P« pošti prejemaš:
K
«slo isto naprej 26 K — b
pol lota <etrt , mesec
13,-.
6 , 50 , 2 , 20 ,
Vapravniitvu prejeman
za
celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10 „ — ,
četrt _ mesec

Za pošiljanje na dom 20. h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in inserat< ■prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ue vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 229.
V Ljubljani, v soboto 5. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Brute, ali spiš?
Ko je minulo leto eden naših državnih poslancev na javnem shodu opozarjal me-rodajne kroge na vsenemško gibanje v Avstriji, takoj mu je »N. Fr. Pr.« potrkala na «predrzno čelo«. Ko pa so lani v Poznanju zborovali poljski zdravniki, je berolinska vlada strogo prepovedala udeležbo slovanskih učenjakov in zdravnikov iz Avstrije. In ko se je letos 28. junija v Pragi vršil so-koUki shod, takoj se je oglasila policijska »Kreuzztg.« ter Avstriji pretila z odpovedjo trodržavne zveze. »Le politika močne roke m o r e u d u š i t i č e š k o m e g a -lo m a n i j o«.
To in druga dejstva iz najnovejšega časa vsiljujejo misel, da ni več mejnikov med starodavno habsburško državo in pruskim carstvom in da smo že pod okriljem enoglavega orla. Kako boječe poskušajo v nekaterih krogih, kaj se govori in kako se sodi ob Sprevi. Niti dihati bi ne smeli, ako to zahtevajo vsenemški bogovi, katerih smoter je : En narod, ena vera, ena dežela, en cesar. Kaj nameravajo in žele, to je Schonerer jasno povedal v Hamburgu.
Najznačilnejši izraz teh teženj pa je : Proč od Rima! Le slepec more tajiti, da ne vidi nevarnosti. Katoliška vera je glavna ovira za prusaško zjedinjenje. Boj proti »klerikalizmu« je le krinka, pod katero se skriva protestanški obraz. Ako se na Francoskem pojavlja »antiklerikalizem«, so to posledice stoletnega vpliva cerkvi sovražnega modroslovja. V Italiji še živi revolu-cijska ideja, ki odriva cerkvene življe. V Španiji je gospodarski polom vsled nesrečne vojske v Ameriki anarhistom utrl pot. Kaj pa v Avstriji pospešuje vsenemško gibanje?
Nemški radikalci sicer pri vsaki priliki naglašajo, da je le protestanški značaj pridobil nemški državi moč in sijaj. Res je sicer, da še niso pozabljeni dnevi Kraljevega gradca in Sedana. Take odločivne bitke vplivajo tudi na pozne rodove. Toda smešno je, ako se ta vpliv pripisuje protestanškemu orožju in Lutrovi veri! Kar narod povzdigne in državo ojači, to je v prvi vrsti odločna in modra vlada. Ako v Avstriji ni vse tako, kakor bi moralo biti, je temu mnogo kriva slabost vladnih krogov. Peščici kričačev so se morali umakniti grof Badeni,
baron Gautsch in grof Thun. Razveljavili so Badenijevi in Gautschevi jezikovni naredbi. S tem je vlada žrtvovala svojo avtoriteto, prusaškim rogoviležem pa dela pogum. Še ob vsaki revoluciji so kričači skušali le ostrašiti vladne kroge. In če niso našli odpora, temveč videli le prestrašene obruzo in šibka kolena, tedaj so drli naprej in dalje, nego so izprva nameravali. Isto velja o vsenemškem gibanju v Avstriji. S plavi-cami in krikom »proč od Rima» so le trkali na grme. A ko so se prepričali, da zajci beže, razvili so svoje prusko-protestan-ške zastave. »Jezikovni naredbi se morata razveljaviti, sicer prestopim k protestan-tizmu«. To je bila prava parola. Ko sta bili jezikovni naredbi dne 17. okt. 1899 razveljavljeni, tedaj se je z vso močjo nemško valovje razgrnilo po češki deželi in drugih kronovinah.
Ko je naš prestolonaslednik izgovoril one zgodovinske besede o vsenemškem gi banju, za katere smo mu kot katoličani in avstrijski Slovani iz srca hvaležni, tedaj je nastal vihar v nemškem taboru, ki je pretil s poginom naši državi. Celo pruska dvorna lista »Reichsbote« in »KI. Journal« sta metala ognjene strele čez mejo. Od tedaj pa narašča v »zvezni« državi greben mladim petelinom, ki brusijo svoje ostroge ob čjno žoltih mejnikih. Podvojili so svoje aelo »alldeutscher verband«, »schulverein fiir Deutsche«, »evangelischer bund«, »Gustav-Adolf verein«, razna planinska in telovadna društva, ki z besedo in denarjem podpirajo vsenemško propagando v Avstriji. Logika protirimskih vskokov je ta, da zahtevajo »nemško cerkev«, ker hočejo nemško državo. Možje se ne varajo, kakor kažejo me klenburški in brunšviški vladni krogi. Me-klenburško ministerstvo je v vojvodini dovolilo zbirko v podporo vsenemškemu gibanju. Pozive za podpore podpisujejo redno visoki uradni, vojaški in protestanški dostojanstveniki v Nemčiji. Virtemberška kraljeva družina je v ta namen darovala 15.000 mark, kakor so se prusaki letos hvalili na občnem zboru evangelske zveze. »Magdeburger Ztg.« je nedavno priznala, da so Nemci iz ,rajha' poslali že nad osem milijonov mark v Avstrijo za »protestanške duše« in njihove pastirje.
A ne samo to. tudi misijonarje pošiljajo
čez mejo. Nad 60 vsenemških pastorjev »deluje» na Češkem s pruskim denarjem. Nemški cerkveni dostojanstveniki hodijo na avstrijska tla potrjevat svoje ovčice v pro testanški veri in pripravljat tla za prusko seme. Ko so 8. sept. Schonererjevci v Ašu rogovilili proti cerkvi in državi, pripeljalo se je na stotine Vsenemcev s posebnimi vlaki z Bavarskega in Saksonskega. Ako pa se, recimo, skozi Ljubljano v Italijo pelje ruski profesor, takoj mu je tiralica za petami. Vsenemški odposlanci so prosti kakor doma, roka pravice zatisne oči, ako zadene ob skladanice vsenemških pamfletov in izda-javskih knjižur. Nemški kapital kupuje zemljišča in posestva v naši državi. Na Tirolskem je večina veleposestev v pruskih rokah. Domače delavce odpuščajo, da delajo prostor za pruske posadke.
Za vse to pa vlada nima očij. Mini-sterski predsednik dr. pl. Korber se je v poslanski zbornici tolažil, da se katoliški cerkvi ni treba bati tega gibanja. Da, Wolt in tovariši ne bodo zrušili stola sv. Petra, toda vse gibanje je politična agitacija pod verskim plaščem. In nasproti taki agitaciji vlada ne sme biti neviralna. Ako ta ali oni iz verskega prepričanja prestopi k drugi veri, svobodno mu, tu policija nima nobenega posla, ako pa plačani agitatorji javno izpodkopujejo stebre državi, računajoč na »tohuvabohu«, potem je sveta dolžnost vlade, da ne drži glave v grmu, temveč pokaže samozavest in odločnost proti ro-varjem.
Dr. pl. G r a b m a y r je gotovo pristen Nemec, a izražal je opravičeno indignacijo nad vsenemškim početjem. V Gablonci je dr. Ep p i n g e r na javnem shodu ostro obsojal izdajalsko, ki skuša nemške dežele odtrgati habsburški dinastiji. In minulo sredo je dunajski župan dr. L u e g e r na javnem odru govoril pomenljive besede: »Neverujetno je, kaj pri nas uganjajo proti-rimski agitatorji. Gotovo jo ni države (vladni zastopnik začne marljivo pisati. — Dr. Lu-eger: Prosim, le vse natančno zapišite, to je potrebno!), ki bi, kakor pri nas, trpela tako gibanje, ki je izključno političnega značaja. »Proč od Rima« ima le ta namen, da Avstrijo pripravijo za nemško državo. V nobeni državi bi tega mirno ne gledali. Znano je, da pošiljajo v Avstrijo milijone
mark, s katerimi pospešujejo to gibanje, in da nemški pastorji vodijo delo. (Klici: Sramota! Tega ne bomo več trpeli !) Vse gibanje »proč od Rima« je organi-zovano izdajstvo države; toda, v Avstriji roke križem drže, ko rovarji izpodkopujejo tla«. Burno odobravanje mnogo-brojnih poslušavcev je pričalo, da je neustra šeni dr. Lueger vsem govoril iz srca. Zato opravičeno vprašamo vlado: Brute, ali spiš?
V obrambo.
(Dopis z Notranjskega.)
Duhovski stan je ddgo in vseskozi zvesto deloval v zvezi s svetno inteligenco za prerojenje in razvitek naroda, in sicer z navdušenjem. Toda kmalu so ga jeli odrivati na stran. Videli so, da se to godi po nemških deželah, kjer ima semitski element prvo besedo, in začeli so tudi doma posnemati ter ščuvati na duhovnike. Že ob času najhujšo borbo proti nekdanjemu nemčurstvu se je izrazil svobodomiseln notranjski prvak : »Sedaj farje še potrebujemo. Toda kakor hitro bodemo trdno sedeli v sedlu, jih bomo bacnili na stran.« »Slovenski Narod« je to nalogo sprejel in sistematično izvajal.
Vseskozi je kuril ogenj mržnje in nasprotovanja do duhovskega stanu, od začetka v manjši meri, toda čimdalje hujše in strastnejše. Odkar je pa dr. Tavčar stopil listu na čelo, so je uprizorila takozvana »farška gonja«. Psovka »lar« se poprej nikdar ni tiskala, dr. Tavčar jo jo vpeljal v salon. Zaprisegel je, da mora duhovnike kot parije v lastnem narodu osamiti in doseči, da bodo pastirji brez črede. Kolikrat so te in enake besede stale v »blov. Narodu.« Le čitajte, vi ljubeznivi naši nasprotniki, o prostih urah za kratek čas v poprejšnjih letnikih tega lista in prepričali so boste, koliko se je grešilo zoper duhovščino. Mislili ste, da je že nastopila doba, od vas težko pričakovana, ko se na duhovnike ni treba čisto nič več ozirati, in ko bode ob volitvah vselej tisti kandidat zmagal, ki bo najhujše čez duhovnike zabavljal.
Toda napeta struna poči. Dolgo časa je duhovščina mirno prenašala preziranje in zabavljanje. Vedno je mislila, da se bodo »Mladoslovenci« in poznejši »naprednjaki« izpametovali in izprevideli, da v našem majhnem narodu ne kaže delati tacih po-
LISTEK.
Kniggejevo „občevanje z liberalci."
Gospod vrednik!
Nikari se čuditi, kedar Vam pride to-le moje pismo v roke. Dogodki zadnjih dnij pri Vas na Slovenskem so mi potisnili pero v roko. Čul sem, da je ostro napadel „Slovenski Narod" v sredo Vašega gospoda kne-zoškofa in tudi loške uršulinke, češ da se ne obnašajo dosti fino nasproti liberalcem.
Ko sem to slišal, obšla me je groza. Prav resno sem se začel bati za slavo svoje po celem svetu razširjene knjige o „občevanju z ljudmi." Zapazil sem s strahom, da ima ta moja glasovita knjiga velikansko verzel, katero moram nemudoma zadelati.
Oziram se v omenjeni knjigi na občevanje z vsemi mogočimi ljudmi, samo na ono z Vašimi liberalci pa ne. Čudim se, da me radi tega že ni napadel „Slov. Narod", ker bi se iz dejstva, da v knjigi o „obče-
vanju z ljudmi" ne omenjam občevanja z liberalci, nazadnje tudi sklepati dalo, da teh ne štejem med ljudi. Prav lahko bi me bil torej omenjeni list že zdelal. „Klerikalec, nazadnjak, mračnjaški čuk, analfabet, suro-vež" vse to in še marsikaj druzega iz bogatega svojega arzenala, kjer ima shranjeno najfinejše in najelegantnejše politično orožje, bi mi bil „Narod" lahko zmetal na glavo. In vendar si laskam, da sem bil do sedaj na glasu kot zelo uljuden človek. Vesel sem torej, da sem že v grobu, kjer imam mir.
Toda tega pa ne morem trpeti, da bi kedo o moji knjigi trdil, da ni popolna. Premislil sem torej v naglici stvar in Vam pošiljam kot dopolnitev knjige o „občevanju z ljudmi" nastopna pravila o občevanju z liberalci.
Kedor si hoče pridobiti simpatije liberalcev, temu sem napisal ta pravila. Kaj bo pri tej pridobitvi izgubil, to bo pameten bravec itak sam videl, ko bo prečital ta moj navod.
Pravila o občevanju z liberalci:
1. Kedar Te doleti izredna sreča, da
srečaš na cesti liberalca, padi precej pred njim na trebuh in skrij svoj obraz v prah. Ako Ti postavi liberalec potem nogo na tilnik, bodi prepričan, da Te je doletela zaslužena sreča.
2.	Kedar Ti izkaže liberalec povse ne-zasluženo čast, da s Tabo govori, kaže naj Tvoj obraz tisto srečo, katero moraš spodobno občutiti ob takej priliki.
3.	Kar liberalec trdi, to Ti bodi sveto in če je še tako neumno, sicer si neolikan.
4.	Ako se je liberalec tako prijaznega izkazal, da Te je zmeijal in psoval, poljubi mu roko.
5.	Imej vedno pred očmi veliko resnico, da pri občevanju z liberalci veljajo Knigge-jeva pravila o občevanju z ljudmi — samo zate.
6.	Govorance liberalcev občuduj in če so še tako neumne. Čul sem zadnjič, da je doli na zemlji nekdo trdil, da imajo nekateri liberalci ustno grižo. Ta človek je bil brez dvoma surovina prve vrste.
7.	Imej vsacega liberalca in naj se je šc tako malo učil, za modrijana prve vrste.
Ako torej sodi kak liberalec o tem ali onem pisatelju ali mislecu ali o kakem pojavu v javnosti, bodi Ti ta sodba sveta, če je tudi morda brezmiselna.
8.	Kupuj samo pri najhujših liberalcih. Ako zapustiš zagrizenega liberalca, od katerega si dosedaj kupoval blago, katero potrebuješ, nisi olikan človek, ker liberalec zaničuje samo Tebe, Tvojega dejanja nikdar. Njemu se gre torej samo za stvar ne za osebo.
9.	Sploh bodi prepričan, da velja o vseh liberalcih, kar je rekel pesnik svoje dni nemškim liberalcem v obraz: Ihr erweiset Euch in Gnaden — nur demselben wohlgewogen, — der vor Euch steht gleich der Bittschrift — in der Mitte eingebogen.
To so v naglici pravila za občevanje z liberalci. Navedel bi jih lahko še več, pa za prvo potrebo že tudi ta zadostujejo.
Pozdravlja Vas
Vaš
Knigge.
Olimp, dne 5. oktobra 1901.
skusov, da treba tako važen stan, kot je du-hovski, vpoštevati.
Dolgo, predolgo so nekateri duhovniki, ki jih sedaj »kameleone« nazi vate, čakali in tudi molili, kakor molijo še sedaj, da se cela stvar zasuče zopet na pravi tir in se zopet proglasi sloga vseh slojev in stanov za delovanje narodu v blaginjo. Zaman. Zabavljanju ni bilo konca. Duhovščina, ki so jo začeli naprednjaki, oprijemši se priimka »liberalci«, od dne do dne hujše napadati, ni mogla več služiti za sramotno tarčo. Sprejela je vsiljeni boj, ki je bil za sedaj izvo-jevan 12. deo. 1900 in 12. sept. 1901 ob volitvah za državni in deželni zbor z velikansko zmago kat.-narodne stranke.
Hoteli ste klerikalnemu zmaju vrat zaviti, toda namestu njega se je zvrnil liberalni modras na tla, in sicer tako smrtno zadet, da ne bo nikdar več okreval. Vse pomočke ste uporabili, prav po izreku : »In extremis extrema tentanda«; pisali ate o nas tako ostudno in brezobrazno, da so Atilovi Huni proti vam omikanci prvega reda. Pa vse je bilo brez vspeha. Dali smo vam, da imate dovolj za nekaj let. Najmanj tri kolesa pri vozu slovenskega liberalstva so strta. Smilite se nam, vrnite se, če ste pametni, nazaj v naš tabor, iz katerega ste uskočili ter za-počeli ultraliberalno politiko, ki se ne prilega našemu vernemu narodu. Nismo mi kameleoni, marveč vi, ki ste še pred par leti pisali, da je »vera sestaven del našega narodnega bitja in nam bo vsikdar sveta in nedotakljiva.« Kako izpolnjujete to svečano obljubo, katere verske točke niste še opljuvali, kdo je tedaj nedosleden, kdo se izpreminja?
Mi pa pojdemo naprej, dokler ne bo kriza popolnoma rešena. »Jamais arrière«! Ne za las nazaj, je naša parola, ki se je bo-demo strogo držali. Psovke in pest debele laži, kakor jih je nakopičil v 221. št. »Slov. Nar«. bojeviti dopisnik z Notranjskega v Logatcu, se nas tako malo primejo, kakor race voda. Po tako groznem porazu bi bilo najbolj modro molčati, kakor je to storil »Učit. Tovariš«, in tiho požreti grenko medicino. Toda od »SI. Nar.« smo že naprej pričakovali, da bo sprožil od srda in gnjeva nabasani top ter spustil projektile po vsej deželi. Tudi v P 1 a n i n o je priletelo nekaj zrn, ki niso pa nikogar zabolela. Takov » greenhorn« nas ne more razžaliti. Nadutost njegova je sicer tako dolga kakor meridijan, ki sega okoli in okoli zemeljske oble, toda za nas je taka brezpomembna osebica manj kot atom prahu v zraku. Do-vtipen hoče biti, pa ne ve, da se dovtip ne da poklicati kakor šolarček k tabli. Norčuje se iz kaplana Legata, kako je po Lazih agi-tiral. Da, agitirali smo in bodemo, zato imamo kot volivci popolno pravico. Naša agitacija se je pa šele tedaj začela, ko smo izvedeli, da dva nezrela dijaka, povrh še tujca, ki pri nas nimata ne domovinske ne volivne pravice, hodita po hišah in da se hvalisata: 25 jih že imamo. Sicer pa agitacije od strani duhovščine ni dosti treba. Vo-
Krvna osveta.
(Prosto prevel G. M.)
(Dalje.)
Po kratkem mraku se je vlegla noč. Hladen veter zapihne; poslednji senčnati obrisi najbližje okolice izginejo. Gosta tema se polagoma zopet jame izpreminjati v sivo meglo. Votličasto kamenje po dnevu od solnca razžarjeno je postalo vlažno, kakor bi se parilo; grobna tišina je vladala okrog in okrog, niti najmanjšega glasu ni bilo čuti.
Tudi v Ivanu se je polagoma umirilo; sedeč si pokrije oči z rokami. Odlegalo mu je; podobe že zdavno pozabljene in ravnokar doživljene mu vstajajo ter se stopč v dušne občutke, ki mu milo in tužno objemajo srce.
Kako ljuba mu je bila vendar Tevta, hči Županoviča, že od mladega! Kot mal deček si jo je zaklenil v svoje srce, ko sta na oglajenih pragovih ploščah igrala s pisanimi kamnički ali v senci maslin pletla iz listov borne granatove meje vence hišnemu čuvarju; ali ko sta hodila pozneje s starimi na polje, ki so z velikim trudom izsiljevali kameniti zemlji borne pridelke; ali ko sta gonila koze na mršavo pašo ter prepevala po grebenastih višinah in grmičastih
livci so sami dobro izurjeni in zaupni možje izpolnijo svojo dolžnoBt v polni meri.
Dobili ste res 18 glasov, pa kakšne možice imate med seboj ? Le dobro si jih oglejte, ali morete biti nanje ponosni? Mi smo imeli 95 glasov in sicer 9 več kot pri državnozborski volitvi. Sedaj pa vzemite v roko svinčnik in računajte ! Ko bodemo še desetkrat volili dež. poslance — izmed onih ki 80 12. sept. volili, bo težko kateri učakal — boste še zmeraj vkljub vsemu napredovanju za več kot polovico zadej. Torej le nikar »farbati« občinstva! Tako grdo smo vas vrgli, da vse jetično kašljanje po čas nikih ne bo zakrilo odmeva vašega padca. »Naš kmet vstaja«, pravite Da, vstal je, a vstal zoper vas, in vas neusmiljeno zavrnil in obsodil!
G. Peharček, kakor ga zašme-hljivo pišete, se lepo zahvaljuje za kompliment, ki ste mu ga napravili. Kar lomiti ga je začelo od smeha, ko je čul, da je dosegel čast v »Slov. Narodu « Ne prime se ga pa prav nič tega samoglavca. On ima živce kakor iz železne žice. Agitirati pa zna tako imenitno, da niti enega volivca ni pridobil. Pravi pa, da se bo v prihodnje bolje naučil in potrudil, tako da si bo zaslužil dva peharja p o h v a I n i h p i s e m od naše stranke.
Tudi g. župnik Podboj se je po nasvetu nekega šaljivca izrazil, da bo dopisnika „Si. Nar " vzel za dvornega lakaja, kadar postane tržaški škof, toda pristavil je, da mu bo večkrat ušesa premencal, če ne bo rad ubogal! Plačo mu bo prav lepo dajal, zato ker ima mnogo prihranjenih novcev. Od vsake pobotnice, ki jo podpiše, zahteva 10 kr. Le pomislite, koliko krajcarjev se mu je že nabralo od samih pobotnic.
To so gorostasni zaslužki! Dijete uradnikov in inštrukcije učiteljev kar izginejo proti njim. Šest pokojninarjev ima v župniji, ki ga bodo kar zasuli z denarjem. Kaj pa še le pogrebi, ti, ti so mastni! Res, da g. župnik vse ubožce tako pokoplje in celo na dom po nje pride, če ga kdo zaprosi ter še sv. mašo brezplačno opravi in brez števila prošenj siromakom spiše in mnogo vbogajme razda, toda klerikalcem ni verjeti, če prav bi deset prič priseglo, da je istina.
„G. kaplana Legata še sedaj skeli, tako gorke je dobil od župnika Podboja, ker je preslabo agitiral." Škoda, da ni „Narodov" dopisnik za duhovna študiral in v Planino kaplanarit prišel, ta bi jih bil šele zaslužil, ker se mu je agitacija tako klavrno obnesla, 25 so jih imeli, pa samo 18 šteli. Prebito malo za toliko truda!
Toda dovelj za danes! Predaleč nas je pero zaneslo. Prihranimo še drugi del za takrat, ko bo izšlo sekularno delo: »Zgodovina grajšČinskih gozdov.«
Burska vojska.
Najnovejše poročilo z bojišča v južni Afriki se glasi, da se angleške čete pomnože. Ta mesec je dve leti, odkar angleška sve-
nadzidinah tužne pesnice. Kako jo je pozneje pri razposajenih igrah polrasle mladine jemal v zavetje proti surovosti vaških paglavcev in kako mu je to vračevala z otroško naklonjenostjo! On sam je bil, kakor vsi vaški otroci, živ, bojevit, neugnan, ošaben in zadrljiv kljubovalec. Toda kako hitro je zvodenela njegova strastnost, kadar ga je ona pokarala s svojimi temnimi očmi ali očitajočimi besedami. Bolj jo je ljubil, kakor svoje lastne brate in sestre.
Ko je potem odrastel v mladenča in ona postala dekle ter stavila običaj in urasle šege marsikake pregraje, tedaj se je zdelo, kakor bi se bila odtujila. Gesto se ga je lotilo trpko gorje, ako se je izogibala vidoma njegovim slučajnim prijaznostim. Srdita sumnost mu je pograbila srce, ako je menil, da pogledujejo mladeniči za njo. Kadar je zabrenkala ob prazniških priložnostih tam-burica na prostem pred vasjo ter so prepevali kolo igraje mej vriskanjem in ploskanjem starih ter je smel ž njo vrteti se in je ona svojo gosposko obrisano glavico, na kateri jej je ljubko sedela čepica, k njegovemu obličju dvignila ter ga polno pogledovala s svojimi vranjimi očmi, tedaj je menil, da sme iz njih brati, da mu je še
tovna moč z vsemi vojnimi silami skuša uničiti burski rod. Že dve leti Angleži pustošijo z ognjem in mečem tujo deželo, a še ni konca krvavega plesa, treba je novih čet iz Anglije, novih požigavcev in morivcev iz Indije. Komaj so v Haagu »mirovni gospodje« podpisali svoje sklepe, ko Angleži iz trte zvijejo vojsko proti peščici burskega rodu, ki ni hotel tilnika ukloniti angleški požrešnosti. Še ni dovolj krvi, joka in gorja, angleški narod — ako smemo verjeti časnikom — zahteva boj do zadnjega Bura. Iz pohlepnosti po zlatu in diamantih se je vojska rodila, na tisoče mož je žrtvovalo svoje življenje za angleške diplomate in borzne špekulante, a ljudstvo ni še nasičeno, slovesno pozdravlja, z zlatom obsiplje generale, ki se vračajo v domovino namesto v ječo. Ko so Kitajci oblegali evropsko poslaništvo, bila je vsa Evropa na nogah, da varuje svoje državljane in mejnarodno pravo. Neštete milijone so evropske države potrošile, da Kitajcem vtepo strah v pete. Ko pa se burski rod bori za svoje pravice, za svojo domovino in svobodo, ne zgane se omikana Evropa, da bi Angležem narekovala ali vsaj svetovala častno premirje.
Obračali so oči na ruskega carja, ki je sprožil mirovno konferenco; bursko odposlanstvo je iskalo pomoči v Evropi, toda oholi Angleži so izpočetka odklonili vsako posredovanje. Angleži hočejo menda v južni Afriki imeti svoj »training ground«, vojaško vežbališče, koder mladi angleški lordi streljajo na ljudi, kakor na zajce. Ne, to ni ironija, ampak gola istina, kajti mej Angleži je dozorela misel, da bodi južna Afrika »stfategično središče« za obrambo Indije in stare domovine. Tu naj se vadijo vojaki v orožju v vojski proti Burom, ker ni treba plačevati odškodnine za poljske poškodbe. Osel, kdor prisega na hvalisano humannost začetkom dvajsetega stoletja!
Od pričetka do današnjega dne so Angleži zasmehovali mejnarodno pravo in v vseh kulturnih državah veljavna vojna pravila. Divje tolpe v tridesetletni vojski so poznale toliko človekoljubja, kakor plemeniti lord Kitchener, bivši civilni inžener, ki je Bure proglasil za bandite. S tem je »slavni« general osmešil sebe in Angleže, ob enem pa burske »bandite« prisilil do skrajnosti.
Po poročilih z bojišča je težko presoditi položaj. A gotovo je, da so Buri še vedno na angleškem ozemlju ali na mejah in da so mnogi angleški generali obkoljeni od burskih oddelkov. Angleži morejo Bure uničiti, ako postrele ali polove zadnjega moža, ki more še puško nositi. V dogled-nem času pa je to nemogoče. Buri dobivajo vedno novih bojevnikov, živeža in streljiva pa si »izposojujejo« od Angležev samih. »Morning Post« trdi, da je sicer Burov na bojišču le še okoli 14.000 mož, da pa se jim pridruži gotovo 10.000 afrikandov. Sedaj v oktobru se prične deževje in na to računajo Buri, da se odpočijejo njihovi konji in pomnože njihove čete.
btara Evropa pa molči, ko Angleži
vedno tako dobra, kakor poprej. In čudno, čim gotovejšega se je čutil o tem, tem bolj je bil plašljiv, tem menj je imel poguma, da bi se jej zaupljivejše približal.
Ko je bil potem mej vojščake potrjen in je napočil dan slovesa od domače vasi in domačih, ko je zadnjikrat stal pred njo, tu jej ie hotel povedati, da naj se ga zvesto spominja, dokler se ne vrne ter nekega dne poprosi gostoljubnega sprejema v hišo njenega očeta. Videl je, kako jej je stopila solza v oko, ki se je skrila na vejicah ter se počasi potočila po licih. Tako mu je bilo hudo, da bi bil skoprnel; hotel je govoriti, toda jezik mu je bil težek kakor svinec, tudi njemu so se porosile oči. Tovariši kličejo, nemo jej seže v roko in gre.
Potem je odšel z onima dvema v Pulj. S prva se mu je trdo zdelo, daleč od doma, daleč od svojega najljubšega, privaditi se tujim razmeram, vojaškemu strahovanju in redu. Tiho v sebi je hranil skrivnost, celo svojemu prijatelju Milanu je ni nikdar razodel. Pač sta ga ona dva često zbadala, da je pustil svoje srce v domačih gorah, kadar je o prostih večerih tiho in sanjavo sedel pri vinskem vrču v mornarski pivnici, kamor so začetkoma skupno zahajali. Ker ju je ob
svojevoljno s topovi in jeklom, ognjem in dinamitom širijo svojo kulturo po afriških deželah. Zato pritrjujemo staremu vojaku, ki je pisal nedavno: »Kaj je mejnarodno, kaj vojno pravo ? Gole iznajdbe, s katerimi mučijo kandidate pri izpitih ! Nesrečna burska vojska ima vsaj to dobro stran, da je vsa moderna humannost velika laž«.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. oktobra. Razprava o državnem proračunu
bo glasom poročila krakovskega oficijelnega glasila »Czas« morala biti dognana že v jesenski dobi parlamentarnega zasedanja. V razpravi bo namreč proračun za leto 1901 (ne 1902) ter naknadna odobritev proračunov za vso dobo od leta 1897, ki radi burnih dogodkov v prejšnjem državnem zboru niso bili ustavno rešeni. Vse informacije, pravi omenjeni list, se ujemajo v tem, da hoče vlada imeti proračunsko razpravo dovršeno v jeseni. Zimsko zasedanje je od-menjeno samo razpravam o avtonomnem carinskem tarifu, nagodbi z Ogersko in trgovinskih pogodbah. Ravno iz tega razloga se snide državni zbor prej, nego je bilo poprej določeno. Veliko vprašanje pa je, če bo proračun v odseku in plenumu zbornice rešen do božičnih počitnic. Resna obstruk-cija od katere koli strani je, kakor se vladi dozdeva, sicer precej izključena, toda pričakovati pa moramo vendarle več burnih pri-zorčkov, s katerimi se bo potratil čas ene ali druge seje. Iz tega razloga prevladuje v nekaterih krogih mnenje, naj bi se proračunska razprava čim največ možno skrajšala, kakor se je to zgodilo v letu 1891. — Ta predlog krakovskega lista bi imel le tedaj praktično veljavo, aao bi mu pritrdile vse parlamentarne stranke. Na to pa skoro ni misliti, ker je ravno pri proračunski razpravi toliko prilike za pojasnila in pritožbe in ker že štiri leta v zbornici ni bilo proračunske razprave.
V zadevi popolnitve prvega podpredsedniškega mesta
se je oglasil sedaj tudi tirolski konservativni list ¿Tiroler Stimmen«. Strinja se list popolno z mnenjem praške »Politike", ki je pisala, kot smo omenili, da bi bilo edino pravično, če pride na mesto prvega podpredsednika sedanji drugi podpredsednik dr. Zdcek in da bi bilo to popolno v smislu stare in dobro pogojene prakse poslanske zbornice. Nemškim liberalcem seveda tak predlog še sedaj ni pogodu in pogrevajo stare laži o kameleonski politiki nemških konservativcev. Pravijo, da se gre tem samo zato, da bi levica ne bila zastopana v predsedstvu, na to pa niti nočejo misliti, kaj bi bilo edino pravično. — Dunajska »Informacija" javlja, da je sedaj misel na dr. Zdceka stopila bolj v ozadje in da je izvolitev kakega člana krščansko-socijalna stranke, bržkone dr. Pattaja zelo verjetna.
priliki zavrnil, pustila sta ga v miru. Z Nikolajem Grgičem se je radi službenih razmer spri zopet svojo voljo, in prav mu je prišlo, da so jih po dovršenem novinaštvu pridelili na krov raznim ladijam.
Odslej ni drug od drugega skoraj ničesar zvedel, dokler se niso po mnogih letih in raznih daljih vožnjah zadnjič sešli v Pulju. Že so pričakovali odpusta v domovino. Kar pridelijo Ivana nekega dne neki zalogi na suhem, kjer naleti v prvič na Nikolaja. Zdelo se je, da so pozabljene vse prejšne razprtije, in še tistega večera gresta skupaj v neko hrupno mornarsko pivnico.
Veseli pomorščaki so želeli Istrijanca, katerega so dolgo pogrešali, sedaj si ga pa privoščili po volji. Veselje je postajalo čim dalje večje in glasneje; mornarske pesmi so jele krožiti, čul se je smeh, dovtipi in robate šale. Veljale so deloma Marjeti, natakarici, na kateri je Ivan kmalo opazil, da jej je on posebno po godu. Vino ga je spravilo v dobro voljo, in udal se je njeni na-gajivosti, čeravno mu je ostalo srce prav hladno, a pri tem ni opazil, da je zbudil ljubosumnost svojega rojaka Nikolaja in še nekega mornarskega krmilarja, ki nista jemala to reč za tako lahko in nevažno.
Volitev v Jaszberenyju.
Akoravno sta bila oba kandidata pri vo-litvi v tem volivnem okraju pristaša ma-žarako liberalne stranke in oba nasprotnika pravih ljudskih teženj, vendar se vse oger-Bko in avstrijsko časopisje obširno bavi s to najbolj škandalozno volitvijo na celem Ogerskem. Zmagal je sicer Szellov pristaš in dolgoletni zastopnik tega okraja grof Albert Apponyi z večino 43 glasov proti samostojnemu kandidatu, Banffyjevou Alm i-syju, toda malo hipov pred izvolitvijo nihče ni pričakoval takega izida. Volitev je trajala od 8. zjutraj dne 2. t. m. do pol 5. ure popoldne naslednjega dne, torej skoro 3 3 u r. Volivni komisiji je predsedoval bivši župan Török, ki ga je vlada svojedobno morala vreči z županskega stolca, in zagrizen na sprotnik Apponyjev Török je takorekoč prisegel, da bo vrgel dosedanjega poslanca. In res so vsa znamenja kazala, da Be to uresniči. Opoludne druzega volivnega dne je imel Almassy znatno večino in listi so v posebnih izdajah naznanjali svetu poraz Ap ponyjev. Do tedaj namreč več sto Appo-nyjevih volivcev ni moglo izvršiti volivne pravice. Celih 30 ur so morali čakati, stisnjeni v neki ozki ulici, a če se je kdo iz-mej njih predrznil na volišče, takoj je moral nazaj na ulico, češ, da še ni prišla vrsta nanj. A ti so vztrajali vkljub temu, da so imeli pri delu ogromno škodo, mej tem ko so Almassyjevi volivci že zjutraj prvega dne lahko se podali iz Jaszberenyja. Računali so Török in njegovi trabantje, da se bodo Ap-ponyjevci utrudili in naveličali prenašati glad, vročino in nočni hlad na prostem. Trikrat je ta mažarski unicum zaključil oddajanje glasov in proglasil Almassyja za izvoljenega, vendar je na pritožbo nekaterih inteligentnejih volivcev državni pravdnik posegel vmes in izposloval, da se je ob pol 5. uri vendarle završila volitev. Vladnega posredovanja bi seveda ne bilo, ko bi ne bil v nevarnosti ravno vladni kandidat. Ofi-cijelni »Pester Lloyd« prinaša zelo obširno poročilo o tej škandalozni volitvi in napoveduje famoznemu Töröku, da ne odide zakoniti kazni.
Zadeva zavoda sv. Jeronima poravnana?
„Agenzija Štefani" je objavila predvče-ranjim že omenjeno oficijelno noto, na podlagi katere je preporna zadeva poravnana vsaj za bližnjo dobo. Glasom tega poročila se je doseglo mej italijansko in avstro-oger-sko vlado porazumljenje v zadevi sv. Jero-nimskega zavoda. Obe vladi sta priznali potrebo nadaljnega obstoja tega zavoda, ki pa mora ohraniti svoj prejšnji, torej ne samo izključno hrvatski značaj. Vladni komisar se je moral umakniti, a na njegovo mesto ne pride pravi rektor Pazman, marveč legacijski svetnik pri poslaništvu v Vatikanu grof Rudolf Coronini, sin pred kratkim umrlega goriškega deželnega glavarja grofa Frana Co-roninija. Temu poročilu dostavlja dunajski „Vaterland", da je sedaj nada opravičena, da bo komisar avstrijske vlade zavodu pripomogel zopet do onega značaja, ki ga je označil papež v svojem znanem pismu. — Dunajska „N. Fr. Pr." meni, da je iz uradne kvalitete provizornega oskrbnika sklepati, da je tudi Vatikan pritrdil temu načinu rešitve kočljivega vprašanja, in da je s tem odstranjena nevarnost eventualnih nadaljnih razporov. — Temu pa bržkone ne bo tako, ker je skrajno sumljiva pisava rimske „Tribune", ki čestita italijanski vladi na njenem političnem vspehu v tem vprašanju. Načelo suverenitete države je ostalo intaktno, ki ni moglo (?) priznati, da bi papeževo pismo posegalo v lastninska vprašanja na italijanskih tleh. Avstro-Ogerski se je priznal samo Protektorat nad zavodom. — Hrvatski stvari, kateri je papež odločil ta zavod, s to rešitvijo pač ni dosti pomagano in upati je, da v tem oziru ni izpregovorjena zadnja beseda.
Berolinski mestni očetje in cesar Viljem.
Znano je že izza volitve svetnika Kaufmanns berolinskim županom, da ne vlada najlepše prijateljstvo mej berolinskim obč. zastopom in nemškim cesarjem. Izvoljeni Kaufmann prvič ni bil potrjen in tudi sedaj še ni nikake odločitve v zadevi njegove iz-
volitve. Sedaj je pa še nova stvar poostril« obstoječe nasprotstve. Magistrat je sklenil, zanašajoč se z vso gotovostjo, da bo načrtu pritrdil tudi cesar, da se izpelje mestna cestna železnica preko ceste „Unter den Linden", in za to napravo potrošil že 10 milijonov mark. Kar naenkrat pa pride naj višje povelje, da se ne sme graditi nad, pač pa pod cesto Nadžupan Kirschner se je v zadevi takoj hotel obrniti do cesarja, a zaprošena avdijenca mu je bila dvakrat odbita. Zamotana zadeva )e bila v četrtek na dnevnem redu mestnega zastopa in po daljši, zelo burni razpravi mej nadžupanom Kirsch-nerjem in soc. Singerjem sprejeta s 95 proti 20 glasovom resolucija, v kateri se izreka obžalovanje nad tolikim preziranjem magi-stratove želje in naroča magistratu, naj stori vse nadaljne potrebne korake. Pruti resolu ciji so glasovali Singerjevi tovariši in nekateri nacijonaloi, ki pa sicer niso znali navesti mkakega vspešnejega sredstva, ker s pravdo pri upravnem sodišču se ničesar ne opravi.
Francoske kongregaclje.
Pariški „Temps" priobčuje o francoskih redovih sledeče podatke. Skupno je sedaj na Francoskem 1663 redov, 152 moških in 1511 ženskih; od teh je 5 moških in 905 ženskih bilo avtorizovanih že pred uvelja-vljenjem zakona, 147 moških in 606 ženskih pa neavtorizovanih. Poslednje našteti redovi imajo 4292 naselbin, in sicer 2010 moški in 2282 ženski redovi. 276 avtoriziranih ženskih redov je brez vladnega dovoljenja otvo-rilo 10.970 zavodov, 5 moški pa 1276. Za vse te zavode treba prositi dovoljenja državnega sveta. Če bi vsi redovi vložili prošnje moral bi parlament razsojati o 753 prošnjah, zadevajočih 4292 zavodov. Dosedaj je prosilo državne avtorizacije 416 redov, od teh jih pride 351 pred parlament in 65 pred državni svet. Mej poslednjimi so lazaristi s 40 zavodi in pa sestre sv. Vincencija Pavlj. z 2135 zavodi.
Novo nasilstvo proti francoskim redovom.
Francoskemu pravosodnemu ministru Monisu se zdi znani kongregacijski zakon vse preveč mil. Izdal je torej te dni še eno okrožnico na vse generalne prokuratorje, s katero jim podaja v roko nove vrste bič za vse one kongregacije, ki niso prosile državne avtorizacije ali pa jo jim parlament odreče. Gre se v tej okrožnici za konfiskacijo imetja posamnih redov. Prokuratoijem se zabičava, naj strogo pazijo, da bodo podrejena sodišča brezobzirno izvrševala zakon. Vsem kongregacijam, ki do 1. okt. niso vložile prošnje, se mora takoj zapleniti premoženje v smislu izvršilne naredbe. To pa mora glasom te okrožnice veljati tudi za one redove, ki so se izselili pred določeno dobo in prodali svoje imetje zasebnikom. Vse take pogodbe je smatrati za neveljavne in se mora tudi proti njim izvesti zakon. A tudi kongregacijam v Algiru Monis ne prizanaša, akoravno je kolonijalni minister zahteval, da za te ne sme veljati kongregacijski zakon. Vse mora zapasti likvidaciji. Če sodišče samo takoj ne imenuje likvidatorja, naj pro-kurator nemudoma obvesti Monisa, sam pa ukrene, kar potrebno. Na ta način bo seveda Monis najprej obračunil s vsemi redovi, fra-masonstvu pa storil uslugo, kakoršne morda niti ni pričakovalo. In vse to se dogaja v deželi, kjer vlada „absolutna svoboda."
Položaj v Južni Afriki.
Lord Kitchener je bil v zadnjih dneh zelo radodaren s priznavanjem zmag svojim četam. Ta njegova gostobesednost pa je londonske kroge kmalu vznemirila. Priča kovali so namreč, da ta vesela poročila ne pomenjajo nič dobrega. In niso se varali. Poraz, ki ga je povzročil generalu Keke-vichu bursk! general Delarey blizu Preto-rije, jih je poučil, da je njih položaj celo sredi Transvala zelo kritičen. Pri Medwilu, 24 km zahodno od Rustenburga, so po angleških poročilih 1000 mož močni Angleži sicer »odbili« napad Delareyev, a njih izgube so tolike, da pač ne morejo govoriti o zmagi. Ubita sta dva častnika in 31 mož, 11 častnikov in 48 mož je smrtno ranjenih, 3 častniki in 26 mož je lahko ranjenih, o 40 ranjencih pa Kekovich niti ne ve, kaj
se je z njimi pripetilo. Ravno tako poročilo ničesar ne ve o številu ujetih Angležev. — Take »zmage« londonskih krogov pač ne morejo zadovoljiti.
DopiHi. Iz Št. Petra na Notranjskem, 3. oktobra: Molčali smo po minulih deželnozborskih volitvah, dasi smo imeli povoda govoriti veliko več, kakor naši vkljub vsej bahatosti in domišljavi zavednosti tako grozno poraženi nasprotniki; kajti neustrašeno je šlo z nami 170, z onimi le 50 volivcev. Najmanje smo tedaj pričakovali po vsem tem, da pride kedaj med svet taka budalost, kakor je ona v »Slov. Narodu" z dnč 23. septembra 1.1. z mastnim podpisom: „ Šempeterski napred-njaki". Dobro vemo, koliko je pri nas teh. Se bolje pa smo prepričani, da niti petorica ne odobruje takega kvakanja in da se sramujejo tega lastni njih pristaši. Čakali smo, da se morda čuje kaka obsodba te bedastoče. Če je ni bilo, naj si pa stranka sama skuša oprati ta sramotni madež.
S temi ljudmi niti ne bi govorili, ker je to pod častjo vsakega poštenjaka, a imamo drugih vzrokov, da se oglasimo. Kljukci, s katerimi se nikdo boriti ne mara, hočejo odlagati „bojno kopje", kakor kakšni junaki in se zatekajo k „boginji zmage". Ali ne veste, da ste iskali v sedanjem boju kot agitatorji Vaše „boginje" med — voli, a Vas je priprosta kmetica poslala — k telicam. Taka je Vaša veljava pri ljudeh.
Čemu „čenčurite" o agitaciji „črncev in njihovih podrepnikov", kakoršne „ni še videla šempeterska občina." Kako ste mladi! Vprašajte starino, Matevža, ta Vam bode drugače odgovoril. Mi Vam pa povemo „v brk" javno mnenje, da s tem le hočete speljati na led, ali po domače povedano, prikriti pred poveljniki iz Ljubljane, koliko lepih kronic ste izdali pri agitaciji. Prejeli ste jih namreč lepo svoto — ne od kurata v Trnju za „pošto", pač pa od drugod. Javna tajnost pa je, da so se jih naši ljudje branili kakor strupa. Zato ste tudi brzojavili v Ljubljano takoj po sramotnem porazu, da se 60 volivcev ni vdeležilo volitve, a so bili zopet le naši z delom, boleznijo in sejmom zadržani možje. Dokažite nam v prid Vašej naprednej stranki pravomočno, kam ste šli z denarjem, ako ga niste vrnili, od koder je došel!
Vsled preobilega denarja ste menda tudi pamet zgubili. Kedo se Vam ne smeje! Celo „zraven ste bili", ko se je zlorabljala „leča" in pred vsem tudi — „spovednica". No, če kedo, gotovo Vi slišite travo rasti! Pripeljite nam vendar vsaj jednega svedoka! Pa morda imate v svojej naprednosti napeljane »telefone« do svojih postelj ali vsaj gostiln!
Smešiti hočete vse, a ne opazite, da se Vam smeje vse. Zlasti ste si vzeli „na piko" našega občinskega slugo, akoravno mu še pravega imena ne veste. „Kramarjev Pavi" je tu nepoznan. Pravi naš sluga ima pač več v peti, kakor vsi taki in jednaki dopisniki v glavi, ker bi mu sicer vendar ne dajali v jednej sapi z grajo največjo pohvalo in čast, da namreč kar sam opravlja službo občinskega sluge za celo Pivko ali agitatorja vsem črncem ondot Take moči je treba iskati!
Pa mu vendar ni toliko pomagala Vaša „žavba" ali celo „puščanje". Porabite do-tično sredstvo nemudoma tudi za se, ker sicer morate odriniti gotovo mesto njega vsi zavezniki na — Studenec. Če bi Vam pa ravno utegnilo kaj preostajati tega izbornega zdravila, Vas uljudno opozorimo, da v znani svoji usmiljenosti in postrežljivosti pošljete nekoliko zaloge še v Hrastnik, da se bode spametoval še ondošnji „oberžavbar" in bode drugokrat lepo doma ostal ter Vas in sebe obvaroval še večje blamaže, kakor sedaj. Morebiti, da ste mu dali sveče za nameravano razsvetljavo za spomenik ? Vzel jih je gotovo hvaležen!
Poleg občinskega sluge zasluži nehote po Vašej neumnosti vso pohvalo ona brzonoga „kuharica", „po kateri so prišle na dan volitve zjutraj šele zopet glasovnice" shranjene v skladovnicah v domih črncev — „kmetom v roke". Pivka bodi ponosna na tako žensko! naprednim agitatorjem pa preskrbi v zahvalo za njih onemoglost in čudno skrivnost občinsko zavetišče, koder bodo mogli še nadalje
slepiti lahkoverne „Narodove" bravce, kateri bodo slepo verjeli najbrže tudi to, da sta „Krek in kravar Drobnič" „Boga notranjskih analfabetov", katerih kralj ima sedaj priliko postati šempeterski — Matevž. Sposobnosti in časa ima največ!
Tema dvema vredno čast dobe tudi „napredni volivci" sami, kot največji neved-neži, češ, da tudi niso smeli popred glasovnice oddati, „dokler jih (sic!) niso farji pregledali." Ali Vas ni sram tako, kakor onega jedinega kmeta, katerega je s posmehom pripeljal na volišče Vaš mesar — pa brez „verige in vrvi!" Če imate že o svojih lastnih pristaših tako poniževalne pojme, potem pač ni čuda, da se rode v Vašej je-tični domišljiji taka zlodejstva, kakoršna podtikate „jezuitu — kuratu Železnemu in njemu vrednemu kolegu našemu g. Zupanu." Kolika čast za nju! Ste res čisto ob pamet. Zatorej Vam, najetim postopačem, kar naravnost odrekamo sposobnost izrekati o kom, kedaj „vedoma laže". Pustite ta nehvaležen posel in raji konjem muhe branite, kadar Vam dovoli to nekdo.
Po vsem tem pa hočete biti še oblastni in mogočni, da se drznete ziniti o „občni želji cele Pivke" glede razmer na tukajšnji železnični postaji. Revše, ali ne veste, da se to glasi, kakor bahanje one muhe, katera je volu na rogu sedela in kmetiču oblastno govorila: „orjemo". Vi si hočete domišljati, da je kaka čast za izobraženega človeka, če mora bivati med Vami, — pa v tem svojem napuhu padete v hipu na zelo nizko stopnjo ljudi — do denuncijantov. Na Vas naj se tedaj ozira načelstvo in direkcija!? In Vi hočete komu pomagati s Pivke! Boga zahvalite, da hoče kedo z liberalci bivati, ko vendar niso za drugo, kakor v zdražbo celej okolici. Ne bodemo Vam sledili na pot ovaduštva glede razmer na tukajšnji postaji, pač pa mimogrede pripomnimo, da tolikega pritiska na delavstvo ni nikjer, kakor ondi. Sam od sebe bi ne šel z njimi niti jeden. Ali Vam je znano, kako so se oddahnili reveži, ko je odhajal od tod uradnik, „kateri jih je tiral z gajžlo k volitvi" — po njih izjavi — in ob katerega odhodu seje baje govorilo, „da bi bilo dobro umreti, ker ni doma polovico hudičev." Česar sedanje uradništvo ni storilo, prišel je na pomoč ta strah iz daljine na dan volitve. Ali se za sme agitirati v „uradni obleki?" Ali veste, kake „čudne pojme" ima „o svoji službi" nekdo, o katerem se govori, da je pretil že mesec dni pred volitvami: „Le glejte, da mi ne volite zopet kakega fratra. Meni morate listek prinesti, da ga popišem." Kedaj in s kom so počenjali kaj takega naši „črnci?" Kaj menite, da smo gluhi in slepi?
Sedaj smo pa le še radovedni, kako bode dr. Tavčar privlekel „ožlindrane naše volarje - agitatorje, Franceljna „Nihče" in Ludovika „Nulo" z vsemi njunimi podrep-niki za kazen v sobo, koder snažijo ponižni sluge zarjavele „knofe"; „z verigo ali z vrvjo". Srečno pot Vam želi iz šempeterske klerikalne trdnjave volivcev
Stoinsedemdeset.
TedeuHkl koledar.
Nedelja, 6. oktobra: 19. pobinkošt., rožnovenška, Brunon sp.; evang.: Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 23. — Ponedeljek, 7. okt.: Marcij p. sp. — Torek, 8. okt.: Brigita vdova. — Sreda, 9. okt.: Dionizij šk. — Četrtek, 10. okt : Frančišek Borgia, Gereon m. — Petek, 11. okt.: JuBtina d. — Sobota, 12. oktobra; Maksimilijan šk. — Solnce izide 10. okt. ob 6. uri 17 min., zaide pa ob 5. uri 17 m. — Lunin sprem in: Mlaj 12. oktobra ob 2. uri 9 min. pop. — Música sacra v nedeljo, 6. oktobra : v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »O clemens«, zl. dr. Janez Benz, gradúale in ofertorij Anton Foerstor. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Mašo v D dur zl. K. Kempter, gradúale »Propter veritatem« zl. Anton Foerster, ofertorij »In me gratia omnis viae« Fr. Gerbic.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. oktobra.
KnezoSkof dr. M. Napotnik se je
včeraj zjutraj odpeljal v Rim.
»Slovenski Narod« včeraj zopet laže, da je šk< f odklonil blagoslovljenjo no-
vega mostu, ko ga vendar v resnici nihde niti povabil ni k temu. Poleg tega »o pa liberalci to zlagano vest raztelegrafirali po celem svetu raznim listom, z očitnim namenom, da bi škofa navzgor denun-c i r a 1 i kot nedinastičnega. Ta gonja je pač tako prozorna, da vsakdo lahko vidi, zakaj je inscenirana. Že naprej ljubljanskim liberalcem povemo, da svojega namena z denuncijacijo ne bodo dosegli, pač pa ravno nasprotno. Da se razvidi liberalno početje, tu priobčujemo še enkrat pismo, s katerim se je »povabil« ljubljanski knezoškoi. Pismo se glasi: St. 33773. Presv. gospodu dr Ant. Bonaventuri Jegliču, knezoškofu v Ljubljani. V petek dne 4. oktobra po cesarjevej maši v prvostolnej cerkvi izročil se bode cesar Franc Jožefov jubilejski most prometu. Zgodilo se bode to slovesno ob navzočnosti načelnikov javnih uradov. Ker je mestnega magistrata želja, da se most blagoslovi, dovoljuje si uljudno prošnj ,i, da bi presvetli g. v to privoliti, glede blagoslovljenja mostu vse potrebno odrediti in mestni magistrat o tem — ako mogoče še do konca tekočega tedna — obvestiti blagovolili. Magistrat stolnega mesta Ljubljane, dne 26. sept. 1901. Župan: Ivan Hribar. — To pismo je dobil ljubljanski knez in škof. Ali je to vabilo, da naj pride on osebno ? Ali ni v tem se celo skrit nekak migljaj, da rajši vidijo tisti, ki mu pišejo, da pride drugi, ne pa on ? »Privoliti, odrediti, obvestiti«, ali je to vabilo? Se enkrat pribijamo tu, da je popolna 1 a ž, kar »Narod« piše o škofu, da je odklonil povabilo. Odkloniti ni mogel vabila, ki ga dobil ni. Ponujal se pa Hribarju ljubljanski škoi ne bo, tistemu Hribarju, ki je grdo r a i. ž a 1 i 1 zborovavce katoliškega shoda, ki očita našim duhovnikom s škofom vred, da so se »s a m i vsilili v tempelj in ga brezpravno zasedli«, tistemu Hribarju, ki je blagoslovljenje dekliške šole porabil pred par dnevi v to, da je udrihal po svojih političnih nasprotnikih. Ali se naj škof postavi v nevarnost, da bi morda pri blagoslovljenju bil še inzul-tiran? — Zdaj pa vprašamo: Kdo je bil oni, ki je v tuje liste takoj brzojavil zlagano vest? Mi zahtevamo od vseh listov, ki so sprejeli to brzojavko, da jo prekličejo, onegačloveka pa, ki jo jim je poslal, naj se v naprej varujejo, zato, ker jih je nalagal in jim poslal obrekovanje. Posebno hrvaškim listom, ki so objavili to iz Ljubljano jim poslano brzojavko, pri tej priliki opozarjamo, naj bodo previdnejši, kadar iz Ljubljane kaj dobijo. Onega človeka pa, kateremu so se to pot vsedli, naj zapišejo enkrat za vselej med tiste, katerim ni verjeti, ker — lažejo! Hrvate še posebej vprašujemo, ali je to »rodoljubno«, da se vzorni ljubljanski knezoškof na ta način denuncira, da bi prišel v nemilost pri kroni ?
Imenovanja pri deželnem odboru kranjskem. Deželni odbor je imenoval rač. oficijala prve vrste g. Antona Mikuša rač. revidentom; rač. oficijala prve vrste g. Iv. Pogačnika kontrolorjem deželne blagajnice; rač. oficijala druge vrste gg. Ivana Freliha in Ivana Mikuža rač. oficijaloma prve vrste ; dosedanja prak-tikanta gg. Ivana Pavška in Henrika Logarja rač. oficijaloma druge vrste in gg. Avgusta Bukovca in Josipa Breganta rač. praktikantoma.
Razpuščeni deželni zbori. Deželni zbori tirolski, dalmatinski, g o -riško-gradiščanBki in ister-s k i so razpuščeni. Nove volitve se vrše v novembru in decembru. Dotične volitvene razpise objavijo v kratkem dotična dež. predsedstva.
Zborovanje Nemcev. Danes so zbrani štajerski Nemci v Mariboru, da skujejo nove naklepe proti Slovencem, jutri se pa zbero iste osebe z istim namenom v Radgoni. Nemci pripravljajo odločen naskok na spodnještajerske Slovence. Na ta naskok so se zadnja leta pripravljali po določenem načrtu, ki se je pričel izvrševati s tem, da je dr. Mlavlak, »veliki gromovnik« na obeh nemških shodih, prišel obiskat dr. Tavčarja in se je Nemcem posrečilo zanesti liberalno agitacijo mej štajerske blovence. Ta agitacija je po nekaterih krajih rodila toliko narodno mlačnost, da so proti katoliškim Slo-
vencem segli si v roke slovenski in nemški liberaloi. »Rodoljub« in nemškutarski »Sta-jarec« delujeta roko v roki. Ta trenotek se zdi Nemcem pripraven, da gredo še odločnejše na delo za svoje namene. Štajerski rodoljubi bodo morali biti proti temu združenemu slovensko nemškemu rovanju jako oprezni in napram liberalnemu rovanju neprizanesljivi. Naklepi spodnještajerskih Nemcev in narodnih odpadnikov se bodo razbili, ako se vsi pošteni, nesebični rodoljubi složno zbero pod staro, čestito, zmagoslavno katoliško narodno zastavo. Prod-z izdajicami iz slovenskih vrst! — Z ozirom na današnje in jutrajšnje zborovanje spochuještajerskih Nemcev priobčuje »Slovenski List« članek, v katerem kliče: »Nas» straža« na obzidje !« — »S 1 o v e> n s k i Gospodar« piše o nemških zaupnih shodih 1 v Mariboru in v Radgoni: »Kaj naj Slovenai odgovorimo na taka izzivanja? Skrajni čas je, da tudi naši voditelji skličejo zaupnike slovenskega naroda skupaj na shod, n» katerem se bo posvetovalo, kako odbijati bojv ki se nam vsiljuje od nemške strani. Skrajni čas je, da si tudi spodnještajerski blovenci sestavimo natančen program za naše bodoče delovanje in stremljenje. Nasprotniki se zbirajo in posvetujejo, mi pa spimo«. — »Domovina» pravi: »Nas je strah silevitih, a pri tem zvitih napadov na našo narodnost, ker vidimo, kako je pri nas mrtvo;: brez prave volje, brez eneržije se ne ustavljamo prcv nič naskokom na naše svetinje, temveč samo čakamo, da nam zada sovražnik še novih ran. Na stražo !«
Porodilo o II. slovenskem • katol. shodu izide prihodnji teden.
Osebne vesti. Sekundarijem v deželni bolnici je bil imenovan g. dr. T i č a r. — Umrl je na Teharjih pri Celju g Boštjan Kovač iz Pečovja. V Cigelni pri Efelovaru pa je umrl župnik č. g. Jos. S t u h e c.
Podpore za gasilne namene. Deželni odbor je za gasilne namene iz stražno gasilnega zaklada dovolil in nakazal gasilnim društvom in občinam sledeče podpore, in sicer so dobili: Zvezni odbor 137Si K; Št. Peter na Krasu (za več let) 1000 K; Ljubljana in Trata po 600 K; Novomesto in Kropa po 400 K; Razdrto, Št. Rupert, Leše, Kamnik, Staraloka po 300 K; Breanica po 260 K; Dovje, Bizavik, Trnovo po 250 K ; Onek. Št. Vid pri Ljubljani, Krka, Voglje, Sodražica, Zagorje, Polhovgradeo, Trebnje, Dobrova, Vič-Glince, Krško, Postojina, Brezovica, Koprivnik, Studenec-Ig, Radovljica, Železniki, Boh. Bela, Dol. vas pri Cirknici, Domžale, Horjul, Rateče, Škof|aloka, Bled, Mojstrana, Škofeljica, Kranj, Koroška Bela, Šmartno pod Šmarnogoro, Grosuplje po 200 K; Kočevje, Staritrg pri Ložu, Vel. Lašče, Črnivrh, Cirknica, Moste, Belapeč, Novavas, Dol, Borovnica, Litija, Ribnica, Selce, Radeče po 160 K; Dolsko 150 K; Toplice, Kranjskagora po 140 K; Predvor," Kočevska reka, Leskovec, Vrhnika, Vipava po 120 K; Tržič, Višnjagora, Gorje, Begunje, Dob, Lukovica, St. Vid nad Vipavo, Staracerkev, Starilog po 100; K; St. Vid pri Zatičini 80 K ; Morovec, Dol. Logatec, Šiška. Staritrg pri Kočevju, Stepanjavas, Mozelj, Lienfeld, Iieinthal, Svetli potok, Šmarje, Vrd, Semič po 60 K. Skupno toraj se je razdelilo 17.856 K. Vpoštevale so so tiste prošnje, ki so došle deželnemu odioru do 1. sept. 1900.
Dar. Udeležntki zadnjega župnijskega izpita so darovali za škofove zavode 33 K in za Jeranovo dijaško kuhinjo 33 K. Bog plačaj ! — Gosp. Mihael Omahen v Višnji gori 10 K za »Marija-nišče« namesto venca na krsto župana in kolega g. Antona Stepica v Višnji gori.
Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo popoludno je ljudska predstava izven abonnementa in se bo igrala narodna pravljica s petjem „Zaloški godec". Za to predstavo so abonirani sedeži neveljavni. Zvečer se bo igrala drugič francoska veseloigra „Coralie & Comp". V torek, 8. t. m. se bo igrala noviteta iz učiteljskih in šolskih krogov „Vzgojitelj Lanovec" (Flachsmann als Erzieher).
Delavski domovi v Oaberju. Iz Celja se poroča : Stavba delavskih hiš »Lastnega doma«, lepo napreduje. Pod streho so že tri hiše, namreč hiša za g. Zomljaka
h» za g. Libenskyja v Gaberju, ter hiša za g. Kolbeka na Bregu. Htša g. Ločičnika v Gaberju pa pride prihodnji1 teden podstreho. Pred par dnevi se je pa aačela še daljna, pet» hiša za g. Pušnika v Gaberju zidati, in pride ista tudi še leto» pod streho. — Prihodnje leto zidalo se bode menda zopet kacifrpet do šest hiš, tako da bo kmalu v Gaberju čedna delavska naselbina.
Rfi veselici, katero priredite jutri, v nedeljo 6; t. m., Št. Peterska moška in ženska podružniea družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, pel bode pevske točke za to veselico nalašč ad hoc sestavljen moški pevski zbor in ne kakor je bilo na lepakih in vabilih po pomoti naznanjeno, slavno pevsko društvo »Slavec«. Vabilo k tej veselici nahaja se na dragem mestu* današnjega našega lista. Ker je marljivost Št.. Peterskih podružnic v obče priznana in namen veselice prekoristen, je pričakovati, da> se bode slavno občinstvo, uvaževaje to, veselice v prav ogromnem številu vdeležilo. — Na svidenje torej jutri pri veselici!
Družbi sv (Krila in Metoda sta izročila gg. brata Perdana 2. t. m. 400' K; a poprej lli. aprila t. 1. pa 600 K. Vse to kot čisti dobiček našilnažiga-lic. Hvaležni priporočamo toprilično' doroo-rodno gospodo in pa našo družbo ljubezni' slovenskega naroda.
Judežev denar. »Siidmark« je razdelila zadnji čas zopet več denarja med1 ljudi, ki so prodali zato svojo slovensko narodnost. Neki učitelj ¡¡pfu]) je prejel 100 kron,, neki kmet posojila 300 K, neki učenec na vinarski šoli li)0 K, neki obrtnik 400 kron, neki trgovec posojila 3000 K. Navedeni »o vsi iz Spodnještajerskega.
Historžk se obesil. V Gradcu se je obesil historik dr. Vielwerth v svojem stanovanju. Bil je slaboumen, in v blaznosti je vedno mislil, da ga nekdo preganja.
Graška. policija se podržavi ? Nemško nacijonalni listi izražajo bojazen, da se bo graška policija podržavila.. Nekateri uplivni uradniki delajo na to.
Razžaljeni Glantschnigg. K današnjem shodu štajerskih nemških zaupnikov,, ki se vrši danes zvečer v mariborski kazini, dr. Edvarda Glantschnigga skora ne bi bilo. V »Marburger Ztg.« je priobčil izjavo, da se vzdrži zborovanja, ker bode na shoda prevladovalo mnenje nemške ljudske sliranke, on pa je »Vsenemec«. Ornig in chr. Ana-brositseh sta hitro posredovala in ga zagotavljala, ¿a bolj nemški kot bodo sklepi tega shoda, nihče ne more biti. In Glantsch-nigg se je pomiril in v dansšnji — »Tages-posti« (!) je ta »Velikonenaec« izdal poziv, naj se njegovi pristaši shoda mnogoštevilno udeleže..
Strel skoz okno. V ponedeljek smo priobčili poročilo, da je na Stranicah pri Konjicah nekdo zvečer ob osmih ustrelil skoz okno ter prestrelil desno ramo go-stački v Marinšekovej koči. Sum je letel na njenega od nje ločenega moža. Sedaj se nam piše, da je sum bil opravičen. Zlikovec je obstrelivši ženo šel na Frankolovo, kjer prebiva; ondi je še tisti večer govoril s/ sosedi, enega je poslal v gostilno po nekoliko vina, a kaj da je bil naredil, tega ni izdal. Drugo jutro podal so je v Celje in tam sodniku naznanil, da ga iščejo baje orožniki. 11 so ga res iskali, pa iskanje so opustili, ko so dobili poročilo iz Celja. Občina Stranice spada pod okrajno sodišče v Konjice, Fran kolovo (Vrankolje) pa pod Celje.
Celjski občinski zastop bode jutri na nemškem „parteitagu" v Radgoni kor-porativno zastopan.
13 letni požigalec obsojen. Poročali smo, da je 23. septembra v Dobrovcah pri Mariboru požar uničil deset hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Zažgal je 13-letni deček pastir Franc F r a 8 iz maščevanja, ker se ga je radi lenobe kaznovalo. Ker deček še ni dosegel 14. leta svoje starosti, kaznovati ga je moglo le okrajno sodišče in včeraj je mladega lopova obsodilo mariborsko okrajno sodišče na šest mesecev zapora. Pogorelci, ki so bili zaslišani za priče, so bili pred sodiščem tako razburjeni, da bi bili mladega hudodelca skoro linčali.
Obesil se je v Grajfenburgu na Štajerskem davčni kontrolor Pavel Fink.
Tovarna zgorela. Tovarna za izdelovanje barv v Klečah, občina Dolsko, se je
vneli». Bila je last tvrdke- J. A. Finkov zefe iz Regensburga. Škode je okolu 14.000 krom
Mestni svet tržaški je imel danes > opoludne javno sejo z dftevnim redom, ki1 je bil določen za zadnjo sej», a se ni mogel' rešiti radi znanih škandalov^, ki so jih uprizorili laški pretepači na galeriji in v zbornici
Bolnici za delavoe namerava zidati v Boh. Bistrici železniška uprava. Bolnici bodete jednonadstropni.
Vas. zgorela. V vasi Podbukovje v občini Gorenja Krka je požar uničil 39 hiš.
Ljubljanske novice. Pogovor o elektriški železnici bode jutri ob 4. uri pop. v salonu »pri Zvezdi« na cesarja Jožefa trgu.. Kogar zanima ljubljanska elek-triška železniea, naj pride! — Umrla je goBpa Marija Pravgyik, prej omožena Reichmam-n. — K o n c e rt ima danes zvečer ljublj. meščanska godba pri Vosper-nigu. — Meščanska godba se raz-i d e ? Po Ljubljani se govori, d» se ljubljanska meščanska godba iz svojih dohodkov no more vzdržati in da mesto noče z večjo svoto prispevati; Nam bi bilo za godbo žal, ker se je ravnokar precej dobro izvežbala.
—	Vojaki Zi Ogerskega so so včeraj zopet vrnili v Ljubljano. — Nepo&ten hlapec, svojega gospodarja je ogoljufal hlapec Peter Bučar, ki je služil pri tvrdki Kaatner. Policija ga je zaprla. — Po<lic i j a prijela je bivšega zavarovalnega agenta Franca H a u p t m a n n a , ki si je izposodil bicikelj odt uradnega sluge ffiorca in s kolesom odpeljal s® v Trst, kjer je kolo prodal. Ilauptmann, ki je že na iati način opeharil tudi g, Speiia, ima tudi še več drugih poueverjenj na vesti. Pri, zlatarjih C e r n e t u in. K o š a k u je nabral, na upanje mnogo zlatnine, češ, da se bo oženil,, a mož je že nekaj časa oženjen. Ilauptmann, svoje grehe premišljuje sedaj na Žabjaku. — 11 postopačev je tekom današnjega dne aretovala ljublj. policija. Mestni proračun se bo za ričet znatno pomnožil, ako bo policija tako delavn». — Nasadi z akacijami se zasade ob novem Franc Jožofoveca mostu.
—	Egiptska tema je vladala včeraj zvečer pri promenadnem konaertu meščanske godbe v »3».vezdi«. Več luči! — Zaročil s» je dež. uradnik g. Frelich z gdč. P i 11 e r ml.
Tirolci v Trstu. Drugi, vlak tirolskih romarjev v sv. deželo je prišel dane» v Trst. Vrnejo 8e romarji dne 29. oktobra.
Pogumna žena. V Trbovljah je pal, v narasli poiok štiriletni delavčev sin Leopold Vrečko. Deroča veda je dečka nesla« seboj, in gotovo bi bil utonil, da ni skočila za dečkom v vodo delavčeva žena Lucija Obaha. in dečka rešila iz valov.
Hrvatje in Slovenci- Pevsko tlelav. društvo „.Vienac" v Varaždinu ima jutri koncerti na katerem bode godba proizvajala tudi Palmovo skladbo: „Mladi vojaci". Poleg te točke je na vsporedu tudi „Karišik slovenskih pjesama". Tako brv. delavstvo ob vsaki priliki širi vzajemnost mej hrv. in slov., na-aodom.
Razpis častnih nagrad za. nove narodne pesmi. Fodpisani pevski društvi „Slava" in „Velesila" razpisujeti dve častni nagradi po 25 kron za 2 najboljše uglazbeni narodni pesmi. Pesmi se sme uglazbiti na po ljubno zbrani tekst, v lahkem narodnem duhu in dvoglasno. Tempo naj bo: koračnica, polka ali valček. Doposlati je na odbor jednega podpisanih društev najkasneje do 10. novembra t. 1. Ime skladatelja naj se pod šifro priloži v zaprti kuverti. Pevsko društvo „Velesila" v Škednji in pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. M. spodnji.
S kopitom ubil je konj v Podcerkvi 5-letnega sina posestnika Peruška.
Gosp. Jos. Petričeva iznajdba. Trgovec s papirjem g. Jos. Petrič je izumil stroj, na katerem je mogoče v kratkem času izdelati veliko množino papirnih vreč. Iznajdba je jako praktična in dela čast iznaj-ditelju.
Dobavni razpis. Ravnateljstvo c. k. državnih železnic v Beljaku poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da po dobavni ponudbi oddaja za 1. 1902 dobavo naslednjih potrebščin in sicer: tohtov, ba-kelj, lojenih sveč, prediva, cunj za poliranje, volne za čedenje, loja, trde masti, kolomaza, mila za mažo; kovanega železa, raznih vrst plošče vin; različnega železnega blaga kakor:
pletenin, verig, raznih žebljev, vijakov in žičnih cvekov; dalje kemičnih in navadnih izdelkov kakor lakov, barvnega blaga, kemikalij (tudi bakrene galice za galvanske baterije) kleja, šmirka itd.; pozamenterijskega in krojnega blaga, vrvarskih izdelkov, us-njevine, stekla in ščetarske robe. Ponudbe se morajo najkazneje do 25. oktobra t. 1. 12. ure opoludne vposlati zgoraj imenovanemu ravnateljstvu, kjer se lahko pogledajo natančnejši pogoji, zaznamki in ponudbeni vzorci, ki se pa tudi proti plačilu poštnine dopošljejo. Dobavni razpis se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Mednarodna panorama, ki se nahaja v poslopju meščanske bolnice na Pogača rjevem trgu, vzbuja vsled svojih plastičnih krasnih slik občo pozornost in moremo obisk te panorame le najtopleje priporočati. Danes in jutri je na vrsti pariška svetovna razstava, prihodnji teden pa bodo
na vrsti prizori iz Štajerske.
*
* «
Glasoviti češki kipar Bohuslav Schnirch je umrl v Pragi v dobi 56 let.
230 hiš pogorelo je 3 t. m. v Lu
baczovem v Galiciji. Požar je provzročil ogromno škodo.
Turški diplomat pojde v samostan. Splitsko »Jedinstvo« priobčil) da se ondi mudi g. Anton Peršic. prvi tajnik turškega poslaništva v Cettnju. Ta mladi diplomat, katerega prsi krasi pet odlikovanj, odločil se je po smrti svoje matere, da vstopi v Irančiskanski red in sicer bode njegov novici jat v samostanu Višovac, ka mor ga spreml|a o. Radič, tajnik nadškofa barskega.
Vlasicsev kolegij „Deželno društvo za žensko izomiko" v Budimpešti je odprlo s tekočim semestrom takozvani „Vlasicsev kolegij" (po naučnem ministru Vlasicsu, ki je rodom slovenski Prekniurec); v tem kolegiju bodo stanovale slušateljice budimpe-štanske univerze. Proti odškodnini 800 K. na leto dobivale bodo stanovanje, hrano in popolno oskrbo. Revnejšim, ki predložijo spričevalo ubožnosti, znižajo pristojbino na 600 kron, plačljivih v mesečnih obrokih vnaprej. Zavod vodi ravnateljica. Članice kolegija se morajo pismeno zavezati, da bodo spoštovale pravila in hišni red kolegija.
ljubezenska drama. Iz C/.akova se poroča, da je imel kmečki fant Nikolaj Slis znanje z mlado ženo priletnega gostilničarja Franca Junga. Te dni je dobil mladi Nikolaj pozivnico da mora v vojake. Žena go-stilničarjeva se ni mogla ločiti od grešne zveze, zato je pregovorila mladega kmeta, naj gre ž njo v smrt. Zvezala sta si oba roke skupa| in tako skupno zvt-zma skočila pod vlak, ki jima je stri glave. Stari gostilničar dobil je na železniški progi mrtva: svojo ženo in njenega hubimca.
Razžaljeni deželni zbor. Sodrug Aleksander Taubler je bil radi razžaljenja nižjeavstrijskega deželnega zbora obsojen na 50 gld. globe. Psoval je dež. zbor v nemščini z »Bude.«
Elektriški stroj za znamke Na berolinskih poštah so upeljali elektriški stroj, ki v minuti 120 pismom pritisne poštni pečat.
Grozen dvoboj. Iz Madrida se poroča: Polkovnik Caton in major Velazcjuer sta se sprla. Nasledek ja bil dvoboj. Dvobojevalci so se zmenili, da vsak dvobojevalec 14 krat ustreli! Pri dvoboju ni nobena krogljazgrešila. Oba dvobojevnika sta krvavela iz mnogih ran in že rta omedlela. V raznimi krep-Cilnimi sredstvi so ju zopet vzdramili in zopet sta pričela streljati drug na drugega Dvoboju je bil konec, ko je majorja zadela kroglja v glavo, da se je mrtev zgrudil. Cemu neki to?
171etna žena — morilka. V Iluns-rticku so zaprli 17 let staro ženo gozdarja Lachmutha. Dolže jo, da je umorila svojega moža, s katerim je bila omožena še-le šest tednov. Stariši so jo prisilili, • da jo vzela neljubljenega moža. To ji je tako zmešalo pamet, da si je dobila arzenika in po šest-tedenskem zakonu zastrupila svojega moža.
Plemenit milijonar. Milijonar Solo-downikow je mestu Moskvi zapustil 12 milijonov rubljev, da mesto sezida cenena stanovanja za revne sloje prebivalstva.
Boj z biki in avtomobil. V Ba-yonne vršila se je pred tednom dnij borba z bikom. Borilec to pot ni bil na konji, ampak v avtomobilu. Biku je ta moderna naprava tako imponirala, da je zbežal.
Draga pravica. V francoskem depar-tementu Lojčre se je zgodil sledeči pravcati slučaj. Ovca se je izgubila in je zablodila v tujo čredo. Posestnik te črede ji je dal svoje znamenje in jo je vsprejel med svoje, in sicer tem rajši, ker je bila last njegovega sovražnika. Ta je tožil, obtoženec se je pa izgovarjal, kajti — »usmiljeni ima sočutje tudi z živaljo«. Pravda se je vlekla skozi
vse instance in se je končala pri kasacijskem dvoru. Posestnik ovce je zmagal, in njegov nasprotnik, »usmiljeni« ovčar, mora plačati 17 000 frankov pravdnih stroškov. Poleg tega mora poravnati še stranski račun 1800 frankov. Ovco so namreč v tem času dali polj skemu pazniku v oskrbovanje in je dobda ta čas jagnje, ki je staro že eno leto. Stroški za pitanje znašajo 1800 frankov.
Časnikar v zverinjaku V Franko-brodu je stavil časnikar Mil ler Herfurth, da si upa iti v zverinjak me| levo in ondi izpiti steklenico šampanjca. Rečeno, storjeno. Čisnikar je stavo dobil. Mož je precej suh in za njegove suhe časnikarske kosti levi niso marali.
Monopol užigalic na Turškem.
Avstrijska trgovska hiša Goldberger (!) je sklenila s turško vlado pogodbo, po kateri sme samo ona prodajati užigalice po Turškem. Z a to bode tvrdka na leto plačala turški vladi od svojega dobička 200.000 tur ških lir.
800 kratni tat Ta tatinski rekord je dosegel v Berolinu neki Žid Levy. V veliki kupčijski hiši s svilo je bil tri leta zaupnik svojega gospodarja in je kot tak svojega go spodarja 800 krat okradel.
Zadružno skladišče trgovcev. V
Chicagu v Severni Ameriki so sestavili trgovci zadrugo, koje namen je uživotvoriti veliko skladišče, katero naj konkurira z obstoječimi velikimi skladišči. Skupna svota deležev bnde baje znašala pol milijona dolarjev. Tako — v Ameriki.
Humor ali kaj ? Neki varšavski list, kakor piše dopisnik „Nov. Ret.", je objavljal cone poljskih pridelkov, med drugim tudi bele in rudečo detelje. To je vzbudilo pozornost cenzora, kateri je k sebi poklical urednika in mu prepovedal enkrat za vselej, hkrati pisati o obeh vrstah detelje. „Mi poznamo," rekel je cenzor zmagoslavno, „to vaše izgovore. Vsakdo hi mislil, da je to detelja, ali to so poljske narodne barve, poljska propaganda. Vemo, kaj to pomeni. Ako hočete pisati o detelji, pišite en dan o beli, drugi dan pa o rudeči, pa ne hkrati o obeh."
Kako se more ohraniti sveže grozdje. Iz Rusije pošil|ajo na vso strani sveta sveže grozdie. Da se to ohrani čim svežeje, devljejo grozdje v veliko posode. Na dno nasujejo prosa, nanj porazlože prvo vrsto grozdja, potem zopet prosa in tako dalje do vrha, a na vrh zopet mnogo prosa. Glavno pri tem je, da se pcs' da tnko zapre, da vanjo ne more doBpeti zrak. Tako spravljeno grozdje ostane baje tudi po dve leti sveže.
10.000 uničenih breskvenih dreves. Iz Athens O. v Ameriki se jioroča, da je poljedelsko ministerstvo ukazalo uničiti 10 000 breskvenih dreves, ker se )e opazilo na njih neko tako škodljivo bolezen, kakor je n. pr. za vinsko trto trtna uš S tem se hoče zabraniti nadaljno razširjanje te bo lezni.
Zveza ženBkih društev na Bolgarskem. Nedavno se je vršil shod bolgarskih ženskih društev, na katerem so ista sklenila združiti se v zvezo. Glasilo ženskega društva v Sredcu, „Ženski glas", so proglasile za glasilo zveze. Vseh društev je v zvezi 42. Program zveze obsega pred vsem: duševno in nravno izobrazbo Bolgark, razšir-jevanje znanosti in koristnih knjig med njimi, pomoč šolam in drugim zavodom itd.
Jabelko ne pade daleč od drevesa Ta pregovor se je potrdil pri morilcu predsednika Mac Kinleya Czolgoszu. Nek ameriški list pripoveduje, da jc bil oče napadalcev morilec, ki je umoril predsednika neke skrivne družbe, katere član je bil.
Stražnik morivec Praško porotno sodišče je obsodilo k smrti na vislicah stražnika Fr. Blasaka, ki je s službenim samokresom ustrelil Antonijo Kochmann.
Najbogatejši ljudje na svetu. — Samo dva človeka živita na zemlji, ki imata več premoženja nego kralji in cesarji in to sta Anglež J. B e i t in Kitajec L i h u n g-čang. Anglež Beit ima polovico rudnikov v južni Afriki in skoro vse dijamantne rove v Kimberley-u. Kitajec Li-hung-Čang, podkralj in zastopnik kitajskega dvora v zadevi zadnjih dogodkov na Kitajskem, pa je drugi največji bogataš na svetu. Boji se pa, da bi tega ne izvedla kitajska cesarica. — Oba ta dva imata premoženja po čez dve milijardi goldinarjev. — Za tema velikanoma pride kot tretji neki J. Robinsonv južni Afriki, ki premore 1600 milj. premoženja. Za tem pridejo na vrsto John R o c k f e 1-1 e r z 1200 milj., Astor v Londonu z 800 milj., knez D e m i d o v v Rusiji ravno toliko, Andrew Carnegie v Ameriki 650 milj., Pierpont Morgan, Vanderbilt in W. R o c k t e 11 e r po 500—650 milj.
Prva železnica v Kamerunu se začne kmalu zidati. Sestavil so ie konsorcij, ki bo zgradil železnico Viktorija — Mun-dame.
Sejmi po Slovenskem od 7. do 12. oktobra. Na Kranjskem: 7. v Novem mestu, pri Fari, na Jesenicah, v Gor. Logatcu, na Vidmu poleg Krko, v Litiji in Št.
Rupertu; 8. pri Sv. Heleni; 9. v Motniku, Zagorju na Notr.,, Zdenski vasi in Šturiji; 10. v Toplicah, Šempetru na Notr. in So-dražici; 11. v Senožečah in Radečah. — Na sloven. Štajerskem: 7. pri Sv. Mariji v Jarenini, pri Sv. Urbanu pri Celju; 8. v Lavbeku; 12. v Poličanah. — Na Koroškem: 7. v Sv. Vidu pri Šnnihelu. — Na Primorskem: 7. v Kastvi, Šmarji pri Kopru in Padovi (14 dnij); 10. v Turjaku (2 dni); 12. v Sežani.
Kotiček za liberalce. Liberalni ka-valirji so si izmislili bojni načrt, ki prav lepo osvetljuje njih omiko in poštenje. Prej so hoteli ves «lovenski narod »šturmati«, zdaj so pa toliko odnehali, da so za enkrat zadovoljni, ako premagajo — škofjeloške nune. Pod črto v »Narodu« Zofaa Kvedrova pridiga enakopravnost ženske, nad črto pa »Narod« kliče v boj zoper nune nebo in zemljo, kar lazi ino gre. Deželni in državni zbor morata po koncu, še več: »Narod« grozi, da bo celo v tuje, zlasti laške liste pošiljal svoja obrekovanja 1 Liberalci, ali Vas ni sram? Doma ste »pantofelheldi«, v »Narodu« pa napovedujete boj slabotnim ženskam ! Nemški pesnik Weber je bil take liberalce, ki se vo)skujejo proti samostanom, dobro opisal, ko jim je položil v usta besedo:
Fort aus dem Land die stillen Beter,
Die staatsgefährlichen Uebelthäterl
Die Gründer, die Schinder, die Buhlerinnen,
Die bleiben drinnen!
Po tem receptu se ravnajo tudi »Naro-dovci«. Najnesramnejše je, da zahteva »Narod« od nun, da naj kupujejo pri liberalcih. Liberalci so zagrizeni sovražniki samostanov in krščanske vzgoje. Kakor je nemoralno, če se da denar v roko ljudem, o katerih so ve, da ga bodo zlorabili, tako je tudi nemoralno, če se daje zaslužek ljudem, ki s svojim premoženjem potem podpirajo liberalizem. To je jasno. A ker liberalci olikanega govora ne razumejo, moramo jim to načelo povedati v liberalnem narečju, kakor je pri »naprednjakih« v navadi: »Kdor je tak prešič, da se mu dopadejo »Narodove« svi njarije, ne zasluži, da mu krščanski človek prinese krajcar v hišo«. To razumete, liberalci, ali ne? — O loškem samostanu smo zvedeli, da so v zadnjem času redovnice ves samostan jako lepo uredile, in daje v vsakem oziru za žensko mladino v njem izvrstno preskrbljeno. — Prosimo liberalce, da nam vendar javno povedo, če jih ni nič sram, ako bero ostudne psovke v »Narodu« na poštene ljudi! Vsaj mi moramo vsakega liberalca, ki je na »Narod« naročen, soditi kot propalega suroveža, saj — iz tega, kar kdo vsak dan čita, se spozna, kak da je v srcu! — »Manevri jezuitov« — to je tudi lepa pečenka za lib. ukus »Narod« je že pred več meseci pisal o »monita se-creta«, katera imajo baje |ezutje, namreč neke »skrivne navode«, za katere pa nihče ne ve, kakor le jezuitje sami in pa — liberalci. Mi smo že takrat osvetlili to trditev kot ostudno laž. Knjiga »Monita secreta« je grd liberalen pamflet, katerega je napisal neki človek, ki so ga jezuit]e zaradi nesramnosti iz samostana izpodiii; ta |e šel potem k framasonom v službo in je iz maščevanja napisal knjigo, da bi jezuitom ško doval. Ti nauki so ravno toliko »jezuitski«, kolikor so »Narodovi« članki katoliški. To je „Narod" vedel že letos v spomladi. Zato je pa impertinentno, da zdaj zopet v uvodnem članku iz tega pamfleta dokazuje, kaki da so jezuitjo, in sicer se dela, kot bi bilo to vse popolnoma resnično. Kako ime zaslužijo ljudje, ki tako delajo ? — Pred nekaj časom se je spravil »Narod« tudi nad frančiškanke. No, kaj so mu pa te naredile ? Boga zahvalite, da skrbe za bolnike in ubožce 1 Smete se odkriti pred vsako, liberalci, kadar jo srečate ! — Zadnjič se je spravil „Narod" nad nekega kanonika, češ, da je on kriv, da je njegova sorodnica revna. No, mi smo zvedeli, da jo je odri neki — liberalec. — Najlepše je pa to, da „Narod" tako lepo zaupa — sodnikom. Ko je bil konfisciran zaradi nesramne notice o blagoslovljenju mostu in zaradi svinjske pisave o loških nunah, se je odrezal vladi tako le nazaj : „Proti včerajšnji konfiskaciji bodemo vložili ugovor. Sicer pa smo za trdno prepričani, da bode notica o nunah v Loki prej, kot bode konec oktobra, doslovno zopet natisnjena v našem listu. V to zastavimo svoje življenje!" Ilm, razumemo ! — G U le piču, dopisniku „Slov. Naroda" iz Mokronoga, poročamo, da uredništvo njegovega „Leibjournala" tako skrbno čuva njegova poročila, da imamo enega ravnokar v našem uredništvu.
Društva.
(Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vabi na veliko veselico V nedeljo, dne 6. f ktob. 1901 I. v prost irih Hafnerjevo restavracije na sv. Petra cesti štev. 47. Razpored petju: 1. II. Volarič: „Slovenski svet, ti si krasan", zbor. 2. A. Nedved: „Lahko noč", zbor. 3. S. Pirnat: »Pomlad in jesen", zbor.
4.	A. Nedved: „Domu in ljubezni", zbor. 5.
5.	A. Hajdrih: »Jadransko morje«, zbor. Razpored godbi: 1. Nacalik: »Ru-munske pesmi«, koračnica. 2. V. Parma: »Triglavske rože«, valček. 3. Iv. pl. Zaje: »Graničarji«, ouvertura 4. G. Verdi: Arija iz opere »Ernani«. 5. E. Tittel: Serenada za flavto in rog. 6. I. Novosad: „Ana", gavota.
7.	V. Parma: »Slovansko cvetke«, potpourri.
8.	E. Tittel: Ouvertura. 9. Noriani: Melodija za violoncello. 10 Goune: »Carica«, ma-zurka. 11. Graf Eilenberg: »V kapelici«, karakteristični komad. 12. R Novaček: Slovanska koračnica. Iz posebne naklonjenosti sodelujejo slavno pevsko društvo ,Slavec" in slavna meščanska godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika II Benišk-a. Vstopnina za osebo 40 h. Preplačila so hvaležno sprejemajo. Začetek veselice ob pol 6. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabita naj-uljudneje odbora. Veselica so vrši pri vsakem vremenu.
Telefonska in brssojavna poročila.
Ribnica, 5. okt. Gorenj a vas pri R i b n i c i j e v p 1 a m e n u. Iz Ribnice prihitela na lice nesreče požarna hramba. Ognjegasci neutrudno delujejo. Radi vetra se ogenj hitro širi.
Dunaj, 5. okt. V nemških političnih krogih se kaže malo veselja, da bi se proračunska debata v držav, zboru skrajšala, čuje se, da bodo narodno preporne točke v proračun prišle od nemške strani v debato. Konečno bode sklepala o tem dne 17. okt. konferenca načelnikov nemških strank.
Dunaj, 4. okt. i*r. Holub je na smrtni postelji,
Praga, 5. okt. „Plzenski Obzor" javlja, da je poslanec dr. Kramar prestopil v pravoslavje.
Brno, 5. okt. Strankarski shod mo-ravskih Vsenemcev se bode vršil dne 15. t. m. v Olomucu.
Reka, 5. okt. Angleški parnik „Re^ibrand" pelje v Južno Afriko 900 ruskih in ogerskih konj, nakupljenih od Angležev.
Budimpešta, 5. okt. Do sinoči je bilo izvoljenih 254 liberalcev, 20 članov ljudske stranke, 72 Košutovcev, 9 Ugro-novcev. 11 brezstrankarjev, 5 kandidatov narodn. strank in 1 demokrat. Preostaja sedaj še 40 volivnih okrajev.
Budimpešta, 5. oktobra. Infanterist Tieger je nakrat zblaznel in je ustrelil v prsa nadporočnika Giflinga. lllazni vojak je zbežal na streho. Na ukaz po-vpljnika so vojaki na blaznega tovariša ustrelili in Tieger je smrtno ranjen padel s strehe.
Rim, 5. okt. Iz Cetinja se poroča, da črnogorska vlada namerava sestaviti nekak črnogorski parlament, ki bode odločeval, v finančnih zadevah.
Rim, 5. okt. Naznanila sta se tudi tu že dva slučaja kuge. Oblasti hočejo pomiriti občinstvo s tem, da izjavljajo da se v naznanjenih slučajih ni kon-statovala kuga.
Zofija, 5. okt. Za uropano Ameri-kanko Stone zahtevajo roparji odškodnine pol milijona frankov. Minister notranjih zadev je dobil pismo, da mu bodo roparji odvedli nekaj članov njegove rodbine. Proti roparjem je odposlan cel infanterijski polk.
London, 5. oktobra. (C. B.) An gleški kralj je sedaj skoro popolni okreval.
London, 5. okt. Vlada zjedinjenili držav namerava preprečiti priseljevanje anarhistov iz Evrope. Vsak izseljenec bode moral imeti od domače vlade potrdilo, da ni član kake anarhistiške družbe.
Kapstadt, 5. okt. Sheepers se je obrnil s svojim oddelkom proti jugu v smeri Riversdale. On sam je bolan in ga morajo voziti. Angleški napad na njegov voz so Buri odbili. Sinuts se mu v kratkem pridruži.
Bruselj, 5. okt. General Delarey je napadel Kekevvicha s 1500 možmi. Angleži so bili popolno poraženi. Pravi boj se je vršil pri gorah Magato. Ke-kewich sam je bil ranjen. Buri so ujeli 4 častnike in 57 mož. Skupno so Buri ubili, ranili ali ujeli 275 mož. Poleg tega so ugrabili dva topova in več vozov.
Elekfriškl stol za morilca Czolgosza.
Poročali smo, da je porotno sodišče v Buffalo morilca predsednika severoameriških zveznih držav, Leona Czolgosza obsodilo na smrt, vkljub temu, da je zagovorništvo hotelo dokazati, da je Mac Kinleyeve prezgodnje smrti krivo napačno zdravljenje, da je bil dalje Czolgosz slaboumen in da v smislu materialistične Lombrosove teorije zločinec sploh ni odgovoren za zločin. Usmrtenje se vrši po ameriških postavah s pomočjo elektrike. Ta navada je bila v Ameriki uvedena že pred 10 leti.
Alex Kenealy, amerikanski žurnalist, ki je bil v ječi Sing-Sing navzoč že pri dveh takih usmrtenjih — electrocutions imenovanih — popisuje to grozovito izvrševanje pravice na sledeči način: Obsojenci se takoj po smrtni obsodbi zapr6 v poseben oddelek ječe, ki se imenuje ,Death-house" (hiša smrti), tam so zaprti v majhnih izbah, ki so zelo podobne kletkam v menažeriji. Kadar katerega obsojenca odvedejo, da ga usmrtč, zagrnejo druge kletke z zastorom, tako da oni, ki ostanejo, ne vidijo, kaj se godi zunaj. Vrata, ki
vodijo iz .smrtne hiše* v prostor usmrtenja, se ne odpr6 nikdar, kakor le, kadar gre skozi nje kak obsojenec na poti k smrti. „Execution chamber" (eksekucijska izba) je prostorna svetla soba s tlakom iz svetlega asfalta. Kdor stopi v ta prostor, bi prej mislil, da je v kaki moderni delavnici, kakor pa na kraju, kjer se usmrtujejo hudodelci.
Naše čitatelje bo gotovo zanimala poleg stoječa podoba, ki predstavlja ameriški stol za usmrtenje s pomočjo elektrike, in na kateri so razvidne vse podrobnosti. Stol sam je težak in zelo močan, narejen iz hrastovega lesa z na-
slonjačem za hrbet in roke. Zgoraj je pritrjena posebne vrste čepica za delink-venta. Močni jermeni zadaj, ob straneh in na spodnjem delu prednje noge tega stola služijo v to, da se z njimi dobro pritrdi oseba, ki jo je umoriti. Čepica ima v notranjem malo kovinsko ploščico, ki tesno objame zgornji del glave obso-jenčeve. Istotako je v zarezi za desno nogo vložena kovinska plošča tako, da pride v neposredno dotiko s pritrjeno zločinčevo nogo. Obe kovinski plošči sta po žici zvezani z električnim tokom. Ko se ta zapre, gre električni tok od glave do nog skozi
truplo obsojenčevo in ga hipno umori. Tok se zapre s tem, da se pritisne na gumb, ki je pritrjen na zadnji strani stola in ga obsojenec ne more videti.
Zgoraj nad stolom je električna luč, ki se prižge, kadar je dinamski stroj dosegel pravo moč. To je signal, da je vse v redu. Rabelj se mora pač prepričati, da jermeni dobro držč, ker ko šine elektrika v telo, se to strašno pretrese, vse mišice se napn6, in z veliko silo trgajo udje na jermenih, ki kar hreščč pod veliko silo. Ko se električni tok ustavi, se pljuča skrčijo, zrak gre iz njih, in pri tem se čuje grozen, mozeg pretre-sujoč vzdih. Električni tok se spusti trikrat zaporedoma. Nato preiščejo zdravniki srce, da konstatirajo smrt. Mrlič se položi na anatomično marmornato mizo, kjer se, kakor zahteva zakon, telo preišče. V drugih celicah „smrtne hiše" pa so drugi obsojenci slišali ropot justifikacije, in s strahom pričakujejo, kdaj pridejo oni na vrsto . . .
Na takem stolu bo torej morilec Czolgosz moral zadostiti svetni pravici, ako se že poprej sam ne usmrti. — Morilec je dopolnil 27 leto, je visok nad 5 čevljev in tehta okolu 140 funtov. Porodil se je v Detroitu v državi Michigan in je bil delavec v tovarni za žice. Njegov oče se je malo pred sinovim rojstvom preselil iz Vzhodnje Prusije in je poljske narodnosti. Sedaj živi kot farmovec blizu Clevelanda. Morilec je v zadnjem času vzel v najem neko slaboznano gostilno, kjer je imel svoje zbirališče anarhistiški klub „Sila".
Žitne cene
dnd 4. oktobra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen......
, „ pomlad 1902 ....
Rž za jesen........
„ n pomlad 1902 .....
Koruza za oktober......
„ „ maj-junij 1902 . . .
Oves za jesen.......
, » pomlad 1902 . . .
Na budimpeštanaki borzi
Pšenica za oktober ......K 7-78
„ „ april 1902 .....
Rž za oktober.......
„ „ april 1902 ......
Oves za oktober......
, „ april 1902.....
Koruza za september.....
, „ maj 1902 .....
(Efektiv.)
Dunajski trg,
7-95
8-37 7-19 7-39 5-51 538 7-16 7-47
do
812
6-85 7 04
6-79
7-13 5-08 5<J6
do
796 8-38 7-20 7-40 5-53 5-39 718 748
7-79
8-22 6-86 7 05 6-80 714 5-10 5'07
južne žel.
RŽ - „
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol.....
K	7-90	do	8-45
f)	8-15	J)	8-45
T)	715	n	7-35
JI	710	n	8-50
rt	6-65	rt	7-75
n	5-60	n	5-70
n	680	n	7-20
n	7-00	9	7-20
	10-00	r>	11-50
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Meteorologidno porodilo.
fiSina nad morjem 306-8 m, srednji zračni tlak 736-0mm
Cm opazovanja
Stanja
barometra F mm.
Tempore tur»
po C«lxijo
Vatr.Ti
Nebo
« i
fSi
u:
41 9 zvw. [ 735 3 1 16 1 | sr jlah | dež
J 7. zjutr. I 734 7 1 11 2 si svzh. I sk. jasno j 4 1 \2. popol.| 734 3 | 17 9 p. m.jzah. |del. oblač.| Srodnja včerajSma temperstnra 15-7°, normale: 12 3'
Na prodaj so prav po ceni
fri izpovednice,
dobro ohranjene ; ena v gotskem slogu.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	945 5-2
Zahvala.
968 1-1
Žalujoči ostali se zahvaljujemo kar naj-topleje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragemu pokojniku skazali zadnjo | čast, oziroma jo skazati hoteli. Prav posebno zahvalo izrekamo vsem cenjenim tujcem, čast. duhovščini, slav. uradmštvu, slav. učiteljstvu, cenjenim meščanom in drugim.
Objednem topla hvala gosp. voditelju in vsemu pevskemu zboru za njihovo ganljivo petje, taisto tudi vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci.
Višnjagora, dnč 4. oktobra 1901.
Marija Štepic roj. Šusteršič.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od i. oktobra 1901..
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem ¿asa. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minua napreJt
Odhod is Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-»hal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lond-Gustein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeoc. Cuiib. Genovo, Pu-i?; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 m'n. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pootafcel. Eeljak, Celovec. Franzensfesie Ljubno, Dunaj; čez SHzl^al v Solnograd; čez K!ein-Rei-fling v Sieyer, L;nc, Budejevlce, Plzen, Marijine vari, Heb, Frarcove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. ut i 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri 5 i nt.'n. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Dunai.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 56 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selz-thal v Solnograd. Lend-Gaslein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeoc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstelten.
Ob 6. uri 55 m.i. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
06 IO. uri zvečer r Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Soleograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla Ausseea, Pari/a Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri i- miniti zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Meita.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja vin Amstetten, Kanovih varov , Heba, Marijinih varov, Piznja, Eudejeiric. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Genove, (Jutiha, Bregenca, Inomosta, ZeUa ob jezetu, Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Linca Pontab'a.
Ob 2. uri 2 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in No/ega Mesta.
Ob 4. ut i 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Se'zthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla.
Ob S. uri 44 m:n. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob S. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik.
n 05 „ popoldne „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ 10. . 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
iz Kamnika.
Ob 6. uri 40 min. zjutraj n 11. „ 06 „ dopoldne n	■■ IO „ zvečer „
„ 9. „ 55 , ponoči „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih)
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 6-06 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne
1*
6*04 zvečer.
Proda ali v najem se da v Št. Vidu pri Ljubljani
hiša št. 52 s pekarijo
zraven je vrt, njiva in travnik.
Več , poizve se pri lastniku Francu Siler v St. Vidu.	970 3—1
v
C^finioP za aIlkarJe> pleskarje, zidarje in Vyt'J/itC za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskulice.	228 16 11—3 Vnanja naročila proti povzetju.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Ta teden od 6. do 12. okt. razstavljeno :
Potovanje po zanimivi slikoviti Štajerski.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečar. 969 1—1 Vatopnioe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
Naročila
963 5-2
srno razkosano
sprejema in po nizki ceni izvršuje
»udolf
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 778 12 8
Na prodaj je
vila Koželj-eva
blizo železnične postaje Skopno-Kopriva, pripravna za letovišče, pa tudi za vsako trgovino. Zraven je hlev, klet, vodnjak in vinograd.	849 3—3
Več se poizvč v Trebčah it. 93, pošta Opčina.
897
32-6
Priznano naravna
istrska vina]
pošiljata po nizki ceni
Rehec & Zalaznik, Puli.
Ovinjene (weingriine) sode
različne, majhne in velike, stare in nove prodaja	967 3—2
J. Buggenig,
sodarski mojster Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
/Vlojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumeuih itd , kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 598 29-26
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
P. n. gosp. naročnikom.
Barthel - ovega apna za poklajo!
Naznanjamo, da naše 40% , garantirano, čisto apno za poklajo od 1. oktobra t. 1 iz zaloge Ljubljana po ravno isti ceni pošiljamo, kakor do-sedaj z Dunaja, pa samo v vrečah po 50 klg.
Svarimo Vas pa pred malovrednim apnom za poklajo, katero ima samo 30 — 32%. fosforne kisline, temveč pa klor in arsen v sebi.
Pisma in naročila prosimo pod naslovom :	127 2—2
Mihael Barthel in drug,
Dunaj, X., Keplergasse 20.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne
Sredmcte, fofografične aparate in potreb-Člne, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 29
Oblastv. konces. oddaja strupov.
= £3 a i&?taote|e9 =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in soiidno.
Pixy$eri|a flnton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
KADILCI!
ZAHTEVAJTE POVSOD
CIGARETNE PAPIRČKE
t V KORIST DROŽBI SV (?RILA IN flETOOA
^MATfffi 50 najboljši od vsea oaooin ' GLAUNA^LOGA-
Josštoka trst,

Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka	878 10-8
Ivan lionač v Ljubljani.
ANT. PRESKER
Ravnokar je izšla
2)ružinsfia praiifia
za leto igo2.
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preC. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniike obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svejo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 70
j Avgust RepiČ, sodar, j
| Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16 f g	(v Trnovem)	"
j izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
t wr pode -»i
|	po najnižjih oenah. 679 26-13 }
| Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. |
I— M— 11.111 .	_______W
¿¡ru^ins^a pratif^a dobi se na debelo in drobno v Ljubljani v teh-le trgovinah: Jfenda, Jfrisper, Petričič, l{. Cotman na Jrfesfnem trgu; Jfiiman v Kopitarjevih ulicah, $chmUt pred Sk°fV°i tfordi^ v Prešernovi (Slonovi) ulici; pri tfučarji na Marijinem trgu; }evni^ar in 7urt^ na Dunajski cesti, Petrii Su- Petra cesta 2, /fcuer na Starem Trgu.
¿V*	tTi jJK*	VKt j3|k	J^tV JEC >T>
rjr ij? 'j Vf" yp V <F ■f > % V
1
LJ
pripravni za depoziterje pive ki morejo položiti jamčevino 111 imajo dobra priporočila, se sprejmo takoj. 947 3-3
Ponudbe spreiema upravništvo »Slovenca«.
naravna
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kašlju in hrlpavosti.	(III.) 10 38
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veujih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinarai in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.
Spodaj podpisani se uljudno priporočam prečastitim cerkvenim predstojnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu v izdelovanje
cerkvenega in posvetnega značaja. Kipi se izdelujejo iz različne tvarine, kot: marmorja, peščenca, lesa in gipsa. Delo zagotavljam točno in dovršeno. Cena delu primerna.
Odličnim spoštovanjem 789 10-9
Ivan Zalar, kipar, Ljubljana, Kolodvorske ulice 34.
Štev. 1979.
961 1-1
Dobava kruha
za tukajšnje prisiljence oddala se bode za čas od 1. decembra 1901 do konca decembra 1902 na novo.
Ponudniki naj vložo svoje postavno kolekovane pismene ponudbe do 25. oktobra 1901 do 12. ure opoldne pri podpisanem ravnateljstvu.
Ponudbam priložiti je vadij v znesku 600 kron ali v gotovini ali v hranilnih knjigah.
Vodstvo deželne prisilne clelalnice.
Ljubljana, dne 26. septembra 1901.
Proda se 600 hektolitrov
Plešiviškega grozdja ali mošta
raznih vrst, popolnoma zdravo in zrelo grozdje po 26 K, mošt po 32 K, ponujata iz lastnega vinograda
brata Fran in Josip Horvat,
vinogradnika v Plešiviei,
poŠta Jastrebarsko (Jaška) na Hrvatskem. 962 3-2
Tesarski pomočniki (cimpermani)
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri	940 6—6
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v Ljubljani
St. 338/Pr.
Razpis službe.
965 2-1
Vsled sklepa izredne javne seje občinskega sveta z dne 17 sept. je pri mestnem magistratu popolniti na novo sistemizovano službo
pisarniškega kancelisfa
s prejemki 6. činovnega razreda, t. j. s plačo 1350 kron, z dejalnostno doklado 300 kron in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 5letnic po 150 kron.
Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim vspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste in pa, da si je splošno vspoeobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni in da se o tem izkaže z ugodnimi izpričevali.
Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
Prosilci za omen|eno službo naj svoje pravilno opremljene prošnje vlože pri predsedstvu mestnega magistrata
najkasneje do 31. oktobra 1001.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpostevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. oktobra 1901.
I x x « * irrjj t\ /t m
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26
priporoča svojo bogato zalogo
nadrobnih ipomenikoi
od različnih in najtrpežnejših marmorov, od granita, črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najn žji ceni. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini na izdelovanje raz-ličnih cerkvenih umetno kamnoseških del, kakor altarjev, tabernakeljnov, prižme, obhajilnikov, krstnih in kropiluili kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd. in iziotovi tudi brezplačno potrebne načrte in proračune. Nadalje robnikov od granita, kakor tudi kook in plošč od porfiria za tlakovanje trotovarjev.
Najceneja zaloga ploifi za pohištvo od tu- in inozemskih marmorjev.
936 6—3
O
o
19 O
P
P"
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd. vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na	723 20-11 '
ir trocevne piiike tbb
katere izdelujem samo jaz in katere sc radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, sc priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.




Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.


Rezervni zaklad: nad 300.000 K.
Ie§ii§ iraiijlnic a ljn|l.
na fllesfnem trgu zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
ŠOT Denarne vloge sprejemajo sc tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprcjcmnice dobivajo se brezplačno. Hgg	833 (6)

i IGNACIJ Č A MERNIK,
63	kamnosek v LJUBLJANI,
~	Komenskega ulice št 28,
se priporoča prečastiti duhovščini in slavn. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška — Največja zaloga najrazličnejših	-
nadrobnih spoiiienikor
iz vseh vrst marmorjev, katere prodaja po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni Jtjf* grobni okviri trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	893 6—3
tiwuy 11 umrim 111 mnu 11 mm i umna 11 miu
^pppppppppi
% tajerska
r§tyri^yrelec
- SVETOVNOZNANA
Zastopnik za Kranjsko s
Mihael Kastner
v Ljubljani. 351 35.34
Ustanovljeno leta. 1870.
Inica Berila za
le iz blaga od B. Schroll-a. Graumann-a in Siegel-a Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za izborno delo in niijreelncjo postrežbo jamči tvrdku
dfCamann, JEjuBijana,
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovl, Hiickel ovl, Pichler-jevl klobuki lz dlake in lodna, najboljše v žokih, nogovicah, kravatah, modercih in žepnih robcih,
razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobrcto blaga brez konkurence.
Ko bi se pripetil», da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga zamenjam ali pa na zahtevo vrnem denar.	1092 26-
os
o
ca
S
<u tsi
s»
09 S-,
cu
CD
tsi ca
63 o «S
rCD CD
rad
-18
Franja /fleršol
v Ljubljani, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih
uvezujejo na vsakoršno blago. 621 16 ^ Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ^VYWWWyWWVVVVVVVVVVVVV<
V AA A A A A A A A A A A A A A A A /\\ A/iva A AA .
7?
ANDROpOGOJI"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiijatev v Ljubljani
pri gospodu	770 (10)
Yaso Petričic-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in (I. pl. Trnkčczv v Ljubljani, Rant v Kranjl, in lekarna „Pri angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Podpisana ima v žalosti na.iraznovr.-<tnejše trpežno, krasno
blago za bandsra, baidahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte ni
sploh V8fi, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, preiiovljeuje stare obleke in vsa popravilu. - Izdeluje roeuo in pošteno po najnižji ceni bnnderti in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in naj pošti rie.iao postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličnejSini spoštovanjam se priporoča 566 52 19
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulico 4.
Domača umetalna steklarija
Avj. ftjnola v Ljubljani,»if»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila ¿a izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
<e a	ti št. bo/z. Spričalo,
>
ai	•
a	2
O	O
ft	S
i?-«
o>	v
•g	s
t	2
ft	rt d
4>
M
"iH I—I
tn
.h
-O
rt
"t?
•H
>
M O
m rt
Š »4 ft O ft
	3 tj ,?
	i H 'i
	i
	k!
	3
	►j
	i
	Ki i
	a '4
	►j 3
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* v Ljubljani, z- polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
737 52-10
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-33
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 37.
¡m Dunajska borza.
Dni 4. oktobra.
#k«pm državni dolg v notab . okupni državni dolg t «rebrn . . tvstrijska zlata renta 4°/„
98-60 98-40 118-60 95-60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4»/„........118-40
Ogersk» kronska renta 4°/„, 200 ..........92*70
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1630 —
kreditne delnice, 160 gld............617 25
London viita ........239 02>/s
Komiki drž. bankovci la 100 m. nem. dri. velj.	117-25
20 mark.......
20 frankov (napoleondor) .	.
Italijanski bankovci .	.....
C. kr. cekini ... .	. ... .
Dn6 4. oktobra.
3-2°/„ dr Javne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-40 19'00 9195 11-31
189 60 170-— 212 — 94-90 143— 266-75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-60
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-26
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	427 —
» > južne železnice 3°/0	338 50
» » južne železnice 6°/fl .	12010
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	— • —
Kreditno 3rečke, 100 gld..............396-30
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	600 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	46- -
Ogerskega > , » 5 » .	2375
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15-75
Rudolfove irečke, 10 gld............55 —
Sa'move srečke, 40 gld........2H4—
St Gen6is srečke, 40 gld....... 270 -
Waldste'nove srečke, 20 gld..............396 60
Ljubljanske srečke........ ,	63 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 261 - -
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. i .	6495 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . ■ •	800 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	77 50
Splošna avstrijska jtavbinska družba ...	125 -
Moutanska družba avstr. plan............343 —■
Trboveljska premogarika družba, 70 gtd. .	422 -
Papirnih rubljev 100 ..................263 37
Nakup ln prodaja Ifi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za ¡gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. ~ Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnicna delniška oružba „m k n c n it" 1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	«Kf Pojasulla Tfco» v vseh gospodarskih in flnančnlh stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih 1 paplrjav in vestni -«viti za dosego kolikor je mogoče riiocnga 1 obrestovanja pri popolni varnosti I Sf naloženih (f ?. a ▼ n i c. "ffiSK |
Izdajatelj: Dr. Evgen Lampe.	Odgovorni vrednik: Ivpn Rakoveo.	Tisk „Katoliške Tiskarne v Ljubljani.