Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev.68. V LIntiiiani, v Celriet, 23. marca 1916. Leto XLIV. ~ Velja po pošti: » Za coio leta naprel . . K 26'— za en mcseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno , „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35"— V Ljubljani na dom: Za coio leto naprej . . K 24'— za en meeeo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petit vrtita (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali oje prostor) it enkrat .... po 23 v za dva- tn večkrat . . 15 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ' ■ Poslano: =rrr~ Enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Kedna letna priloga vozni red ičun j -511, 188. osr Uredništvo Je t Kopitarjevi altol itev. 8/H1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ie ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Uprarmlštvo Je t Kopitarjevi nllol St 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 28 ~~ bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telelona ŠL Cesar pohvalil dnjesterske junake.-Rusi svoje napade razfirili,-Cadorno napoveduje novo ofenzivo. Procvil katoliške stvari na Ogrskem. Budimpešta bo v naj bližnjih dneh pozorišče cele vrste katoliških manifestacij, ki se bodo sicer gibale na različnih popriščih javnega in verskega življenja, a vse bo prevevala ena skupna temeljna misel: misel o vodilni misiji katoličanstva na Ogrskem po vojni. Kako zelo se je ta misel tekom vojne okrepila tudi v najširših ljudskih slojih, v vrstah bojevnikov na fronti in v ozadju, kaže najbolje naslednje dejstvo: Dočim je jelo celokupno društveno življenje na Ogrskem vsled vojne pojemati tako po številu članov kakor tudi v moralnem in gmotnem oziru, ima pa ljudsko društvo za katoliško Ogrsko danes več članov nego jih je imelo pred vojno, in dohodki katoliškega tiskovneg-a društva za Ogrsko so danes višji nego pred vojno. Največji literarni zavod v deželi — Družba sv. Štefana, ki uživa tudi v avstrijskih katoliških krogih najboljši sloves, cvete in prospeva v neoslabljenl moči, in sicer tako celo, da se je njena znanstvena sekcija pred malo meseci — torej sredi vojnega hrupa! — izpremenila v Akademijo sv. Štefana. Akademija šteje že danes med svoje člane take katoliške osebnosti, katerih imen ob katoliških akcijah pred vojno ni bilo srečati ali pa le skrajno redko. »Biti katolišk« se je pač smatralo pred vojno kot oviro v javnem življenju — danes pa se bližamo položaju, ko se bo tudi na Ogrskem reklo: Katoliško je trumf! Ta teden se zbero na posvetovanje ogrski Škofje; na dnevnem redu bodo važna vprašanja o katoliški bodočnosti Ogrske: poglobitev verskega življenja od šole pa do vseh razvojnih stopenj življenja; vprašanje o skrbi za katoličane na vzhodu, ki pač v prvi vrsti pri-tiče ogrskim katoličanom; vojno skrbstvo, na katerem je katoliška cerkev v največji meri udeležena; končno pač tudi vprašanje o avtonomiji katoličanov, katere ustanovitev je neobhodno potrebna. — Potem pride občni zbor svetoštefanske družbe z otvoritvenim govorom kardinala kneza in primasa dr. Csernocha, in isti dan prva javna seja svetoštefanske akademije s predavanjem grofa Apponyja o krščanskem ljudskem naziranju in znanstvu. Tudi budimpeštanski katoliški klub in deželna zveza katoliških društev bodeta imela ta teden svoja občna zbora. In vse te priredbe imajo, kakor že rečeno, eno temeljno misel: misel, da je katoličanstvo najmočnejša opora Ogrske. Bilo je že pred vojno, po vojni bo še v večji meri. Saj danes lahko vsak, ki ima oči, da gleda, vidi, da je vojna uničujoče vplivala na vse razdiralne državi in družbi sovražne akcije, nasprotno je pa okrepila pozitivne, državo in družbo vzdržujoče moči. iz seje deželnega odbora kranjskega. dne 22. marca 1916. Navzoči: Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in deželni odborniki Oton Maria baron Ap-faltrern, dr. Evgen I.ampe, dr. Vladi-slav Pegan, dr. Kari Triller in dr. Ivan Zajec. Deželni glavar konstatira, da je de želni odbor po dolgem času zopet pol-loštevilno zbran, otvori sejo in poroča: Dne 16. marca je preminul Andrej '•'aron "VVinkler, bivši deželni predsednik na Kranjskem. (Vsi navzoči v znak ožalja vstanejo.') Umrl je v Gradcu, kjer je bival po izbruhu laške vojske kot begunec ožje goriške domovine. Baron Winkler je bil od 18. marca 1880. do 22. oktobra 1892., tedaj skozi več kot 12 let kranjski deželni predsednik. Z iskreno hvaležnostjo in najvišjim spoštovanjem se spominja kranjska dežela njegovega vzornega delovanja. W i n k 1 e r je prinesel v državno upravo naše dežele duhljubezni do dežele in njenega prebivalstva. Winkler je razumel kranjsko ljudstvo in spoznal njega krasne vrline, ki so se sedaj, v svetovni vojski, razkrile celemu svetu v nepresežnem junaštvu in kristalno čistem patrijotizmu. Winkler je deloval v sporazumu z ljudstvom spoštoval je njega čustva, ljubljeni materni jezik, domače šege in navade, njega legitimna stremljenja, v kojih svobodnem kretanju je videl oporo državne misli. W i n k 1 e r ni videl smotra državne uprave v gospodstvu, temveč v modrem vodstvu javnih zadev v korist državi in ljudstvu. Zato se je pokojni baron W i n k 1 e r iskreno priljubil ljudstvu, postal je pravi domačin v naši deželi, ki je prisrčno žalovala, ko je odstopil od svojega mesta, in ki danes globoko žaluje ob njegovi gomili. Čast spominu Andreja W i n k 1 e r j a. Lahka mu bodi zemlja ! Deželni glavar končno predlaga: »V časten spomin pok. Andreja barona Winklerja, ki si je kot deželni predsednik stekel nevenljive zasluge za kranjsko deželo in odzivajoč se blagim intencijam pokojnika, daruje kranjska dežela, namesto venca za njegov grob, svoto 1000 K (tisoč kron) za vojnoskrb-stvene namene. Svota se izroči c. kr. deželnemu predsedstvu.« Ta predlog je bil soglasno sprejet. Kranjski deželni banki se začasno prideli deželni računski revident Ivan Mikuš. Odvetniški kandidat dr. Gvidon Zbašnik se imenuje bančnim koncipi-stom v deželni banki v provizorni lastnosti s pravicami in dolžnostmi VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov. Zagotovitev porabljanja krme !n paše v let« 1916. Vslecl ukaza poljedelskega ministrstva v sporazumu z ministrstvom za notranje stvari in pravosodje z dne 23. februarja 1916. 1., drž. zak. št. 53 veljajo določila, ministrskega ukaza z dne 6. maja 1915. 1., drž. zak. št. 111 o zagotovitvi porabljanja krme in paše z nekaterimi neznatnimi izpremembami tudi za lelo 1916. Ta ukaz ima upoštevaje za 1. 1916 določene izpremembe, naslednje besedilo: § 1- V letu 1916 jc vsak zemljiški lastnik dolžan vso svoje travnike, pašnike in planine pripraviti tako, da služijo pridobivanju krme ali da so pase na njih kmetijska živina. 8 2. Na podstavi ministrstvcnc^ ukaza z dne 5. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 200) postavljene komisije za pridelke morajo v okolišu, za katerega so postavljene, skrbeti za to, da se pravočasno in popolnoma pridobi krma in da se pase kmetijska koristna živina. V ta namen je komisijam za pridelke zlasti naloženo: 1. Dognati tiste travnike, pašnike in planine, za katere je treba pomoči za njihovo redno porabljanje, ker so njihovi posestniki (obdelovalci) pozvani na vojaško službovanje, ali zaradi drugačnih ovir, ki jih je povzročila vojna, ter poskrbeti za pomoč; 2. Dognati tista zemljišča travnikov, pašnikov in planin, ki se kljub njihovi pripravnosti doslej sploh niso porabljala ali se niso zadostno porabljala za pridobivanje krme ali pašo kmetijske koristne živine. § 3. Politično okrajno oblastvo mora po prejemu tega seznamka nemudoma pozvati lastnike v § 2, št. 2, imenovanih zemljišč, naj najdalje do 15. junija 1916 dokažejo, da so sami že zadosti ukrenili, da se zagotovi pridobivanje krme, ali paša za kmetijsko koristno živino, oboje v polni v kraju običajni izmeri, bodisi v lastnem obratu ali s tem, da se prepuste ti užitki drugim. Ako se ta dokaz ne poda v zgoraj določenem roku, more politično okrajno oblastvo vsa ne popolnoma izkoriščena zemljišča za krmo in za dejansko potrebo potrebne površine pašnikov in planin prepustiti za obdelovanje in izrabljanje občini, v kateri so zemljišča, ali kaki drugi občini, v kateri primanjkuje zemljišč za krmo ali pašnike, oziraje se na njeno lego in na njeno potrebo. § 4. Ako občina obdeluje odkazana zemljišča, ima pravico uporabljati obstoječe poti, in ako je treba, narediti nove. Nadalje more ukreniti vse, kar je potrebno, da se zagotovi uživanje, zlasti narediti ograje, napajališča, staniš-ča in enake navadne napravo. § 5. Ko neha užitek, mora občina odkazana zemljišča brez odloga postaviti v njihov prejšnji stan. 8 6. Donos iz uživanja odkazanili zemljišč se steka v občinsko blagajnico. Lastnik nima pravice do plačila. Pravica do odškodnine zoper občino mu gre le za tako škode, ki niso združene z rednim obdelovanjem prepuščenih zemljišč. § 7. Zoper naredbe političnega okrajnega. oblastva, ukrenjene ob izvrševanju tega ukaza, ni pripustna pritožba na višjo stopnjo, razen v kazenskih primerih. § 8. Kdor ravna zoper predpis toga ukaza ali zoper predpis zatika za, ki ga je na njegovi podstavi izdalo politično okrajno oblastvo, tega kaznuje to oblastvo na denarju do 1000 Iv ali z zaporom do 1 meseca. § 9. Predpisi veljajoči na podstavi toga ukaza za lastnika, sc zmislu primerno uporabljajo tudi na zakupnika, uživalca in druge stvarne upravičenko. § 10. Organi gozdnotehniške slu/.bc politične uprave ter v tistih deželah, kjer so agrarna oblastva, organi agrarskih oblastev so dolžni podpirati politična okrajna oblastva, komisije za pridelke in občine v izvrševanju nalog, ki so jim naložene s tem ukazom. Odlikovanja. 30. pp, pešpolku. Srebr- vrste so dobili: Straus deset- § 11. Ta ukaz dobi moč z ga se razglasi. ni K " i 01'0- Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 47, pp. Hugon Grigkar. —■. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik gen. štaba Gustav Hrašovec pri 1. armad. poveljstvu; črnovoj. asist. zdravnik dr. Alfred Šerko pri polj. havb. div. št. 1/4; poročnik 87. pp. Alojzij Mičič; poročnik 7. pp. dr. Aleksander Karpf; nadporočnik 27. dom. p. Herman Mauer; črnovoj. asist. zdravnik dr. Jurij Pavlinec pri pion. stot. št, 2/4. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil asist. zdravnik garniz. bolnice št. 7 dr. Alfred Mahr. — Zlat zaslužni križec s krono so dobili: polkovni zdravnik dr. Ferdinand Trene pri rez. bolnici v Celju; višji zdravnik dr. Viktor Babnik pri rez. bolnici v Lincu; črnovoj. asist. zdravnik dr. Franc Regula pri rez. bolnici v Gradcu. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: črnovoj. štabni narednik kr. ogrskega etap. bat. št. 1/18 Aleksander Rogač, prideljen ujetniškemu taboru majorja Szathmary; tit, stražmojster 5. drag. p. Avgust Šošterič; nad. stražmojster 4. dež. orož. poveljstva Ludvik Potnik pri 3. kav. četnem div. poveljstvu; rač. podčastnik 4. bos. herc. p. Vinko Li-kavec; narednik brzojavnega polka Franc Strnad. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili v priznanje za delo pri rešitvi moštva ob priliki plazov: rez. lovec Ivan Fradel, nad. rez. lovca Ivan Kovačič in Prane Presker, vsi pri 20. lov. bat. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja 22. pp. Peč-nik Matija. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil enol. prost, desetnik Merkun Josip. Odlikovanja pri 17, no hrabrostno svetinjo praporščak Florian Ernest, kadet Ernest, narednik Škufca Franc, rez. nik Perko Anton, infanterista Oberham-mer Josip in Verderber Franc. — Drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: četovodji Pangeršič Karel in Betetto Evgen, desetnika Kuhar Ivan in Pavčič Pavel, poddesetnik Steinberger Franc in infanterist Žabljak Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaka Čop Matej in Nagel Josip, sanii. praporščak Fabricius Rudolf, kadeta Fried-rich Karel in Heitner Marko, narednik Kuhar Rudolf, četovodje Šešek Franc, Nanut Tomaž, Ambrožič Vid in Lackner Leopold, desetniki Steinberger Alojzij, Debeljak Anton, Kocmur Anton, Belcjan Rudolf, Mulcj Jakob, Puš Mihael in Medic Mihael, poddesetniki Cirar Josip, Prizdig Mirko in Boltar Josip, infanteristi Birker Viktor, Vidmar Viktor, Kremenšček Anton, Miihl-bacher Štefan, Ušlokar Alojzij, Novak Josip, Kovačič Ivan, Osredkar Peter, Jen-šterle Florjan, Finžgar Josip, Prosen Fran, Nova k Josip, Koritnik Franc, Škerjanc Jakob, Župec Martin, Urankar Josip, Vinko Franc, Tišlar Peter, Apih Josip, Frohlich Mihael, Zorman Ivan, Maček Franc in Tc-pina Filip, kadet 97. pp. Tornasi Oton, prideljen 17. pp. — Drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: četovodja Tanko Franc, desetnik Steklasa Alojzij, poddesetnik Pusterhofer Franc, infanterista Potočnik Karel in Škufca Josip. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Trtnik Jakob, infanteristi Papa Josip, Mavric Valentin in Janežič Ivan, kadet 97. pp. Escher Verner, prideljen 17. pp., praporščak 3. težke havb. div. Suppan Henrik, prideljen 17. pp., praporščaki Vilman Fran, Heys Emil, Koblar Franc, Vokoum Josip, Zupan Mihael, dr. Jelenec Celestin in Žit-ko Stanislav, sanit. praporščak Banyai Ludvik, narednika Andervvald Franc in Tomše Franc, tit. naredniki Trontclj Jakob, Reich Ernest, Gansclmaycr Robert, Vabšck Ivan in Felgenhauer Josip, četovodje Žmidar Franc, Suva Anton, Šupevc Ivan, Tomšič Matija in Mlakar Martin, tit. četovodje Miiller Anton, Blaschke Maks, Wetiengi Oton, Toischer Engelbert, Neu-hold Josip, Marian Josip in Campr Josip, enol. prost, desetnik Zavašnik Franc, desetniki Novak Rudolf, Ogrizek Lovrenc, B ije Ivan, Humar Valentin, Vidmar Franc, Verkanc Štefan, Povh Ivan, Železmk Josip in Padovan Ivan, enol. prost, desetnik Greif Franc, črnovoj. desetniki Kosmina Alojzij, Močnik Josip, Prosen Alojzij, Ju-van Ivan, Jaklič Avgust, Mahkovec Alojzij, Zupančič Ivan, Pevc Franc in Gorše Anton, tit. desetniki Frank Karel, Ettinger Josip, Heitzer Albert, Mostl Bogoljub in P8rsch Vinko, poddesetniki Gerdenc Fran, Černe Josip, Peterka Franc, Pogačnik Gašper, Grazer Ivan, Mokorel Ivan, Mežnar Josip, Pamič Josip, Gracar Anton, Obraz Josip, Perko Ivan, Kršič Josip, Bartol Franc, Drešar Franc, Tomazin Josip m Mauc Rudolf, tit. poddesetniki Grimm Anton, Pelišek Vinko in Jamnik Franc, infanteristi Sošič Simon, Jankovič Josip, Fink Ivan, Magritzer Ivan, Markič Anton, Šif-rer Silvester, Olbert V%m, Peterman Matija, Ustar Josip, Judež Peter, Vertov-šek Ivan, Petrič Josip, Pjrk,er Viktor, Kuž-nik Leopold, Fioreth Kazipir, Papler Fran, Pezdir Franc, Rauchenvvač^ Josip, Belec Valentin, Zalar Franc, Vj$mar Josip, Dru-škovič Maks, Bernik Franc, Marolt Franc, Verderber Matija, Stotine^Anton, Tavčar Anton, Penuš Josip, Pleško Martin, Odla-zek Ivan, Prašnikar Jakob, Hogler Alojzij, Knavs Franc, Gobet Jakob, Dolenc Ivan, Fabian Franc, Frankovič Jurij, Fle-ser Franc, Blažič Anton, Blaž Štefan, Bro-jan Franc, Bolka Josip, Bulfan Ivan, Mlakar Ivan, Judeš Franc, Erste Anton, Grei-ser Peter, Burja Alojzij, Jež Anton, No-vinc Silvester, Zaletel Josip, Zablkar Ivan, Kopač Ivan, Gerjol Josip, Pretner Josip, Kožar Alojzij, Marinčič Alojzij, Rotar Anion, Kastelic Anton, Rihtar Franc, Premo-že Ivan, Brunček Franc, Centrik Franc, Lavtižar Ivan, Kos Josip, Smole Josip, Primožič Anton, Godec Valentin, Mejač Fran, Rigler Franc, Uglešič Bruno, Putre Alojziji Kastelic Ferdinand, Bučman Ludvik, Glatz Mihael, Lakota Alojzij, Žnideršič Franc, Japcl Pavel, Sušnik Ivan, Schnee-berger Ivan, Buchwein Ludvik, Cvelbar Josfp, Hiden Konrad, Medija Josip, Novak Franc, Omejec Jernej, Petkovšek Karel, Prezelj Ivan, Repnik Franc, Schvvab Matej,- Srna Anton, \Vidervol Štefan, Jetz Franc, Debevc Karel, Trinkaus Oton, Lov-,e tJosip, Peterlin Ivan, Potočnik Josip, Rozina n Ivan, Černi Matija, Čof Pavel, Ja-gccSc Ivan, Bregar Rudolf in Bas Ivan. Odlikovanja" pri 97, pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil narednik Hromadka Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak 3. polj. top. polka Schnitzer Leopold, prideljen 97. pp., četovodja Komel Leopold in črnovoj. inianterist Sluga Ivan. — Drugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo črnovoj. inf. Trpin Štefan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanterist PelSs Dominik, praporščak 6. polj. havb. p. Dienel Rihard, prideljen 97. pp., desetnik Albanez Ivan, poddesetniki Uršič Avgust, Pugiiese Josip in fabzari Konstantin, in-lanterisii Krivic Josip, Rjaveč Alojzij, Ostanek Anton, Macor Lovrenc, Kliba Anton. Blazina Karel, Vodopivec Maks, Za-vatil Franc, Hosner Matija in Umek Marij. Goriška pisma. Gorica, v drugi polovici marca 1916. Ravno še teden dni — in Lahi bodo !ahko s pokanjem svojih topov dostojno proslavili vstop v enajsti mesec svojega čudovitega, bojevanja. Najbrž njih razpoloženje ne bo posebno veselo in navaušeno, gotovo imajo že precej velikega »mačka«, a deset dolgih mesecev bo vendar le proč, tako da jim bo lahko v precejšnjo tolažbo, da dolgo vendar več ne more trajati sedanja sramotna vojska. Zdi se, da se Lahom nekaj mudi. Kljub vednemu dežju so skoro teden dni tako pokali in grmeli, da bi se nepoznavalec razmer lahko že utegnil bati, da zna iz tega velikega kokodakanja le nastati kako jajce. Na celi črti od morja gori so držali tak topovski ogenj, kakor da hočejo razbiti vse kraške skale. Proti Gorici in okolici so bruhali svoj železnoognjeni srd nad predrznostjo naših čet, ki se upajo zapirati vhod v »neodrešene« kraje. In še ta predrzna Soča jih je jezila, narastla je baš te dni tako, kakor da hoče dobesedno ubogati naročilo »barbarskega« poeta, ki je nekoč iz njenih valov otel polmrtvega Laha. In zato so jo hoteli še posebno kaznovati, nekje pri Sovodnjah so triumfirali nad nepokorno vodo, pokazali so svojo moč in kot nalašč baš sedaj baje prekoračili Sočo. Baje jih je bilo vse črno, ki so prišli čez in generali so že mislili, da je igra dobljena. Ali kruta usoda je hotela, da je prišlo drugače. Uboga laška vojska, da ima take voditelje, ki delajo svoje laške račune brez — avstrijskih krčmarjev! Pravi se, da jih je prišio ;nncgo čez, da pa ni bilo nobenega, ki bi bil nesel nazaj vest o vročem sprejemu to--tran Soče, ki je kljub svoji narastlosti ime- la težko delo, ko je morala toliko in toliko trupel vlačiti proti »mare amaro««. In tako bo konec koncev pač le ta, da kljub kokodakanju le ne bo nič jajc in da Lahi ne bodo mogli nikamor, čeravno se jim še tako hudo mudi. Danes se je vendar naveličal tudi dež. Lepo je sijalo solce skoro cel dan in celo po ulicah se ga je lahko vživalo, ker so menda Italijani enkrat popravljali izrabljene topove. Da bi bil popoln mir, se pa ne more trditi. Popoldne je par granat v ljudskem vrtu rahljalo nasade, da bo bolje rastlo sedaj spomladi in ulica Leoni je tudi dobila obisk. Popoldne jc šel po dolgem času malo na sprehod naš letalec. Dražil je Lahe, ki so iz jeze pošiljali za njim celo vrsto šrap-nelov. Da vrne obisk, je malo pozneje prišel nad mesto sovražni aeroplan in morda gledal, kje je še kaka hiša popolnoma cela. Sedaj — ob 11, uri zvečer — imamo kakor navadno košček nočnega koncerta. Naše baterije ne spijo, laške tudi ne, pa je precej ropotanja. Nekaj zamolklih eksplo-tij je bilo ravnokar tu blizo nekje. Nič kaj uspavalno ne vpliva ta »muzika« name, zato se mi še nič ne mudi v posteljo. Sicer sem se popolnoma vživel v fiksno idejo, da smem brez skrbi spati v svoji sobi, tudi če okoli še tako blizu poka. V sili je vsaka tolažba zlata vredna: jaz se tolažim s tem, da bi moral biti pravi čudež, če b ilaška granata zadela baš v našo hišo, dalje, če bi tudi zadela, bi morala biti precej težka, da bi prebila prav do moje sobe v 1. nadstropju, in končno če bi tudi prišla prav do moje spalnice, bi moral biti pač slučaj, da bi zadela ravno mene v postelji. Če napravim na podlagi teh mnogoterih premis in even-tualnosti \Vahrscheinlichkeitsrechnung«, pridem do pomirjevalnega rezultata, da lahko z visokim procentom gotovosti mirno spim v svoji sobi. In potem ostaja v podrejeni vrsti še eno tolažilo: če bi pa res pri-la granata do moje sobe, v moji sobi do postelje, v postelji prav do mene, polem bo pač opravila svoje delo pošteno; ne bi mi bilo treba še le vzbuditi se in se ogledati, če me kaj manjka, spal bi gotovo kar naprej in naprej in bi sg kar v sanjah preselil v krtovo kraljestvo. Čemu torej nervoznost, strah; pihnimo luč pa ajdi v postelio! Lahko noč! Danes zjutraj vidim kmalu po osmih pred trgovino celo vrsto žensk. Kaj pa je? Kave čakajo. Ni je dobiti več v nobeni trgovini, le Meinl je ima še nekaj kil, pa je ne da več nego pol četrtinke kile vsaki stranki. Joj, če kofeta ne bo, potem bo šele vojska za ženske. Saj si ženske brez kofeta še predstavljati ne moreš. Kava se ne kliče zastonj ženski »trošt«. Sedaj je pa ne bo preveč in tako ne bo preostajalo ženskam druzega, nego tolažiti se: Temu treba se odvadit', sprva sicer težko gre —. Sčasom pojde vse in živelo se bo vseeno, čeravno ne bomo pili kave 3, 4krat na dan — morebiti bo še v zdravje nekaterim. Pa še drugo čakanje je — kakor pri spovednicah — sem videl danes. Na magi-siratnem dvorišču je stala cela procesija, in eden po eden so hodili v klet k anagra-fičnemu zavodu. Spet nekaj novega. Plakati naznanjajo, da mora vsaka več kot 14 letna oseba nositi vedno pri sebi potrdilo identite — ogibom globe. Tako tudi po mestu ne bomo smeli hoditi brez »Passier-scheinov«. Vojska je, vse mora biti pod najstrožjo kontrolo. Gorica, 17. marca 1916. Danes sem videl, kaj so pomenjale one eksplozije, ki so me držale sinoči v napetosti: »Mont« ima spet eno »odlikovanje«, nad trgovino »Tisk. društva« je zavrtala granata malo luknjo, a ni mogla skozi. Druga pa je od zadaj zaznamovala Marinijevo hišo v Gosp. ulici. Kje drugje je še bil kak nočni obisk, dosedaj nisem mogel izvedeti. Gorica, dan sv. Jožefa 1916. To pot je imela laška ofenziva na naši fronti kratko življenje. Ko je pred dnevi treskalo in ropotalo okrog mesta, smo s strahom in skrbmi zrli naproti bodočim dnem, ugibalo se je in trdilo, da bo tokratna ofenziva hujša, krvavejša in trajnejša nego vse prejšnje. Hvala Bogu, napadalno veselje je sovražnika precej hitro minilo in kdo je bolj vesel tega, nego mi tu v Gorici. In še vreme se je izboljšalo, imamo solnce in precej miru. Včeraj popoldne so nas laške krogle pošteno vznemirjale. Okoli štirih popoldne je kar nenadoma privršala v smeri od Loč-nika granata in izkopala veliko luknjo v tratoarju na vogalu neke palače. Čez devet minut se je privozila druga, potem zopet tretja in na to še četrta — vse v isti smeri. Postal sem nemiren, da se ne bi katera zgrešila ravnokam v mojo bližino in sklenil sem odnesti svojo kožo bolj proti sredini mesta, ker se je zdelo, da so za danes vzeli Lahi na piko okolico kapucinske in Šempeterske ulice. Pa tudi izpod strehe na ulico se nisem skoro upal, ker kdo jamči, da me kaj na ulici ne aiame. K sreči je tedaj priropotal po zraku naš aeroplan in sovražna baterija se ga je zbala ter umolknila, da je letalec ne bi opazil. Hitro sem bil na ulici. Pridem venkaj. Videl sem, da zija sveža luknja — tudi tam je pred četrt ure padla granata in ne daleč od nje še dve drugi. Proti večeru je spet vse utihnilo. Brez skrbi sem se malo šetal po Gosposki ulici in doli po Korzu, Bil sem prav prepričan, da so za danes Lahi že porabili za Gorico določeno porcijo granat in od veselja, da se bo dalo čez noč mirno brezskrbno spati, sem po večerji počastil predvečer sv, Jožefa s kupico pive. Ko sem zvečer kontroliral svoj »kasa-štand«, nisem bil nič kaj zadovoljen. Popoldne me je vrag zmotil, da sem za vsak slučaj kupil kilo kave, ki jo imajo menda samo še v eni trgovini. In ali veste, koliko sem moral šteti za borih par zrn navadne kave — celih 12 reci dvanajst kron. Moral sem jih odšteti z navideznim ravnodušjem, znotraj me je pa grabila jeza, da bi bil najrajši zabrusil vse skupaj v obraz oderuškemu trgovcu, ki dela iz sedanje vojske pač malo premastne dobičke in ki morda misli, da imajo vsi toliko denarja kakor on, ki si je že pretežko napolnil nenasitne žepe. Danes imamo lepo nedeljo in skoraj nedeljski mir. Sliši se posamezne topovske strele, a nobenega prav v bližini. Da se radi tega miru nobeden ne pritožuje, si lahko mislite. Posebnih novosti v zadnjih dneh ni bilo. Pred par dnevi je bila v Solkanu zopet nesreča — po neprevidnosti. Kljub številnim nezgodam ljudje še vendar nočejo postati previdni. Nekdo je imel baje v svoji hiši več neeksplodiranih granat. Dva dečka — brata Valentinčič sta jih iztaknila, igrala se nekaj — eksplodiralo je in enega ubilo, drugega pa nevarno ranilo. Pozdrav vsem znancem — Goričanom, razkropljenim križem sveta! Posebno pa vsem Jožefom — vse najboljše, predvsem zmagovit konec te vojne! Upam, da mi nihče znancev in prijateljev ne bo zameril, če vsem tem potom voščim k godu. Pošiljanje kart in oglednic tako ni več v modi, pošta ima itak še z drugimi potrebnejšimi stvarmi dovolj posla in končno so tudi naši cenzurni uradi preobloženi, vse to naj me opraviči pri vseh, ki sem jim v drugih letih posebej pisal. Bog živi vse! —h. iiosnodorsKl pregled. Turčija, kar dokazuje, da v obeh teh državah silno pomanjkanje vlada. Danska je prepovedala med drugim izvažati tudi milo, kože, jedilno čebulo, škrob rižni, krompirni in koruzni, vreče, rastlinsko mast in druga olja. Vsled velikega mraza se je na veliki ruski reki Volgi napravil debel led, ki grozi paroplovbi po južnem njenem iztoku. Nahaja se tam karavana ladij v vrednosti 20 milijonov rubljev. To dela skrbi merodajnim osebam. Imeli so že posvet, kako katastrofo zabraniti. Sklenili so najeti posojilo 75 tisoč rubljev, ki se bo porabilo za razbitje ledu s smodnikom. Privzeli bodo naše ujetnike, da izvrše to nevarno delo. Krompirjeve karte v Berlinu so vpeljali 20. t. m. Izdajajo jih za 12 dni in posamezna oseba dobi 1 funt krompirja. Popis krompirnih zalog na Nemškem j e ugodno izpadel, a Berlin trpi pomanjkanje, ker je dovoz bil vsled vojne zelo oviran in ker so kmetje krompir precej prikrivali, Angleži so hoteli v Rumuniji nakupiti 80 tisoč vagonov žita, toda veleposestvo je zelo r.ezaupno do te kupčije. Sklenjenih kupčij je danes komaj za 20 tisoč vagonov. Na Ogrskem so odredili, da morajo mlini žitne odpadke zbirati in jih oddajati, da se uporabijo kot seme za zeleno krmo. Tako hočejo vsestransko preskrbeti za krmila, ki jih povsod sila primanjkuje. Ogrska vlada je dovolila, da se sme fižol v tistih krajih, kjer so takozv, rekviri-ranje vladni komisijonarji že končali, tudi od drugih oseb nakupovati, Na denarnih trgih se živahno nakupujejo vrednostni papirji železarskih obratov, osobito onih, ki izdelujejo municijo, ter podjetij za petrolej in sladkornih tovarn. Špeh se je na Dunaju zadnji čas podražil za 20 do 25 vin. pri kili. Surovi špeh stane 505 K kvintal, med tem ko se živi prešič prodaja po 510—520 K, kar daje razliko med živo in mrtvo težo 10—15 K. Naš nakupovalni konzorcij je sklenil v Rumuniji novo kupčijo za 100 tisoč vagonov koruze. Listi poročajo, da je v Ameriki jesenska setev slabo izpadla, posebno v severnejših krajih, kjer so se po dežju takoj napravile ledene plasti vsled hitro nastopiv-šega mraza. Tudi obilice škodljivega mrčesa se nadejajo letošnje leto. V južnoza-padni Ameriki pa še vlada suša. Le nekaj pokrajin, ki so v sredini Združenih držav, je ostalo dobrih. Načrti, kako najbolje vrediti Donavo za plovbo od Uhna proti izlivu, se že snujejo. Tudi Romani se zanje zanimajo. Sklenila se bode v to svrho nemško-avstro-ogrska-rumunska državna akcija. Nizozemska je dovolila izvoz svinjske- Špani-a je vpeljala novo izvozno carino, odpravila pa uvozno za skoro vse predmete, ki se prištevajo živilom, Istotako Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 22, marca. Uradno: Včeraj mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 19. marca. Na tridentinski bojni črti 17. t. m. od časa do časa topniški ogenj. Sovražno topništvo je obstreljevalo naše postojanke na Monte Vollo (Val Sugana), ki so ostale trdno v naši posesti. V dolini Bela so izvedli naši smu-kači drzne napade čez potok Ponteba-na in proti Leopoldskirchnu. Ponoči na 18. t. m. je osvojil lasten gorski oddelek s pomočjo topništva postojanko na rumeni skali severnovzhodno ocl Monta-ša, prepodil je od tam sovražnika in jih nekaj ujei. Sovražne oddelke, ki so hiteli na pomoč skozi Zajezersko dolino, je zadržal učinkujoč ogenj naših baterij. V tolminskem odseku je po močni topniški pripravi 18. t. m. sovražnik ljuto napadel naše postojanko na višini Sveta Marija. Boj se je valil sem in tja. Ujeli smo 41 sovražnikov, med njimi 2 častnika. Končno se je posrečilo sovražniku, da se je ustalil v nekaterih prednjih delih naših obrambnih črt. Na ostali soški bojni črti neprestani topniški boji. Sovražni letalci so zopet metali bombo na izliv Zdobe. 20. marca. Na celi bojni črti pomnoženo delovanje topništva, posebno v Val Sugana in ob srednji Soči. Iz obeh odsekov se jc poročalo o dohodu močnih sovražnih ojačenj čet in topništva. Sovražnik je poizkušal 18. t. m. male napade na naše postojanke na Monte Collo (Val Sugana), ki smo jih odbili nemudoma. Ljutejša so bila sovražna podjetja ob srednji Soči ponoči na 19. t. m. in bodoči dan. Naše čete so zopet vzele sovražniku del po njem zasedenih jarkov na višini Sveta Marija in so odbilo nove njegove napade na naše postojan ke južno od Čiginja in proti Selu. Ko smo tako ustavili vsako sovražno napredovanje, smo vzeli nazaj del naprej potisnjene postojanke, približno 500 metrov, kar odgovarja višini Svete Marije, da se umaknemo obstreljavnju po novih sovražnih batei-ijah. Umikanje se je izvedlo v redu in v miru brez pritiska od strani sovražnika. Sovražnik je poizkušal napasti naše postojanke tudi na pobočju Saboti-na, a smo ga takoj pregnali. Na Kraški visoki planoti je minul dan mirno. Jubilej italijanskih uradnih poročil. Italijansko uradno poročilo z dne 20. marca je ravno tristoto. Zanimivo je, da tega jubilejnega poročila ni spisal Cadorni, ker potuje te dni po Francoskem in Angleškem, in da to poročilo prvič omenia umikanje italijanskih čet. Nadvojvoda prestolonaslednik na koroški fronti, Dunaj, 22. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Podmaršal in viceadmiral nadvojvoda Kari Franc Jožef se je zadnje dni mudil v ozemlju koroške fronte. Ogledal si je več utrdb, brambnih postojank in pohvalil hrabre posadke, katerih junaštvo zabranja sovražniku vstop v koroško deželo. Ogledal si je tudi poškodbe, ki jih je sovražna artiljerija povzročila nekaterim krajem, Cadorna napoveduje ofenzivo. Pariz, 23. marca, (K. u.) General Cadorna je izjavil sotrudniku lista »Petit Journal«: Naša ofenziva se zopet prične energično in ljuto na edini bojni črti, kjer moremo zdaj nastopati. Potrebno je pa, da jo dovoli vreme. Najhujši naši sovražniki so zdaj plazovi, ki pokopljejo velikokrat vojake. Cadorna v Parizu. Genf, »Petit Parisien« izvaja: Kralj je izročil Cadornu lastnoročno pismo Poinca-reju. — »Petit Journal« poroča, da bo Cadorna gost belgijskega kralja, ko se vrne iz Londona. Lunano, 21. marca. Italijanski listi objavljajo obširna poročila o prihodu Cadorne v Pariz in opisujejo navdušenje množice, ki je po cestah pozdravljala generala, ko se je peljal z Joffrc-jem v avtomobilu. Cadorna je dopoldne obiskal italijansko poslaništvo in se opoldne udeležil slavnostne pojedine v palači zunanjega ministrstva, katero jc priredil Briand njemu na čast. Včeraj se je peljal Cadorna v glavni stan in sc zvečer zopet udeležil slavnostne poje dine pri Tittoniju. Danes odpotuje v London, kjer bo ostal 3 dni. Nazaj grede bo obiskal belgijskega kralja Alberta v njegovem glavnem stanu. Srbski prestolonaslednik na laški fronti. Lugano, 22. marca. Ob obisku srbskega prestolonaslednika Aleksandra na laški fronti poroča »Corriere della Sera« iz Vidma: Ceste so nudile prazničen utis. Raz-obešene so bile italijanske trobojnice in srbske zastave. Na kolodvoru so se zbrali: Kralj, general Porro in drugi vojaški dostojanstveniki. Ob pol 10. uri se je pripeljal prestolonaslednik Aleksander. S kraljem sta se izredno prisrčno pozdravila. V spremstvu prestolonaslednika je bil tudi Pašič. Nato je kralj odpeljal gosta v svojo rezidenco. Po pojedini je princ Aleksander s kraljem obiskal fronto in se ob 0. uri zvečer odpeljal dalje. la italijanske zbornice. Curih, 23. marca. (Kor. ur.) Italijanska poslaniška zbornica se je pečala zadnje dni z različnimi slučaji odte-govanja od vojaške službe. Odkrila so se škandalozna umikanja od vojne službe posebno v vojaških pisarnah in municijskih tvornicah kakor tudi o ustanovitvi rednih trgovskih podjetij za olajšanje in zagotovitev odtegovanja od vojne službe. Na vprašanje nekega poslanca je izjavila vlada, da se italijanska trgovska zbornica v Berlinu ni razpustila le radi vojne napovedi Italije Avstriji, marveč tudi v znak protesta proti vojni napovedi. Italijanski ministrski svet Lugano, 21. marca. Včeraj se je vršil italijanski ministrski svet, ker da nes odpotujeta Salandra in Sonnino h konferenci štirisporazuma v Pariz. Do ločil sc je delovni načrt, katerega naj ministra tam razvijeta. Kakor poroča »Avanti«, je pa ministrski svet tudi sklenil, da pozove zbornico, naj že sedaj prične velikonočne počitnice in se zopet sestane še-le 6. junija. Glasilo oficijelnih socijalistcv je napovedalo akcijo proti temu predlogu Salandre. Lugano, V Rimu je zboroval 21. t. m. ministrski svet. »Corriere della sera« poroča, da je šlo za zelo važne stvari. Posvetovali so se o potovanju Salandra in Sonnina v Pariz in o programu, ki ga zavzame Italija na pariškem posvetu. Ministra odpotujeta v Pariz najbrže v petek. Ministrski svet odloči tudi o tem, če naj zboruje parlament v nenavzočnosti Salan dra in Sonnina. — »Secolo« pripisuje pariškim posvetom svetovno zgodovinsko važnost, — »Agenzia italiana« izvaja: Pariški posvet pomenja morebiti začetek orientacije nove Evrope in tiče vprašanja gospodarske, tehnične, diplomatične in vojaške važnosti. Curih, 23. marca. (Kor. ur.) Italijanski ministrski svet je sprejel končne sklepe glede na potovanje Salandra in Sonnina v Pariz. Salandra se poda predvsem v italijanski glavni stan, da sprejme kraljeva navodila. Ministrski svet je razpravljal tudi, če kaže, da od-gode zbornico povodom potovanja ministrov v Pariz, a ni ničesar sklenil. Sonnino pri rumunskem poslaniku. Bukarešt, 21. marca. »Ziua« poroča iz Rima, da je zunanji minister Sonnino obiskal in se dalj časa razgovarjal z rumun-skim poslanikom princom Ghika. Agitacija proti vojski v Milanu., Milanska policija je aretirala v soboto peč oseb, katere so osumljene, da so delile oglase, s katerimi se je agitiralo proti vojski. Vse aretirance so zaprli. Ustavljena paroplovba na Lafio Magiore. Lugano, 23. marca. (Kor. ur.) Na Lago Magiore so ustavili italijansko ladjeplovbo, ker primanjkuje premoga in ker se ljudje ne vozijo. stili na raznih mestih neprestano ponoči in podnevi. Najmočnejše so navalili zopet na bojno črto pri Postavem. Sovražne izgube so dosegle tu celo za ruske nastope množic popolnoma izredno višino. Ujeli smo 11 ruskih častnikov in 573 mož ob nekem uspešnem protisunku na malem vlomilnem prostoru. Toda tudi v mnogih drugih bojih južno in južnovzhodno od Ri-ge, pri Friderikovu, zahodno in južnoza-hodno od Jakobova, južno od Dvinska, severno od Vidsega, med Naroškim in Vješ-njevim jezerom so odbile naše hrabre čete sovražnika gladko z velikimi izgubami zanj in so mu vzele pri protinapadih še nad 600 ujetnikov. Nikjer se ni posrečilo Rusom, da bi uspeli. Lastne izgube so sploh nizke. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Ruska ofenziva proti Hindenbur-govi vojni skupini postaja obsežnejša in ljutejša. Napada se že na črti nad 300 km.' Središče bojev tvorijo pokrajine pri Rigi, Dvinskem, Postavem in pri jezerih južno od navedenega kraja. Sodi se, da napada tu vsaj 20 ruskih armadnih zborov. Število ruskih izgub se ceni dozdaj na nad 50.000 mož. V novoletni bitki v Besarabiji so izgubili, kakor znano, Rusi 130.000 mož, ne da bi kaj dosegli. Najnovejša ruska ofenziva je dosegla le dve vbočenji zvezne bojne črte: namreč južno od Naroškega jezera, kjer se je moralo umakniti nekoliko Hindenburgovo desno krilo in ob Dnjestru pri Uscieczku. Vojska z Rusi. NAJVIŠJA POHVALA BRANILCEM DNJESTRSKE UTRDBE. Dunaj, 22. marca. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Armad ni poveljnik general kav. baron pl. Pflanzer-Baltin je prejel naslednjo brzojavko Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva: Cesar generalu kav. baronu pl. Pflanzer-Baltin, poveljniku VII. armade. Dunaj, dvor, dne 21. mar ca 1916. Z včerajšnjim dnevnim poveljem ste izrazili v imenu VII. armade občudovanje in zahvalo junaškim branilcem dnjestrslce mostne utrdbe pri Ušječku, ki so podali vznešen zgled za to, kako more majhna četa v trdovratni borbi tudi proti presilni sovražni premoči obdržati svoje mesto do zadnje meje človeške možnosti. Tudi Meni je srčna potreba, da sporočim posadki te utrdbe, za katero so se vršile tako vroče borbe, njenemu poveljniku Juliju Plancklu, častnikom in moštvu 11. dra-gonskega polka, ki nosi moje ime in ki se je. vsikdar odlično izkazal, kakor tudi saperjem. ki so mu slavno stali ob strani, — kako zelo cenim njihove čine, njihovo hrabrost in zaničevanje smrti in kako hvaležen Sem jim za to in z Menoj Moja brambna moč in domovina. Franc Jožef RUSKA OFENZIVA PROTI ČARTO-RIJSKU? Basel, 22. marca. Listi poročajo, da se na križišču Sarny že nekaj dni vrši velik prevoz ruskih čet in municije, ki jih bodo poslali dalje proti Čartorijsku. Iz tega sklepajo pripravo za ofenzivo proti črti Čartorijsk—Kovel. RUSKA OFENZIVA PROTI HINDEN-BURGU. Kolin. »Koln. Volksztg.« izvaja o ruski ofenzivi: Naše vojno vodstvo je računalo s to ofenzivo kot z naravno posledico nemške ofenzive pri Verdunu in se je pripravilo na njo, za kar je bilo pozimi časa dovolj. Rusi zadenejo povsod na utrjeno bojno črto. Rusi napadajo bojno črto, ki ji poveljuje Hinden-burg. LJUTEJŠI BOJI NA RUSKEM BOJIŠČU. Budimpešta. »Pester Lloyd« poroča iz Črnovic: Ruski begunci pripovedujejo, če ostane vreme lepo, naj se pričakujejo ljutejši boji. Budimpešta. »Az Est« poroča iz Bukarešta: »Dimineatza« poroča iz Jas-syja: Neki diplomat, ki je prišel iz Rusije, jc izjavil: ko izkopni sneg, nameravajo Rusi hitrejše zbirati svoje čete v Besarabiji. rem je zapustila ozemlje ruska armada, ko se je umaknila, vsled česar je zelo težaven gospodarski preporod. Njegove tozadevne odredbe je vodilo temeljno načelo, da se premagajo težave, da se pravično postopa z nesrečnim prebivalstvom in da skrbi zanj povsod blagonosno skrbna uprava. Njegova c. in kr. Visokost je izjavam glede na ukrajinsko okupacijsko ozemlje v Rusiji še pristavila, da popolnoma priznava hrabrost in izvrsten nastop ukrajinskih vojakov iz Galicije in iz Bukovine in slavne čine ukrajinskih legionašev in Huculov. Predsednik dr. Lewickyj in podpredsednik dr. Wassil-ko sta bila povabljena na nadvojvodsko zajtrkovalno pojedino. NADZEPPELINOVCI. Kodanj. »Rečj« poroča: Nemški letalci zelo pogosto nastopajo pri Rigi. Uspešno deluje tudi težko nemško topništvo. Nemci razpolagajo zdaj z nad-zeppelinovci, mečejo uničevalne zaži-galne bombe. Oblike niso več podobne smodkam, marveč ribam. NOVI ŽUPAN V GRODNEM. Varšava. Župan v Grodnem je postal rezervni stotnik Weissenborn, dozdaj žu panov namestnik v Vilni. OKROŽNE OBČINSKE ZVEZE NA POLJSKEM Varšava. Uradni list poroča: Usta novile so se zdaj okrožne občinske zveze in sicer Wloclawek, ki ji pripadata okraja Wloclawck in Niesza\va, Kališ: okraja Kališ in Turek; Konin: okraja Konin in Slupca; Kutno: okraja Ivutno in Gostynin; Lodz: okraji Lodz, Lask in Brzeziny; Lowicz: okraja Lowicz in Sochaczew; Lipno: okraja Lipno in Ry-pin; Plock: okraji Plock, Plonsk in Si-erpe. NAPAČNA RUSKA POROČILA. Kodanj. Poslanec Čejaje je predlagal dumi, naj se postavi na zatožno klop Go-remikin, ker je namenoma napačno poročal o položaju. ZAKAJ JE ODSTOPIL HVOSTOV. Stockholm. Hvostov ni odstopil prostovoljno. Dolže ga, da je zakrivil nemire v Baku. Car je razvidel iz nekega Sturmerjevega poročila, da je igral Hvostov dvoumno vlogo. Pozval ga je takoj v avdienco. Očital mu je v Stiir-merjevi navzočnosti državi nevarne spletke in da ni delaven. Končno je rekel: »Vstaja na Kavkazu bi pomenila žebelj na krsti Rusije.« FINSKI PRETI LAKOTA. Rotterdam. General Makov je izjavil, da grozi Finski lakota. Angleško uradno poročilo, 20. marca: Znatno delovanje topništva na obeh straneh v pokrajini Loos-Hohen-zollernschanze. Severno od Yperna blizu Boesinghe je vzel sovražnik po ljutem obstreljevanju danes neko postojanko za metanje bomb, ki smo jo pa takoj zopet osvojili. Velike izgube Francozov pri Verdunu« Oenf. Iz Verduna v Lyon vozijo še vedno ranjence. V soboto so našteli 23 vlakov težkih ranjencev. Številu žrtev ni zgleda in se še množi. Ker so laza-reti v Lyonu že prenapolnjeni, vozijo vlaki ranjence v Grenoble in v Mar-seille. Nemški napad pri Malancourtu. Geni. »Agence Havas« javlja: Francoska vlada je ukrenila vse, da ne morejo prodreti Nemci pri Malancourtu. Angleški napad na Zeebriigge. Amsterdam. Po poročilih iz Vlissinge-na se je pripeljalo 20. t. m. zjutraj okoli 4. ure angleško brodovje, štiri velike in manjše ladje, pred Zeebriigge. Obstreljevali so nemške postojanke. Angleška letala so poizkušala, predno se je stemnilo, poizvedovati. Ljuto' so jih obstreljevali. Na angleško brodovje so takoj streljale nemške obrežne baterije. Streljalo se je do opoldne. Francoska konjenica. Curih. »Echo de Pariš« napoveduje, novo veliko francosko akcijo, v kateri je namenjena konjeništvu taka vloga, kakor še nikdar ne, odkar je izbruhnila svetovna vojska. Vojska se odloči na zahodnem bojišču. Rotterdam. Polkovnik Repington iz« vaja v »Times«: Svetovna vojska se odloči na zahodni bojni črti. Od sedanjih dogodkov je odvisno, če se kmalu odloči ali če se mora še dlje čakati na odločitev. 100 Zeppelinovcev. »Munchener Neueste Nachrichten« izvajajo: Pred kratkim so dogradili prvih sto Zeppelinovcev. Kako važni so zdaj vojni upravi Zeppelinovci, dokazuje, da so zgradili, odkar traja vojska, 75 Zernrli-novcev. Car čestita Joiireju. Pariz, 21. marca. (Kor. ur.) Generali-simus Aleksijev je v carjevem imenu brzojavil Joffreju: »Car občuduje 20. francoski armadni zbor radi bitke pri Verdunu. Car je,« izvaja brzojavka, »prepričan, da francoska armada popolnoma premaga sovražnika. Ruska armada častita francoski in čaka le povelja, da napade skupnega sovražnika.« Joffre v Belfortu. Bazelj. Minuli petek se je mudil general Joffre v Belfortu, kjer si je ogledal čete. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. marca. Uradno: Sovražnik je včeraj skoraj na celi severovzhodni bojni črti živahneje deloval. Na naše postojanke so sipali sovražni topovi ogenj. V ozemlju Stripe in pri Kor-minu so napadli ruski pehotni oddelki. Povsod smo jih vrgli. Pri nekem takem napadu v vzhodni Galiciji je izgubila neka ruska bojna skupina v moči bataljona na mrtvih 3 častnike in 150 mož, na ujetnikih 100 mož. Pri nas le nekaj ranjencev. Namestnik načelnika generalnega štaba1, pl, Hofer, iml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. marca, (Kor. ur.) Veliki glavni stan: Velike napade so Rusi še razširili. Napadalnih točk je veliko. Napadi so se vr- MARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK O UKRAJINCIH. Dunaj, 22. marca. (Kor. ur.) Vojni maršal nadvojvoda Friderik je sprejel 19. marca v bivališču armadnega višjega poveljstva predsednika ukrajinskega narodnega sveta državnega poslanca dr. Konstantina Lewickyj in podpredsednika drž. poslanca Nikolaja viteza pl. Wassilko. Zahvalila sta se v imenu narodnega sveta za preskrbo-valne odredbe c. in kr. vojaške uprave v po avstrijskih četah zasedenem ozemlju v ruski Ukrajini. Predsednik dr. Lewickyj jc naglašal v svojem nagovoru, da morajo Ukrajinci v Rusiji izprevideti, da sreča in bodočnost Ukrajine leži le v in pri Avstriji in pri njeni slavni vladarski hiši. Gospod armadni višji poveljnik, ki je sprejel najmi-lostnejšc odposlaništvo, je opozarjal v svojem odgovoru na žalostno stanic, v. kate- NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Pri napadu 20, marca severovzhodno od Verduna sledečem čiščenju bojišča severovzhodno od Avocourt in pri odvzetju daljnih sovražnih jarkov izven gozdov se je povišalo število tam privedenih neranjenih ujetnikov na 58 častnikov in 2914 mož. Topniški boji na obeh straneh Moze trajajo ljuto dalje, ler od časa do časa so nekoliko slabejši. Francozi so poizkušali pri Ober Septu še enkrat, da vzravnajo poraz dne 13, svečana. Napadalca smo odbili z znatnimi, krvavimi izgubami. Tri sovražna letala smo premagali v zračnem boju severno od Verduna; dve ste padli severovzhodno od Samognieux za našo bojno črto, tretje, ki je zgorelo, onstran sovražne črte. Poročnik Bolke je sestrelil ob tej priliki svoje 18, poročnik Parschau svoje 4 sovražno letalo. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 20. marca ob 11. ponoči. Naše topništvo je porušilo v Argonih nemško jarke severnovzhodno od Four de Pariš. Pri Ilaute Chevauche smo povzročili uničenja. Zahodno od Moze se jc posrečilo Nemcem, da so tekom dne po ljutem obstreljevanju z velikokali-berskimi kroglami razširili bojno črto. Neka nova sovražna divizija, ki so jo privedli šele pred kratkim z nekega oddaljenega dela bojne črte, je zelo ljuto napadala, in brizgala goreče tekočine na naše postojanke med Avocourt in Malancourt. Naš zapiralni ogenj in ogenj strojnic in pehote je zadal Nemcem težke izgube in je zlomil silo njih napadov, ki so napredovali le na eni točki napadalne črte v delu vzhodno od gozda Malancourt. Pri višini 504 pri gozdu Bourrus ljut topniški ogenj. . .. Vzhodno od Moze m na planoti VVoevre jc od časa do časa prenehal topniški ogenj. Ponoči na 20. t. m. so vrgla naša bojna letala 25 krogelj na kolodvor Dun ob Mozi, kjer se je poročalo znatno premikanje čet. Vse krogle so natančno zadele. Joffre jadikuje. Genf, 22. marca. Iz Pariza sc poroča: Pri predsedniku Poincareju se nepretrgoma vrše posveti, ki se pečajo z vojaškim položajem na francoski fronti. Joffre, ki se ponovno udeležuje teb posvetov, zahteva ojačenje francoske fronte, ker ta ne bo mogla clolgo časa vzdržati nemški naval. Posebno jc Joffre tožil, da Francija nima dovolj močne težke artiljerije in da so francoske fronte izpostavljene težkim topovom sovražnika. Tudi moštvo je že tako izmučeno, da se mora misliti na nadomestilo. Francoski ministrski svet sc je vnovič obrnil do Italije, da dobi vsaj za etapno službo italijanske čete. Pariški posveti. Lugano, 22. marca. »Secolo« prinaša zanimiva poročila o posvetih štirisporazuma. Vojaške sile. V vojaški konferenci, ki se je vršila pred nekaj dnevi v Parizu, so izvedli obračun o skupnih vojaških silah štirisporazuma na vojakih, orožju in muni-ciji, razpravljali so posebne razmere na različnih frontah in končno dognali, katere sile so potrebne, da se ohrani nedotakljivost front in katere sile bi bile potem še na razpolago. Nato so preizkusili načrte, katere bi armade štirisporazuma lahko skupno izvedle, da pospešijo zmago. Računalo se je s tem, da bo imela Rusija spomladi pripravljeno novo armado 3 milijonov mož, Anglija pa poldrug milijon mož. Kar tiče orožja, so je dognalo, da so francoske, angleške in ameriške delavnice iz-gotovile znatno število težkih topov in da so japonske tvornice z vso hitrostjo delale za Rusijo, tako da je štirispora-zum z orožjem in municijo za vsako potrebo zagotovljen. Rezervna armada. Na podlagi teh računov se jc dog nala možnost, da se z odvišnih čet posameznih armad sestavi rezervna armada, ki iio imela nalogo udariti tam, kjer je potreben razvoj večjih sil. Vojaška konferenca pa ni ničesar sklenila, marveč se zedinila samo na predloge s katerimi se bo pečala velika politična konferenca, katere so bodo udeležili tudi vrhovni poveljniki, da jim lahko takoj izroče povelja za izvršitev stojenih sklepov. Balkansko vprašanje. Posebno podrobno so se pečali z balkanskim vprašanjem, potem ko se je vojaška konferenca izjavila za važnost ofenzive. Gospodarska vojsk a. Gospodarski načrti so bili izločeni, ker so pridržani londonski konferenci. Ta bo imela nalogo, da razširi londonsko pogodbo na gospodarsko vojsko, tako da nobena država štirisporazuma ne bo imela pravice, da sklene s kako državo sovražne skupino gospodarski oosebni mir. Trgovinska konferenca entente. London, 22. marca. (K. u.) »Times« poroča, da se bo vršila v Parizu trgovinska konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki deveterih parlamentov zavezniških držav. Konferenca se vrši istočasno z gospodarsko konferenco. »Angleži ne vedo, kaj hočejo.« Rotterdam, 22. marca. Ameriško časopisje objavlja najnovejši oklic Bernarda Shaw na Angleže, v katerem nastopa za takojšnji sklep miru. Pravi, da mu žele Angleži smrt, ker zahteva konec vojske. Vendar se o miru že mora govoriti. Če bi bilo v njegovi moči, bi bila vojska že davno končana. »Če hočemo,« piše Shaw, • vojsko toliko časa nadaljevati, dokler nc pride v nevaren štadij, ko bo vseeno, če zmagamo ali smo poraženi, moramo takoj zahtevati sklep miru. Mi niti tega ne vemo, zakaj se bojujemo. Povdariti moram, da Angleži sploh ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Na kaj zaupajo? Mi smo pričeli vojsko le iz strahu.« Asquith nevarno obolel. Rotterdam. Iz Londona: Asquithova bolezen zahteva, da se mora imenovati začasni načelnik ministrstva, ker se pripravljajo v Angliji odločilni notranjepolitični dogodki. Jeklene čelade angleških vojakov. Berlin. Iz Haaga: Angleška vlada je naznanila poslanski zbornici, da so razdelili med angleške vojake več sto tisoč jeklenih čelad. Za razoust angleške zbornice, Haag. (Kor. ur.) »Hollandsch Niemve Bureau« javlja: Kakor poročajo »Times«, se je vršii v vojnem ministrstvu posvet o vprašanju, kako naj soglašajo potrebščine vojske s poljedelstvom, rudarstvom in z obrtjo. Poslanec Craik je predlagal, naj se razpusti parlament in razpišejo nove volitve, ker narod polagoma izpregleda, da obsega koalicijsko ministrstvo nasprotujoče si elemente. Angleška trgovinska politika po vojni. London, 20. marca. »Times« poročajo 17. t. m. iz Ottave: V senatu so prebrali Bonar Lawovo brzojavko, ki se je tako izjavil o pariški gospodarski konferenci: Glede gospodarske politike po vojni se angleška vlada prav nič ne bo vezala. Če bi se prišlo do tega, da bi se razmišljalo o gotovih sklepih, se bo prej vprašalo kolonije. Belgijski kralj odklonil francosko krono. Bruselj, La Belgique Independente« poroča, da je sprejel belgijski kralj Albert v svoji skromni rezidenci v La Panne ob belgijski obali odposlanca francoske roa-listične stranke, ki mu je ponudil francosko kraljevsko krono, Roalistični odposlanec, član francoskega visokega plemstva, jc izjavil, da sta se uničila oba francoska pretendenta princ Napoleon in vojvoda Orleanski zaradi svojega nevojaškega stališča in ker se že dolgo nič ne s'iši od njih, svoje zadnje upe na krono sv. Liude-vita in da je belgijski kralj Albert zdaj edina osebnost, ki more zopet obnoviti francoski prestol. Odposlanec roaiistov je pripravil popoln načrt za združitev obeh kron Belgije in Francije in je prosil, naj mu kralj dovoli, da sme pričeti propagando. Belgijski kralj pa ni odobril predlaganega mu načrta in je odgovoril, da more posvetiti svoje moči le belgijski domovini in ne more odobravati spletke v kakršnikoli obliki proti francoski republiki. Vojsko no Balkonu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. marca. Uradno: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. marca. (Kor. ur.) Veliki glavni stan: Položaj je neizpremenjen. Nikita zastražen. Rotterdam, 22. marca. Ententa je v okolici kralja Nikite organizarala pravo stražno službo, katero vodi ruski pooblaščenec Islavin, kateremu je prideljena množica ruskih tajnih policistov. Islavin straži vsak korak kralja, posebno njegovo korespondenco. Kralj se jc že opetovano pritožil, pa so mu dejali, da gre le za. to, da se preprečijo napadi na njegovo osebo, katerim so prišli na sled. Podobno kot z Ni-kito postopa Angleška z belgijskim kraljem Albertom. Poincarejeva zagotovila Srbiji. Pariz, 22. marca. (K. u.) Pri slavnostnem obedu, ki sc je vršil v Elysčeju na čast srbskemu prestolonasledniku Aleksandru, je imel predsednik Poincare govor, v katerem je naglasi!, da Francija srbske stvari ne bo ločila od stvari zaveznikov in da bodo zavezniki s pomočjo na novo urejene srbske armade osvobodili srbsko ozemlje in upostavili temelje za neodvisnost in suverenost Srbije, Prestolonaslednik se je zahvalil za Srbom dana zagotovila, Preskrba Srbije. Frankiuri, 22. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča po »Agence Havas« iz Aten: Pogajanja med Ameriko in Nemčijo radi preskrbe Srbiie po zgledu Belgije so uspela. Frosta učiteljska mesta v Srbiji. Beisrad, 22. marca. V ozemlju tukajšnje vojaške gubernije bodo za vodstvo poduka v ljudskih šolah nastavljeni invalidni častniki kot voditelji, invalidni podčastniki pa kot učitelji. Znati morajo poleg nemščine in ma-žarščinc tudi srbohrvaški jezik. Prošnje je treba nasloviti na etapno poveljstvo. XXX Bolgarska industrija. V Bolgariji je okroglo 4C0 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo približno 16.000 delavcev in proizvajajo za 120 milijonov izdelkov. Med temi je: 56 moderno urejenih mlinov, 39 predilnic in tkalnic za volno, 25 tovarn za usnje. 40 tovarn za kože, 14 tovarn za rastlinsko in živalsko mast, 16 tovarn za milo, 5 sladkornih tovarn itd. Tc številke so za malo Bolgarijo častne. S pomoč;, naravnega in narodnega bogastva hi mogla bolgarska industrija, ako bi razvila vso svojo delavnost, za časa vojne pokriti do malega vso potrebščino dežele; ako r.e upošteva šc močno razvita domač?, industrija, bi preostali le še maloštevilni izdelki, katere bi morala Bolgarija, v zameno za svoje pridelke, dobivati iz centralnih držav. Toda žal — radi pomanjkanja surovin ali delavnih moči ali iz drugih vzrokov se je moralo delo v mnogih industrijskih podjetjih ustaviti in čeravno se priznava, da imata centralni državi svoje velike uspehe razen svojim junaškim armadam zahvaliti tudi trajnemu delu njune industrije, v Bolgariji do danes še niso prišli do tega, da bi mobilizirali industrijo, k [g priporoča cenjenim damam in gospicam [■] m svojo veliko izbero slamnikov, modelov in H SI raznega nakita. Postrežba točna, solidna. S (1 ______________________________II najboljše kakovosti po dnevnih cenah rs usgsss sil uezsue. m m*ms.m Ljubljana, Selenburgova ulica štev. Izdaja kouzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jo*«* Gostinčar, državni noslanec.