Edini slovenski dnevnik •2 ▼ Zedinjenih državah :-mm m Velja za vse leto . . $3,00 Za pol leta......$1.50 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: «87 CORTLANDT. NO. 37. — ŠTEV. 37. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 14f 1916. — PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. 75.000 nemških vojakov je koncentriranih ob Donavi. <■ O- NEMČIJA HOČE UPORABITI VES SVOJ UPLIV, DA BI PREGOVORILA RUMUNSKO. — GRKI PRAVUO, DA BODO OSTALI NEVTRALNI. — AVSTRIJSKO RUMTJNSKA MEJA ZAPRTA. — BIVŠI MINISTRSKI PREDSEDNIK VENIZELOS SE JE ZOPET POJAVIL. NEMCI POROČAJO, DA SE NI NA BAL KANU NIČESAR NOVEGA PRIPETILO. — "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE". . ■ i - o Zapadna fronta. Nemci so osvojili nekaj francoskih postojank v Kampanji. — 36 topov zaplenjenih. — Odbiti napadi. - -LJ London, Anglija. 16. februarja. — Neki tnkajžnji časopis je dobil iz Milana poročilo, da se je nemški cesar pri neki priliki takole izjavil o Runnuiski: Ako Ruinunska ne ve, kaj se je zgodilo z Belgijo, naj Izgleda svojo bližnjo sosedo Srbijo- Oe bi je tudi lo dovolj ,.e izučilo, jo bomo izučili mi sami. Ob Donavi imamo koncentrirano močno avstrijsko, nemško, bolgarsko in turško urmado. Od Donave pa do glavnega mesta Rumunske, Bukarešta je samo sedemintrideset milj. London, Anglija, 13. februarja. — "Tiniesu" so sporočili iz zanesljivega vira, da je dospelo v bolgarsko mesto Rušeuk 25,000, v 8umlo pa 50,000 nemških vojakov. Te Ko in Runmnsko j<* zaprta. Železniška zveza z Rummisko je prekinjena. Rim, Italija, 13- februarja. — Danes je bilo tukaj u-raduo razglašeno, da bodo pri prihodnem vojnem svetu, ki se bo vršil v Parizu, navzoči tudi italjanski poslanik v Parizu. Titoni, šef italjanskega generalnega štaba in nekaj drugih italjanskih diplomatov. Vojni svet bo sklical francoski ministrski predsednik Briand. Iz Italije bo odšlo v najkrajšem času v Francijo dva tisoč delavcev, ki bodo zaposljeni v francoskih tovarnah za municijo. Milan, Italija. 13. februarja. — "Corriere della Sera" pravi v nekem uvodnem članku: Prihodnji vojni sv«>t. ki se bo vršil v Parizu, bo za zaveznik« izvanreduo velikega pomena. Dogovorili se bodo, kako naj postopajo, da bodo lahko premagali sovražnika. Zdaj se ne sme več govoriti o francoski, angleški, ruski ali italjanski vojni, zdaj se mora govoriti o vojni proti so-\ 1-aŽriiku, katerega se mora na vsak način uničiti- Zavezniki morajo biti drug drugemu na razpolago z municijo vojaštvom. Berlin, Nemčija. 13. februarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja, da se ni na Balkanu ničesar no-\ega pripetilo. Paril, Francija. 13. februarja. — "Journal" poroča, la m- je biv-i grški ministrski predsednik Venizelos zopei pojavil na političnem ix»iju. Zdaj kandidira za člana poslanske zbornice na otoku Mitilene. Kakor znano, je rekel Venizelos, ko so bile končane zadnje volitve, da ne Ihj več stopal v javnost in da se ne bo več bavil politikom. London, Anglija. 13 februarja. — Exchange Telegraph Co.. je dobila iz Aten sledečo brzojavko: V zavezniških krogih se potrjuje mnenje, da hoče skleniti Bolgarska separaten mir. London, Anglija. 13. februarja. — "Tiniesu" so sporočili :z Bukarešta, da so Turki zopet masakrirali več Ai-meiicvv. V Carigradu so Turki umorili dva Grka. Carigrad, Turčija. 13 februarja. — Turško vojno mi-tr-*vo naznanja, da so v neki bitki v Mezopotamiji tur-ie čete popolnoma premagale Angleže- Angleži so «e z likimi izgubami umaknili in pustili na bojišču veliko »jnega materiala. V Kavkazu so za^ zeli Turki več važnih ruskih posto-nk. V splošnem je položaj na tej fronti neizpremenjen. London, Anglija. 13. februarja. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da se je posrečilo Turkom prere-y.ati brzojavno zvezo med Kut-el-Amaro in med glavnim lanom generala Avlmera, ki je oddaljen 23 milj od omenjenega mesta. Armadi, kateri poveljuje general Aylnier, zapira p<>t močim turška kolona pri Čejk-Sajdu. V Londonu je zavladalo vsled tega veliko razburje- Daues je bilo izdanu tuka.i sledeče uradno poročilo: Po vročih artilerijskih bojih so vdrle naše patrulje in močni poizvedovalni oddelki v sovražniške postojanke. Razstrelili suio veliko min. ki so povzročile precejšnjo škodo. Angleška artilerija je obstreljevala Lille. Med La Basse prekopom, in Ar-rasoin ovira vojaške operacije slabo vreme. Sevcrozapadno od Vi-iny smo vjeli t*, februarja deset častnikov in 6S2 mož. Zaplenili smo 32 strojnih pušk in veliko drugega vojnemu materijala. Severno od Massipes je vprizo-ril sovražnik dva napada z ročnimi granatami. pa smo bolnišnico. Zdravniki so takoj dognali. da je bila posiljena in na zuanili vso zadevo pristojni obla sti. — Lopovi, kj so stari po osemnajst let, pravijo, da so gledališki igral ci. — Ranjen letalec. Hazebrouck, Francija, 13. febr. Claude Grahame-White, angleški vojni letalec, je bil nevarno ra njen. O nesreči Še ni nikakili podrobnosti. Preteklega meseca j postal poročnik v letalnem oddelku. — Poročnik Grahame-\Vhite si je •pridobil mednarodno ime pre/ več leti, in sicer vsled svojih veli častnih zračnih poletov, ki jih je priredil v Angliji in v Ameriki. Ob izbruhu vojne se je pridružil vojnemu letalskemu oddelku in j žc pred letom dni komaj ušel smrti. O priliki nekega zračnega n.-» pada na nemške postojanke v Belgiji je padel s svojim strojem v morje ob belgijski obali, kjer ga je rešila potem neka angleška križarka. Nesreča v indiani. 'Nemčija in Amerika. Vrnitev predsednika. Šest premogarjev še vedno pogrešajo. — Reševalci so noč in dan na delu. — Le malo upanja KOJAKI F O S O »I ■1 te X Indiana, Pa.. 12. februarja. — \ četrtek se je pripetila v tukajšnjem premogorovu velika eksplozija. Sedemintrideset rudarjev je zasulo, ostali so se pa še pravočasno rešili. Reševalci so šli takoj na delo in rešili že prvi dan trinajst premogarjev. Bili so nezavestni, ko so jim pa dali zdravniki prvo pomoč, so se lahko podali »lomov. Danes so našli več premogarjev. toda ti so bili /•■ mrtvi. Reševalci so noč in dan na delu. Boriti se morajo z velikimi težkočauii, največja ovira so jim pa strupeni plini. Zdaj pogrešajo še šest oseb. — Naravnost izključeno je. da bi našli žive. ko bodo prikopali do njih. Pri reševanju so zaposleni skoraj vsi premogarji sosednjih pre-mogorovov ter vladni reševalni oddelek iz Pittsburga. Vlada bo uvedla natančno preiskavo. da bo dognala, kdo je zakrivil nesrečo. Premogarji pravijo. da jc družba kriva, družba pa zvrača vso krivdo na delavec. Štetje v Združenih državah. Washington, D. C., 13. febr. — Urad za ljudsko štetje v Wash-ingtonu je cenil število ljudi v Zdr. državah dne 1. januarja t. 1. na 101,208.310 duš. dne 1. julija pa cenijo, da jih bo 102.017,302. Dne 1. julija lanskega leta je naštel ta urad v Zdr. državah 100,399,318 ljudi. Število prebivalstva narašča posebno v zapadnih državah, na čelu pa stoje države Oklahoma. Neva da, North Dakota in New Mexico. Žalostna nam majka! Dunaj, Avstrija, 12. februarja. Nemška vlada je izjavila, da bo na svoje stroške popravila vsa poškodovana poslopja v Gorici in da bo po vojni izpremenila Gorico v popolnoma moderno mesto. (Gorica bo potemtakem za nas izgubljena, če jo zavzamejo Itali-iani ali ne. Še v vojni ni pozabila Nemčija na most do Adrije. Zgrajen bo takrat, ko bo končana voj-na. — Op. ur.). Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, IS TRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kra. je v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i. I i j o n o v kron. Vse te pošilja, tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jib vedno prestavljajo, lah- V NEMČIJI SO DOBILI KONČNE POGOJE GLEDE ZADEVE "LUSITANIJE". — NEMŠKI PODTAJNIK ZIMMERMANN PRAVI, DA JE UPANJE ZA MIRNO PORAVNAVO ZELO VELIKO. — NEMCI POTOPILI ANGLEŠKI PARNIK BREZ SVARILA. — PREDSED NIK WILSON SE JE USTAVIL NA SVOJEM IZLETU IN SI OGLEDAL OBRAMBNE NAPRAVE V FORT MONROE. — POVRATEK V PRESTOLNICO Berlin, Nemčija, 1.4. februarja- — Dr. A. M. Ziimner-niann, podtajnilv zunanjih zadev in drugi član nemškega ministrstva in izvedenci v zadevah, ki se tičejo ameriških vprašanj, so obravnavali o odgovoru in poročilih, ki jih je poslal nemški poslanik Bernstorff nemškemu zunanjemu ministrstvu zadnjo soboto. Uradniki v nemškem zunanjem ministrstvu v Berh nu niso hoteli izraziti svojega mnenja glede položaja, vendar se ni moglo nikjer opaziti kakih skrbi. Pravijo ce-J<«. da se je podtajnik zunanjega ministrstva dr. Zimmer-mann izrazil, da ima največje upanje za srečen izid pogajanj med nemško iti ameriško vlado. Nemški poslanik v Ameriki, grof Bernstorff? je poslal že pred več dnevi nova poročila svoji vladi, ki so jih sedaj obravnavali. Grof Bemstorff je svetoval svoji vladi, naj nekoliko omili svoje stališče in dovoli še nekatere ugodnosti na zahteve Združenih držav v zadevi parnika ''Lusi-taiiije", ki je bil potopljen brez svarila- V poučenih krogih v Berlinu pričakujejo, da bo nemška vlada ugodila temu. London, Anglija, 13. februarja. — Na svojem potovanju iz Londona v Calcutto v Indiji je bil potopljen angleški parnik 4: Sprin^vveir *, s 5,593 tonami prostornine. Reuterjevo poročilo iz angleškega otoka Malte v Sredozemskem morju pravi, da je bil potopljen pa mi k "Spring-well'' brez svarila. Lastniki in moštvo, po številu triinse demdeset. ki so se rešili v eolne, so bili rešeni na visokem morju in pripeljani na otok Malto. Šestnajst mož z norveške ladje "Alabama", ki je bil potopljen od mine ali torpeda pretečen četrtek v Severnem morju, se je izkrcalo v pristanišče Hartlepool blizu Newcastle. Eksplozija je uničila del dalje, ki se je takoj v dveli Jimnitali potopila. Moštvo se je rešilo v čoln. ki ga je našla potem neka druga norveška ladja. Neka vest zatrjuje, da je bil potopljen 654 ton vsebujoči augleški parnik "Cedarwood". Dva člana moštva sta se rešila. Parnik ''Cedarwood" je bil zgrajen 1. 1907. Newport News, Ya., 13. februarja. — Predsednik Wilson, ki je križaril na vladni jahti 4 4 Mayflower 'V da hi lahlro v miru premislil in določil naslednika Lindleva Gar-risonn v vojnem tajništvu Združenih držav, je obiskal danes T^ort Monroe ter si ogledal velike topo\e, ki stražj-jo vhod v zaliv Chesapeake Izkrcal se je nožno popoldne in ga je spremljala njegova soproga, gospa Wilson. Jahta **Mayflower" se je ustavila tudi v ELampton Roads in na pomolu ga je velika množica ljudi, ki se je tam zbrala. Old Point, Ya., 13. februarja. — Predsedniška jahta ••Mayflower", na krovu koje sta se nahajala predsednik ko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo' Wilson iii njegova soproga, je odplula iz Old Pointa ob vojaku, ako vedo za njegov naslov.: drugi uri danes popoldne ter plula po zalivu Chesapeake Denar nam pošljite po "Dome j v bližajočem se snežnem viharju. Jahta bo priplula v ^TZZ&X^Z' Washing v; pondeljek zjutraj ob osmi uri -fredseunik se tekom dneva ni me ustavil na suhem, dasi je bil povabljen od kluba v Hampton Roads na goli, j katero igro predsednik prav rad igra. ilov osebe, kateri se ima izplačati. Cene : K. s K. « 5.. .80 120____ 18.00 10____ 1.65 130____ 19.50 15---- 2.40 140____ 21.00 20____ 3.15 150____ 22.50 25..... 3.90 160____ 24.00 30____ 4.65 170____ 25.50 35.... 5.40 . ISO____ 27.00 40____ 6.15 190.... 28.50 45____ 6.00 200____ 30.00 50____ 7.60 250.... 37.50 55____ S.35 300____ 45.00 60.. ./ 9.10 350____ 52.50 65.... 9.S3 . 400____ 60.00 70.... 10.60 450.... 67.50 75____ 11.35 500____ 75.00 SO.... 12.10 600____ 90.00 85____ 12.S5 700.... 105.00 90____ 13.«0 800____ 120.00 100____ 15.00 900____ 135.00 110____ 16.50 1000____ 148.00 Arzenik v juhi. Chicago, III.. 1U. februarja. — o je dospel sem novi knezoškof 'undelein. so mu priredili v Uni-?rsitv klubu slavnosten banket. lo 150 osebam slabo. Nekateri so bili tako oslabljeni, da so jih morali poslati v bolnišuieo. Policija možnega kuharja Oeana Cronesa Zet angleškega zunanjega ministra rani en. London, Anglija, 13. februarja Danes je bilo uradno sporočeno, da je bil ranjen zet zunanjega an-L'leskepra ministra Greva, maior Morton Grenfell. Papežev dekret. Rim, Italija, 12. februarja. — lJapež je obvestil vse duhjvnike. da morajo brati pri maši evangelij najprej v latinskem jeziku, potem p.o v onem jeziku, katerega govori lji-rMvo v dotičnem kraju. milj od tukaj. Ško4a je velika. Ker se zdaj cene denarju skoraj do. Pri banketu je bil navzoč tudi Vas gorela, vsak dan menjajo, smo primorani goveruer Dunne. Binghampton, N. Y., 12. febr. — računati po najnovejših cenah in j Danes je uničil požar vas llnion bomo tudi nakazovali po njih. —j Upor kitajskih čet. | Centre, ki je oddaljena petnajst Včasih se bo zgodilo, da doM na-' London, Anglija. 13. februarja, slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj Iz Tokija na Japonskem prihajajo manj. List dospe na zapad pona- poročila, da so se uporniškim ki-vadi par dni kasneje in med tem, taojskim četam, ki so prodirale iz ko dobi naslovnik list v roke, se Junanske provincije v pokrajino m nas cene morda že večkrat spre- Šečuen in zavzele mesta Lučov in IČnng-King, pridružile tudi nekatere vladne čete, ki šo bile prej •» »veste Juaniikaju. , - ........ .....^,1-fl-- ,. .„„ IŽI, dobe vsi naši naročniki v Pennsyl-vaniji knjižico "Kova postava za ponesrečene delavce ▼ Pennsyiva-njjt" Spisal je to knjižico Kosto Unkovič, pravnik. GLAS NARODA, 14. FEBRUAR JA, 1916. "GLAS NARODA" (Skronto Daily.) Own«l and pabUatod by tt* OLOVZNIO PUBLISHING OO (ft corporation. I SHANK 8AKHER, President U>tTIH B FIN'KI i I K.. Treaimrer. of BohIimm of tiie corporation •ti»i diMivhm of abuTf officers: Cortlandt Street, Borough of Mu bartau York City. N Y Ka ifiu leio ?el)a list aa AmerUro in Gaxiado..................... .$3.00 tt pot lets .................... 1.50 a eelo leto ss mesto Ne« York.. 4.00 m put lets ss mesto Ne« York.. 2.00 • Brropo ss vas leto .......... 4.00 . pol lets..... a četrtlets. •. 2.55 1.70 NAltuDA" izhaja vsak dan l*vA»Tfi!&l ufMi In praznikov -O L A H N A B OUr < "Voice of the People") every dsj except Sundays and Holidays Hotxtrrfptloo yearly 93.00 idtrrtLMWUl mm •rttsieat Oopisi Dree podpisa In osobnostl ss ne prioUoJelA Dsnar aa] se blagovoli poMIJstl pa k Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov pro staiw, ds se nam tudi prejtaje » vailMe naznani, ds hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in poilljstvam naredite ta naslov: -OLA8 NARODA" ta nortlsnrtt Kt-, Ne« York Olty Telefon «87 Oortlandt. Vojna pod krinko. njena javna napoved vojne edini pravi odgovor na skrivno vojno, ki jo vodi Srbija pod krinko. Dokazi, ki jih je imela Avstro-Ogr-ska na razpolago proti Srbiji, so neznatni in slabi v primeri z oni- brazom. toda še vedno trdno inf Spisal Rado Murnik. Izza škrlatastih in zlatih par je: pokoneu je sedel v sedlu. Izpod bele rokavice so kapale rdeče kaplje in lile po sedlu in desnem »škornju v cestni prah. Jezdec je i vprašal, kje je pruenočišče, in od- Pešci so v vseh nega polka blizu majhne bosenske1, Je tr\'Pe?al ka'!ai Svit nepri" vasi. Naglo Se je dvignil slok iia j jeti,iega Pneakovanja . majhen mlad lajtnant s črno pol-1, Trui1u? s01s? nstav!le ^ no brado in z modrimi očmi s po-,to so blle Plahe> ueskoneno dolSe mi, ki jih imajo na razpolago soluce obsevalo zbujajoči se tabor1 dirja\ s sv°jim Združene države proti Nemčiji in sedemnajstega redovnega pehot-'nel.lote spogledovali; njeni zaveznici. Združene države „„„„ ki;,., .....___u^—'i-Joce" trepetal kalni sv nj žive v miru, vendar so bile stalno in neprestano ogrožane od vojne. Prav lahko si je torej predstav- ,ljatL,kaj ^^^zgodilo.čebibili št e] je "pod" m il i m "ne bom. raz snop- je na ječmenišču; obraz mu je bil izredno resen, tožen, zami- Ko so ga na cesarjev rojstni i dan lani na vojaški akademiji \ konzulati Združenih držav v Nemčiji in Avstro-Ogrski središča organizacije požigov in atentatov, sijeil če bi ti konzulati dobivali veli-' kanske svote za podkupovanje ča •opisov, za najemanje morilcev in j j^jS'em" Nov^Ve^u^biWi za uprizoritev stavk m nemirov v ^ žetrt ]ptnika za poročnika, nemških tovarnah. Od vladeLj je dal R tovari5i nareJditi llovih Združenih držav bi v takem sla- 1>osetuie. Yfd židane volje s0 jih caju ta»oj zahtevali odgovora m! nabili na vrata in sr^kali< 0 ka_ računa, m po vsej pravm Nihve terem redu bodo streljali vanje z ne bi hotel vrjeti, da bi bila taka i &q ^ c dejanja zamišljena od zasebnih viadWo za<3(^ k la tistl le ljudi iz njihovega lastnega nagi- M hojiMnl že prvi strel je pre-ba. Gotovo bi odločno zahtevali, j yrtal ^egovo karto Odsihmal da morajo podobne stvari nehati jgo mu roji}e skltnje Q rani ^^ m nehati takoj. _ | neprestano po glavi. V prvem bo- Sicer je bilo s pomočjo tajne ?jn pri Varcarovem mu je pred službe m policije nekaj teh zarot- j josip", domovini pa dva brata in dve se-|mu je dejal prvi po kratkem p0. stri. Uodi mu lahka svobodna ^dra^m. žemljica! — Poročevalec. I " «pa'Vroče!" je dodal dru-i bi- . Mulberry, Kansas. — Kar se ti- tro. ^Sedmi avgust leta 1878. si ee dela, je se preeej poyoljuo. De- lltegnemo dobro zapcrainiti! Ulan-amo vsak dan, samo voz pnmanj- ci ^ na§U železna vrata trdnjave kuje. Zaslužek je sreden. Zimo ,Tajca zaprta. jn štiri Ki-uppove imamo tako hudo, da niti najsta- topove imajo Bošnjaki, če ne rejsi ljudje ne pomnijo take. Na Vee'" društvenem polju žc precej dobro I -*To bo pa spet semenj, kakor napredujemo. Člane društva sv.' predvčerajšnjim pri Varcar-Va-Barbare opozarjam, da naj redno kufu", je pripomnil tretji, plačujejo mesečne prispevke. Naj Lajtnant Josip jih je početko-zadnji seji se je sklenilo, da bo'ma le naposled pa je re- vsak suspendiran, kdor ne plača kej. do 15. v mesecu asesmenta. Torej toliko v naznanje. -— John IIo-mee, tajnik. Odlomki iz pisma. Zamostee. Daj Bog. da bi ne dočakali tako po vseh Združenih državah razširjenih napadov na notranji mir Združenih držav a atrani NemčijeLansko' letn le bil in Avstro-Ogrske in njenih zastopnikov. je naredil maturo, potem pa ta- ra- njen v Galiciji, potem je pa ležal dva meseca v bolnišnici. Aprila Skoz osemnajst mesecev so bili meseca je moral iti nazaj. 10. ma-organizirani požigi in so bili na ja sm0 dobili karto, da je še živ dnevnem redu. dogajali so se zlo-jjn da je v silno hudem ognju, od "Danes pridem jaz na vrsto... Kar ne morem se izntrbiti slutnje, da padem!" ' Izgovarjal se je z enakodušnim glasom žalostnega preverjenja minute. Pešaki so tilio govorili po vrstah; lajtnant je razločil posamezne poluglasne slovenske besede in kletve. Skozi daljnovid je razločil med drevjem obrisje zi-din daleč tam spredaj onstran Je zera, odkoder so vstaši neprenehoma streljavkali v sprednje stot-nije. Strelci so se že razdelili v roje in raz skalnatega pomola na levi nad cesto odgovarjali sovražniku s puškami. Tudi gorska baterija je zavila na levo. Težko se je pomikala bičana tovorna živina v jarku na strmine. Čete so korakale dalje, kmalu pa zapustile cesto in se obrnile na levo po strmem skalovju med živo trnje in robidovje; uznojen je postal zgoraj, si otiral pot in pil z dolgimi, žejnimi požirki mlačno vodo iz čutare. Videl je, da sta major in pribočnik razjahala be-drata konja, in zaeno slišal brenčanje kakor od velikiji mulibile so za vratne izgubljene krogle. Naenkrat se je razlegnil oster pok. Žvižga je in počasno zavijaj e v zraku je priletelo nekaj belkastega nad glavami in izginilo zadaj. *"Na tla!" so velela povelja. Rezervne stotnije so ležale na veliki koruzni njivi za nizkim grebenom. Bolj gori spredaj se je štab ustavil za gorsko baterijo. Lajtnant Josip je videl tovariša za tovarišem hiteti na gorenji kot polja, v majhen used in je šel tudi sam tja ogledavat sovražnikove pozicije. Onkraj kotlinske doline, preko tisoč korakov široke in polagoma nižajoče se proti Jezeru, je Itove roje, toda ni se razpočila v ranjencev mimo. Ni se menil več premehčani zemlji. j za njih stok, tožbe, kletve, škripa- Naposled je solnee posvetilo nje z zobmi. Na desni, na levi so skozi razkosano oblačino in ujas- prodirali drugi vodi. druge stotnik) se je nebo; pogosteje so zopet nije. Junaški Bošnjaki so ležali pokale puške in grmeli topovi. Iz- na tleh z zdrobljenimi kostmi in za smodnikovih megla je videl krvavečim mesom, s srepimi, otek-lajtnant skozi daljnogled na vsej limi očmi. Zadaj je slišal vodnika sovražnikovi vrsti rdeče ognjene kričati, ali ni ga razumel in potoke ter slišal grozen grohot in gumno vihtel svetlo sabljo visoko zategle krike: "'Allah il Allah! v zraku. Naenkrat in kakor toča Allah il Allah!" Rdeči in zeleni so se vsule krogle, prapori s polumeseei in konjskimi Kar je začutil pod prsmi udar repi so vihrali v vetru. Tuintam in nekaj vročega. Onemogla roka je zamahnila oborožena roka nad mu je padla ob stran in spustila napisom, izginila pisana povojni- sabljo; zdelo se mu je, da se mu ca za njim in odnesli so ranjenca umikajo tla pod nogami. Opotekal nazaj. Vedno gosteje so žvižgale se je, kolena so se mu šibila: tru-krogle nad poročnikovo glavo in den se je zgrudil na tla. Pred oč-se zarivale blizu njega v mehka mi so mu plesale škrlatastordečc iz zdravstva. tla. NaeiVkrat luči, po ušesih mu je šumelo in se je zvalil vojnik bobnelo. Iz raue je tekla temno pred njim na hrbet. Krogla ga je rdeča, kadeča se kri in lila v zadela nad levo oko. Noge so se travo. mu nekajkratov hitro sk-čile inj Bataljonski pribočnik je prihi- že je iztrepetal. Poročnik je spo- _ tel k njemu, mu zavezal rano z znal onega mehkoličnega infante- vojnim pasom in ga rešil iz svin- rista, ki je zjutraj izgubil lopato, čene toče. Sanitetna patrola ga je Tu je ležal nepremično s pokoj-!položila na nosilnico in ga odne- nim izrazom na obrazu, očrnelem sla oprezno v ozadje. Velikansko od smodnika. Ledeno mrzlo je breme je Čutil na malokrvnih preletelo poročniku hrbet. Opazil možganih. Kaplja za kapljo je je, kako se mu trese roka. Ali je curela izpod njegove obveze, v bil to smrtni strah? Hitro ju od- naglici narejene za silo. Trudna vrnil pogled od ubitega in vzdig- zaspanost ga je osvajala, oči so nil glavo s. kljubovalnim pono- raežale. Hladan veter mu je usmi- i ♦ som. ' Hjeuo poljubljal vroči senci. No- Mislil je -na domovino, na Kras.'silei so se ustavili in počivali pod Srce mu je. utripalo burno; gom- košato bukvo. zelo mu je po vseh živcih. Kadar; Ranjenec je dvignil glavo, po-so pokale puške sosednih oddel- gledal naokoli in poizkusil govo-kov hitreje, sta mu rastla safiio- Hti; težko je ubogal jezik, zavest in pogum; kadar pa je stre-1 .'/Kaj je. to je vprašal jecljanje poneliavalo, se ga je iznova ljaje. loteval mučni nemir. | "Naši kliče ''Živio:". gospod Proti trem so se pomikale po- lajtnant!" je odgovoril blesiran slednje rezerve v bojno vrsto, narednik, ki je dohitel sanitejce. Zdravila za ozebline. Ozebline maži z orehovim oljem ali orehovp tinkturo in kopiji v 'zkuhi orehovega listja. Za ozebline je jako dobro mazilo iz mlade ozimine, ki požene pod snegom. Prekuhaj pest ozimine na žlici masti in maži. — Staro zdravilo za ozebline je v pepelu pečena repa, ki se naveže gorka na boleči kraj. in pusti lahko en ali dva dneva, potem se naveže druga, če je potreba. — Ako greš pozimi v hud mraz, namazi si roke in noge, nos in ušesa s petrolejem: to brani ozeblin. Terpentin in žganje vzameta ozeblinski prisad; namoči krpi in naveži. Istotako po- Imaga obkladek kuhanih gnilih jabolk. — Razpokaue roke umivaj v praprotni izkuhi in nadrgni s praprotnim sokom. Za epešane stare ljudi in druge bolnike. Večkrat in po malem je treba takim revežem, če ne drugega, vsaj požirek vode. Voda hladi vročino, osvežuje sline in odvaja slabe sokove. Pa ne dosti na enkrat, to ne koristi; bolje večkrat požirek. Ako ima bolnik suha in grenka usta, namoči suho češpljo v vodi in mu jo daj v usta. Dobro okrepčilo je naslednje: Stepi dva rumenjaka in dve žlici stol-eenega sladkorja in primešaj dve žlici konjaka ali dobre slivovke. Tega dajaj vsake pol ure po žlički; za. hudo opešanje pa vsakih 10 minut. Nikar pa, če ima bolnik vročino; tedaj dajaj po malem medu. — Dobra juha: Razpusti Druga in tretja stotnija je hitela «Ni jih boljših junakov, kakor so nKlsla' ?iJCui na z nasajenimi dolgimi bajoneti po Kuhnovci! Hrvatje so prišli po- ^^^™?ke » Za" nevarnem potu pomagat levemu magat o pravem času! Vstaši krilu, ki so ga ljuto napadali hra- beže!" bri vstaši. Ponesli so ga dalje po raztepa- Prvi vod v roj! Drugi v pod-'nem. razritem svetu, kjer je raz- lij z dobro meseno juho. Ko je pre vrel o. stepi rumenjak in zakuhaj. Pri vročinski bolezni zalij samo z vodo. — Okrepčilna čokolada : Pristavi četrt litra dobrega o poro!" je ukazal stotnik, majhen sajai pred kratkim ljut boj. Po- V, - „„,.-■ , • a čokat mož s svetlosivimi očmi. vsodi so ležali mrtvi sovriniki.l " 1 -r J ^ , videl rjavo brado in orljirn nosom; po- j razmesarjeni, z izbuljenimi, besno t na zllC! mle- skozi svoj daljnogled za gostim kazal je smer s sabljo. zaobrnjenimi očmi, s široko ocl-' ■' ■ l up.-,,., vvetot vn,i rann„:t" i- • - ,» . .. . t eokolado, potem raztopi rumenjak Rojna vrsta! \od za menoj! pYtum ocrnelimi usti, ki so navi-' i; • ■ . * nn .i hrastovjem in za nasipi v treh vrstah temne obraze, pisane tur-bane iu bele košulje vstašev, rdeče fese i:i raznobarvne uniforme nizamov, rednih turških vojakov. Natačno in fino so se odražale lične postavice od oaadja, kadar je razgrnil veter goste oblake smodnikovega dima. Na sovražnikovem levem krilu in na sredi enostranske rebri pred očrnelo trdnjavo' .ie bruhalo šest je kričal poročnik Josip, jskpčivši dežno kričala, z raztrganimi prs-pred vojake in jim velel s sabljo lui jn razbitimi .čeljustmi, v oble-vsaksebi. Roji so se razdelili in kah, obrizganih s krvjo in možga-hrteli naprej za bližnje zakritje. nL Povsodi so se svetile krvave Lajtnant je pokleknil dvajset ko- mlake z mastnim oljnatim svi- rakov za njimi na tla. '"Streljaj! Cilj sovražnik! Šest-sto!"' je vpil. Od gorske baterije je grmelo torn. He enkrat se je poizkusil vzdigniti, ali takoj je omahnil nazaj in ali jajce in vlij čokolado na jajce. Za bolnika, k j ima vročino, pa ta čokolada ni; daj mu samo čistega mleka. sam zase in našel vedno enako ne-izpremenljivo in neodvratno. "A, beži no, beži!" je vsklik-nil prvi oficir. "Nikar ne bodi tak nepoboljšljiv črnovidec! Vstaši so ustači. Streljajo mnogo previsoko. Ne bodo ga dolgo markirali, ne! Sieer pa utegne zadeti krogla vsakega izmed nas!" 4;Boste že videli ?'f je odgovoril, obrnivši se v stran. Tz bližine naokoli je slišal zamolkel ropot, žvenket orožja, u- čini proti življenju in lastnini, de-'tistega časa pa ni bilo nobenega'kaze. Naredniki, vodniki so hiteli lavslit nemiri so bili uprizorjeni glasil od njega. Jaz vedno bole-'semintja, vojaki so zadevali težke telečnjake na rame. Mlad infan- s pomočjo podkupnin, ponarejeni ham, hodim k zdravniku, pa mi so bili potni listi in prekoračeni ae more kaj prida pomagati. Pre- tndi drugi zakoni. Niti eden ne more ■ pričani smo bili, da nam bo sin biti resno v dvomu glede iz- kaj pomagal, ko se bo izšolal, ora tega delovanja. Izhajalo je zdaj smo se pa udali v božjo vo- iko preiskavo, je peljala sled do Matevžev France je ranjen. Poto-takega konzulata osrednjih dr- Jenov Franee je v ujetništvu. Ba-av, ali pa v smeri proti poslani- ra go v Anton je v Galiciji. Fajdi-tvu teh osrednjih evropskih dr-J gov Janez je v srbskem ujetniki so stari nad žav. Ne more se misliti, da so bili podvzeti koraki teh nemških agentov brez dovoljenja njihovih vlad. Disciplina v nemški javni službi je dobra in stroga in pravico imamo misliti, da je bilo prav malo storjenega, razven v soglasju z izrecnimi ali namigujenimi povelji s strani odgovornih vlad- Do tega edinega sklepa pride mo kitali listine, ki so jih .štvu. Vsi rnožki, osemnajst let, <*o Strašno hudi časi.. pri vojakih. Potovanje v sveto deželo olajšano, Doslej je bilo moč priti a sveto deželo pravzaprav le preko morja. Svetovna vojna je pa povzročila povsod velikanske spremembe, pa pospešila tudi gradnjo potrebnih čutil v dobrodejhi brezželjnosti in venomer in potresala se je zemlja,j.brezvoljnosti le, kako se globlje topov bombo za podrhtavali so zrakovi. j ju vedno globlje potaplja v neiz-j na levo do av-| Izkušal je, da bi mislil na kaj meoie škrlatne temine. » nego na kri in nevar-j Drui;i dan proti večeru so po-L , ^ ni se mu dalo. Z vsiljivo časi, počasi prepeljali vzdihujoče,*eleznic ~ kar cez J,oc' Danes Je njimi so ležali oddelki rezerve. Pravkar so nesli strelci ranje- . ____________________r„t__( nega častnika z bojišča. Zadaj za strašna razburjenost. Zbudila se dali in zvijali siloviti krči. Z ža- ™Pska zelezmca.lz Lvrope v A-njih krdeli je sedel brigadir, ge- mu J? neukročena, strastna želja, rečimi lici in potnim čelom je le- ZlJ0 *e (1Z Cangi-ada- cez da bi zagrabil puško in streljal z žal v zapuščeni turški hiši z ranje- "'orsko 0Z!Q0 ^osPort). ^ ^0 v kakor nekaj nepobitno gotovegaJf u 1 1 " a T, kar je človek večkrat premišljal bf°m.b,°- ,°d sknle . ... T strijske baterije so se vrstili roji drugega desetega strelskega bataljona; za nost, ali ____ 'živahnostjo se mu je vračala "do- ranjence skozilabV v "zasedeno' f,inožno v ,svet'; dcžel.° ^ mneva, da bo padel. Mučila ga je mesto. Poročnika Josipa so popa- zelezmci" Do C^igrada vozi ev-strašna razburjenost. Zbudila se dali in zvijali siloviti krči. Z ža- lieraliii lajor nadvojvoda Ivan Salvator na skalini; blizu njega je hodil z uklonjenim životom di-vizijonar vojvoda Viljem VTtir-teraberg v "gubati generalski blu- infanteristi vred. Krogla se je za- nim častnikom strelskega bataljo- -,0.minutah-rila dva komolca pred njim v tla na na široki klopi, postlani z ode-|dalje anatolska z ter mu brizgnila blata in osmoje- jami. Ob strašnih popadih je vse-: Po Mali Aziji vozi železnica do Ko-nije (750 kilometrov) . ne trave v obraz. Preeej potem je. lej poklical svojega slugo in se ga i prižvižgalo nekaj svetlega po ,zra- oklepu L kakor bi. iskal edine re- od tu naprej je izpeljana bagdadska železnica {666 kilometrov do Alepa). prostaku-ro- freti sveti' fieželi 80 od Alepq sledeče glavne postaje: zi. s kapo na zatilniku, z rokami pnzvizgalo nekaj svetlega po .zja- .oklepal na hrbtu nemirno gorindol. majal ku= padlo komaj pelmijst korakov. šitve pri" zvestem z belosivo glavo in nervozno od- Pred rojem -na"^tla in Be sukalo "ka- jaku..r/ V. bijal sabljo z leMm škornjem. kor vrtavka. Tenak beT^mček je Tovariši"so ga poslednjikrat ob- "orns, Baalbek. Damask. V tem so se nakopičile na nebu Prete5e sikal in'se kadil iz gra- iskali lepega jutra, predno so od- Dorat- fjf" Gene za reškem težke svinčenosive kepe oblakov. Nehotojna je legel lajtnant rinili proti Travniku. ■1°zoni- hflzu ^ tenst z nežnimi, skoro dekliškimi(Po razpajjenem ZPabu ^ doneli na tla in zamežal, Zdaj je zabila, "Zame je vse pri kraju", jim'tn potezami seje držal neznansko ki- preiete?i visoki rriaso^ turških | P°eilo> prešlo tla^in zagrnilo je dejal. "Niti julie no morem u- t roben t in slo. pa klel kakor star Madžar; izgubil je svojo ljubljeno Linneu-mannovo lopato in stikal povsodi za njo. "Kako bomo marširali?" je vprašal drugi častnik. *'A1: ve kdo kaj o tem?" "•Jaz. gospoda!" s? je oglasil prvi. lt Člane i in strele i so že odšli. Najprva odkoraka genijska Yperna ni več. iz vojnih poročilih znano belgijsko mesto Vpem je izginilo (zemlje. Kar ga je še bilo, so ga iz vojnih ozirov podrli. Vse v Papnu, pisma Boy-Eda in Alber ta, odkritja glede Horna, Koeni-flra. Dumbe. pl. Noberja in drugih Nemcer. Kar ae je zgodilo, se ni zgodilo samo od sebe. Iz posledic in organizacije teh zločinov se razvidi, da jih niso zamislili posamezniki .. , -- , ..... motvore tega mesta so prenesli v vnglezi odvzeli brnsemu nemške-, - v ' . „ . - - „, . , » , 1 Pariz, i pern je bilo eno zgodo- mu ataaeju za Združene države pl. , -_, K . 5 . 1 -vmsko najznamenitejših mest v Belgiji staro že nad 1000 let. V srednjem veku je tod cvetela obi-- tnost in v 12. stoletju je Štelo mesto nad 200.000 prebivalcev ter je spadalo tedaj med največ ja mesta na svetu. V dobi procvi- ta in bogastva so v Ypernu zgra # dili prekrasno katedralo in Me \ojna v Evropi ae je po zatr- lepšo m0numentalno stavbo, sve-dilu Nemčije in Avstrije začela tovno znane tržnice za sukno. — vsled tega, ker je Avstro-O^rska iiiranje mesta se je začelo leta obdollevala Srbijo, da ona dela in 15&1. Španci so mesto osem me podžiga tarote, ki ogrožajo notra- ^^ ©blejali in kuga je zahte-nji mir v avntro-ogr*ki državi. TaU mnogo žrtev. Qd tedaj je Dunajska vlada je rekla, da ima mesto vse bolj naaadovak) in je zadosten vzrok aa napoved vojue imeLo aaeeLkem sedanje vojne Srbiji, ker srbska vlada ni hotela ^^ j7000 prebivalcev. «godi ti zahtevam Amro-Ogrskoj - ___i ■ m —- tir «Mi in ;T H|, m j t n*MWj+\ UWTKI0A UMSDHliTVA. , zarotnike, prod ksUrm id jo1 f, Xiasu OStr, Kanu. — VaS batalj naša peta in šesta kompanija. naposled pa prvi bataljon. Naša se odcepi stara železnica v Hajfo. Nova proga pa gre dalje temne trume so hitele'vsc v ^ost so » «vati več." " |"do Sebastije ali starega mesta Sa- desno norčevali; nihče ni bil ranjen. Slabotno jim ie stiskal roke in Potcn} nrotl Saronskl do- Vroče cevi njili pušk sfj se svetile žalostno gledal s svojimi udrtimi, ]m} tcr se Pn starera m(vst» v solncu; srditi obrazi so jim nemirnimi očmi za odhajajočimi. kr,lza z zfezuico' kl vodl v Jeru" rdeli od razburjenosti, bojaželj-j Kmalu nato je slišal enakomer- za e"u V?d^tu ?re eaa Pr0"a Protl , nosti. razkačenostL besnosti. Ka- ne težke korake in vojaško god- filistejski deželi, druga uv , . Prežeči levi so ležali tu in dr- bo; glavni oddelek divizije je ko- P« proti Sueškemu prekopu. — Na levi. Da bi le Kmalu zajeli žaH ka2aic.e venomer ob puškinem rakal proti Karavlji gori Kazpo- Tako bomo lahka vse svete kraJe sovražnikovo desno krilo in ga jezičku, vsak čas pripravljeni na saj en o in izzivalno, doneč in bu>biskali po v°jnl Potom nove ozi-popadli za njegovim hrbtom ! Pre- j meritev. ^ ; ^eč, so se razlegali močni glasovi roma staro Veznice. " - - ~ Tedaj mu je prišlo povelje, naj vesele koračnice, da so se tresle stene in da je odmevalo od bližnjih gora. Poročniku Josipu se je podaljšati sovražnikovo krilo. ''Kje so Leopoldovei. Hrvati?" je vprašal nadporočnika, ležečega poleg njega v plitvem udoru. malo nas je; pametneje bi bilo. stotnija^ za njo pionirski oddelek .... ____„__,_____,________ našega polka, potem naš tretji I bili počakali prvo gorsko pritisne zopet nasprej. Pred roji ataljon, gorska baterija I/X., lej, tu dirja že dru-| je bil gorski travnik, širok okoli ga ordonanca divizijonarja prosit dvesto korakov, brez zaklona, podkrepi jen ja. Ce se umakne našej "Torej zdaj!" si je mislil j storilo iuako; šiloma je zadrževal po- solze. 11a Manj piva. Pizenska meščanska Češkem pivovarna naznanja, da bo za- enajsta stotnija pojde na desno|levo kriI° preveliki sovražni sili.' ročnik. Ljudje so vzdigali glave " Nikdar se ne stransko varstvo onkraj Jezera. Tovariši so se poslovili. Naredniki so šteli- in uvrščali moštvo in zastavonoša je prevzel mnogokod prestreljeno zastavo. Lajtnan Josip je stopil k svojemu vodu in pregledal verndlovke. Zapori so zaropotali in zažvenke-tali, vojaki so nabili puške in jih zadeli na rame. moramo vsi v Jezero ali handžar." Častniki so se vrnili id pa pod in gledali nazaj. "Torej zdaj...! vzdilinil. t:Z Bogom!" nno veeI je k svojim da... gotovo!" L'mri je po dolgih mukah : ures- vodom. Po grmovju, po grčavih lel vojakom, naj nehajo streljati. hrastieih ie ieln strahot^riA Jiimeti \frtff t'A in t\aii Ai-il a. 111' n rl i jasnim močnim glasom je ve- ničila se je njegova zla slutnja. radi pomanjkanja potrebnih pivo-varniških snovi oddajala za 40^. manj piva. SANATOGEN _ DOBROTNIK ČLOVEŠTVA hrastieih je jelo strahotno šumeti Moštvo je ponovilo ukaz z divji-1 " fj™ ^^^^LZ^Tll in vršeti; lub in perje, odstrel je- mi, hripavimi klicL | Požar. ' ^lli 't nL^L^JT^ ne veje so padale na tla. mrke| ^Naprej!" je kričal in skočil' PlattsbuV-g, N. Y.. 11. februar- fato^e pravi čudež .se boleh«-, preteče sence so legale na griče pred vod. Zdelo se mu je. da je ja. — V neki tukajšnji tovarni slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav- m od Jezera sem je sunkoma pi- komandiral to drug, tujec. Srce za sladkor ie izbruhnil požar, ki ea PriP°roea celem 8Tetu- ■ " — ' , . . v., SI , Dobiva hala plašna . ...... sapa. Ud onostran- mu je utripalo do vratu, ustni je povzročil zelo veliko škodo. - ^Audi d^gTgar^uran^d^vtu: Čete so se jele pomikati. Na le- ^ih hribov so odmevali zalobm koti so mu drgetali, oči so mu Pri gašenju so izgubile tri osebe »a: Želodčne bolezni, ner- vi strani ceste so se dvigali strmi^ki- iplamtele. življenje, vrhovi, pokriti tu z grmičevjem.) Bilo je proti eni. Okrogli, gosti; Piščalke so zapiskale,- voditelji tam z njivami; na desni strani oblaki smodnikovega dima. leske- rojev so vstali in dirjali z upog-j Žvi je zgorel, pod cesto pa se je ob gozdnatih tajoče^a se «iA-o in belo, so se dvi- njenimi životi naprej; dolge nož- 131etni deček v Wuerzburgi; gričih v idilskem miru zrcalilo gali, viseli v vzduhu in se zlivali nice bajonetov in sabelj so žven- na Nemškem je bil zaradi bolez-ozko in dolgo Jezero s svojimi si-, v meglen zastor. Tajinstven mrak ketaje bile ob stegna; patrone so ni obvit z bato. Ponoči je vzžgal njimi kristalnimi vodami. |je osenčal bojišče. Od otemnelega ropotale v patronjakih. Nekate- luč, a bata se je po nesreči vne- Na ovinku ceste je videl, da so neba so padale prve velike kap- rim vojakom je trepetal čuden, la in deček je zgorel, krenili prvi oddelki daleč tam lje. Vojaki so komaj razločevali blazniv smehljaj okoli odprtih spredaj na levo navkreber, in sli- muho na puški; njih streljanje je ust. J Roparski umor. šal dobro znan« prasket sovražnih ponehavalo. Viharen dež se je . Slišal je hitro sopihanje za se- V mestecu Portici pri Neapo ! pušk- -Kar je zagledal konjenika vsul iz hudournih oblakov, kakor boj. Nekdo je zaukal in drugi so lju je 321etni menih Ciavotini u-a svetlomodro čapko; desetnik 5. bi jih bila presekala velikanska vriskali za njim. Kakor omočen bil meniha Grossija in mu ukra-idanskaga -polka je jahal nazaj, sablja. V malo trenutkih so bili po opojni pijači, je 4itel dalje, del nekaj vrednostnih papirjev in n^ovke ŽS«V Desnico je tiičal na ranjeni bok; bojevniki do koie mokri. Sovraž- Bobni so ropotali, žvižgale so 1200 lir denarja. Morilca so za-1 ^^ j p Dolenc, t •mrtnobledim, pretvarjenim o- na granata je padla pred lajtnan- krogle, grmeli topovi. Prinesli so sačili pri neki ženski v mesto. ' Box gft Milwaukee: .■/..-.................................... —........ _ . . voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj! S tem ai prihranite denar m pridobite si ZDRAVJE. Priznalna pisma-pri&ajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strojro «aupno.Pisma Wis. > - mmm GLAS NARODA, 14. FEBBUABJA, 1916. Slo ens ko 0= podp. društvo % katoliško H © sveto Barbare s ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. M 21. jmmmmri* 1S02 T irimri PMMTIti UU»1 IRADNIKI: fi : J(»/Ll I'tTEUNEL. Box UD, Willnck. l*» I jmmIpredsednik: KAHOI. ZAI..VK, Box Z47, Forest City, 1'». II. podpredsednik: LOUIS T AC CHAR, Box 635, Rock Springs, o. Taj;.Ik: r JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. ra. IJ tajnik: JOHN OiiOLIN. Box 4V2, Forest City, Pa. BLaSHjQik: MARTIN Ml'HlC, Box G37, Forest City, Pa. IV.»blatne-: JOSIP ZALAR, lwH North CUlca«o St. Jollet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr l^HTIN IVEC, 9U0 Chicago St., Jollet, 11! NADZORNI ODBOR: Prevodnik Iti N AC POD V AKNI K. 4754 Hatfield St., Pittsburgh. Pa I. Eiadaornlk: JOHN TORINO, Box *F£t, Forest City. Pa. II nadzornik: FIIANK PAVkOVČlO, Box 705. Coneroaugh. Pa. HI nndo-tnifk: ANDREJ M.AK. 7713 lssler Are., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Prt*d»edui4 MABTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kalis I i>urotnik: MARTIN STEFANCIC, Box 78, Franklin, Kans II. ixrotnik: MIHAEL. KLOPČlO, 528 Daraoo Ave. R F. D. l. Green- field, Detroit, Mich. I'PRAVNI ODBOR: Pi. , m . k ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box U^. Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR. Box Broughtoc. 1*0. II ui ravnik: PAVEL OBREGAR. Bos 401*, Witt, UL Popisi naj ae pošiljaj« I tajniku Iran TeUmn. 1*. O Bas luj, iTorest City, rvnna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA.'' Gesta narodov. pisal Ivan Cankar. Bilo mi je. kakor da bi bil vstal i/ groba. Pokopalo me je bilo žalostno življenje globoko pod težko prst. moje roke niso bile več rnoero dovolj, da bi odvalile hreni« Z- čutil sam, da sem mr-i. v porabljen, in slišal sem korake ljudi, ki so stopali preko mo-i^g.i groba. Živeli so in so govorili glasno in veselo, jaz pa sem \*-/.n\ globoko pod težko prstjo in n: se ukvarjal z zaduhlimi, samosvojimi mislimi, mUIimi mrtveca, in sem sovražil druge, ker Povedal sem mu, da praznujem praznik svojega vstajenja. In ker je bilo v meni polno mlade moči. ki je čakala. da se izlije v predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtov in upov velikosti in neizmernem številu. Kadil je in me je poslušal; časih se je ozrl postrani name. Ko njegovih oči, se je naslonih s komolcem ob mizo in je izpregovo-ril. Govoril je počasi in mirno, ne da bi me gledal naravnost v o-braz. — Ali se spominjaš na Have-laarja Multatulijevega, na lepo povest o Ssidju! Ko se je vrnil ' Saidja v domačo vas, je čakal pod 0 mislili kakor jaz ui ker drevesom vso noč. da bi mu prišla j . lahko m veselo preko mo-1 ljubica ob zori naproti, kakor sta se zmenila ob slovesu. Oakal je in ljubice ni bilo. lu je sel v vas. in po vasi navzdol, do konca in spet po vasi navzgor; hiše njego-Prsia je v moje srce ljubezen, i ve ljubice ni bilo. Tekel je navz- nehanje tuje, tako je tudi brezpomembno. Kdor ti ničesar ne daje, bi bilo netunno, da bi mu ti kaj dajal. In nemogoče je da bi mu dajal. Zakaj darovanja ni na svetu, vse je samo vračanje. Kar si bil nabral drugod, vrni spet tistim, ki so ti bili dali; pojdi in išči jih, če jim je do povračila. • Jaz p« sem šel in sem romal po cesti poln veselja in mladosti, jaz ubogi Saidja. Slišal sem njegove besede in slišal sem, kako je stokal v njih. da. videl sem. kako je bila vzcvela vsaka od njih iz gorke srčne krvi. Sram ga je bila siromašne matere in bil se jc po licih, zato ker ga je bilo sram .... Večer je bil jasen in po vrto vih je zelenelo. In zašumelo je od Javornika in od Raskovea gor, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve sv. Pavla. Tako mi je prinašal veter pozdra ve od uboge matere, ki je je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar. Težko in čudovito sladko mi je bilo. Ilodil sem po široki cesti, cesti narodov, in tamo stali visoki domovi. Hodil sem, neznanec brez doma, moje srce pa se je stiskalo in širilo od velike, bolečine in radosti polne ljubezni do matere, ki nima doma; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali tam ob cesti tako bahato: — Glej, berač si in tvoja suk nja je zakrpana in tvoje bose noge so vse razbolene in oprašene od nestalnega romanja! Ej, mati. majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega iiehanja začetek in cilj ! Kako so žuljeve in zgrbljene tvoje u boge svete roke. — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano na mesto z diademo.m — nagni k meni. sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na po sem obmolknit nekoliko potrt in plašen pod hladnim pogledom nižni_dar, ki ti ga prinašam, si- jega groba, In zdaj sem s« vzdramil in sem; zavzdihnil in breme se je odva-j lilo. tista ljubezen, ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka iz — groba. Spala je v meni. pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so s* zgenile in vzbudila se je. Z veliko močjo me je vsega objela ; od juga gor je zapihal spomladanski veter in mi je prinesel pozdr&ve od tiste zemlje, ki me je bila nevidna roka izruvala iz njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele; zašumelo je od Raskovca in od Javornika ?or. spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je prinesel veter do Ringa. slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla. Tako mi je prinesel veter pozdrave od sirumašue matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar .. . Prišlo je bilo pismo od moje polpozabljene ljubice, in ko sem je odprl, je vse zadišalo po tistih < asih, po tistih nedolžnih poljubih. po sočnih travnikih, kjer sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na klopi ni se je stiskala k meni. ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po tisti lep zemlji tam na jugu; nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubezniva roka moje polpozabljene. za zmi-rom izgubljene ljubice jih je od-pahnila in že so se odprle na ste-žaj in vse se je vračalo s solnčno, veliko silo in kakor od pepela te razsul in je padel od*mene mrliški prt in je padla od mojih oči mrena, ki sem je bil gledal skoznjo na temen svet. To se je zgodilo, ko je bil lep dan in so se hiše svetile v solncu m je p€ vrtovih poganjalo mokro zelenje. Zvečer sem šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku tobakovega dima. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen. Pust in mrtev, kakor jo bil, ni gledati veselih obrazov. romasne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga! Romal sem po široki cesti, mimo visokih domov in sem bil ve sel in ponosen, zakaj ni je bolj rodovitne in sladke ljubezni od ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega, nego to sladko in rodovitno ljubezen, vredno prostranega doma in vse te široke h ponosne ceste. Ull dol, do konca in se je vrnil — hiše ni bilo. Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiš« njegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidja je mislil, da je zblaznel in je tekel sp»*t navzdol in spet navzgor — v>e je bilo kakor prej, ali hiše njegove ljubice ni bilo .... — Glej, v Pariz so bili prišli vsi narodi v goste. Ob 'cesti narodov' so si napravili domove, kolikor manjši je bil narod, toliko večje ga in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Saidja: navzdol do konca in spet navzgor — vse hiše bi stale tam. tvojega doma. pa bi ne bilo! Tekel bi navzdol, tvoje oči bi bile okrvavelc in blazne od strahu; in bi tekel in bi se vračal in bi ne našel svojega doma. Vse hiše so bile tam. tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam. vagabund brez doma. Če bi bil kdo prišel in bi te vprašal: — Kdo si? Odkod si T Pokaži mi svoj dom! — bi po vesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril. Za J. je neumno vsako veselje itt vs-ko upanje. Ti nimaš doma. to se pravi, da si veja brez debla, odkrhnjena veja, ki je padla na gnilo listje in se tam suši ter naposled segnije. Ti nimaš doma; tvoje misli so tuje. kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vzraslo iz tujih tal vsak* tvoja beseda je tuja, zakaj niti ji/ik. ki ga govoriš, ni več — tvoj. Kako bi zazelenila veja na gnilem listju, odkrhnjena od debla! Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi, odkod ti —.40 Katekizem vez. mali t—.15 Navodilo za spisovanje'raznih. pisem —.80 Nova kuharska knjiga —.90 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobniee $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom :—.20 Sadjereja v pogovorih ,—.25 Schimpffov nemško-slo v enaki slovar $1.20 Slovensko-angleški in angL- slov. slovar $1.50 Slov. angL in angl. slov. slovar —.50 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, ves. $1.20 • Spretna kuharica —.75 Trtna us in trtoreja <—.40 Umna živinoreja r—.50 Umni kmetovalec (—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Voščilni listi —.25 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi, ^ 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 Mirko Poštenjakov!* Mlinarjev Janez Mrtvi gosta« Muzolino, ropar Kalabrije Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana iu poveiičana O jetiki Odvetniška tarifa Pavliha Pod Turškim Jarmom Pregovoivprilike, reki —.25 —.20 —.20 —.20 —,2.-> —.2f» —.30 —.50 _9.r. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visa —.30 Bodi svoje sreče kova* —.30 Božični darovi —.15 Cerkvica na skali —.15 Cigauova osveta —.25 Črni bratje --.25 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Doma in na Ptujem —.25 Erazem Predjamski —.20 Fabiola —.33 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 Hildegarda —.25 EEirlanda —.25 Hnbad, pripovedke, 1. tn 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 TrAnAini, mala Japonks —.20 Izdajalec domovine —.20 J nromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kaj se je Makaru sanjalo V —.50 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Miklova Zala r-,35 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo "RmaldiDi Roparsko življenje Srečoloveo Strelec Sv. Geuovefa Sv. Notburga Titanik Trojak. povest Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.9S Zgodovina c. in k. pespolka št. 17 s slikami —.Wi Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda o zvezek —.40 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot — Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) r-.7t SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje «ovrai-nike — 2. sv. Maron. krščanski deček — 4. zv. Praški judek t— 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 9. zv. Kraljičin nečak 11. zv. Bdeča in bela vrt niea 12. zv. Korejska brata 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angel j zužnjev TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorike ■ cvetlicami humoristične, božične, novoletne in velikonočno, komad po i ducat po i Z lirami mesta New Torka —,2$ —.21 i—.20 s—.25 i—.30 r-.30 —.30 e—.30 —.30 -.20 -.20 po Album mesta New Yorka ■ krasnimi ulikaml, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav, w»»H veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall veliki vezan Celi svet Velika stenska maps U. 8. na drugi strani pa cell svet -.0« -.28 »—.25 e-JB •—.50 $1.5t .—.10 >—.50 $U$ OPOMBA; Naročilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi v go* tovini, poitni naksznld, ali poitaih znaikeh. Poitnins je pri &las naroda. 14. febbpabja, 1916. 1 EF Jugasloianska a Katol. Jednota a lnkorponrana dne 24. januarja 1501 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Pledseduik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALAST, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CU. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS OOSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZUNICU, 4^1—7th St., Calumet, Mich. PETER ftPEHAR, N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, I1L JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1IŠN1K, Box 133, Burdiue, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 2Sth St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&—Cth St.. Reck Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, -wri Pesem mladine, (Ob Prešernovi stoletnici.; Oton Župančič. IEPH MERTEL, od društva Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Minn. štev. 1, sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Slovenec, štev. 114, Ely, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne po--i! jat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne boda oziralo. Drult\tiic shuulo: "GLAS NARODA." čuvtsvenost in pomirjevalno vpli- J občinstvo vzgojcvalnega čtiva.! va na razdražene živce. Zdaj pa(Proč z osebnimi napadi, psovkami,! vprašam: V katerem kotu naše pikanterijami in škandali, sem na | združene Slovenije se pa muzieira tihem vzklikal, namesto tega pa ! toliko in s tako finočo glasbenih J pouk in moralo! nians kakor ravno ob imenovani | Ker so pa k sreči ves ta čas igra-1 poti? Tu imaš godbo od jutranje le vse tri godbe naenkrat, ena svi-J —— do večerne zarje, navadno še pa rajoč Kischeriu, du kleine". dru- Mi gremo naprej, mi gremo naprej čez. Pa kaj ^otlbo! Ne godbo, ani- ga "*Zu Mantua in^Banden", tre- mi strelci, pak godbe, in sicer kar po tri na- tja "Radeeki je bil en faju go- in pred nami plamen gre skoz noč. enkrat. I11 tako je prav; da lahko'spod", njih fortissimo pa so vr- kot Bog pred Izraelci! nadaljuje druga, kadar opešajo hutega krepili v primernih pre-; godci prve, in da poprime tretja, sledkih mogočni akordi harmonic- Na nebu je dan, nad gorami je ko onemoreta prva in druga. Seve nih bobnov. >21. rojen leta 1674. ,.ti društva Sv. Jane;ui Kistnika štv. lOti. Davis, W. Va. Umrl dne ! januarja lt>l<». V/rok smrti: ubit v premogokopu. Zavarovan je 1 /a $1000.00. ?»riMt»pil k .Jeiluoti 1. maja 1912. UiuHi brat Frank Starešini«:, eert. rojen letu člaji dru- \a v Barbare štv. 4. Federal. Peiiu., umrl dne IS. decembra 1915. /n.k -mrti: Lobar Pneumonia. Zavarovan je bil za $1,000.00; i»ti-opil k .led not i 15. julija 1902. 1 mrli brat Iva« Dtjbum, ett*. 1MB, rojen leta 1^74, član dru-la in Metoda št. !♦». Johnstown, Pa., umrl dne 30. nov. fin rt i - N«*pbritiN. Zavarovan je bil za $1.000.00; pristo- 16. avgusta 1JJU2. rat .bt/.ef »Terasa, e< ri. lLM^J. rojen leta 1>62. član dru-1h in .Metoda, štv. Iti. Johnstown, Pa., umrl dne 17. ja-Vzrok Ninrti: NVphrilis. Zavarovan je bil za $1000.00; •dnot i 16. avgusta. 1900. rat K rank Pogačnik, eert. 444t». rojen leta 1675, član ožefa. stv. 76, Oregon City, umrl dne 21. januarja 1916. : PioHiin 'Tiia. Zavarovan je bil za .$1000.00; pristopil januarja 1906. » stra Ana Muhvič, n rt, 8019, rtyena leta 1667. članica < irila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn., umrla dne 8. ja-V/rok smrti: rak v želodcu. Zavarovana je bila zu topila k Jednoti 1. januarja 1906. ••Ntra 5 išala Toiniižin, eert. 6763, rojena leta 1661. čla-Sv. Alojzija štv. 19. Lorain Ohio, umrla dne 16. januar-i»k smrti: Acute »'anliae Dilatation. Zavarovana je bila prisH>p i lak Jednoti l. januarja 1906. ■ »tra Antonija Vovk. et-rt. 942S. rojena leta 1670, čla-. Sv. -Tanti 16 rnstva Sv. n a rja 1^16. oOO.OO ; pri> »ea dr nit va a m« Vzr n *f»tia .Marija Zavodnik, eert. 94&J. rojena leta 1875, čla-društva Sv. Janeza Krstnika, štv. 37. Cleveland, Ohio, umrla l*v januarja 1916. Vzrok smrti: Lobar Pneumonia. Zavarovana ila za $500.00; pristopila k Jtdnoti 30. decembra 1906. nrla sestra Ivana M a sle. eert. 16.023, rojena leta 1691, članica tva Sv. Jožefa, *tv. W. Little Falls. N. Y.. umrla dne 21. decern -1915. V/rok smrti: jetika. Z;.varovana je bila za $1000.00; pristopila k Jednoti 31. marca 1915. 1 mrla sestra Frančiška Kui tar. eert. 1411, rojena leta 1886, članka društva Sv. Roka, štv. 94, Waukegan. 111., umrla dne 13. januarja 1916. .Vzrok smrti: Pneumonia. Zavarovana je bila za $1000: pristopila k Jednoti 1. marca 1911. U dru> bra ecu januarju 1916 je bila izplačano društvom kakor Za sinrtniiio članov in članic.......... $3.601.55 Za bolniško podporo in odpravino...... $4.893.64 sledi Skupaj----$8,495.19 Opomba: Nobena smrtuina si ne izplača, dokler se glavni urad t?e obvesti glede starosti in bivanja dedičev. Razen tega se imajo predložiti vsi pogrebni stroški. Domenek ob valčkih. V. Koron. Jeza me je kuhala, da je kar v nI o po meni. Vzrok temu pa je bil Iskra. Sicer ne zato, da bi bil v njej kak napad name. T© ne; ii. tega se mi tod i v bodoče ni bat*. Kako tudi? Časopisje se bavi sa mo x one b am i velikih preteiuij. to je 2 možmi, ki imajo vodstvo narodovo v rokah ali pa se pehajo wedte*u ko *eiu jaz tako v spotiko. TemuČ jezilo me je, da Iskra tako piše, kakor piše. Ali se to pravi ljudstvo vzgajati, ga umsko in nravsko dvigati, če se piše o samih osebnostih in pi kanterijah T sem rekel sam pri sebi ter v ogorčenem rodoljub ju zalučal zadnjo številko Iskre po mizi. Da bi si pa jezo ohladil in pomiril živce, *em uvidel. da mi je treba seči po sredstvu, ki mi ie po magalo še vsekdar,' kadar sem se ga v sličnih slučajih poslužil. In to sredstvo je izprehod po tistem vdala, ko bi ne bilo slišati ljutih kletev mojega prijatelja Mr-kača, ki se je bližal. "Kaj pa ti je. Mr kač T" ga sočutno vprašam, bliskoma odtegniv-še roko od Micke. "Hudič!"? je grdo zaklel. "Človek gre v drevored, da bi se razvedril v svežem zraku, okrepil živce, pa to peklensko lajnanje mu ne da priti do sape. Oglušiti moraš in zavreti ti mora v možganih." Jaz sem pa iz tega, da tako noro sodi o glasbeni umetnosti later-niuiiski, takoj uvidel. da imam u-praviti s človekom, ki je hudo bolan na duhu. Zato tako zažvižgam izvoščeku, ki je slučajno mimo pri vozil, zgrabim Mrkača za roke. da se ni mogel braniti, ga posadim v voz in ga peljem naravnost na opazovalni oddelek. In tukaj so učeni zdravniki dognali, kakor sem že diagnostieiral, da ima "neuralgia eolebralis acutissiina", kar je po naše povedano toliko, kakor da jc popolnoma neumen. In res, čez štirindvajset ur je Mrkač zbe-snel, čez oseminštirideset pa je revež umrl. Mrkačcv slučaj nas torej uči, da se čudesu sicer ne godijo v Later-inanovem drevoredu, da bi namreč ozdravel tudi tisti, čigar živčevje je vse segnito. To ne! Toda kdor je samo nervozen, razburjen in razdražen, tistemu se pa to zdravilišče ne more priporočati dovolj toplo. Za svojo osebo že moram reči. da ae srečnega štejem, ker imam svoj bureau nedaleč od njega. In kako bi se ne? Saj mi ne uide noben glas latermanske godbe, tudi če imam okna zaprta. Zato so pa moji živci močni ko telefonsko o-mrežje in moje čelo vedro ko sr-]>anje nebo. Ce me pa le kdaj razdraži kak klienteek. takrat pa odprem okna nastežaj, da je učinek krepkejši. In kadar sem prav intenzivnega razvedrila potreben, tedaj grem pa v neposredno bližino sirenskih glasov, da ob njih viru krepim svoje živce. Tako sem storil , tudi oni dagu ko me je razjarila Iskra. Ra*t?urjep in ozlovol^ sem se a zarjo zakriva nam jata vran, ona rada bi orle prevarila, za solnce jih osleparila — zaman: sokoli in orli vedo. da je dan! Mogočen plamen iz davnine šviga — vekove preletel je koprne. in plamen naš se druži s njim, se dvi^*, in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži verjga iz zarje v zarjo in od dne do dne... j in v nove zarje ji lilepe oči — tako mladina pesnika slavi. Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnev- lant nik v Ameriki. sem se čudil, ker jc sicer vedno mrk in zamišljen. Jaz pa tudi nisem bil j^rob. ker sem bil. kakor omenjeno, v najboljšem razpoloženju. torej v stanju, ko sem pripravljen objeti vse. kar je nežno-mladega med lepšo polovico človeštva. Sicer ko sem ga zagledal, me je spomin na Iskro in njeno neumno pisavo res zopet nekoliko o-zlovoljil: vendar pa, ker so v tistem hipu zaropotali vsi bobni naenkrat, in to s tako močjo, da je hrešealo, kakor da bi se svet podiral, se je moj obraz zopet razvedril. "Kaj pa ti tukaj, Makso?" ga vprašam. "Izmučen sem; sem se pa prišel semkaj vedrit. Saj veš. urejevanje ni kar za psa.;? "Verjamem, verjamem. No ampak'2 — zdaj sem pa že liotel blek-niti proti njegovi pisavi: pa ker so ravnotakraf zabingljali vsi zvončki, sem se zlahka premagal. Nato sem pa rekel: 'Kaj ni tu prijetno 111 zdravo?" "Ze mora biti, ker mi je dr. O-trovnik ta kraj u a svetoval." "Kaj vendar!*'* se začudim. "Ti rečem, bela vrana, dober zdravnik je dr. Otrovnik. Drugi pa ali nič ne vedo ali pa iz gole sebičnosti bolnikom ne priporočajo te«;i L'e solnca ni. odkod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre? Odkod v očeh mladini to žarenje. ki dvom in vse pomisleke zatre? giblje vse življenje, to naj. kot v jutru pust fantom. zamre O, soliu-e je! Je. ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo! Mi gremo naprej, mi gremo naprej mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč. kot Bog preti Izraelei! Mi gremo, kakor gre vihar, na vraucu oblaku jaha je, in kadar pade njegov udar. nebo se in zemlja zamaje. O domovina, kdor te ljubi zdaj. ljubiti mora s črnim gnevom v duši: kdor se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši: kdor noče laži dvoriti lakaj. )"e kot drevo, bolehajoče-v snši. Glej. smešna krinka, opičji obraz to boginja svobode je pri nas! Mi gremo naprej, mi gremo naprej mi strelci. in pred nami plamen gre sko/. noč. kot Bog pred Izraelci! Kaj malo nas je? Preštejte nas! Borilei eonov niinolili — vi klanjate se jim — a oni? sede na vzvišenih svojih prestolih ? NAfcl ZASTOPNIKI, kateri so pooblafiCeni pobirati narot-nino ca "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse druge ▼ nafio stroko ■padajoče posle. Jenny Lind. Ark. la akoUca: lflhaei Cirar. Ban Praneiseo, Cal.: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadvflle, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. Rojti, Frank Janes h m John Germ. Naahwaok. Mlaa.: flee. lfaortiL New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank ELrovatlafe St. Loalfl, Mo.: Mike Grabrlam. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Url|A Red Lodge, Mont: J. Koprlviek. Koundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. ¥.: Karl Sternlfta. Little Falls, N< I.: Frank GregorEa. Cleveland, Ohio: Frank 8akaer. J, Marlnčič, C has. Karlinger, Jakob Bmh nik m John Prostor. Barberton. O. In ekoHeat *loli B*> __I Bridgeport, O.: Frank HoCevaJk Collimvood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. Kumlt Youogstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M Justin« Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakBOi Bessemer, Pa.: Louis Hribar« RnuWnrU Pa. r Tvnti O^tto Bndneville, Pa.: Rudolf Pletento*« Burdine, Pa. In okolica: John Us tttnik. Canonsbnrg, Pa.: John KokUclL Conemangh, Pa.: Ivan Pajk in SaUda, Colo. In okolica: Lools Ca ; j0hn Zopančli zdravilišča." w ) Preštejte nas. preglejte nas: Tintožeru pa je ležalo nekaj vaz- vsi veliki vaSi sv^tniki. n še vesel,1 vodi proti 6iŠlki Zakaj ravno po ^ uko voanfi ^ * ,u »i ^ ^mm snrsr^s;:. prav in drugim ne niti. Saj je znano, .da glasba blaži1 toliko nadej, prinaJa tako malo za nega 11a srcu; zato ni utegnil zabavljati čeyf zdravnike. Temuč po nekaterih laskavih opombah o mojem izvrstnem zdravju in cvetočem licu ter o mojih lepih literarnih uspehih ini pravi: "Da, Jaka Stržen, tebi se godi dobro. Ti imaš na leto po šest mesecev dopusta. Kako bi bil jaz srečen, ko bi ga imel vsaj nekaj tednov. Sieer bi mi ga šef dovo lil. samo namestnika bi si moral dobiti. Toda kje naj ga iščem? Izmed vseh mojih znancev bi hjl ti edini nalogi kos. Ti si istih političnih in verskih načel, kakor jih zastopa naša Iskra, in kar je ^lav no. v tebi tiči več vatlov dolga žurnalistna žilica; le tebi edinemr bi list z lahkim srcem prepustil." "Tisto že, tisto", pravim. "To da jaz se z načinom tvojega urejevanja ne strinjam/' "Vidiš, zdaj dobiš priliko, da mi pokažeš, kako naj se ljudstvo vzgaja potom časopisja, kako naj se umsko, in nravsko dviga, kakor ti vedno vpije«. In če se obnese, te bom posnemal." "Kaj pa?" ga vprašam. "Ali se bom pa smel posluževati tudi tvo jega uredniškega koša?" Kolikor boš hotel; koš je brez dna in stoji vedno pri mizi. Iu tudi škarij? He! šam dalje. "Kajpada! Se razume. Škarje ležijo vedno odprte na mizi." * 'No potem pa že: pa še nekaj — in zdaj sem si zamolklo odka-šljal — "veš, jaz bi še pač rad avansiral. Zato pa mi kaže najbo lje, da igram nazunaj komedijo političnega netičauemiša, ker le kot tak se morem zatekati k po slancem kateregakoli kluba. Ured ništvo Iskre je pa precej izpostavljena služba, in kar je zlasti pomisleka vredno, list ima premalo poslancev za sabo. Saj me razumeš Makso?" Bodi brez skrbi, Jaka! Ker poznam svet in tebe, sem ie tudi na to mislil. Tvoje sotrudništvo ostane vsem tajno in tako bos še vedno igral politično vlogo netiea-iiemiša." S tem zagotovilom je bil domenek končan in drugo jutro sem že soroko sedel pri upredniški mizi, imajoČ pri. nogah hrezdanji kož| pri rokfth pa režeče škarje. Vendar kako ^em kot Iskrin za-Wtfsn* urednik vdajal občinstvo, Dosrem ^Lm pozneje. Poprej si pa Čotiviti Ovce ob valčkih: ga vpra- vsi naši sobojevniki! stello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Radman. Woodward, la. in okolico: Luka« Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verbis, Chicago, I1L: Frank Jarjovee, Depae, I1L: Dan. Badovlnas. 1« Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laorich. John Ka letel In Frank Bamblch. Oslesby. flL: Matt. Hr! hern Ik. Waukegan, DL: Frank PetkovleS In Math. Ogrln. 80. Chicago, DL: Frank Gem la Rudolf Požek. Springfield. DL: Matija Bar bo ril Cherokee, Kans.: Frank Bežisnlk. Colombos, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Eans.: Frank Leskove«. Frontenae, Kans. la okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin Kos Bingo, Kans.: Mike PencU. Calumet, Mich. In okollčn! Paral Shaltz In M. F. Kobe. Maoistique, Mich, la okolica: Frank Kotzlan. So. Bange, Mich. In okoUen: M. u Llkovirti. Aurora, Minn.: Joslp Fugina. Chishohn, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch. Dul jL, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonie. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Loul> M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jnrlj Kotre. Gilbert, SVIinn. In okolica: L. VesiL Hlbbing, Minn.: Ivan Pouše. KinvUle, Hlu. ka «*oB«ai J«a AO* BftlclL i Claridge, Pa.: Anton Jerlna^ Broaghton, Pa. In okolica: J ;iar Darragh, Pa.: Dragu tin Slavli. Dnnlo. Pa. In okolica: Joslp Suho#i Export, Pa. la okoUea: Frank Tri* bee. Forest City. Pa.: K. Zalar la Franl : Leben. ; Faren, Pa.: Anton Valentin«!. Fit« Henry, Pa.: F. GottUcher. "wngborf, Pa. In okolica: Jocepl j Novak, umu, Pa. in okolica: Fr. Demiaf« Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In Jobn Polanc. Luzerne, Fa. In okolica: Anton O I solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg S«half4 Monessen, Pa.: Math K.lkelJ. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. bi okoUca: Z. Jakah« j I. PodvaSnlk, L Magister In U. B. Ja* I koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnlty Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. WUIock, Pa.: Fr. Seme In J. Pet«* ael. Tooele, Utah: Anton PaUEUL Hlnterquarters, Utah: L. BlarieS, Black Diamond, Wash.: G. J. Ft- renta. Davis, W. Va. In okoUea: J. BrosleS, Thomas, W. Va. in okolica: Frani Kocljan In A Korenehan Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pendlri Milwaukee, Wis.: Joslp Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin« West Aills, Wis.: Frank Skok. Bork Springs, Wyo.: A Justin, Val« Stalleh Id Valentin Marclna. Kemmerer. Wyo.: Jos kfotok SL0VENSK0-AMERIK4NSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: , ^ Domovini in narodu. (Pesem.)1 — Običajni Koledar. — Strašne številke. -- Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snqvi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. • Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji ▼ zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bili — Klasični topovi — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkom 1— Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. —. Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. —- Oglasi, Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega IB avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. ■— Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. ~ Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji —• Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti —- Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal ▼ Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort štv. 10 pred Przemjrslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija vNkciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki — Vodljiyi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestreli-nikom. — Triglavsko pogorje, —/" ' ( SLOVENIC PUBLISHING CO. nw YORK, H. t. a5?: ^^Jti-?^*. m* in GLAS NAKOPA, 14. PEBKtABJA, 1916. Božji pot D. M. v Trnju na Zgodovinski podatki. Začetek ali nastanek rije. preti Kaplčane utopiti v kr-jkveue ključe in zopet razobesilo vi. eerkev pa izpremeniti v konj- votivne podobe te-r obleklo Mariji ski hlev. j obleko. Tri dni je potem čakalo Pa v nebeški zarji se zasveti pri romarski cerkvi, oboroženo z ime Marija, strela iz jasnega neba'raznim orodjem. pripravljeno trešči v turškega pašo. slap oruši braniti Mater božjo. Po dveh le-pečevjc iu utisne podobo turške, tih, ko se je hrup malo polegel, glave v skalo; tudi jez se- podere dobi župnik zopet tisto povelje, in poplavi Turke, ki se v Beli u- Župnik se opravičuje, da se tega romarske topijo. Turški sultan je nabil po- povelja ne upa izvesti, ker pride - j tj eerkev. Pa ko je bila dogotovljena. niso imeli prave Marijine podobe, da bi m- po njej častila Mati božja. Tudi v tem jim pride božja previdnost na j»o-moe. Boštijevi vozniki so vozili vin«> takrat iz italijanske dežele.l Tam na Italijanskem jim tla nepoznan človek kip (t. j. iz lesa izrezano podobo; Device Marije na voz iu jili prosi, naj to podobo pe--j*'j° tja. kamor bodo konji sami hoteli voziti. Ko pridejo domov do Kaple. gredo konji naravnost do oinenj ne cerkve in silijo po stopuie.ih v Marijino cerkev. I/, tega so spoznali, da je tu oni kraj, na katerem bi se naj izpostavila podoba Matere božje. Zato jo prinesejo v cerkev in jo postavijo v glavni oltar. Toliko ljudska pravljica. Koliko jc na vsem tem resnice, ni mogoče izvedeti; le toliko je gotovo, goj odpustka, da rkev tudi gmotno popravi iu olep-ituela v prejšnjih li za časa Valva-dva zvonika, v. Ane ie bila takrat še $30,000,000 na angleškem parniku. Angleški parnik od White Star črte *4 Adriaticr je priplul v soboto v New York ter pripeljal seboj trideset milijonov dolarjev v zlatu in ameriških vrednostnih papirjih, in sicer za tvrdko J. P. Morgan & Compumv in nekatere druge new-vorške bančne zavode. Zakladni-ear K. Edwards, ki je imel nadzorstvo nad tem bogastvom, je rekel, da obstoji večina v vrednostnih papirjih in le nekaj nad pol mi-ljoua dolarjev v zlatu. Ta pošiljatev je baje del plačila, ki ga je poslala angleška zakladnica sem v plačilo za svoja veli kanska vojna naročila. Velik del vrednostnih papirjev, ki so bil: poslani na parniku "Adriatic" iz Anglije, je bilo prodanih še ko so tega vedno štiri do pet duhovnikov. Tudi sosedni župniki so hodili pomagat. 2"» votivnih i, zaobljubi jenih) po-dob iz prejšnjega stoletja, ki visijo na stenah, nam priča, kako so bili ljudje v različnih potrebah na priprošnjo Device Marije v Trnju uslišani. Tudi v dejanju jc verno ljudstvi. svojo ljubezen do Matere božje v Trnju kazalo s tem. da je cerkvi darovalo razlie Grof Rosenberg je podaril 1. 1654. sedanji "1'ebrov" gozd in travnik; kmet Trobej travnik nad cerkvijo; Andrej Keffer leta 1691. sedanjo "Komposevo ravnino" itd. Tako je cerkev pridobila blizu \>a iMJsestva. travnike iu gozdove na severni strani Železne Kaple. Ta posestva je dala cerkev Kapelčauom v najem proti poklo-: 200 oseb je obolelo od mleka ene krave. Na nekem posestvu blizu Mo-hača na Ogrskem je stekel pes raziieua posestva.l v^ri?j)il kravo Psa ^ pač ubili a mleko popadene krave so ljudje še nadalje pili. 200 oseb je od mleka obolelo. Življenje v Belgradu. Listi trde, da je v Belgradu ž:: precej nuiogo prodajaln zopel odprtih. Pred nekaj časom so bile še vse zaprte, prav vse. Zelo . . pogrešajo, da kavarne in gostil- nu. Najemnik je imel posestvo do ne Jliso 0o-ločiti je torej bilo treba, kdr pravi posestnik. Dne 5. septembra' narJiije. leta 1.S42. mi konečno odločili, daj posestva ohranijo najemniki, zato •a bode občina plačala cerkvi od- Proti kitajski monarhiji. Iz Petrograda poročajo, da je a.~ J dobil japonski poslanik v Pekingu instrukeijo, da zopet skupaj . z zastponiki entente posvari ki-11 tajsko vlado pred uvedbo mo- Skrivnosteu umor na Dunaju. O Božiču je bila na Dunaju unior- -kodniuo in sicer po različnih m o- jena iu orojmiia zas-bak-a Zavrarf. difikaeijah ("uredbah) 401 goldi- >*t©rik*o ne morejo ilobiti. Polkija je na r. 70,"i goldinarjev 2T> krajcar- prijela ueke;=a tehnika Borislava V,o-jev ali S:?2 goldinarjev 15 kraj luboviea. kateremu je svoje stanova , nje |»ri umorjen ki božične prazni rjev, i-a do zdaj se te svote m ke prepustit tehnik Pfeifer. ki t odpeljal v Ljubljano. je t T t it iot ni t * j j, Odškodnina. ltaljanske zavarovalnice pla čale za potopljeni parnik "Firenze" dva. "Am-ou.V pa jedeu i |*>1 milijona lir odškodnine. Kak«»r znano, »o ti »Ive jtotopili avstrijski j»od morski rja »P J* r ti 1687 lica sv. Ane en« »hI eerkve. Znano jc, da so šli leta 147.1. Torki na Koro-Dlie 24. septembra OBrtljp-?a l»*ta so prihrumeli čez Jezer-vrli iu iz Solčave čez št. Le-n v naš kraj. Kaplcani s«« zb»-i »hI strah u v skalovje v "Tail in so valili kamenje na Turki so šli po e«-sti skoz sotesko; Turkov so ubili iu ujeli dvesto n j. K r so od zdaj naprej tr ne-Jetni gosti skoraj vsako leto negovali naš*' kraje, sklenili >o rose j, zavarovati v proti Turin. in začeli Ml zidati ob prela-in soteskah, ki «o ob mejah d Konvško. Štajersko in Kmnj-», trdnjav«* ali talwtre. nje trdnjave v s<*da-" (m> zidali leta 147'J. vidijo še zdaj razva-neni skjilovju ua obeh te Itele. Trdnjavi sta boj zvezani z visokim • šel tudi čez Belo. Na bila železna vrata. Ko ili tabore, je bilo ljud-ia v duš« li o, da je plačala in je tudi ne b ». Na vzhodni «trani stoji nu po-koj»ališču iiišiea. katero zdaj rabijo za mrtvašnico. V preteklem stoletju so v njtj stanovali pu-Šeavniki. Sezitlal jo je z lastno roko pušC-avuik Kristijan Miller, dal ladji jo je pa leta 1730. pisarju Petru čolni. Debatti za ltii? goldinarjev. Ta jo! Je zopet t kuj ar il cerkvi Marije' Petrogradska borza Device v Trnju z določilom, da bi bo za rn otvorjena, da no- zato pred "udodclno po. v Rimu sprejet med puščav-j nike; kmalu potem je ponovil . , . , . „ svoje obljube v Celovcu in prišel ^ dela r,lskl burmanski ž^ !< ta lWl! za puščavmka k Devici Iezu,ei popolnoma ustavljena Mariji v Trnju. Tukaj je živvl do '."J10"0 Vslcvd mraza ,voje smrti leta 1780., torej blizujCI,° m w fcedttJ ™rabm. oO 1» t. Živel j.- od dela lastnih* rok. izreza va! križe (razpela) iu Vsled velikega mraza 'udi tuka i "Tabra. d delal uuitematične instrumente r orodje . Skoraj gotovo je, da je poučeval tudi otroke v branju iu pisauju. ker .je vlada b ta 1777. ]H»kl:f-ala med drugimi tudi enega učitelja in enega duhovnika od De vice Marije v Trnju v Veli-jkovee, da s«' ua tamošnji mestni šoli izvežbata v novi učni metodi ' načinu t. Iz hvaležnosti zato sj>o-ročuje v svoji oporoki normalni šoli v Celovcu 1 goldinar. Od leta 17SO. do 1790. je vladal t*«"sar Jož f U. Ta cor<«Lti: Zaupanje Salandri v rimskem s»«natu je iz-rekto senatorjev. Senat pa šteje članov Svarilni glasovi. Milanski časopisi, ki so se ogrevali za vr>likoj>olczno itaijansko akcijo na /M j »zrl je tak arodn« etn O ti preljuba Kremlica. aša zabraniea.'' začenjajo svariti, nuj »e albanski problem nikar preveč ne prenapenja. že v mladosti omamil, in tedanji modrijani in prostomisleei so ga! Balkanu, govorijo že nekaj časa samo v teai njegovem verskem prepri- J 50 ° Obrambi Valone s strani Italije, čanju š»> bolj utrdili. Smatral je —-čh dobro, da nekatere navade v cerkvi odpravi. Med drugim je hotel odstraniti tudi božja pota, K ■ !i!hr-a — tako je ime češ. da naj ljudstAO ostaja doma Italjansko naeijonalno posojilo v trdnjavi ali gradu — je Kapliane pri delu in ne trati zlatega časa nuarj« 1 obrestno mero štiri In pot J*1 milo varovala pred Turki, ker po božjih potih, so vselej prišli od južne strani.| Tudi naši romarski cerkvi so ^aj pripoveduje narodna povest pretili budi časi. Leta 17S5. pride o "bitki", ki se je bila v Tabrih iz Celovea od vlade povelje na pod A h med paio leta 1483. Tnrek tukajšnjega župnika Valentina j- že p žgal Reberco in hoče iz Prunerja. da mora v romarski Jiuihke doline še v Kaplo prodreti cerkvi v Trnju odstraniti vse vo-:n cerkev Marije v hlev konjski tivne tabk-, kakor tudi ^oblačilo. imeti. Pa ljudstvo zajezi Belo s katerim je oblečena čudodelna, v taborih, voda nastopa tako vi- podoba Matere božje. Župnik jejnapravlja ta zemljevid sainoLW *tfko, da stoji ie podnožja Device sicer ubogal vlado, ali s tem se je mieen vtis. Po tem zemljeVIdh naj - v Train. Tabori a«.polnijo zelo zameril ljudem. LjudatVo je 4obi Italija vse slovensko oteiiljo POM4I0. Kakor poroča "Sole", se izda doto Izdajna cena bo odgovarjala približno obrestovan ju od 5 od sto. Leipziger IHustrierte Zeitnn^" prijavlja v zadnji številki zemljevid. ki je bil izdan v Parizu in predstavlja fantastični načrt, kako hoče četverozveza Nemčijo in Avstrijo razkosati. Spričo dejanj skega položaja na vseh bojiSčih visokem morju. Avstrijski vojni letalci nad Italijo. London, Anglija. 13. februarja. Avstrijski vojni liidroaeroplam napravili včeraj velikanski polet nad Raveno v severni Italiji in o kolico. Poročilo a«enture Havaf iz Rima pravi, da je bilo ubitih 1? oseb. med njimi tudi ženske in j troei. poleg tega pa je bila poško dovana neka bolnišnica in neka ba zilika. Dunajsko poročilo pravi, da sr, av--jjski liidmacropluiii uničil tudi ri Solium razširi le svojo bojno črto. 10. februarj: sf» prekoračile reko Vardar in za sedle na desnem bregu več važnil postojank. 30,000 Avstrijcev proti Draču. Rim, Italija. 12. februarja. — Iz raznih virov se je doznalo. »1; prodira proti Draču 30.000 Avstrijcev. 13-letni šolar v vojni. Začetkom šolskega leta se je v neko dunajsko šolo povrnil 13-let ni dijak Kiesel in sicer je prišel naravnost z bojišča. Ko je njegov varuh pred več meseci odšel z maršbataljonom na rusko bojišče se mu je pridružil njegov varovanec. Ostal je na liesarabski fronti štiri mesece in se udeležil dveh bojev. Ranjen ni bil, pač pa s kopitom puške hudo ranjen. Zdaj je zopet šolar in če ne bo priden, bo moral klecati. Nakazila na meso na Nemškem. Tudi na Nemškem je vlada odredil i. da gotove dni na teden ni dovoljeno prodajati mesa in mesnih .pili. S tem je hotela doseči, da ni ljudje tiste dni sploli ne vživali mpK-j. Toda premožni ljudje so si pač pomagali s tem, dr so poprej kupili več 111-sa. Vlada jc kakor že prej za kruh. zde j vpe ijala nakazila za mesa. VABILO na plašno in zabavno VESELICO, ki jo priredi društvo "ZAVEDNI SLAVEN" v Uovdell, Pa., v soboto dne 4. marca 1916 v dvorani dr. sv. Petra in Pavla. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, danic so vstopnine prosto. Zaeno naznanjamo članom tega društva, da mora vsak član plačati $1 v društveno blagajno, ako-ravno se ne udeleži. Tem potom vabimo vse člane sosed n j Hi društev iz LlovdelI, BeaCendale. Onnaliuda in Dunlo ter vite rojake in rojakinje, da se te naše veselice poluoštevilno udeleže. Za najboljšo zabavo, sveže pivo in dober prigrizek bo akrbel v to izvoljeni ODBOR. Konzularni tajnik izgnan. London, Anglija, 12, februarja. Tz Berna poročajo, da so švicarske oblasti izgnale bivšega tajnika av strijskega konzulata, Thausiga. — Obdolžen je bil špijonaže. Obsojen vohun. V Lipsku je bil zaradi vohunstva obsojen danski trgovee Frane Frondesen iz Kodanja na 12 let ječe. Potres na Angleškem. Na srednjem Angleškem je bil hud potres. V dolini Rhvmnev se je vsled potresa utrgal kos neke gore. Usmiljenja vreden rojak. Želim izvedeti za dva moja prijatelja JOHNA in MATIJO PIN- LINOTYPE OPERATOR (Machinist) TAR. Doma sta iz vasi Topola, desetletna praksa, stavec, hiter, Velike Bloke pri Rakeku. Pro- soliden, natančen, stavim hrva-Sim ju, da se oglasita, ker noro- ško. srbsko in slovensko, iščem čati njima imam nekaj važne- stalno delo. Popravke na stroju ga. — John Modic. 925 Addi- vršim sam. son Road. Cleveland, Ohio. \ Dušan Bič, (11-14—2) 1331 E: 7S. St.. New York, N. Y. (11-1^ -2) Kje je FRANK BARAGA? Doma__ je iz Šego ve vasi pri Loškem imam y zalogi potoku. Prosim eenjene rojake, ..... .... Oo k.io ve za njegov naslov, da MOHORJEVE KNJIGE ga mi javi, ali naj se. pa sam oglasi. — Rudolph Debelak, P.! *** leto 1916- O. Box 43, Forest Lake, Mich.! En iztis (6 knjig) ilane po po-__ " » r St i $1.50. Sprejemam tudi udnino 11)1111 »AL00H za prihodnje leto, ki znaša za v Duluth, Mlnn j Ameriko kakor vedno 1 dolar. Rojakom Slovaneem maz^j^ K(Jor Daroči knji a]; ^ aa »e nanaja moj ialoo« p-naj vzamejo denar za vožnjo in za druge stroške l Dr. J. V. Orahek. slovenski zdravnik v Pittsburghu. ki dobro pozna take razmere, j-^ pisal rojaku Zupanu sledeče pismo: Želel bi, da bi žena prišla sem : U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podruinics ! 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Oliio. i Charles Karlinger, 394 j St. Clair Ave. Cleveland, 0 Ft. Leskovic, Box 44, - za denar sc ni treba bati. Jaz ji Franklin, Kans. Zre?kvhe^ c!a ,bo za1 Ivan Pajk, 465 Cheatnir 14 FEBRUAR JA, 1'JIC. j (r EMILE OABORIAU: GOSPOD LECOQ ^Nadaljevanje;. SEDMO POGLAVJE. F / !*e ae ne motim, je — Gospoda —je rekel komisar zdravnikoma — bodita tako prijazna in preišeite mrtvece. — Najprej onega, ki je oblečen v uniformo. — Gospod narednik, prosim vas. oglejte si {ra natančno! Narednik je sal utiral in pristopil. — Kakšno uniformo nosi ? — To je uniforma 53. polka, drugi bataljon — Ali ga poznate! — Ne. ne poznam — Ali zagotovo veste, da ni pripadal vašemu polku? Tei;u ne morem reči, k«*r j>ride v*ak dan nekaj rekrutov. — Da pa ni pri drugem bataljonu, vem zajrotovo. kvr sem teinu bataljonu jaz prideljen. Zatem je pristopil Leeoq rekoč: — Poglejmo najprej številk", katere unu na obleki- Na kapi je bila številko 3129. na bluzi je bila drugačna številka, na hlačah drugačna. — Hudiča — je rekel narednik — kje je pa dobil svoje cape? — Skoraj bi rekel, da to ni vojak, pač pa civilist, ki se je oblekel v vojaško obleko. — Po čem sklepate ? — Lase ima predolge, nohte ima predolge. — Sam ne vem, zakaj mslim, da ni vojak. — Toda stojte, zdaj sem pa prepričan, da ni bil vojak. — Poglejte, da je napačno zapel fmmašc S Nobenega dvoma ni bilo več. da imajo opravka s civilistom", ne pa z vojakom. — Kje je pa dobil obleko, če ni vojak — je vprašal komisar. — Mogoče so mu jo posodili ljudje vaše stotnije. — Mogoče, toda ne vrjamem. — Ali bi se moglo izvedeti — Seveda bi se lahko. — Stotnijo sklicem in pregledam obleko vsakega posameznega moža. — To sredstvo je dobro. — Le napravite tako. gospod narednik. — Medtem je pristopil Leeoq in rekel; — Čakajte še malo gospod narednik. — Ali ne prodaja vojaška oblast,starih uniform na dražbi? — Seveda, vsako leto je velika dražba. — Potemtakem imajo na dražbi prodane obleke kako znamenje ? — — Gotovo! Glej. glej, da nisem tega prej opazil. — Na dražbi _>e bila prodam*. Leeoqa so se od veselja zableščale oči. — Torej je nesrečnež kupil to obleko. — Kje jo je kupil? — Najbrž*' v Temple, kjer prodajajo take stvari. — C tam pet ali šest takih prodajalcev. Narednik je dobil zatem milostno dovoljenje, da se sme vrniti v vojašnico. Komisar je začel zatem preiskovati mrtveca. — Prepričan je bil •»koraj, da se mu bo posrečilo dognati, kdo da je. V desnem hlačnem žepu je našel: tobak, pipo in žveplenke V levem žepu: staro denarnico, sedem frankov in šestdeset cen-'imov, iep robe«-, nak terem ni bilo nobenega znamenja. V denarnici je bilo pismo sledeče vsebine: Moj ljubi Gustav: — Jutri, v nedeljo, nikar ne pohabi iti na ples k "Mavrici Saj veš. kako sva se zmenila. — Ako nimaš denar-ja. pridi k meni. Pri hišniku bom pustil nekaj. — Bodi ob osmih tam. Ce mene ne bi bilo, počakaj. Vse gre dobro. Lauchcneur. — Ah, kako malo je bilo v tem pismu". — Mrtvecu je bilo torej ime Gustav, oni, ki je pisal pismo, je bil pa Laeheneur To je bilo malo, malo. — Nekaj je pa le bilo. — Laeheneur! — je mrmral GevroL — To ime je tudi nesrečnež izgovoril, ko je umiral. — Da, ret je — ie potrdil oce Absint. — Se to je rekel, da se bo maščeval nad njun. — Pravil je, da ga je spravil v past. Leeoq je molčal. — Študiral je pismo, ki mu ga je bil ponudil policijski komisar. Papir je bil navaden, tinta je bila modra. V kotu je bil pečat, na katerem se je zamoglo brati besedo: "Beaumar-chias' \ — To pismo — je rekel sam pri s<-bi. — je bilo gotovo napisano kaki kavarni na bnlevardu Beaumarchias. — Tega Lacheneura moramo na vsak način najti. Med tem. ko so se uradniki pogovarjali, sta začela zdravnika preiskavati trupla. Vojak je imel razbito črepinjo, ostala dva sta bila pa zadeta natančno v >rcc. Morilec je moral imeti izvanredno mirno roko, da je mogel tako meriti. — Pri njima niso našli razen uavadnih stvari ničesar. Pariška policija se gotovo še nikdar ni bavila s tako težavnim slučajem, kakor je bil ta. Umorjenih ni nikdo poznal; morilec je bil v ječi. pa noče govoriti; stara krčmariea pravi, da ni ničesar videla. Pri prepiru sta bili navzoči dve ženski, katerih ena je imela deset-tisoe frankov vredne uhane. — Ko j- Tovariš napravil dva silno predrzna čina, je pobegni!. Komisar je dal povelje, da naj se prepelje trupla umorjenih v javno mrtvašnico, češ, da jih bo tam mogoče kdo spoznal. Zatem je rekel: — Morda je Laeheneur med umorjenimi. — Ne, ne, to ni mogoče. Delavca sta bila mrtva prej, kakor vojak. — V tem slučaju bi vojak ne govoril o maščevanju. Gevrol mu je samozavestno odvrnil: - Gospod komisar, boste videli, da je moje mnenje pravilno. - Jaz nisem mlad sanja*-, pač pa v službi osivel detektiv. Pred vrata je zapeljala kočija in par trenutkov pozneje je vstopil preiskovalni sodnik. ajjjjj' OSMO POGLAVJE. V§i navzoči ga že na videz poznali. Gevrol, ki je bil večkrat v justični palači, je pa zašepetal: — Maurice Escorval. To je bil sin slavnega barona Eseorvala, ki bi bil leta 1815 zaradi svoje udanosti do cesarja. »koraj izgubil življenje. — O njem ie rekel Napoleon Veliki: — Vrjamem. da je več takih pošteujakov kakor je baron Escorval. toda bolj poštenega ni na svetu. Maurice je že v svojih mladih letih kazal veliko nadarjenost. V kratkem je napravil sijajno karijero. Star je bil kakih 42 let. njegov obraz je bil miren, kakor iz kamna izklesan. Njegove avetlo-modre oči so bile brezizrazne. Ko je stopil v krčmo je samo komisarju odzdravil, za druge se pa ni prav nič zmenil. Takoj zatem je fcačel s preiskavo. — Ko si je vse natančno ogledal, je rekel: - J t * — Težaven slučaj — Zelo težaven slučaj. — Gospod preiskovalni sodnik. ali ste mogoče zaslišali morilca! — — Ne, nisem ga še. — Meni ni ničesar znano. Preiskovalni sodnik je sedel k mizi in začel brati Leeoqovo poročilo. — Bral je pazljivo in natančno in rekel slednjič: — Prav dobro. Mlademu detektivu je od veselja poskočilo sree. — To poročilo je pa čisto drugačno, kot je bilo ono, ki ste mi ga dali zjutraj, gospod komisar. Komisar se je popolnoma zanesel na Gevrolovo izpoved in je bil zdaj v veliki zadregi. — Saj vam ničesar ne očitam. — To poročilo je izvrstno* r-=-Tako se mora delati, da. Leeoq ni vedel, kaj bi počel, tako vesel je bil. — Ali ste ga vi napravili * — je vprašal preiskovalni sodnik Gevrola. — Ne jaz ga nisem. — .laz nimam tako bujne domišljije — Kdo ga je pa, če ne vi ? - Ta tukaj. Leeoq je stopil iz kota in se priklonil sodniku. Poročilo je površno, toda jaz imam še več drugih misli. — Vse mi boste še lahko j>ovedali, ko vas bom vju*ašal. — Gospod komisar, naročite svojim ljudem, da bodo prepeljali starko in morilca iz stražnice v prefekturo. — Zaprejo naj vsakega posebej. Ž njima se sme nikdo izpregovoriti niti besede. Leeoq je stopil k sodniku in ga vprašal: — Gospod preiskovalni sodnik, ali vas nekaj lahko prosim? — Kaj pa? - Dovolite, da bom jaz prepeljal obtoženca na prefekturu. — Ni mogoče, vi morate ostati tukaj. - Mislil sem. da bi marsikaj opazil, če bi šel ž njim. Sicer pa. . . . - No. če ni drugače, pa idite. — Toda čakajte me na prefek-turi. — Kakorhitro bom tukaj vse uredil, bom prišel tja. Leeoq se mu je zahvalil in ves vesel odšel. — Nobene utrujenosti ni več čutil, njegovo veselje je preseglo vse meje. (Nadaljevanje prihodnjič). Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij sldh posestev vseh yelesfl. MODERNO UREJENA TISKAM GLAS Ni ROD i VSAKOVRSTNE TISKOVIlfl! rzvsinje po nizkih CENAH m *xb ■ • DELO OKUSNO • * JZVB&TJJE PREVODI I DRUGE JEZLU. i«aa UNIJ8KO ORGANIZIRANA. IfRl DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLST1, CENIKI I T. D. TEA NABOČELA POiURI Ml SLQVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St, Now York, N.T. ZA VSEBINO OGLASOV N1 ODGOVORNO -TVO KK TTRKDNTftTVO NE UPRAVNI- Kaj prasijo pisatelji. očeBjairi Id držaruifct o knjigi Berte pL Suttner. "Doli z orodjem!" Lev .Nikolajevir Tolstoj je pisal: Kujigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka In obsega nebroj lepib misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael ul bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega. časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo Človeštva boljši čast Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajse poljubil. V dno Brca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Hoaegger piše: Sedel sem v nekem gozdn pri Grleglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem r* Prebiral som jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rWtem, Ua sta ta dva duera nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezik* Wta takaj mm aaafk aa kajtllen. ptiljaa aaatoaj. JACOB WAHČlC, 1093 E. «4 SU Cleveland, O. Velika vojna mapa Tojsknjocih se e?ropskili drža?. Velikost je 21 pri 28 palci H. Cena 15 centov. Eadej je natančen popis koliko obeega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij f. t d, V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije t mejo Avstro-Ogrrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nss je dobiti tudi veiiRe zemljevide posameznih ij«, K držav, kakor naprimer od Italiji Francije, Belgije in Balkanskih d platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na i U8ije, Nemčije, ržav. Vsi bo vezani v Slovenk Pnblishmg Company, 82 Cortiandt St(Nt New York, N. Y» Zanesljivo pride sedaj t? v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatvc tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bojejo podiljatve v sedanjem časn 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma sa poBiljanje denarjev sorodnakon ia znancem v staro domovino^ 100 K velja sedaj $15.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio. mum* mOium iifillUii i -ii»ii'i«.i