MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Reforma lokalne samouprave v samostojni državi Sloveniji nam ponuja priložnost za ustrezno sodobno in evropskim standardom prilagojeno prostor-sko določitev razsežnosti mesta, njegove notranje členitve in njegovega vpliv-nega ter gravitacijskega območja. Vsakega od teh pojmov je mogoče določiti po strokovnih merilih, upoštevaje ze izoblikovane, socialno prostorske enote ali skupnosti in zgodovinsko pogojena jedra, poselitve, značilnostl prebival-stva, dnevno delovno migracijo, gravitacijo k urbanim zdravstvenim, izobra-ževalnim, kulturnim in oskrbnim dejavnostim ter povezanost prometnih, energetskih in komunalnih sistemov. Vse te strukture, dejavnike in procese moramo obvarovati za prihodnji čas! Tudi ne kaže zanemariti sodobnih trendov urbanizacije in dejstva, da je Ljubljana postala prestolnica samo-stojne države, ki bo krepila svojo vlogo v omrežju urbanih središč jugovzhod-nega dela Srednje Evrope.
Pri določanju meja mestne občine je eno od osnovnih meril sklenjenost pozidave. Nujno je treba upoštevati, da je območje sodobnega mesta - že zaradi zdajšnje ga in rastočega obsega - razčlenjeno v centralno poslovno območje, industrijska in servisna ob-močja, različne stanovanjske soseske in prostore za dnevno ali občasno re-kreacijo. Prvine členitve so podane z naravnim okoljem: reke in drugi vodotoki, gričevje in gozdovi, kul-turna krajina kmetijskih in parkovnih prostorov ter z velikimi prometnimi povezavami, ki so praviloma sestavni del vseh evropskih omrežij. Zaradi tega ni lahko parafrazirali L. Mum-forda rekoč, da Ljubljana že dolgo ni več »svet zase«, kakršna je bila s svo-jim srednjeveškim obzidjem, temveč je del »sveta, ki postaja mesto«. Za-varovanje najboljših kmetijskih zem-ljišč v takem pomestenem prostoru omogočata usklajeno prostorsko pla-niranje in sonaravna urbanistična po-litika. Zaradi tega je danes eden od glavnih kriterijev določanja meja me-sta dnevna povezava med stanova-njem in delovnim mestom. med sta-novanjem in šolo, med bivanjem in nakupovanjem, kulturnim udejstvo-vanjem itd. Vsa obmestna naselja, v katerih je več kot 30 do 50 odstot-kov aktivnih prebivalcev zaposlenih v centralnem mestu, tnorajo biti po-vezana v mesto.
Pri razpravah o obsegu mestne ob-čine, so se v nekaterih obmestnih na-seljih stopnjevala vprašanja o zgodo-vinskem izročilu in posebnostih posa-meznih krajev, ob tem pa se je pozab-ljalo na možnosti ohranjevanja identi-tete teh krajev z zakonsko predvideno členitvijo na posamezne četrti in kra-jevne skupnosti ter na zastopanost
v bodočem mestnem svetu. Majhne občine na obrobju mesta oz. v pre-težno stanovanjskem predmestju, praviloma nimajo niti zadostne eko-nomske baze, niti dovolj razvitih družbenih dejavnosti. Tudi v bodoče bo urbana zgostitev proizvodnih in gospodarsko' storitvenih obratov in izobraževalnih, zdravstvenih in soci-alnih ustanov, imela prednost zaradi ekonomike merila in s tem tudi zaradi nižjih stroškov. Tekma za subvencije iz centralnega proračuna bo huda za-radi značilne in raznolike poselitve Slovenije ter velikega števila majhnih podeželskih občin, ki nimajo ugodnih pogojev za združevanje.
Sodobna ekonomska veda vse bolj spoznava pomen mest kot gospodar-skih organizmov. ki so gibala razvoja in zibelke tehnoloških, tržnih in dru-gih inovacij. Zgostitev različnih indu-strijskih in obrtnih dejavnosti, znan-stvenega raziskovanja, projektiranja, bančnih, zastopniških ter prometnih dejavnosti, omogoča gibko prilagaja-nje dinamičnim zahtevam trženja na domačem in tudi na svetovnem trgu.
Na odločanje o velikosti mestne ob-čine in o samostojnosti obmestnih ob-čin v okolici Ljubljane pa ne smejo vplivati izrazito subjektivno pogojeni problemi in na primer neučinkovitost sedanje mestne uprave (petih občin-skih uprav!) ali osebna stremljenja posameznikov, ki se že vidijo na žu-panskih stolčkih. Novo lokalno samo-upravo moramo - tudi zaradi visokih stroškov refonne - zgraditi tako,' da bodo sprejete rešitve zdržale še dolgo vrsto let. To pomeni tudi zmožnost prilagajanja nadaljnjemu razvoju me-sta Ljubljane, ki sicer ne pričakuje velike količinske rasti, mora si pa pri-zadevati za kakovostno prestrukturi-
ranje in izboljšanje okolja v katerem živijo in delajo prebivald mesta ter okoliških naselij.
Nikakor ni mogoče zanemariti jav-nega (in širšega) interesa za učinko-vito zavarovanje varstvenih območij podtalnice (ki se nahajajo med Šen-tvidom in Ježico za črpališče v Kle-čah, pri Hrastju, pri Vodicah in Bre-stu), za nemoteno izgradnjo in delo-vanje kanalizacijskih ter čistilnih na-prav, zlasti one v Zalogu, za varstvo in urejanje tradicionalnih izletišč, ka-kršna so Šmarna gora, Polhograjski Dolomiti, Posavko in Zasavsko gri-čevje, obvodni svet Save, Ljubljanice in pritokov ter splošnega interesa za varovanje celovitosti Ljubljanskega barja. Predstavniki lokalnega prebi-valstva bodo uveljavljali svoje lastne interese lažje, če bodo vključeni v si-steme odločanja na ravni mestne ob-čine.
Prepričani smo, da bi se krajani ljubljanskih predmestij in obmestnih naselij ter vasi brez pomislekov odlo-čali za vključevanje v mestno občino, če bi bili do nadrobnosti seznanjeni s pristojnostmi bodočih mestnih če-
trti, ki predstavljajo nujno notranjo členitev v strukturi mestne samou-prave. Podobno velja za krajevne skupnosti, ki se bodo še vnaprej uve-ljavljale kot varuh avtentičnih intere-sov lokalnega prebivalstva, zgodovin-ske identitete krajev, zajetih v mo-derne procese urbane preobrazbe prostora, kot gibalo ustvarjalnih pri-zadevanj krajanov. Krakasta izobli-kovanost ljubljanske mestne aglome-racije, ki so jo narekovali geomorfo-loški pogoji (lega prometnih vpadnic in dostopnost z javnim prometom ter izkušnje dosedanje organiziranosti po občinah in mestnih krajevnih skupno-stih) nudi kar dovolj jasna izhodišča za oblikovanje sorazmerno močnih mestnih četrti, ki bodo imele za-dostne osnove za delitev v pristojnosti z mestno občino pri vseh tistih dejav-nostih, ki so se uveljavile že doslej.
Ob reformi lokalne samouprave in ob decentralizaciji državne uprave moramo upoštevati pomen vplivnega območja mesta. Gre za prostor, v ka-terem mora biti zagotovljeno odgo-vorno uskiajevanje razvojnih pobud in tesno sodelovanje pri urejanju pro-stora ter pri upravljanju infrastruktur-nih in drugih sistemov, ki služijo več-jemu številu občin. Ko bo šlo za odlo-čanje o bodoči mestni občini in o ob-činah v obmestju Ljubljane, bo po-trebno upoštevati pripravljenost in pričakovanja v zvezi s povezovanjem in resničnim sodelovanjem glede reše-
vanja skupnih problemov na ravni re-gije ali pokrajine. Opredelitve nepo-sredno sosednjih občin bi morale biti povsem nesporne, vendar bi se morali opredeljevati glede sodelovanja tudi v prostoru, ki zajema ves »izven-mestni« prostor sedanjih petih Ijub-Ijanskih občin (n.pr. Velike Lašče, Polhov Gradec, Medvode itd.) in zla-sti občine Domžale, Grosuplje in Vrhnika, ki po vseh, v svetu že uve-Ijavljenih kriterijih sodijo v funkci-onalno urbano regijo Ljubljane.
Pri odločanju o bodoči strukturi lo-kalne samouprave mora biti v ospre-dju programiranje in usmerjanje raz-voja, urejanje prostora ter varstvo okolja! Vsega tega ne bo mogoče re-ševati samo na ravni državne uprave, čeprav decentralizirane v upravne okraje ali celo te okraje v okvirih sedanjih občin, temveč le v tesnem sodelovanju in ob odgovorni udeležbi lokalne samouprave. Tudi ta bo mo-rala imeti ustrezne strokovne službe in prav v tem je razlog več, da razmi-slimo o smotrnosti majhnih občin. Stališče, ki je bilo izraženo v doseda-njih »utemeljitvah« za oblikovanje nekaterih majhnih občin na obrobju mestnega pomerija Ljubljane, češ da je potrebno zavreti teritorialno širje-nje Ljubljane ali da večjega razvoja v bodoče ni pričakovati, je zgrešeno. Zaradi trendov nadaljnje urbane kon-centracije novih (in prestrukturira-nih) dejavnosti v Ljubljani, je po-trebno načrtovati usklajeno in organi-zirano decentralizacijo v prostoru funkcionalne urbane regije, ki vklju-čuje zlasti izboljšanje prometnih in informacijskih povezav ter podrazu-meva okolje in prostor kot organsko celoto, nedeljivo dobrino in predvsem omejeno dobrino.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
LJUBLJANA