitato ordinariamente alla sola parte a-perta, mentre la difesa lungo le scarpate naturali e lungo i corsi d’acqua si riduceva a piccoli argini e forse a sole palizzate che certamente dovevano circuire tutt’intorno l’intero castelliere». Le dimensioni dei" castellieri friulani, con un perimetro che va dai 600 ai 900 metri ed un’area dai 2 ai 4 ettari, non si discostano molto da Veduta aerea del castelliere di Sedegliano quelli carsici, fatta eccezione, come vedremo, per il castelliere di Udine. Lo spazio intemo dei castellieri in molti casi è stato rimaneggiato e l’argine spianato in qualche parte soprattutto in epoca moderna, per adattare la costruzione ad usi agricoli ed abitativi. A partire dagli anni 1960 - 1970 l’esplorazione e la ricerca archeologica sui castellieri è ripresa a cura di studiosi dell’Università di Trieste, della Soprintendenza Archeologica del Veneto, sede di Aquileia, e della Soprintendenza ai Beni Ambientali Architettonici, Archeologici e Storici del Friuli-Venezia Giulia. La classificazione del Quarina è stata accolta dai nuovi ricercatori, ma - come si vede - si è reso necessario un aggiornamento ed ulteriori accertamenti in sito. Sono così succeduti scavi mirati a definire con maggior precisione la struttura dei terrapieni, la ricerca di resti archeologici mobili, anche mirati a assegnare ai siti una determinazione cronologica. Per le informazioni più recenti possiamo rifarci alle ricerche di Paola Guida Cassola dell’Università di Udine e di Serena Vitri della Soprintendenza del Friuli-Venezia Giulia, ricerche che sono state sintetizzate nel 1997 al convegno di Parma sulle terramare e nel volume che è stato pubblicato. L’accertamento più importante è stato quello della presenza di concrete testimonianze archeologi-che che provano una frequentazione più antica dei castellieri friulani. (Archeologia, 37) Paolo Petricig L.Quarina - Castellieri e Tombe a tumulo in Provincia di Udine, in Bollettino dell’Istituto Storico dell’Arma del Genio-Roma 1941 -XIX S.Vitri - Castions di Stra-da-Cjastelir, in Aquileia Nostra, 1982 P.Cassola, S.Vitri - Gli insediamenti arginati della pianura friulana nell’età del bronzo, in Le Terramare, la più antica civiltà padana - E-lecta, Milano 1997 Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno I - Tist... BeneSke piesmi je na Liesah. 6 - Vesuvio je adan. II - Oprana, čedna. 12 - Beneške deklice. 13 - Začne se dvanajst dečemberja. 14 - Se jo ušafa u Robiču, na meji. 16 -'Huda organizacija v Veliki Britanji. 17 - Znidarca je nardila nje dielo! 18 - Ampak taljanski. 19 - Pijanci... par zadnjim. 20 - Kurva. 21 - Se ga lože tam pred... Caspio. 22 - Parpenja gor. 23 - V Novi Gorici je... Hotel. 24 - Morejo imiet tudi sestre. 25 - Na manjka za rojstni dan. 26 - Niso dugi. 27 - VaSčica pod Kolovratom. 28 - Dežela kier se guori staro slovensko. 29 - Ni vič parpeto. 31 -... Onijegovi! 32 - An pobožan par maš. 33 - Pesnik Michele Obit (začetnice). 34 - Nova Terska Oštarija. 35 - Rijeko buj veliko ku Sava. 36 - Kantautor Anton Birtič. 37 - Ošnije an Ažla (začetnice) 38 - Ce so od adne mater so tudi bratje. 39 - PiSe v Tarstu. 40 - Se parkompanjajo. 41 - Se uSafa tabelo na pot v Oblico. 42 - Jama od njega diela strah. 43 - Valentini par his. 44 - Nie biela. 45 - Miesto kjer kuazava Miloševič. Vertikal Navpično 1 - Biela cvetlica, pada po licah. 2 - Imajo petrol an puno Zen. 3 - Je brez! 4 - Bajta je zgubila začetek. 5 - Angleški ansambel. 6 - Nie majhana. 7 - Tiste je dielala meStra vso življenje. 8 - Kadar nas je Spot nam ratajo ardeče. 9 - Kravarci, Cuodarji an Obličanji. 10 - Altrettanto = Enako. 12 - Zapuščena vaščica med Kosco an Kravarja. 14 -... Putuop, od miesca maja. 15 - Te narbuj znana je tista od Noè. 17 - Zenske ime, ki daje luč ku zvezda. 18 - Mama znanega kalčjatoija, ima rada Guidaca. 20 - V tistim mieste Slovenije je muorje. 21 - Sin nepozabjenega Dorica, fanatik za Inter. 22 - Te narbuj znani je Coclite. 23 - Pesniki taljanski. 24 - Posoda za nosit mlieko v mlekarinco. 25 - Tista, ki udobi bronovo medaljo. 26 - Znana beneška fabrika. 27 - Začnejo kadar končajo nočij. 29 - Kumarne. 30 - Miesto v Sloveniji, ki ima vojski muzej. 32 - Ga imajo puno... Nediške pekarne. 33 - Soji nardil piesam: Alza la gamba... 35 - Zenska, ki pomaga dielat v gruntu. 36 - Rodi otroke... tih druzih. 38 - Velika Zvina... an hotel v Ljubjani. 40 - Garmak, Zverinac an Rukin. 41 - Taljanski stric. 42 - Osma Armada. 43 - Caj. Risultati 1. Categoria Venzone - Valnatisone 5-2 3. Categoria Savognese - Gaglianese 1-0 Juniores Valnatisone - S. Gottardo 3-0 Allievi Rivolto - Valnatisone 0-7 Giovanissimi Astra 92 - Audace 1-1 Esordienti Audace - Comunale Faedis 2-0 Pulcini Buttrio - Audace 0-4 Četrtek, 8. oktobra 1998 Amatori Real Filpa - Mobili Mirai 2-0 Pol. Valnatisone - Treppo Grande 5-2 Montenars - Valli Natisone 0-2 Argonauti - Red Box Val Torre 2-1 Drenchia/Grimacco - Athletico 0-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3. Categoria Fulgor - Savognese JUNIORES Reanese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Chiavris Giovanissimi Audace - Mereto Don Bosco Esordienti Reanese - Audace Pulcini Audace - Moimacco Amatori Reai Filpa - Warriors Poi. Valnatisone - Pers S. Eliseo (11/10) Valli Natisone - Team Calligaro (12/10) Drenchia/Grimacco -Argonauti (10/10) Saraceno - Psm sedie (12/10) Classifiche 1. Categoria Venzone, Reanese 9; Costalunga, No-garedo, Tarcentina 7; Domio 6; Valnatisone, Bujese 4; Gemonese 3; Zau-le/Rabujese, Tre Stelle, Natisone, Tor-reanese 2; Tavagnacco 1; Bearzicolu-gna, Riviera 0. 3. Categoria Savognese, Fulgor, Ciseriis, Serenissima, Nimis 3; Cormor, Buttrio 1 ; Ga-glianese, Fortissimi, Comunale Fae-dis, Stella Azzurra, Chiavris 0. Allievi S. Daniele, Bujese, Buonacquisto, Me- reto/Don Bosco, Rivolto, S. Gottardo/B 3; Fortissimi Udine, Nimis 1 ; Valnatisone*, Comunale Tavagnacco, Rago-gna, Chiavris, Comunale Lestizza, Pa-sian di Prato 0. Giovanissimi Audace, Astra 92, Gemonese, Mere-to/Don Bosco, Tre Stelle 3; Asso/San-giorgina Udine, Pagnacco, Savorgna-nese, Torreanese 1; Gaglianese, Riviera/A, Biauzzo, Majanese, Comunale Tavagnacco/A 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno Esordio positivo della squadra allenata da Flavio Chiacig nel campionato di Terza categoria Savognese, Samo entra e decide Il mister e Walter Petricig le novità del centrocampo gialloblu - Numerose le occasioni da gol registrate su entrambi i fronti - Match winner la punta proveniente dai Fortissimi - Scarsa l'affluenza del pubblico SAVOGNESE GAGLIANESE 0 Savognese: Cudicio, Luca Bledig, Floreancig, Me-neghin, Walter Petricig, Marseu, Cernotta, Moreale (41’ st. Birtig), Podoriesza-ch, Saccavini (17’ st. Samo, 43’ st. Lombai), Chiacig (35’ st. Comugnaro). Allenatore: Flavio Chiacig. Gaglianese: Causerò, Loro, Ponton, Spelat, Mauri (26’ st. Fantini), Andresini (10’ st. Mascia), Costantini, Iacuzzi, Gatto, Dorligh, To-masetig. Allenatore: Walter Barbiani. Savogna, 4 ottobre 1998 - I ragazzi della Savognese hanno fatto un bel regalo al loro presidente Fedele Cantoni vincendo, nel derby di esordio in campionato, la gara alle spese di una volitiva e ben quadrata Gaglianese. Unico rammarico per i dirigenti locali la scarsa affluenza del pubblico ai bordi del campo di gioco, ma ormai questa è una realtà consolidata. Non solo a Savogna, ma su tutti i campi dilettantistici, il calo di spettatori è un fatto da considerarsi più che normale. Gli appassionati del calcio preferiscono gustarsi lo spettacolo televisivo a casa o al bar seguendo le gare delle formazioni di serie A. La Savognese, guidata da Flavio Chiacig ha presentato, alcune novità nell’organico riproponendo a centrocampo Walter Petricig, rientrato dall’esperienza pluriennale degli a-matori del Reai Pulfero, e lo stesso allenatore. I padroni di casa, con le nuove maglie blu sponsorizzate dal panificio Businaro, sono partiti decisi. Podorie-szach al 3’ effettuava un traversone destinato a Chiacig che a due passi dalla porta degli avversari non riusciva a dare il colpo di grazia. Al 12’ una pericolosa conclusione da dentro l’area di Gatto terminava alta Fabrizio Floreancig sopra la traversa. Gli amaranto sfioravano al 16’ il successo su punizione di Dorligh, con il pallone che lambiva il palo. AI 26’, su azione conseguente a calcio piazzato di Marseu, Chiacig colpiva la sfera di testa troppo debole e centrale consentendo a Causerò di neutralizzare senza problemi. La Gaglianese sfiorava il gol al 29’ quando Gatto crossava al centro il pallone che veniva colpito da Iacuzzi sorprendendo anche Cudicio. Un provvidenziale recupero di Meneghin evitava il peggio. Due volte i locali venivano fermati per dubbi fuorigioco, ma erano ancora i cividalesi a farsi pericolosi con Iacuzzi. Al 15’ Causerò, gettandosi tra i piedi del lanciatissimo Saccavini, negava la segnatura. La partita scorreva tranquilla con buoni fraseggi di entrambe le contendenti. Al 17’ Sar-no entrava al posto di Saccavini, una sostituzione che risultava decisiva per l’esito della sfida. Infatti al 37’ la veloce punta proveniente dai Fortissimi di Udine s’incuneava nella retroguardia ospite e con un pallonetto scavalcava il portiere avversario depositando in rete. Prima della fine della gara ancora due occasioni. Prima Dorligh costringeva Cudicio ad un difficile intervento a terra per neutralizzare un calcio di punizione dal limite, quindi a tempo scaduto Podorieszach di testa impegnava Causerò. Paolo Caffi Polisportiva, esordio maiuscolo Prima sconfitta per la Valnatisone sul campo di Venzone. I valligiani hanno tenuto testa ai padroni di casa fino alle due espulsioni comminate a Mullo-ni e Clavora. Sono andati a segno FedericoClavora e Emanuele Golles. Rotondo successo degli Juniores della Valnatisone che, con la doppietta di Gianluca Peddis ed il gol di Valentino Rubin, hanno regolato gli udinesi di S. Gottardo. Con tre reti nel primo tempo realizzate da Suber, Duriavig ed Elmir Tiro e quattro nella ripresa, opera di Gorenszach, Corredig, Suber e Trusgnach, gli Allievi della Valnatisone hanno “bombardato” il Rivolto. Questa vittoria ottenuta in trasferta è un buon viatico per il proseguimento del campionato. I Giovanissimi dell’Audace hanno ottenuto un buon pareggio sul campo dell’A-stra 92 recuperando l’iniziale svantaggio con Alex Farac-chio. Con l’organico ridotto ai minimi termini gli Esordienti sono riusciti ad imporsi alla Comunale Faedis grazie ad una rete per tempo. Entrambe le segnature sono opera di Si-mone Crisetig. Per concludere la serie delle gare giovanili, c’è da segnalare il largo successo ottenuto sul campo di Buttrio dai Pulcini allenati da Toma-setig, Podrecca e Cencig. II mattatore della gara, con quattro reti, è stato Alessandro Predan. Sono iniziati lo scorso fine settimana i campionati amatoriali del Friuli collinare. Nell’Eccellenza i campioni in carica del Reai Filpa di Pulfero si sono imposti sul Mo- Francesco Busolini ■ Esordienti bili Mirai di Remanzacco grazie alle reti di Stefano Du-garo e Benati, realizzate nel primo tempo. Esordio alla grande, in Prima categoria, della Polisportiva Valnatisone di Cividale che ha surclassato il Treppo Grande. Nel primo tempo i ducali hanno fatto centro con Catania e Bolzicco. Nella ripresa una doppietta di Gio- vanni Dominici ed il gol di Catania concludevano la serie. Con le reti di Carlig e Scaravetto la Valli del Natisone ha espugnato Montenars. Nel campionato di Seconda categoria sconfitta di misura della squadra Drenchia/Grimacco nell’incontro casalingo con gli udinesi dell’Athletico. Nello stesso girone il Red Box Alta Valtorre ha lasciato l’intera posta agli Argonauti del Borgo Villalta di Udine. Lunedì 12, a Tarcento, ospiti del Saraceno, scenderanno in campo gli over 35 del Psm sedie di Cividale. Nel campionato di Eccellenza di calcetto ci è stata segnalata la partecipazione dei Rangers di Grimacco. Idrija ha ospitato ii tradizionale confronto di tiro a segno con i cividalesi La pistola salva i ducali Ottima prestazione di Rossi e Lorenzutti Tudi letos pričakujejo rekordno udeležbo V nedeljo ”Barcolana“ V Trstu je že vse pripravljeno na znamenito jesensko regato ”Barcolana“, ki predstavlja nekakšen zaključek jadralne sezone v Italiji in je na sporedu v nedeljo, 11. oktobra. Barcolana je tudi najbolj množična jadralna manifestacija v Evropi, po nekaterih ocenah celo v svetovnem merilu, saj se je vsako leto udeleži preko tisoč jadrnic vseh kategorij. Tolikšna množičnost je res velik Spektakel, postala pa je tudi problem, kajti ob močnem vetru prihaja tudi do incidentov. Zato so letos organizatorji sklenili nekoliko poostriti pravila, tako da nastop najmanjšim plovilom ni dovoljen. Vsekakor iz dneva v dan narašča Število vpisov. Na Barcolani bodo kot vedno sodelovali tudi jadralci slovenskih društev Cupa in Sirena, veliko pa je pričakovanje tudi za jadrnico iz Slovenije ”Gaia Legend”, ki je zmagala že tri leta zaporedoma, letos pa bo imela Se posebej močno konkurenco. Il presidente della Strelska družina di Idrija, Dežela, premia il tiratore cividalese Qualizza Nell’ambito del bilaterale di tiro a segno tra Cividale ed Idrija è toccato quest’anno ai friulani recarsi nella località slovena. Sul filo del rasoio il Tiro a segno cividalese ha prevalso su quello sloveno. La vittoria è stata determinata so- prattutto dall’ottima prestazione di Franco Rossi e O-mar Lorenzutti nella pistola, mentre nella carabina Ragazzi e Seniores ha prevalso la formazione di Idrija. Nel computo totale Cividale ha vinto con 2121 punti contro i 2080 degli sloveni. 12 novi m ata] ur Četrtek, 8. oktobra 1998 Kronaka Paš al bojo tudi lietos pekli kostanj Miha an Paolo? Se troštamo, de ja! V nediejo 11. bo v Mašerah... Burnjak! Pro loco VartaCa iz Sauodnje nas klice na 3. Burnjak, praznik kostanja, ki bo telo nediejo, 11. otuberja v Mašerah, na velikem prestoru pred cierkvi-jo, odkoder se vide dol do muorja. Se ušafamo ob deseti zjutra za iti, par nogah, do kraja, kjer so ankrat živiele kripavete! Kar se varnemo, okuole pudan an pu, bomo jedli dobro pasto-šuto, kostanj peCen an sladcine, ki jih napravejo doma judje iz telih kraju. Sevieda, na bo manjkala ramonika. Vsi pa se troštamo, de bo tudi liepa ura. SPETER Spietar - Bertiolo Se je rodila Marika Je bluo parvega otuberja, je manjkalo deset mi-nutu do punoCi kar v Spitale v Palmanovi je na sviet paršla adna liepa CiCica, ki bo kupe z mamo an s tatam živiela v Bertiolo. Dal so ji ime Marika. Nje mama je Debora Termini iz Villacaccia di Lestizza, tata pa Michele Guion iz Spietra. Marika je njih parvi otrok an je parnesla puno veseja njim, pa tudi nonam Fiorettu an Dini v Spietre an noni Amaliji iz Villacaccia di Lestizza. Maiika, de bi ti rasla sreCna, zdrava an vesela ti vsi 2elmo. DREKA Petarnel - Petjag Michele an Susy sta se oZenila Po drievjah na poti na velikih sarcih je bluo napisano “Michele an Susy”, pred hišo v Petarniele je biu velik an liep purton: vse tuole nam je oznanjalo novico, de Susy Scuderin - Skodejova iz Petarniela an Michele Coren iz Petja-ga sta se oženila. Zgodilo se je v saboto 3. otuberja an za reC njih novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videni / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I moduk) 20 mm x I col Komercialni L 25.000 + IVA 19% “ja” sta šla v cierku Device Marije na Krasu. Okuole njih se je zbralo puno Zlahte an parjatelju an par maš jim je lepuo za-pieu zbor ReCan. An tiste naše sladke, domaCe cerkvene piesmi so storie uteC an kako suzo. Miha (takuo ga kličejo parjatelji) an Susy bota ži-viela v Petjage, kjer sta na-pravla novo, lepo hišo. Njim želmo, de bi se uresničile vse njih Zelje. Vse narbuojše jim želi tudi Planinska družina Benečije. SVET LENART Gorenja Miersa Dobrojutro Samuel V saboto 26. setemberja so na vrata družine Cor-mons v Gorenji Miersi obi-esli velik plavi flok za oznant rojstvo puobcja. Tisti dan se je rodiu Samuel, an liep poberin, ki je paršu dielat družbo (kompanijo) mami Barbari, noni Luciani an nonu Vittoriu an par-nesu vsiem njim veseje an upanje v življenje, potlè ki glih dva dni priet jih je za nimar zapustila mama an nona Marija Lauretig, udu-ova Mugherli. Malemu Samuelu želmo vse narbuojše na telim svieni. SREDNJE Podsriednje-Fornalis Je parSu Igor Mirko Martinig hode v parvi razred (prima classe) dvojezične Suole v Spietre, pa v Cetartak 1. otuberja nie šu v Suolo, je ostii domà za praznovat rojstvo njega bratraca. Sest liet ga je Caku an končno, zadnji dan setemberja, glih pet minut pred punoCjo, se je rodiu. Dal so mu ime Igor an je zaries inak: ob rojstvu je pezu malomanj šti-er kile. Igor je paršu dielat ve- VENDO causa trasloco, fornello a legna con forno e ventola aria calda, quasi nuovo. Prezzo interessante. Telefonare ore serali al 0432/714303 selo družbo mami Paoli, ki je iz Fagagne, tatu Dariu Martinig - VarhušCakove družine iz Podsriednjega, bratru Mirku an vsi žlahti. Igorju, ki bo živeu v Fornalis blizu Čedada želmo vse narbuojše na telim svietu an de bi kupe z bra-tram Mirkam lepuo rasu. Oblica Zapustu nas je Bepic Planjacu V videmskem Spitale je za venCno zaspau Giuseppe Borgù - Planjac za vse tiste, ki so ga poznal. Imeu je 74 liet. Tudi Bepic Planjacu je puno liet dielu v belgijan-skih minierah, potlè se je varnu v rojstno vas. Za njim joCejo žena Bruna, ki je taz Ravni, sinuovi Mario, Lucio an Mauro, nevi-este Patrizia an Lucia, na-vuodi, sestre Cristina an Angelina, Mara an vsa druga Zlahta. VenCni niier bo poCivu doma, v obliškem britofe, kjer je biu njega pogreb v sriedo 30. setemberja. NED1SKE DOLINE Od 14. do 20. otuberja za bencino dobar kup Od sriede 14. do torka 20. otuberja bojo “punii” tešero za bencino (tisto piavo), ki nam daje možnost kupit bencino po znižani ceni, buj dobar kup. Telekrat imajo pravico do nje tisti, ki žive po kamu-nah blizu Slovenije an ki imajo manj ku 2.000 prebivalcu (residenti). Za kar se tiCe Nediške doline teli so: Dreka, Gar-mak, Prapotno, Podboni-esac, Sauodnja an Srie-dnje. Ce sta iz telih kamunu, muorta iti v Gorenjo Mier-so, tan po tin kraju mosta, kjer ima svoj sedež domaCe kulturno društvo / Circolo culturale ed assisten- ziale Valli di San Leonardo takuo, ki smo jal od sriede 14. do torka 20. otuberja od 9. do 12. ure an od 14. do 18. ure, tu saboto 17. samuo od 9. do 12. ure. Za sabo muorta nest to piavo tešero an “carta di circolazione”. Caritas za otrokè v Minas Novas Z otuberjam so se spet “varnile” sladke nedieje dol par Muoste, kjer je že tradicionalni jesensi targ. Za telo parložnost je pod velikim tendonam an kotiček solidarnosti, kjer žene an CeCe Nediških far par-našajo sladcine an druge dobruote, ki jih napravejo doma an ki potlè jih ponujajo vsiem tistim, ki jih žele pokušat. Za nje se na vpraša nic, vsak da kar Zeli an kar se zbere, gre za pomagat otroCiCam, ki žive v kraju Minas Novas (Bra-zil) v veliki Suoli, kjer “diela” tudi na munja iz laškega, suor Anna Ortelli an ki nam prave, kakuo š-pinda sude, ki jih pošjamo dol. Zatuo, žene an CeCe (pa tudi možje!) denita se hitro na dielo, začnita peC, an kuhat sladcine an par-nesita jih dol h Muostu, an Cene pridita pa jih pokušat an bodita generožasti! Muormo še doluožt tuole, de vsako nediejo pridejo na varsto žene iz drugih far, takuo telo parvo nediejo, 4. otuberja, so pamesle njih sladcine tiste iz far Svetega Lienarta. V nediejo 11. fare podbo-jtieškega kamuna; 18.: Sauodnja, Mašera, TarC-mun, CeplešišCe, Matajur, CerneCje, Oblica, Gorenj Tarbi, Liesa an Topoluove; 25.: Spietar, Petjag, Bar-nas, Ažla an Klenje. Na bo obednega problema če parneseta blizu kako torto vsako nediejo: za nas je malo napravt ’no torto, za tiste otročiče, ki Čakajo našo pomuoc pride reC jest maqjku ankrat na dan! Portate i vostri dolci a Ponte S. Quirino, nell'angolo della solidarietà: con questo nostro modesto aiuto, diamo la possibilità ai bambini di Minas Novas (Brasile) di avere almeno un pasto al giorno! TROVATO a Sverinaz (in comune di Grimacco,) fine settembre, un bel pastore maremmano. Chi l’avesse smarrito può telefonare al 725048. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. OTUBERJA Snednje tel. 724131 OD 1( DO 16. OTUBERJA Cedaa (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikih so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: vpandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. ZaManzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; . Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281