Itaročninn mesečno 15 Din. u morem-M«o 40 DiD — ne-deljika Izdaja celoletno liana tt 10.6*0 in 10.'Ut za inaerate; Sarajevo »tT. 7%J Zagreb Jtv. V>.0tt, Praga-Dunaj 2W Uprava: Kopitar reva 6. telefon 2sw» Političen katolicizem »Kadar so uasprotniki katolicizma potrebovali izgovorov in opravičila za svoje protiversko delovanje, vedno so se posluževali znane fraze o »političnem katolicizmu«. V resuiei pa Cerkev nikdar ue politizira, v»aj tako dolgo ue, dokler se politika ne zaletava v oltarje. Cerkev se ne briga za politiko; njeua glavna skrb gre za tem, da so moralna uačela v javnosti spoštovana, kar velja seveda tudi za politično življenje iu delovanje. Kdor pa bi Cerkvi hotel vzeti njeno oblast nad vestjo in uad dušami, bi delal proti njenim pravicam, ki jih ima po svojem nadnaravnem poslanstvu. V tem vprašanju ni mogoče popustiti. Gre namreč za eno njenih bistvenih življenskih pravic, katera ji je v ostalem zajamčena tudi v L členu državnega konkordata...« S temi besedami je vatikansko glasilo »Osservatore Romano« nedavno označilo verski položaj v sedanji Hitlerjevi Nemčiji, kjer kljub sklenjenemu iu slovosno podpisanemu koukordatu divja mnogo hujši kulturni boj, kakor v času Bisinarcka, ko država še ni imela tiste moči nad dušami svojih podanikov, s kakršuo razpolaga moderna država, in tudi ne tako rafiniranih ter perfid-nih sredstev, s katerimi je v naših časih mogoče javno krivico in nasilje prikazati kot dejanje prepotrebne in čisto nedolžne »samoobrambo«. Dosedaj so proti »političnemu katolicizmu« grmeli le manjši bogovi: Goring, Roseuberg, Frick, Gobbels... Na zadnjem nureubeškem strankinem kongresu pa je stopil iz dosedanje svoje rezerve tudi sam ftthrer. Javno je oznanil, da ima sodobna Nemčija tri velike sovražnike, proti katerim se mora boriti narodni socializem: judovstvo, boljševizem in — političen katolicizem! Od tega trenutka dalje se zdi, da je legalizirano vsako nasilje nad katoličani. Vsakdo je namreč razumel, kaj se je z izrazom »političen katolicizem« hotelo izreči: obleči v lepo srajco vse krivično ravnanje in nasilje, ki ga kljub konkordatu morajo katoličani prenašati od strani narodno socialističnih oblastnikov. Pod pojem »političen katolicizem« je namreč mogoče spraviti čisto vse, kar more služiti za pretvezo političnega preganjanja. Vsak lo količkaj pameten človek to razume. Vse, kar je danes naperjeno proti katoliškemu delovanju, so skriva za to udobno formulo. Ah, seveda narodni socializem globoko spoštuje vsako vero in posebej še katoliško vero! Samo »politična« no sme biti ta vera, to se pravi: ne v tisku, ne v javni besedi in še celo 110 v kakih organizacijah, nastopih in manifestacijah se je ne sme kazati. Kajti, to jo žo politika in sicer nevarna politika, ki ogroža pagauske temelje tretjega rajha! Torej prav isto, kar je marksizem nad sto let ponavljal: vera je zasebna stvar, ali kar nam še vedno dopoveduje svobodomiselstvo in masouerija: vsa čast krščanstvu, dokler ostane v »svojili mejah«! Resnica pa je, da mora katolicizem kot svetovni nazor in kot oblikovalec javnega moralnega življenja posegati na vsa življen-ska področja in da se temu vplivu ne sme odtegniti nobeno polje, tudi politično ne. Resnica je tudi, da katolicizem, ki je stisnjen med zakristijo in oltarjem — in samo tam, bi ga zaenkrat še trpel hitlerizem —, torej brez vezi z živim življenjem in dnevnimi dogodki, — ni nikak svetovni nazor več, brez ozira na to, da bi taksen položaj za Cerkev, enkrat ustanovljen, pomenjal veliko duhovno inferiornost napram vsem ostalim či-niteljem javnega življenja. Taktika s »političnim katolicizmom« gre za tent, da se ka-tolištvo zadene prav v njegovih koreninah. Kajti krščanstvo ne bi po nazoru narodnega socializma nič več smelo biti »sol zemlje« in »luč sveta« (Mat. 5, 13), ki »sveti pred ljudmi« (Mat. 5, 16). Cerkev naj ne bo več »mesto na gori« (5, 14), ki se širi v javnem življenju, da jo vsi vidijo. Božje kraljestvo na zemlji, ki ne more omejiti svoje oblasti le na poedine duše, ampak mora zajeti tudi človeško družbo kot takšno, bi naj torej bilo oropano svojega bistvenega značaja. Kar se od katoličanov zahteva, ni nič manj, kakor da sicer smejo biti v svojem stanovanju dobri katoliški verniki, toda v javnem življenju — pagani; doma se lahko združujejo s Kristusom, toda v javnem življenjem so ga dolžni pobijati! H takšni dvojnosti in ne-znača.inosti nujno vodijo zahtevo narodnega socializma glede verskega udejstvovanja. Sicer pa narodnemu socializmu v tej stvari ne gre za načelno gledanje. Vedno bolj so opazuje, da je vojna proti »političnemu katolicizmu« le udobna pretveza, neke vrste passe — partout, ki omogoča postopek proti enemu in drugemu neljubemu duhovniku ali redovniku, proti katerikoli cerkveni ustanovi in sicer brez prave preiskave in pravnih razlogov. Kdor je neljub, tega se osumi »političnega katolicizma«, podobno, kakor v sovjetski Rusiji »kontrarevolucio-narnega mišljenja«. In za takšnega nesrečneža ni več milosti pod soncem! Spomnimo na sramotno procese proti rodovnikom in redovnicam »radi_tihotapstva z valutami«. Ves svet ve, da je šlo za ueke denarne podpore, ki so bilo namenjene inozemskim verskim ustanovam, v prvi vrsti misijonom. Toda narodni socializem je mislil, da se mu je ponudila dolgo iskana prilika, ko bo mogel nemške katoličaue zadeti prav pri korenini. Treba jih je kompromitirati kot sovražnike države, kot takšne, ki uničujejo narodno premoženje in paktirajo z inozemskimi sovražniki Germanije. Po celi Nemčiji so pozaprli kakih 50 rodovnih oseb in stvar sledeče organizirali: Hotee doseči čim večji in čim trajnejši učinek na mase, niso napravili skupnega procesa proti delinkventom, ampak so ga razdrobili v posamične obravnave. Vsakih 10 dni je ena takšnih obravnav proti »zločinskim izdajalcom domovino«. Razprave Italijansko -abesinska vojna Težka industrija hoče služiti... Pritisk velikega kapitala na vlade, naj s sankcijami ne uničijo konjunkture Ženeva, 6. novembra 1936. Pri Zvezi narodov eo nadvse ponosni, da se je z abesinskim sporom tako okrepila in da so države, pri sklepanju o kaznih proti napadalcu nastopale tako složno in enodušno. Pri tajništvu Zveze narodov pravijo, da kaj takšnega niso pričakovali. Ne samo sklepi koordinacijskega odbora so tako razveseljivo složni, marveč tudi odziv raznih držav-članic Zveze narodov na povabilo, da začnejo izvajati kazni proti napadalki Italiji, presega najbolj optimistične račune. Tako je, če se za Zvezo narodov z vso vnemo zavzame svetovna velesila, kot je Anglija. Sklepi o sankcijah in pritrdilni odzivi od strani držav-članic, to je, bi rekli, idealna stran ženevske pomladitve v službi miru in obrambi po nedolžnem napadenih narodov Toda tukaj si tudi nikdo ne dela kakšnih utvar glede ogromnih težav, ki bodo nastale, kakor hitro bo treba teoretično sklenjene kazni tudi dejansko izvajati. Značilno je namreč, da je te dni prišlo v Že-novo precejšnje število zastopnikov težke industrije iz večjih industrijskih držav Evrope in Amerike. Poskušali so na razne načine vplivati ua švicarski tisk, kakor to z uspehom poskušajo pri svojem domačem tisku, da naj bi se vendar prenehala borba za izvajanje sankcij, ker da so dvorezen meč in da bodo škodovalo mnogo bolj gospodarstvom držav, ki jih bodo izvajale, kakor Italiji, proti kateri so naperjene. Zdi se, kakor da bi se bila velika industrija Združenih držav Severne Amerike, Francije, Belgije, N em č i j e i 11 tudi Češkoslovaške kartelirala, da zastavi ve« svoj vpliv pri posameznih vladah, da v izvajanju sankcij ne gredo predaleč in da ostanejo, če le mogoče, samo pri platoničnein sklepu, ne da bi jih sploh izvajale. V Združenih državah Severne Amerike vlada trenutno lako dobra konjunktura za izvoz bombaževine in bombažnih izdelkov, da bi »bilo škoda iztrgati iz ust delavstva kruh, ki se niu nudi.t Ameriška železna industrija tudi opaža. da ee odpirajo pred njo neizmerne možnosti zaslužka, kol v svetovni vojni. Petrolej pa se od Tojnili let sem ni nikoli prodajal tako ugodno in v takšnih količinah, kakor dandanes. Pritisk na predsednika lioosevelUi. ki je bil enkrat že naklonjen sankcijam, je tako močan, da bo bržkone moral ostati nevtralen in se izgovarjati na zakone, ki 11111 ne dajejo nikake možnosti, da bi oviral svoboden razmah ameriško trgovine, ki se ji nudijo tako lepe kupčijske možnosti. Tudi iz Londona »e čuje, da v industrijskih krogih godrnjajo nad sankcijami. Posebno petrolejska industrija je nezadovoljna. Ali naj Anglija sama prepove uvoz petroleja v Italijo, ko bo Amerika z njo svobodno tržila Ameriški trgovci bodo prevzeli Angležem petrolejsko kupčijo. Petrolej naj bi se torej izvzel iz kazni, dokler ne bo mogoče najti sporazumnega postopka skupno 1 ameriško petrolejsko industrijo. V Ix>ndonu vrhu tega resno naglašajo, da bi nemara iz izvajunja sankcij, ako bi Anglija ostala sama, sledila nevarnost za vrednost angleškega denarja. 1 z Pariza pa prihajajo vesti, da so se zbrale močne skupine volnene, bombažne in svilene industrije ter trgovci z vini, šampanjci in boljšimi li- kerji, ki eo poslali k Lavalu odposlanstvo b spomenico, v kateri dukazujejo, da bi pomenile sank eije smrt njihovih podjetij in brezposelnost sto tisočer delavec«, ljival jim je moral obljubiti, da bo napel vse svoje sile, da prepreči, da bi ee sankcije izvajale in da se pred IS. novembrom doseže sporazum. V Ženevo prihajajo tudi spomenice ru nih znanstvenih gospodarskih »ti rušenj, ki so jih podpisali nčenjaki in strokovnjaki na gospodarskem polju in v katerdi doka zujejo. da je politika sankeij brezsmiselna in dn moru Evropo pognati t novo ntisko, k. se je prve komaj rešila. Nešteto industrij bo moral, zapreti obrate in nešteto ljudi bo prišlo oh latdniek, č« si Evropa sama sebi zapre motnosti gospodarskega napredka s tem, ila ni sama zapre trge za svojo izvozno trgovino. Neka druga spomenica, naslovljena ua angleško delegacijo v Ženevi, dokazuje, kako so vsled nesmiselne politike diplomatov t zadnjih tednih narasle cene sirovinam, kar mora imeti za posledico že en polom angleShe valute. Amorika da izvuža danes tolike količine bombni« in petroleja, da je njen izvoz 6 krat večji, kot je bil v istem času lanskega lela. lz gornjega sledi, da je teška industrija ia velika trgovina organizirala po vsem svetu močno olenziro proti sankcijam, ker si noče iztrgati krasne priložnosti, da si s pomočjo rojne t Afriki nabore nepričakovano visokih dobičkov. Če opa zujemo politiko sankeij t tej luči, Immo gledo praktičnega izvajanja kazni moruli hiti pač rs« bolj pesimisti. V. J ... iv. Z ahesinskih bojišč Italijani v Mahali Francoska poročila: Še vedno brez odpora Abesincev Havasov poročevalec na severnem bojišču javlja tele podrobnosti o zavzetju Makale: Brigada polkovnika Broglia je vkorakala v Makalo v dvostopni koloni z zastavo na čelu. Za njo so šli bersaljeri, takisto v dvostopni koloni. Za temi pa so korakali prostovoljci rasa Gukše. Italijansko zastavo so najprvo razobesili na guver-nerski palači, nato pa so jo vtaknili na nekdanjo italijansko trdnjavo, ki jo je leta 1896 general Ga-ljano junaško branil. Ras Gukša je v imenu Nj. Vel. kralja Italije proglasil Makalo za rezidenco svojega guvernerstva nad tigrejsko pokrajino. Armadni zbor pod poveljstvom generala Ma-ravigne je zavzel vas Selaklako jugozapadno od Aksuma. Od tam je pričel prodirati proti Makali. Vojaški krogi naglašajo velik pomen teh operacij v zapadni Tigri. Ti kraji bodo v bližnji bodočnosti lahko postali zelo velikega pomena za nadaljnje vojaške operacije. Med tem se italijanske eregularne čete ob reki Takazi pripravljajo na prodiranje v Tembien in Gondar. Prehod čez reko Takaze je nemogoč. Zapadno od Asava so prenehale vse vojaške operacije. Italijani so se prepričali, da so v tistih krajih vojaške operacije popolnoma izključene. Zalo so odtod umaknili nad 20.000 vojakov. Veliko število italijanskih vojakov je obolelo. Hude bolnike bodo morali prenesti z letali. Abesinci se bodo bržkone začeli upirati šele južno od Makale. Trdijo, da so Abesinci dozdaj zbrali na severnem bojišču že pol milijona vojakov in da pričakujejo še novih čet. Iz zaledja jim prihajajo neprestani dovozi orožja in munieije. Nove pošiljatve orožja in munieije iz tujine pošiljajo naravnost na severno bojišče. Šele prihodnje pošiljatve, ki prispejo šele čez nekaj dni iz Džibutija, bodo deloma oddali na južno fronto. V okolici Makale je začel padati močan dež. Neki italijanski konjeniški oddelek je vjel 70 Abesincev, ki so pripadali četam dedžasa Gabrijela. Položaj v osvojenih krajih je normalen. Poslovno življenje se vrši normalno. Italijanska letala neprestano bombardirajo abesinske položaje in utrdbe v Ogadenu. Iz Hararja so poslali tri tisoč kamel z živežem za abesinske čete, ki že nekaj dni niso ničesar zavžile. Zadnje dni je v Hararju in Ogadenu močno deževalo. Včeraj je dež prenehal. Vsekakor je deževje zelo oviralo operacije na fronti. Italijanska poročita: Ofenziva na reki Takaze Italijani, ki so bili vtaborjeni vzdolž desnega brega reke Takaze, kjer so branili zasedeno ozemlje proti abesinskim vpadom, so sami prešli v ofenzivo in prekoračili reko. Uradno poročilo št. 40 Rim, 8, nov. AA, Agencija Štefani objavlja 40. uradno poročilo z bojišča. Poročilo se glasi: General de Bono poroča: Naio zastavo, ki so odstranili s trdnjave iznad Makale dne 22. januarja 1896, so 9. zopet razobesili oddelki, sestavljeni iz italijanskih čet in iz domačih edinic. Po inlormaciiah agencije Štefani iz Adigrata so Askari ter oddelki rasa Gukše in Danakilov snoči zasedli makalska predmestja. Sovražnik ee je umaknil brez bojev. Abesinska poročila: Po informacijah iz Hararja, se Abesinci na južni fronti naglo koncentrirajo. Proti vsem odločnim demantijem abesinskega vrhovnega poveljstva, pa bodo kmalu prišli v protiofenzivo. Po zaupnih vesteh prodira 40.000 izredno bojevitega in fanatičnega plemena Fanoge, ki so prideljeni vojski rasa Deste, po reki Džubi navzdol proti Dolu. Vojski dedžasmača Amde Mihajla prodira v naglih marših skozi ogadensko deželo. V Direku je koncentrirano nekaj tisoč bojevnikov plemena Gofe, pod poveljstvom dedžasa Nabedamtuja. Ti oddelki veljajo kot posebno dobro izvežbani v čet-niškem bojevanju in nočnih napadih. so tajne, pač pa časopisje prinaša v mastnem tisku govore državnih tožilcev, ki v politično prikrojenem stilu pozivajo sveto pravico, naj »kaznuje zločiusko rovarenje proti državi«. Večkrat beremo stavke, kakor naslednji: Podtalnim zločincem v meniških haljah se je skoraj posrečilo, da zrušijo državo, ako ne bi v zadnjem hipu posegel narodni socializem z močno roko. itd. Domovina je torej v zadnjem trenutku bila rešena, toda masi je treba vtepsti v glavo, kje je njen najhujši sovražnik. Vsakih 10 dni sc torej sproži nova gon.ia zojier katoliške re-dove, nov val verskega sovraštva gre po državi, proti kateremu se nihče 110 moro 111 ne sme v javnosti braniti. V boj proti »političnemu katolicizmu« je poseglo čisto ofic.ielno tudi ministrstvo za propagando. Po vsej Nemčiji je videti na reklamnih deskah, kioskih, na plotovih, ob železnici, celo na hlevih in šupah nabite ogromno plakate proti »političnemu katolicizmu«. Navajajo se običajne klevete, stare skoraj 2000 let, le da z novo garnituro. Vidi se, da so vse do danes morajo nasprotniki katolicizma posluževati vodno znova odinole dveh sredstev: laži in sovraštva. Kogar zalotijo, da odstrani kak plakat, je kaznovan z več meseci zapora, kajti izkazal se je kot sovražnik države! Isti ljudje pojejo povsod in vedno isto pe^etu! Kako vpliva vsa ta kampanja laži in sovraštva na ljudske mase? Poznavalci razmer poročajo, da niti približno ne dosega svojega namena. Pravijo, da se je hitlerizem morda mogel posluževati takšnih propagandnih metod, dokler se je boril za oblast, toda posest oblasti opravičiti s samim hujskanjem proti političnim nasprotnikom je preveč neresno početje, da hi potegnilo mase. Opazuje se vodno bolj, tako trdijo, duha utrujenosti in opozicije. Ljudje so siti vodnih manifestacij. ved nega tuljenja »navdušenih« množic, neprestanih povork in vojaških manifestacij, nasitili so se Odbbelsa in Goringa. Tudi draženje antiklerikalnih instinktov ne vleče več. Brutalnost kulturnega boja je samo utrdila katoličane v odporu proti krivicam pagauske države in jih potisnila v katakombe, od koder pa bodo pro i ali slej prirojenih moči vstali k novouiu življenju. dria. Včeraj popoldne je prispel v Adis Abebo prestolonaslednik. V cesarski palači so mu priredili intimen sprejem, ker je eesar pred kratkim izdal odredbo, da morajo biti odslej zaradi resno situacije vse ceremonije čim bolj enostavne. Prestolonaslednik se je pripoljul t Adis Abebo 1 letalom. Ljudje so ga sprojoK 1 velikim navdušenjem. Abesinsko vrhovno poveljstvo jc ponovno odredilo rasu Sejumu, naj se za vsako ceno omeji lc na obrambo in naj Italijanov nikjer ne napada. Abesinci se morajo izogniti vsakemu resnejšemu spopadu z Italijani, dokler se abesinska vojska definitivno ne koncentrira. V ostalem imajo Abesinci že od nekdaj to taktiko, da izpraznijo vos teren pred sovražnikom, da bi ga tako prevarali in ga tako nenadoma napadli od strani ali oo iz svobodne Abesinske pregnan poslednji italijanski zavojevalec. Njen mož vrši službo v abesinskem glavnem generalnem štabu. Italija v borbi proti sankcijam Italijanski agenti v Toxn.su so nakupili 50 milijonov sodov petroleja za italijansko vojsko. »Times Herald«, ki to poroča, pravi, da so plačali po 11.2 dolarja za sod. Petrolej liodo poslali t Nemčijo, odkoder ho preko Avstrije prepeljan t Italijo. Ženeva. 8. nov. b. Tajništvo Zveze narodov je izdalo poročilo, da je 51 držav sprejelo sankcijske ukrepe proti Italiji. Sankcije niso sprejele samo Avstrija, Madjarska in San Salvador. V sankcijah štev. 3 in 4, ki se nanašajo na prepoved uvoza italijanskega bluga, razen že omenjenih držav, 110 bosta sodelovali Nicaragua in Venezuela. Uragvaj-ska vlada pa je ejioročila Zvezi narodov, da ni izključeno, da bo parlament odobril Bankeije št. 5, ki se nanaša na medsebojno pomoč. Vprašanje je trenutno pred parlamentom. Sankcijske ukrepe št. 5 je doslej sprejelo 4« držav. Odgovor še ni prišel od Kanade in Luxemburga. Pregled armad abesinskih rasov. |. Ras Ajelu. 2. Ras Sejum. 3. Ras Kasa. 4. Prestolonaslednik s. Ras liueru. 0. Neguš. 7. Ras Gabri Mariam. & Ras Nas«* Ra« Desta H). Dedfesnnč Muršaša Domači odmevi Seja vlade Belgrad. 8. nov. m. Danes dopoldne je bita w> pet seja ministrskega sveta, kateri so prisostvovali vsi člani kraljevske vlade, razen prometnega ministra dr. Spahe, ki je v tujini, in pravosodnega mi nislra Miškulina, ki je na inšpekcijskem potovanju. Po seji vlade je minister za gozdove in rudnike jankovič dal časnikarjem o vladni seji sledečo iz- ,aV°'»Na aeji ministrskega »veta, ki je bila 'danes od 17 do 20 pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. te je poleg ostalih resornih vprašanj sklenilo sledeč- 1 Na predlog zastopnika prometnega inini stra dr. Bfhmcna, je bilo sklenjeno, da s« začno deU na železniški progi Bihai—Kmn, ki jih jc prevzela družba Batignolles po znižanih cenah m po zbolišanih pogojih, kakor »o bili predlagani v prejšnji pogodbi. Delo se prične takoj z obeh slram, tako da bi bito zaposlenih čim večje število delavcev 2. Na predlog linančnega ministra je bila sprejeta uredba o plačilu davčnih zaostankov za vsa leta nazaj do leta 1032. Ta uredba določa znižanje za H 1 obveznic, s katerimi bodo plačam zaostanki po ugotovljenih kvotah ko konca februarja 1930. 3. Na predlog finančnega ministra je bil sprejet sklep o zaščitni carini na seme za sladkorno peso. 4. Na predlog notranjega ministra dr. Antona KoroAca. se odobravajo predhodna dela za netanovilev politične stranke pod imenom »Zbor«. Po nocojšnji seji ministrskega sveta j« minister Mirko Komnenovtč izjavil časnikarjem, da je kraljevska vlada že pričela Izvajati svoj program v pogledu prehrane pasivnih krajev. Poslana je bite takoj po PRIZAD-u prva pošiljka 200 vagonov koruze in pšenice v primorsko in zetsko banovino V tl dve banovini je bila najprej poslana koruza in pšenic« vsled tega, ker je potreba v teh največja in bi bila poznejša akcija pri razdeljevanju otežkočena tudi vsled snežnih žametov, v ostale banovine se bo koruza in pšenica pošiljala postopoma. Marsejshi zločinci pred sodiščem Marše ill e, S. nov. (tel.). Dne 19. novembra se prične razprava proti atentatorjem na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Razprava se bo vršila pred okrožnim sodiščem v A i z en Provenee. Na zatožni klopi bodo sedeli Mijo Kralj, Zvommir Pospišil in Hajič. Zagovarjal jih bo advokat de Paul. Proti Evgenu Kvaternlku in Antonu 1'ave-liču pa se bo postopalo >v odsotnosti«. Na sodišču se že vrše velike priprave ta to razpravo, v dvorano bodo smeli le ožji krogi domačih in pa trancoski in inozemski časnikarji proti vstopnicam, ki jih razdeljuje francosko zunanje ministrstvo. Fotografiranje v sodni dvorani pa je pre|io-vedano. Doki odru na družbeni daveh Belgrad, S. nov. AA. Finančno ministrstvo je izdalo o odmeri samostojne doklade na minimalni družbeni davek. Po 61. 15 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona c neposredmh davkih od 18. februarja 1934 se vlime za osnovo odmere samoupravnih doklad 50 odst. minimalnega davka Zakonodajalec ni hotel dati nikakih omejitev te odredbe in je zato hotel, da bi bil podvržen samoupravni obdavčitvi vsak odmerjeni minimalni davek, tako tisti, ki se odmeri, in sicer iz razloga, ker osnovni davek skupno r. dopolnilnim znaša manj od minimalnega, kakor oni, ki se odmeri zaradi pomanjkanja davčne osnove ali kakor začasna zadolžitev po čl. 80 zakona o neposrednih davkih Tako se ima ravnati samo pri odmeri samoupravnih doklad za leto 1934 in naslednie leto, »a vsa prejšnja leta pa ostanejo t veljavi prejšnje določbe. Odškodnina eksekatorjem Belgrad, 8. nov. AA. Z odlokom fin. ministra (e dovoljeno, da se začasnim davčnim eksekulor-jem, kadar vrše eksokutivno izterjavanje, priznajo in izplačajo samo dnevnice po 20 Din na dan na račun dohodkov od eksekutivnih stroškov in prodaje uradnih obrazcev. Odškodnina na račun ki-lometraže sc ukine. Spomenica zasebnih nameščencev Be'grad, 8. nov. m. Delegacija predstavnikov Zvez.- zavarovalniških, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije in Zveze privatnih nameščencev, je danes izročila predsedniku vlade dr. stoja daooviču, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču in ministru za telesno vzgojo naroda Komnenoviču resolucijo, ki je bila sprejela na nedeljski anketi, tri je bila v BelgTadu ob sodelovanju delegacij iz vse države, v pogledu zboljšanja pogojev zasebnih nameščencev. Nemški kliring Belgrad. & nor. AA. Po poročilo Narodne banke je dne 8. t. m. izplačala po nemškem kliringu poslednja aviza št. 8430 z dne 16. maja LI, po italijanskem pn št. 75.334 z dne 2. avgusta t. 1. Okrožnica novosadskega župana Po nalogu donavske banske uprav*, je novosad- ski mestni župan dr. Branko Borota v posebni okrožnici opozoril vse mestne uslužbence, da ne smejo politizirali niti agilirati. Uslužbenci vseh po-kr/ajev se morajo v službi ravnati samo po službenih predpisih. Pametno in prav, če je nidi »pod JNS režimom« izdajal take okrožnice. Minister pravosodja v Lihi Minister pravosodja dr. Miškulln je na svojem inšpekcijskem potovanju obiskal tudi svojo domači Liko. Iz Gospiča se je v četrtek. 7. t_ m, napotil v Koeinj, kjer je jiregledal del poslovanja tamošnje občinske uprave. V svojem govoru ob sprejemu je med drugim tudi izjavil: Kot član vlade, kot Hrvat in kot sin te kršne Like vam zagotavljam, da bom vso storil, da vam olajšam življenje. Vlada je pripravljena iti v tem oziru do skrnjnih meja možnosti. Motijo se tisti, ki mislijo, da vlada zavlačuje nove politične zakone. Nasprotno, to Je njenn glavna naloga. Imela je sicer neke ovire, ki so njeno delo oteževale, ne bodo ga pa mogle preprečiti. Vlada sprovaja v življenje misel enakosti in popolne bratske sloge in za-vrnča vsako patentirano jngoslovanstvo ln ne bo dovolila, da hi si ga kdorkoli monopo-liziral. Vem, da je vlada na pravi poti ln da je I orli zmožna svoje naloge do konca i zvest".________ Dunajska vremenski napoved. TcpJeje. V vzhodnih Alpah oblačno k poadnd mIM. Zakon o sodnikih Belgrad, 8. nov. m. Kakor smo ie poročali, j« včeraj začela zasedati v pravosodnem ministrstvu komisija za končno redakcijo o sodnikih. Kot prve so vzeli v pretres določbe, ki se nanašajo na postavljanje sodnikov in predsednikov sodišč. Glede teh vprašanj so nastala med člani komisije prav deljena mnenja in sc sedaj še ni moglo doseči soglasje v najglavnejših točkah. Posebno so bile sporne točke glede postavljanja advokatov za sodnike in glede postavljanja sodnikov apelaciiskih in ka-sacijskih sodišč. Komisija si je bila edina v tem, da «e morejo advokati pod gotovimi pogoji postavljati za sodnike prvostopnih sodišč. Glede možnosti postavitve advokatov za sodnike višjih sodišč pa so ostala mnenja deljena in še ni prišlo do soglasja. Nekateri člani komisije so mnenja, da je mogoče advokatom priti do višjega sodišča Batno potom službenega napredovanja pri nižjih sodiščih, dočim so drugi člani komisije za to, da se jim omogoči postavitev za sodnike pri apelacijskih in kasacijskih sodiščih tudi brez predhodne službe pri nižjih sodiščih. Glede postavljanja sodnikov pri višjih sodiščih je del članov komisije za stroge pogoje tako, da ne bi na primer nihče mogel postati sodnik kasacijskega sodišča, ako ni predhodno služil prt apelaciji, kar naj bi veljalo tudi za predsednike okrožnih sodišč. Derugi del članov komisije pa je za milejše načelo glede postavljanja teh sodnikov. Zborovanje ministra dr. Kreka V nedeljo, dne 17. novembra 1035 ob 10 dopoldne se bo vršilo okrajno zborovanje Jugoslov. radikalne zajednice v Slov. Bistrici v Okrajni hranilnici. Govorijo gg. minister dr. Miha Krek. dr. Josip Leskovar. bivši oblastni predsednik, dr. Fr. Schaubach, bivši okrož. inšpektor in Marko K ra jne, tajni JRZ. — Isto nedeljo popoldne ob R se ho vršil shod za ormoški okraj v dvomili Kletarskega društva v Ormožu. Govorijo gg. minister dr. MIha Krek, minister v p. dr. Ivan Veeenjak, bivši ob- Dunajski marksisti oživljeni Delavski okraji so preplavljeni s komunističnimi letaki Dunaj, 8. nov. b. V zadnjih tednih se opaža zopet izredno živahna delavnost dunajskih marksistov. ki dela policiji precej skrbi in jo razvoj dogodkov v marksističnih krogih zelo vznemirja. Razširjanje letakov v delavskih okrajih je oživelo z vso' silo. Delavci so poni močnim vplivom radikalne, pretežno komunistične agitacije. Komu nisti pa sc pričeli še z drugimi uspešnejšimi metodami. V delavskem okraju Favoriten na Kepler-platzu je zagorela kake tri metre velika sovjetska zvezda. Posledice take j^ropagaiide seveda niso izostale. Kmalu je bilo zbranih na lem kraju veliko je razganjala zbrano množico komunistov in mark 3istov, je morala oddati tudi več slrašiluih strelov, ker se komunistom ni prav nič mudilo zapustiti prostor, kjer so agitatorji vprizorili komedijo s sovjetsko zvezdo. Policija je tudi več oseb aretirala in izvršila obsežno racijo v vsej okolici Kepler-plalza. Številne osebe so se morale izkazati z legitimacijami, predno jih je policija izpustila. V četrtek je stal pred sodiščem komunistični agitator, ki se je moral zagovarjati zaradi razšir janja letakov po Dunaju. Tedaj je prišlo na dan, da Komunisti že k-io dni intenzivno vršijo svojo pro- število marksistov in komunistov, ki so dogodek | pagando s široko razpredenim aparatom. Po raz- navdušeno komentirali. j nih srednjih in manjših komunističnih gnezdih se Policija je bila prisiljena, da slopi v dejstvo j dostavljajo protizakoniti letaki določenim komuni-in je v vsej naglici p'rišla na motornih vozilih. Ko I stom, ki nato trosijo letake med prebivalstvo. Popravite krivico! H koroškemu šolskemu vprašanju Šolsko vprašanje je jedro manjšinskega vprašanja. Kakršna mladina, lako bodoči rod. In kakršna šola — laka mladina — tak bodoči rod! List koroškega Heimatschutza je zapisal v pravcu ,kakor ga je [Kidal »Koroflki Slovenec« ie 1. 1927 v svoji 32. številki, ko je — v uvodniku: Okoli avtonomije — pisal, da Slovenec ni samo tisti, ki mu nili šola niti gosj>odarski pritisk nista I članku »Kulturgenieinschafl oder Irredenla«: K ubila miroc zavednosti, marveč da je Slovenec nemškemu kulturnemu krogu se nagibajoči del Slovencev je stoodstotno zadovoljen in nima več nobene želje. Sloveusko-narodni, slovanskemu kulturnemu krogu prijazni del Slovencev ima še želje na šolskem polju, o katerih se razpravlja — In koroški dež. glavar lliitgerth je rekel v Veli-kovcu: V najbližji dobi bo ugodeno tudi šolskim željam slovenskega prebivalstva. Na prvi pogled se zdi, kakor da hočejo na Koroškem slare krivice popraviti, kakor da se bliža za Slovence na Koroškem doba pravičnosti. A že zgoraj navedene besede, da so narodno ne- lastni predsednik dr. Josip Leskovar in tajnik JRZ i zavedn| Slovenci na Koroškem stoodstotno zado-Marko K rajne ! volini in da nimajo ved nobene zelje, nam kazijo. Nova orometaa tarifa I, 8. nov. m. V prometnem ministrstvu se dela na novi izdaji prometne tarife. Stara izdaja je namreč nepregledna in nepraktična. Ob da se ne smemo vdajati prevelikim nadam. Nad dO let že potujčuje šola naš uarod na Koroškem. Koliko so si slovenske občine prizadevale, da bi v šolah bila slovenščina učni jezik, da bi se ne uporabljala slovenščina samo kot zasilno sredstvo ' prve mesece, ko vstopi slovenski otrok v šolo! Ko- tej priliki bo izvršenih nekaj sprememb. Glavne |jj;0 prošenj so poslale slovenske občine in krajni spremembe bodo v paragrafih, ki dajejo popust šolski sveti ua okrajue šolske svete, na deželni dijakom in potnikom, ki potujejo v skupinah. Iz- šolski svet, na samo ministrslvo! Vzemimo za privržene bodo tudi nekatere nove uredbe glede po- nler samo šolsko občino Sveče v Rožu. Občinski sebnih vlakov. j odbor imenovane občine je sklenil in |ioslal dež. , « . j šolskemu svetu v Celovec. 24. okt. 1869 naslednji Vozrfll park za smucarse I protest zaradi upeljave nemškega učnega jezika Belgrad, 8. nor. m. V prometnem ministrstvu i v šolo: Podpisani občinski odbor odločno prote- ,„ se odločili za ustanovitev posebnega voznega stira proti upeljavi nemškega učnega jezika v parka za smučarje. V ta namen bodo stavljeni na progah, kjer je velik promet smučarjev, smučarjem na razpolago posebni vagoni, ki bodo preurejeni tako, da bodo imeli posebne prostore za shranitev smučk. Tozadevno ie prometno ministrstvo vprašalo za mnenje ljubljansko železniško direkcijo, ki se je obrnila na Zimsko-sportno zvezo. Ko je ministrstvo dobilo tozadevni načrt od mariborske delavnice državnih železnic, je iz zbranega gradiva sestavilo za smučarske vagone načrt. IJv kor vse kaže. bo stvar rešena, čim se vrne pro- našo šolo Sveče. Ker je tukaj čisto slovenska vas ter otroci ne razumejo niti besede nemškega jezika, odločno odklanjamo vsak poskus, upeljati nemški učni jezik v našo šolo. Zalo smo prisiljeni energično postaviti se v bran zoper natnero dež. šolskega svela (dež. šolski svet je namreč ukazal, da se morajo otroci jiodučevati že v prvem šolskem letu v nemškem jeziku!). Zahtevamo odločno, da ostane pouk v naši šoli slovenskil — Slede podpisi občinskih odbornikov z županom vred. Ali si je mogoče misliti bolj odločen protest Polovična voznina metni ministe. dr. Mehmed Spaho, in je verjetno, P™« nasilnemu in krivičnetnu poneničenjii šole? da bodo stavljeni preurejeni vagoni na razpolago Podobne proteste so pos ale dež. sol. svetu - . , ' r ' * i lovec tudi druge slovenske občine in solski sveti, ze z novim letom. med drURinli fU(U. gl Jakob v Rožu, Podgorje, i Slov. Plajberk, Medborovnica, Šmarjeta v R.. Bil-i čovs, Galicija, Škocjan v Podjuui, Smihelj, Pre-Belgrad, 8. nov. AA. Z odlokom prometnega valje, Kotlje, Vrata, Podklošter, Škofice, Vetriuj, itiicfra io ftnvoliena 50%; olaišava izood normal- j J3reza pri Vrbskeni jezeru, Poreče ob Vrbskeiu j jezeru. I A r Celovcu so imeli za vse te proteste slo-| venskih obi-in in Urajnih šolskih svetov zoper nem-i ško šolo: gluha ušesa! — Kakšno nečuveno na-| silstvo in krivica! L. 1874. je vložilo slov. polit, društvo »Trdnjava« prošnjo za siovensko šolo. Prošnji je bilo priloženih 41 prošenj za slovensko šolo iz vseb deiov ! slovenske Koroške. Te prošnje je oddal sam po-: slanec Andrej Einspieler v prvi seji dež. zbora. ! A tudi za le prošnje so imeli Nemci gluha ušesa! | Nič se ni spremenilo: Nemci so Slovencem usilili j nemško šolo in je vkljub vsora slovenskim pro ■ testom niso hoteli odpraviti! Nemška šola je kmalu rodila svoje sadove: slovenski otroci niso znali slovensko brati. Zdaj so napravili vlogo slovenski katehetje, ker otroci niso znali čitati katekizma. L. 1879 je napravilo 97 slovenskih katehetov pritožbo zoper popolno zanemarjenje slovenščine v šoli. A ta faniozni dež. šolski svet je trpel na kronični gluhoti, kadar je šlo za slovensko šolo. Tudi zdaj je bil gluh, nič ni slišni in ni hotel slišati o kakšni pravičnejši i šoli za Slovence I Vse slovenske prošnje za slovensko šolo . (v ! kateri naj bi se v višjih letnikih tudi nemško učilo) in vsi slovenski protesti zoper nemško šolo ; niso izdali nič! I Nemška šola naj bi Slovence na Koroškem ' oropala njihovega jezika in njihove narodnosti. In res opazujemo od tedaj, odkar je bila upeljana j obvezna nemška šola, rapidno nazadovanje in propadanje slovenstva na Koroškem. Začel se je vršiti in se še vrši na Koroškem velik zločin! >Es ist ein sittliches Verbrechen einem Volke seine Sprache zn rauben — nravstven zločin je kak narod orojiati njegovega jezika,« je rekel neki Nemec. Ilermann Hoffmann piše v knjigi: Die Kirche und der Friede: Keine Regierung hat das Recht, Sprache und Volkstum einem Volke zu rauben — nobena vlada nima pravice kak narod oropati jezika in narodnosti.« — Kar se je torej vršilo in ae še vrši na Koroškem, je bilo torej veliko na-silstvo in krivica! Stvar sedaj nikakor ni tako enostavna, da bi samo narodno zavednim Slovencem na Koroškem dali šolo, v kateri bi se gojila tudi materinščina slovenskih otrok. Ne. ne, pravičnost zahteva mnogo več! Staro krivico bo trelm popraviti, ali pa cela Btvar ni mišljena iskreno in vse skupaj močno diši po farizejstvu in hinavščini! Slovence na Koroškem str oropali slovenske šole — dolini ste Slovencem na Koroškem dati slovensko šolo! — Kratkomalo: Slovencem, neglede na to, ali so zavedni ali ne. Kdo jih je napojil z nemškim duhom in 7. nemškim mišljenjem? Od vas jim usi-Ijena nemška šola! Nikakor ne gre, da bi samo kopici zavednih Slovencev dali slovensko šolo, po ministra je dovoljena 50% olajšava izpod normal ne vozne cene na državnih železnicah za udeležence kongresa za zaščito otrok, ki bo v Belgradu 23. in 24. t. m. Ugodnost velja od 21. do 26. t. m. Učitelji, naročajte vendar „Gias naroda"! Med »Domoljubom« in »Glasom naroda« se je razvil zanimiv spor zaradi učiteljev (ne učitelj-slva!). »Domoljub« pove, kako je bilo zadnja leta po naših ljudskih šolali, za kaj vse je morala šola služiti in kako so se nekateri učitelji v teh letih proti narodu obnašali. »Glas naroda« bi pa rnd dopovedal, da se je učiteljstvo vse skozi lepo in prav obnašalo. »Glas naroda« pri tem pozablja, da izhaja šele prvo. »Domoljub« pa že 48. leto. in da so tista leta. ko »Glasa naroda še nikjer ni bilo. vse stanove med našim narodom temeljito prerešetala. Mnogo jih je iz vsakega stanu, ki so se narodu zaradi svojega čudnega protizakonitega, kaznivega pa še nekaznovanega obnašanja na smrt zamerili — tudi med učitelji, mnogo p« jih je iz vsakega stanu, ki jim bo narod za njihovo nekaz nivo, pa vendar kaznovano zvestobo in jioštenost v tietih najhujših letih vedno hvalo vedel in jih bodo še pozni rodovi v čistih Imeli — tudi med učitelji. Zato nnj »Glas naroda« nič tako vsevprek ne hvali in priporoča, vse je prerešetano in vsak poeumeznik je priljubljen ali pa znsovra-žen po svojih delih, popraviti je to mogoče samo s časom in deli. ne pa s pisanjem. Ako bo »Glas naroda« tako trmasto pral in prikriva! stare grehe, sc ga bo res prijel priimek, da je zadnji odmev Marušičevega glasit. jx>tem ga pa učitelji čisto gotovo ne bodo naročili. Zakasneli, španski notranji minister Včerajšnje »Jutro« ponatiskuje iz »Vremena« navodila šjianskega notranjega ministra glede izvajanja cenzure. »Cenzura ne sme biti instrument obrambe gotovih političnih strank, ampak se sme uporabljati sa mo v slučaju napadov proti splošnim narodnim institucijam ali pa sploh proti Španiji«. Kakšno škodo ima »Slovenec«, ker ni španski notranji minister že pred leti dal takih navodil, dn bi .iili »Jutro« odkod ponatisnilo. da hi se jih njegovi lastniki in izdajatelji in protektorji držali. Osebne vesti Belgrad. 8. nov. m. Premeščeni .so sledeči profesorji: Arzen Ravš Iz Maribora v fio-spič, Bltene Mirko iz Murske Sobote v Celje, Preska r Janko iz Maribora v Celje. Pahaj-ner Vlast.a iz Starega lločejn v Maribor dr. Lndvik Ktiščer iz Kranja v Ljubljano, Milan Grošelj iz Maribora v Ljubljano in Pa lan Grošelj iz Maribora v Ljubljano in Pa- t(>nl pa Re v svetu hvalili, kako vzorno ste na Ko hajner Franc iz Starega Heceja v Maribor. roškem rešili manjšinsko vprašanje! Rešili tako. --_____ i bj hj) Tojk Hjt (n 0VCH fc|aj pa b| a|ovpnstvo Velikodušen dar | na Koroškem propadalo naprej, zraven pa bi se K notici pod tem naslovom, objavljeni v našem zatrjevalo, da je manjšinsko vprašanje na Koro- listu od 8. t. m., dostavljamo, da sla znesek IV*) škem vzorno rešeno! Dfn za revne akademike ljubljanske univerze da Ce naj se šolsko vprašanje na Koroškem rovala Rg. dr. Miroslav Ploj. podpredsednik se iskreno reši hri-z himivšfine in farizi-jstva, ne Ss ia Oton 1'loj, notar v p v Mariboru. • nw na vide«, poteiu se more lo zgoditi samo v tudi oni, ki =e v avoji družini poslužuje slovenskega jezika. Uu ,e Javno ne priznava za Slovenca, je vzrok to, ker »se ga je tako rcgojilo. To napačno lainjivo vzgojo naj najprej odpravijo naši Nemci in pniem bodo drlave, kjer šive Nemci kot manjšina, odkritosrčno verjele nemški dobri volji (verjele v odkritosrčnost nemške dobre volje).« Ali _ ali. Ali dajte vsem Slovencem na Koroškem šole, v katerih se bo gojila njihova materinščina in tako popravite staro krivico, ali pa izjavite, da tega nočete storiti, in potem je jasno, da vam ni za pravično rešitev šolskega vprašanja na Koroškem in da slejkoprej hočete zadaviti slovenstvo tia Koroškem! Šola ni politicum. Šola ni vprašanje političnega mišljenja. Neiz|irosna zahteva naravnega prava je: Slovencem slovensko šolo! fn Slovenci so vsi, ki pripadajo slovenski narodnosti, ne glede na narodno zavednost in na politično prepričanje. Šola mora nehati germanizirati! Do zdaj se je šolu na Koroškem samo zlorabljala v germanizaeijske svr-he! To nasilje, ta krivica, ta etiški zločin mora prenehati, če naj se šolsko vprašanje na Koroškem pravično reši! Ne zahtevamo nič več nego pravičnost: Nehajte slovenske otroke ponemčevati! Slovenščina ne sme biti samo zasilno sredstvo v koroških šolah! Ne sme veljali več kakor do zdaj: »Zweck der Schule ist, dass die Kinder deutsrh lernen — namen šole je, da se otroci učijo nemško.« Zakaj se potujčuje celovška okolica, Vetrin.i, ftt. Jakob ob cesti, Zrelec, GrabStanj. Trdnjavas. Timenica, Št. Lipš ob Krki itd., itd." To so «ami slovenski kraji, a poneinčuje jib šola. Neka žena iz Timenice je rekla pred nedavnim: »Da more otrok v šoli, ki je nemška, napredovati, smo prisiljeni, že doma z otroci nemško govoriti.« Torej zaradi šole! Šola je velika potujčevalka in nniče-valka naše narodnosti na KoroškemJ Ce naj se šolsko vprašanje na Koroškem pravično reši, mora to moralifno nasilje nehati! Ce Nemci hočejo Slovence na Koroškem še naprej ponemčevati in nočejo dati Slovencem na Koroškem pravične šole, to je šole, v kateri se bo otrok slovenske narodnosti do dobra izobrazil tudi v svojf materinščini — potem naj ne govorijo o vzorni rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem. Potem naj tiodo pripravljeni na to, da se bo Se naprej govorilo o nemškem nasiljn nad slovensko narodno manjšino na Koroškem. Nemški župnik v Št. Lipšu ob Krki je rekel: »Šola je nemška, torej je tudi v cerkvi nemško!« Ena krivica nosi drugo! Popravite staro krivico! Vsaj tri leta bi za otroke slovenske narodnosti v koroški šoli morala biti slovenščina učni Jezik, vsa leta pa učni predmet! To je pač mini mtim. kar se more zahtevati v imenu pravičnosti. Ce nam pravijo, da se je v Jugoslaviji m/iogo nemških šol Iz pretekle dobe odpravilo, je na to treba odgovoriti: Pravičnost je to zahtevala! Za koga pa so bile po večini te nemške šole? Za otroke slovenske narodnosti! Samo nemški otroci imajo pravico do nemške šole. Saj tudi na Koroškem nihče ne zahteva, naj otroci nemške narodnosti pohajajo v slovenske šole! Nehajte s hinavsko razliko med »vtndišarji< in »Slovenci«. Na Koroškem sta samo dva naroda: Nemci in Slovenci. Slovenski Korošec. Aljehin: Eume Amsterdam, 8. novembra. AA. DNB. poroča: Včeraj sta Aljehin in Euwe igrala v Hertogenbo-seho 16. parajo za prvenstvo sveta. F.uwe je igral z belimi figurami. Izbral je kraljičin gambit, nakar sta Euwe m Aljehin zamenjala kraljici. V sredini polja je Aljehin osvojih kmeta. Po 40. potezah sta partijo prekinila. Nadaljevala jo bosta danes. Po mnenju veščakov ima Aljehin izglede na zmago. Bel grajske vesti Belgrad. 8. nov m. Danes dopoldne je obiskal notranjega ministra dr. Antona Korošca član izvršilnega odbora JRZ g. Aca Stanojevič. Pred nocojšnjo sejo vlade je g. Stanojevič sprejel tudi ministra za gozdove in rudnike dr. Gjuro Jankovi ča. Belgrad, 8. nov. AA. Z nocojšnjim brzovlakom odpoluje v Zagreb minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, v Ljubljano pa se odpelje minister brez listnice dr. Miha Krek. Z istim vlakom odpotuje v Zagreb tudi predsednik senata dr. Lju-bomir TomaSič. Jutri dopoldne se vrne v Belgrad s svojega inšpekcijskega potovanja pravosodni minister dr. Mile MišUulin. Belgrad, 8. nov. m. Sinoči je potovala skozi Belgrad grška delegacija, ki je namenjena v London, da sporoči kralju Juriju rezultat grškega plobiscita. Delegacija, ki jo vodi predsednik narodne skupščine Simos Balanos, bo uato spremljala kralja Jurija v domovino. Novi Sod, 8. nov. m. Jutri poteče 17 let, odkar je srbska vojska zmagoslavno vkora kula v Novi Sad. V proslavo tega dno bo jutri zvečer svečana akademija v dvorani banske uprave. Belgrad, 8. nov. m. Danes dopoldne se je vršil občni zbor tukajšnjega lovskega društva. Nn občnem zboru so sklenili, ila se lepa in bogata zbirka lovskih IroTej, ki jih je društvo zbrulo lokom let, pokloni 1. žensS: gimnaziji- Važen sestanek naših dobrovoljskih organizacij Zveza borcev Jugoslavije Trbovlje, 7. novembra. V nedeljo 10. t. m. se zberejo v Trbovljah zastopniki vseh onih naših bojnih organizacij, katerih člani so se med vojno in po vojni borili za svobodo našega naroda in za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije. Namen tega važnega sestanka je, da se proučijo možnosti združitve vseh sorodnih si borbenih gibanj v enotno 'zvezo, ki bi zbrala pod svojim okriljem tudi še ostale številne borce v južnih banovinah naše države, ki so se po prevratu rauio ob rami s tovariši Slovenci in Hrvati borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije. Kakor znano, sta se lani in letos ustanovili v dravski in savski banovini kar dve organizaciji slovenskih in hrvatskih borcev, ki so se po prevratu borili na naši severni meji. Tako je bila v Trbovljah ustanovljena Legija koroških borcev, ki je med tem zbrala v dravski banovini že dokaj članov, v Zagrebu pa se je pred meseci ustanovila še druga, legiji sorodna organizacija, Udru-ienje ratnih dobrovoljaca-boraca za oslobodjenje sjevernih krajeva Jugoslavije (Koroške, Štajerske, Prekmurja in Medjimurja). Tudi to gibanje se naglo širi in se obeta razviti v močno bojevniško gibanje, za kar jamčijo najuglednejši hrvatski borci izza osvobodilnih dni, ki so stopili na čelo novega gibanja. Zveza Maistrovih borcev pa deluje že daljšo dobo in vprav v zadnjem času je tudi njeno članstvo močno naraslo. Kakor je tudi krepak razmah vseh teh, doslej ločeno delujočih gibanj razveseljiv, tako so imele vse te organizacije to organično hibo, da se v svojem delovanju doslej niso mogle razmahniti preko lokalnih mej ožje domovine in zajeti tudi ostale tovariše v južnih banovinah naše države. Zavedajoč se velikega pomena in koristi, ki bi jih imele vse organizacije z združitvijo v enotno gibanje, je glavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah te dni začel akcijo pri vseh navedenih organizacijah v cilju, da se na skupnem sestanku delegatov proučijo možnosti združitve in pretresejo še ostala vprašanja, ki tangirajo interese prizadetih organizacij. Za konferenco, ki bo v nedeljo ob i) dopoldne v posebni sobi gostilne Volker v Trbovljah, vlada v organizacijah, pa tudi med ostalimi borci največje zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da so prijavile vse organizacije za konferenco številne delegacije, prav tako pa bo poslal na konferenco zastopnike tudi Savez ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije. 2e danes lahko rečemo, da je združitev vseh teh organizacij v enotno zvezo, gotova stvar. Eno najvažnejših in nedvomno tudi najnujnejših vprašanj, ki ga bo treba brez odlašanja načeti, je vprašanje ureditve grobov onih številnih junaških borcev, ki so padli po preobratu v obrambi naše severne meje. Tem junakom je treba čimprej urediti po možnosti skupno grobišče, kakor je to storila svojim junakom že večina kulturnih držav. Je pa tudi še mnogo perečih problemov so-cijalnega, gospodarskega, pa tudi narodno-obramb-nega značaja, ki globoko zadevajo interese imenovanih gibanj in njihovih članov in katere bodo mogli postopoma in z uspehom rešiti le, če bodo tesno združeni v enotni organizacijski fronti vsi borci Slovenci, Hrvati, Srbi. Zlasti v socijalnent pogledu bo nova zveza združenih borcev lahko storila mnogo za svoje članstvo koristnega, saj so doslej zaman čakali mnogi v severnih obrambnih bojih zaslužni borci v revščini in pomanjkanju, da bi jim bilo pomagano. Misijonar Majcen na Kitajskem Misijonar Andrej Majcen se je zopet oglasil s rvojega potovanja v Kino. Dne 23. septembra ga je ■prejela Indija, dežela sv. Frančiška Ksaverja, ki ve toliko povedati o njegovih dobrih delih in čudežih. Ustavili so se v Bombayu. Pogled na veliko pristanišče je kot pogled na pisano polje cvetlic: tn se drenjajo pristaii raznih ras v različnih oblekah, med katerimi seveda prevladujejo pisana orientalska odevala. Izstopilo je mnogo domačinov, ki jih sorodniki in prijatelji že čakajo z venci in iopki cvetlic. Pri sprejemanju se odigravajo lepi in ganljivi prizori, znak harmonične skupnosti, ki mora vladati v družini. Veliko občudovanje je vzbudila tudi debela Dunajčanka, ki je odpotovala pod Himalajo, kjer bo odprla svojo krojaško delavnico. Poslovili so se tudi od nadškofa Periera, ki se je v poletju mudil tudi v Ljubljani in ki se sedaj vrača na svoj sedež v Kalkuto. Pestrost orientalskega življenja se vidi šele v mestu, kjer je promet silno živahen in trgovina močno razvita. Naši kitajski misijonarji so obiskali tudi salezijansko gimnazijo in mladinski dom. Gosp. ravnatelj je daroval svoj čas, ko še ni bil salezijanec, večjo vsoto tudi za cerkev na Rakovniku in bil pri posvetitvi cerkve. Dne 25. septembra so pristali v Colombo. Otok Ceylon je znan po svojem bohotnem rastlinstvu in tudi mesto Colombo izgleda sredi svojega bogatega bajnega cvetličja in rastlinstva kot en sam vrt. Razveseljivo je dejstvo, da je v mestu in okolici že zelo mnogo katoličanov. Ta dan je dospela iz Born-baya žalostna vest, da je umrl kapitan ladje, ki je zbolel na Indijskem oceanu in bil potem v Bom-bayu prepeljan v bolnišnico. 29. septembra so pluli skozi Malaško ožino z najvažnejšim pristaniškim in trgovskim mestom, angleško trdnjavo Singapur. Polotok na levi, kakor tudi otok na desni strani je močno utrjen. Angleži se pač dobro zavedajo, da je Malaška cesta tako-rekoč ključ do Oceanije. Bujna rast travnikov kakor tudi snaga, ki vlada po mestu, človeka kar iz-nenadi. Bolj kot mestna uprava pa skrbi za snago v mestu dež, ki skoraj dnevno pomije vse ceste. Poseben značaj dajejo mestn kitajski kuliji s svojimi rikšami. Tu se je g. Majcen poslovil od nekaterih tovarišev, ki so odšli v siamske misijone. Na ladjo pa se je vkrcalo okoli 200 kitajskih dijakov in dijakinj, ki so potovali v svojo domovino na mladinski kongres. Evropejci so sredi kitajskega elementa že skoraj izginili. Zaplulil so v Kitajsko morje in na praznik Male sv. Terezije dne 3. oktobra se je g. Majcen — upamo vsaj — že srečno izkrcal v južnokitajskem mestu Macao, odkoder je po suhem pohitel misijonarju Kerecu nasproti. Za kritje njegovih potnih stroškov smo prejeli ie naslednje darove: Neimenovani v Celju Din 100, dr. Viktor Kocijančič, zdravnik v škofji Loki, 20 Din, I. Pogačnik, trgovina s kurivom v Ljubljani, Din 30.50, I, C. Mayer, veletrgovina v Ljubljani, 50 Din, dr. Arnšek Andrej, zdravnik v Hrastniku, 20 Din, F. & I. Goričar, trgovina v Ljubljani, 50 Din, čisti dobiček misij, prireditve v Krškem 500 Din, Andrej Dolinar, pekarija v Ljubljani, 20 Din. Z gornjimi darovi so potni stroški skoraj povsem kriti; manjka do popolnega kritja le še par sto dinarjev. Vsem misijonskim prijateljem se v imenu g. Majcna prav lepo zahvaljuje Misijonska pisarna v Ljubljani. Licitacija za cesto Ljubljana-Kranj ni uspela Za cesto Ljubljana-Kranj, ki jo namerava v kratkem zgraditi država, je bila za dne 6. t. m. razpisana licitacija iu sicer za oni del ceste, ki gre skozi mesto do Št. Vida. Ob roku licitacije pa je bil v licit-icijskih prostorih samo en udeleženec s svojo ponudbo, namreč ljubljanski podjetnik ing. Dedek. Zakon pa ne dovoljuje, da bi se delo oddalo edinemu ponudniku in zato licitacija ni uspela ter se bo zato čez 20 dni ponovila. Ako tudi tedaj ne bo več ponudnikov, bo delo pač oddano edinemu ponudniku, ako ne bo dela prevzela terenska gradbena sekcija sama. Kakor znano, bo ta cesta od Ljubljano do Št. Vida tlakovana s kamnitimi kockami, od Št. Vida do Jeperce in naprej do Kranja pa betonirana. S kockami bo cesta tlakovana tudi na vseh ostrejših ovinkih, klancih, nadvozih itd. Tlakovanje in razširitev ceste od Ljubljane do Št. Vida bo veljalo skupno ck. 4,483.000 Din, od katerih odpade na mestno občino, ki mora plačati kot lastnica tramvaja odškodnino za tlakovanje med tračnicami, znesek 783.000 Din, država pa znesek 3.745.000 Din. Cesta od Št Vida do Jeperce bo veljala 8,475.000 Din. Od te vsote odpade samo na ureditev medenskega klanca, za katerega je ministrstvo zahtevalo ločeno oddajo del, znesek 1,458.000 Din. Gradbena sekcija se bo obrnila na mestno občino ljubljansko, naj se izjavi za plačilo stroškov za tramvajsko progo, ki jih bo mogla plačati v dveh polletnih obrokih. Ko bo licitacija odobrena in krediti odprti, se prične takoj z delom. Za del ceste med Jeperco in Kranjem pa terenska sekcija šele izdeluje načrte. Predvsem skuša najti ugodno rešitev za lažji ovinek pri Ga-šteju, za nadvoz nad potjo, ki vodi iz Straži-sča v Kranj ter še za nekatera drnga prometna vprašanja v Kranju. Ako bo druga licitacija ugodnejše uspela kakor prva, je verjetno, da bodo stroški za to ceno nižji, kakor so proračunani. Sprememba v poveljstvu 16. topniškega polka Polkovnik Jovanovič Polkovnik Lukanc »Slovenec« je že poročal, da je v začetku tega meseca odšel iz Ljubljane polkovnik Hadovan T. Jovanovič, poveljnik 16. topniškega polka. Polkovnik je bil zlasti v bežigrajskem okraju vsesplošno znan in priljubljen. Bil je marljiv delavec v mladinskih organizacijah in velik prijatelj mladine, ki jo pozdravljala svojega prijatelja z volikim veseljem, šo z večjim vesoljem pa sprejemala v svoji družbi. G. polkovnik je bival v Ljubljani kot poveljnik topniškega polka od februarja meseca 1. 1930. Na službeno mesto v Ljubljano je prišel iz Sarajeva, kjer jo bil pomočnik poveljnika šole za rezervne oficirje. G. polkovnik je bil agilon član Kola ja-hačev in vozačev ier jo bil hkrati eden izmod ustanoviteljev društva. Udcjstvoval se jo tudi v športnih društvih, katerim ni nikdar odrekel svoje podpore, zlasti pa je bil naklonjen težnjam gasilcev in potrebam gasilskih društev, izredno družaben, prijazen, nadvse ljubezniv v nastopu je zapustil oh svojem odhodu v Ljubljani veliko število prijateljev, ki se hodo še dolgo spominjali odličnega častnika, dobrega športnika in zabavnega družabnika. G. polkovnik je bil premeščen v Čuprijo, kjer bo poveljnik topniške podčastniške šole. Želimo mu, da hi tudi nn novem mestu imel obilo nspebov v svojem delu. Naj no pozabi Ljubljane in Ljubljančanov, ki ga bodo vsi ohranili v najlepšem spominu. Te dni jo prevzel posle poveljnika 16. topniškega polka v Ljubljani polkovnik g. Min. Lukanc, ki je bil kot priznan strokovnjak v topniški stroki pred prihodom v Ljubljano že 5 let poveljnik topničarskega polka v Pe-trinji. G. polkovnik jo po rodu Ljubljančan in v Ljubljani živita še sedaj njegova 82-let-na g. mati, kakor tndi sestra, soprogu vseuč prof. dr. .Tanka Polca. O. polkovnik jo žc od leta 1906 v vojaški službi in je bil po razpaou Avstrije tndi na koroški fronti, kjer je kot kapetan hil poveljnik artiljerije. ki je sodelovala pri osvobojevanju Koroške. Po končanih boiih na Koroškem je odšel °r. ficlkov-nik še na madžarsko mejo, dokler se tudi tam niso uredile razmere. L. 1920. je prišel v Zagreb, kjer je bil dodeljen tamošnje- f topniškemu polku, nato pa je odšel v KkopVie, kjer je ostal celih 8 let. L. 1928 jc bil premeščen v Osjek, koncem 1. 1930 pa v Petrinjo, odkoder jo prišel v Ljubljano. Prepričani smo, dn si bo g. polkovnik na novem službenem mestu tako, kakor doslej povsod, pridobil še veliko število novih prijateljev. Saj ,'o znana njegova družabnost in izredna ljubtz-nivost ter zanimanje ne samo za vso strokovne, ampak tndi socialne in kultnrne probleme. Ko ga pozdravljamo v svoji sredi, mn želimo obilo uspeha in sreče pri njegovem delu. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Premiera filmske operete, veseloigre smeha in duhovite zabave OSREČI ME! Else Eltter. Uriuta Grabler R. Romanovtk* TEL. 275« Harald Pautiea, A. Sandrock. R. S. Roberti DANES ob 16, 19-13 In 21-1S JUTRI V NEDELJO ob 15, 17, 1» In 21 url MATINEJA z enotnimi cenami Din 4-50 »nedeljoob 10-30 Zimsko iportni 01m bel*°P°'no*" 06 LJUBEZEN V SNEGU Vate zobe "Za ugu/lno boste obvarovali! britje uporabljaj le ERASMIK ERASMIK MILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE Priv. docent dr. Vladimir Murko Danes ob 12 ima prvo svoje nastopno predavanje na pravni fakulteti: »Oblike da uašnjega modernega kredita« novi privatni docenl za lin pravo dr. Vladimir Murko. Mladi znanstvenik je sin znanega staroste slovanskih književnih zgodovinarjev, bivšega prol. slavistike na uni verzali v Gradcu, Dunaju, Leipzigu in Pragi, in sedaj predsednika slovanskega instituta v Prajji, dr. Matije Murka. Rodil se je I. 1000 v Gradcu lil je študiral samo na tujih gimnazijah v Gradcu, Leipzigu in Pragi, kjer je stopil tudi na univerzo. Končal pa jo je z doktoratom v Ujulv- . . , , ---------- . _lixl liani. Pozneje se je specijaliziral tu univerzah Berlinu in Parizu, nakar je slopil v prakso k Jugoslovanski banki v Zagreb in Ljubljano, bil eno leto v Mestni hranilnici v Ljubljani ter je zxiaj tajnik Zveze jugoslovanskih hranilnic. Tako je kot finančni strokovnjak izdal iz svojega področja že več knjig in brošur. Med raz pravaini naj imenujemo: Razvoj jugoslovanskih borz (»Trgovski tovariš«, 1929), Das offoentliche Bankwesen des Auslands (Berlin, 1934, str. 174), Der Staat als Bankier (Ljubljana-Leipzig, str. 212, 1934), Skandinaske a nizozemska bankovnietvi po vAlce (Praha, 1933). Poleg teh razprav je izdal še več manjših brošur, ki govore o našem bančnem življenju, tako: Pot k gospodarski obnovi (1934), Pomen hranilnic za narodno gosjxxlarstvo (1935), ter — še neobjavljeno — Davčne oprostitve in davčne olajšave Izpod njegovega peresa je izšlo tudi več dnevno-aktualnih člankov v različnih časopisih (Kronika, Trgovski tovariš, Tehnika in gospodarstvo, Vesnik saveza štedionica, Rok itd ). Poleg tega znanstvenega dela vrši mladi do cent tudi več funkcij v prosvetnih društvih. Tako je glavni tajnik Jugosl.- češke Lige ter drugi tajnik Oblastnega odbora Jadranske straže. Velika požrtvovalnost in marljivost mladega znanstvenika obetata, da se bo razvil — po zgledu svojega očeta veliko znanstveno delavnost ter mu zdaj, ko sto|va ua katedro našega vseučilišča, iskreno čestitamo. Zlata poroka Danes praznujeta na Rakeku 50-letnico neskaljene zakonske sreče g. Ivan Modic in njegova soproga Marija. Krščansko sta vzgojiiadva sinova — edon je v Ameriki — in tri hčere. Skupno v zadovoljstvu in sreči se danos vesele redkega dogodka. Oba jubilanta sta zvesta bravca in naročnika katoliških ča»opisov in borca za naše Ideje. K izrednemu jubileju jima iskreno čestitamo in želimo, da bi jima Bog dal še mnogo zdravih in srečnih let. Prof. Silvo Breskvar: Gibanje Lune Od vseh nebesnih teles, ki jih opazi golo ako, se odlikuje Luna s svojo znatno navidezno velikostjo, s hitrim premikanjem po nebesu, posebno pa še s spremiujsuočim se videzom svojega obraza. Napram Zemlji je Luna še precej velik svet, kajti nobena pre-mičnica se ne more ponašati z relativno tako zajetnim spremljevalcem kakor ravno naša Zemlja. Ce pa primerjamo Luno z drugimi svetovi, ki imajo večino v vesolju, se z Zemljo vred skrči na — prazen niči V premeru meri Luna četrtino zemeljskega promera. Vkljub temu njena navidezna velikost ne zaostaja za navidezno velikostjo orjaškega Sonca. Premera obeh svetovnih teles, kakor ju vidimo z Zemljo, sta namreč precej enaka ter znašata približno polovico stopinje. Zato nam je pa Luna tudi neprimerno bliže kakor Sonce. Kaj je 400.000 km, ki nas ločijo od Lune v primeri s 150 milijoni km, kolikor meri prostor med Soncem in Zemljo! Razdalje v vesolju so pač varljive, pritlikavce napravijo za velikane in velikane za pritlikavce. Za enkratno pot okoli Zemlje potrebuje Luna skoraj en mesec ali točneje 27.3 dneva. Ce si hočemo napraviti približno podobo njenega gibanja meti zvezdami, moramo zaokrožiti obhodno dobo na 30 dni. Luna poriše na nebu krog. ki ima kakor vsak drugi krog 360 stopinj. Na dan napravi tedaj 360:30=12 stopinj in v oni uri pol stopinje dolgo pot. Iz tega sledi, da je premik Lune v oni uri približno enak njenemu navideznemu premeru. Kakor vidimo, je že v kratki dobi enega večera možno z golim očesom uspešno opazovati lastno gibanje zemeljske spremljevalke. Opazovanje nas istočasno pouči, da se giblje Luna, podobno kakor Sonce in premičnice, od zahoda proti vzhodu, tedaj v obratni smeri, v kateri se vrti nebesna krogla. Vsak naslednji dan je Luna ob isti uri za 12 stopinj bolj proti vzhodu. Nebesna krogla pa rabi skoraj eno uro. da se zavrti za 12 stopinj. Vzhajanje Lune se tedaj zakasni vsak dau povprečno za eno uro. Ce vzhaja danes ob 20 uri, se bo jutri okoli 21 ure pokazala izza ob-nebnika. Krog, ki ga Luna poriše v enem mesecu, se precej sklada s krogom, katerega prejadra Sonce v enem letu. Naklonski kot obeh krogov znaša samo 5 stopinj. Najbolj očitne so na Luni spremembe jenega videza ali njene mene. V obdobju približno enega meseca nam pokaže vse možne svetlobne oblike, ki jih more imeti enostransko osvetljena krogla. Luna ima namreč obliko krogle ter prejema svetlobo od Sonca. Njen položaj se naproti Soncu in Zemlji neprestano spreminja, zato se mora spreminjati tudi njen videz. Ko stoji med Zemljo in Soncem, nam kaže Luna svoju neosvetljeno stran. Luna je tedaj v mlaju ter je popolnoma nevidna. Polagoma pa se oddaljuje od Sonca. Na večernem nebu se pokaže nežen srp, ostali dol luninega površja pa sveti v medli »popelnasti« svetlobi Zemlja namreč nekaj sončnih žarkov odbije in ta odbila svetloba obseva tiste predele na Luni, ki so od Sonca neosvetljeni. Zarenje tel. predelov je povzročeno tedaj po dvi.inem ul-boju sončne svetlobe. — Srp postaja širši iri širši, pepelnata svetloba vedno 'ioi.j bled ;ti končno izgine. Ko se razlijajo sončni žarki preko polovice lunine plošče, govorimo o prvem krajcu. Takrat vzhaja Luna opoldi.e in zahaja, ko ^e polnoč. Kadar nam knže Luna vso osvetljeno slran, pravimo, da ie v ščipu. Tedaj stoji ravno na nasprotni strani neba kakor Sonce. Zato vzhaja takrat, ko Sonce zahaja, in obratno. Opolnoči doseže ščip največjo višino na nebu. Ščip se krha na zahodnem robu. Ko se razgrne tema preko zahodne polovice vidne lunine plošče, nam sveti zadnji krajec. Ta vzhaja, kadar bije polnoč, ter izgine pod obnebnik opoldne. Kmalu se zopet pojavi pepelnata svetloba ter postaja tem bolj izrazita, čim ožji je krajec Lune, dokler se zemeljska spremljevalka ne potopi v morje sončne s/etlobe ter izgine našim očem. Tako umira Luna ler se vedno znova poraja. V tem oziru je ta zvezda prispodoba življenja na Zemlji, ki neprestano zamira in as taja. Cas, ki ga rabi Luna od euega ščipa do naslednjega, ni enak njeni obhodni dobi. Pomisliti moramo, da se giblje Luna z Zemljo vred v velikanskem krogu okoli Sonca. Preden doseže Luna naslednji ščip, mora še dohiteti Zemljo, da jo ima v isti smeri, v kateri leži tudi Sonce. Ščip se tedaj napram obhodu Lune nekoliko zakasni in sicer za približno dva dni. Najbrže sto že opazili, da stoji poleti ščip nizko, pozimi pa visoko na nebu. Kako je to? Dejali siuo, da je ščip vselej na nasprotni strani neba kakor Sonce. Sonce pa doseže poleti velike višine, zato mora biti Luna nizko, da mu stoji ravno nasproti. Pozimi zamenjata svoj položaj. Sonce je nizko in ščip visoko. Ce hi se gibula Luna natanko v isti ravnini, v kateri se vrši navidezno letno premikanje Sonca, bi Luna ob vsakem mlaju Sonce zakrila. Sonce hi zatemnelo in imeli bi sončni mrk. Namesto ščipa bi pa videli lunin mrk. ker hi se morala Luna pogrez-niti v zemeljsko senco. V resnici sta pu oba mrku razmeroma redka, kajti lunin tir sc ne sklada t>opolnonia z navideznim tirom Sonca. V večini primerov se Luna izogne Soncu in objemu zemeljske sence. Sredi novembra bo boči v večernih urah Rimska cesta precej točno od vzhoda preko nadglavišča in navzdol proti zahodu. Ozvezdja zahodnega dola Rimske ceste, od Orla do Laboda, se polagoma približujejo obnebnikn, tista pa, ki leže na njeni vzliodrii veji, in ai-cor Orion, Dvojčka, in Voznik, se vztrajno poganjajo v večne višine. Najnižje predele južnega noba zavzemajo začenši od vzhoda: Orion, reka Eridan, Kit, Južna riba s svetlim Fornalhautom, Vodnar in Kozorog. Nad vsemi ozvezdji na jugu kraljujeta Andromeda in Pegaz. Zvezdo obeh tvorijo volik pravo-kotnik, ki ga vidimo visoko na nebu. Na severu je naš znanec Veliki voz prav blizu obnebnika v svoji najnižji legi. Njemu nasproti, onkraj Severniee, ugledamo nad našo plavo v Rimski cesti sedmero zvezd Ka-siopeje, nabrano v obliki črke M. Na naši levici so pogreza na nevidno nebesno plat mogočni flerkul. Nad njim, nekako v višini Severniee sveti Vega v Liri. Na desni strani proti vzhodu se prikazujeta iz megla obnebnika dvojčka Kastor in Poluks in še više Voznik s svetlo Kozo. Točno nad vzhodiščem plavajo zvezde Bika, izmeti katerih nas viselo pozdravlja ljubka skupina Gostoseveev. Merkur, Soncu najbližja premičniea, je v prvi polovici meseca na jutrnjein nebu. Na njem blesti tudi Venera kot Danica, ki doseže 18. novembra največjo navidezno raz duljo od Soncu. Marta komaj še ločilno («1 svetlobe nastajajočega mraka. Jupitra ne vidimo, ker so je že popolnoma pogreznil v sončne žarke. Saturon .je viden samo zvečer in v prvih nočnih urah. Sredi mesecu se pojavijo utrinki, nnzvani Leonidi in Andromedidi. Prvi se vžignjo v smeri iz ozvezdja Lova (lat. loon). drugi ji« iz ozvezdja Androinode. Luna se sestane * Danico 2t. novembra in 30. i Martam. Drobne novice Kaj pravite ? Za prosveto je t Ljubljani dobro poskrbljeno, kar moramo priznali. Vsakdo zna pisali in brati in ljudje »o lohko pošteni, da trdijo celo o gospodih na mestnem magistratu, da znajo ludi oni brati, nekateri med njimi poleg latinice celo cirilico. — Ti gospodje so zelo važni in radi berejo tudi časo-pise, kadar li kaj pilejo, recimo o abesinski vojni. Seveda je med njimi dovolj malovernelev, ki tr dijo, da so ti to vojno izmislili časopisi, te i, da se bodo ljudje bolj zanimali za dnevni tisk. — So pa ludi nekateri taki, ki trdijo, da je vse zlagano, kar poročajo časopisi; za uradno poslovanje dnevni lisk sploh ninw pomena. Zadnjega prejšnjega meseca so meslni uslui-benci dobili svoje plače, mezde in honorarje, kakor se ie imenujejo njihovi dohodki. Seveda — lepo reducirane po s ti uni naredbi, ki velja tudi ta mestne uradniku in naslavljence. Mestni uslui litina so »e prijeli za glave: >Kako lo, saj je ta naredba popravljena, ne samo za driavne, temveč tndi ca samoupravne uradnike! Zakaj so nam odtrgali po prvi naredbi in zakaj ne po drugi, ki je za nas dosti boljša?* 1Na mestnem knjigo vodstvu l>a so modro odvrnili: »Tista druga naredba je ta nas le časopisna vest, uradnega nimamo ie nil v rokiU Meslni uslužbenci so se začudili: »Kaj od ločujoči gospodje ne berejo »Službenih noviru, ki so res tiskane tudi v cirilici in ki so teden dni poprej priobčile drugo popravljeno naredilo? Kaj ne berejo nili slovenskega ►Službenega listat, ki je priobčil popravljeno naredbo dva dni pred izplačilom plač? Ali so objave teh dveh listov za odločujoče gospode rei samo *časopisne vesti*, lorej bret vrednosti ca praznik zavetnice cerkvene glasbe najučinkovitejše proslavljal. Cerkveni zbori! Poživite spomin našega blagopokojnega velikega Forsterja in si nabavite to lepo mašo in jo radi izvajajte pri službi božji. Saj si je Forster stekel kot prvoboritelj za pravo cerkveno glasbo toliko uevenljivih zaslug, da pač zasluži, da večkrat čujemo raz naših korov nesmrtno lepe melodije in harmonije. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj n« prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Enodnevni izlet t Trst ln dvodnevni izlet t Gorlco-Tr»l z avtom 17. novembra. Prijave s fo-togralijo, osebnimi podatki in s plačilom do 13. novembra. — »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Bo-ženi Ani Brodnj&k, pristojni v občino Zavrč, okraj Ptuj izpremeinbo rodbinskega imena iz Brodnjak v »Ditrich«. — 40.852 zdravnikov v tu- in inozemstvu je pismeno potrdilo, da je zajamčeno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nervozne motnje silijo k temu, da se izloči kofein. Kava Hag je tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Hag kot blagoslov za človeštvo. Kava Hag varuje srce in živcel Ljubljana Koledar Sobota. 9. novembra: Teodor (Božidar), muč. Novi grobo«! -f- V Ljnbljani je umrla gospa A n a Župančičeva, mati pesnika g. Otona Župančiča. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 13 k Sv. Križu. Naj počiva r miru! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! -f- V Šoštanju je po kratki bolezni umrl mizarski mojster g. Anton Volovšek, star šele let. Rajni je bil zelo podjeten mož. Udej-stvoval se je tudi v javnem življenju. Bil je splošno spoštovan im priljubljen. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! -f V Mali vasi pri Ptuiu je umrl Prelog Franc v 76, letu starosti. Rajni je bil 19 let župan in krajni šolski odbornik ter se je vedno vneto udej-stvoval v političnem življenju v bivši SLS, Bil je tudi velik prijatelj našim prosvetnim organizacijam. Blagemu možu bodi ohranjen trajen spomin, preostalim pa naše sožalje. -j- V Arclinn pri Vojnikn je umrl posestnik g. Franc Kos. Na Vernih duš dan zjutraj je bil še na grobovih svojih rajnih, po nekaj dnevih mučne bolezni je pa t četrtek dopoldne umrl. Pogreb bo danes, v soboto ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na rojniško pokopališče. Prav danes, ko ga bodo položili k zadnjemu počitku, bi obhajal svoj 75. rojstni dan. Pokoj njegovi duši, žalujočim svojcem pa naše sožalje. Osebne vesti — Odvetniški izpit je napravil odvetniški pripravnik dr. Draxler Viktor iz Ljubljane. — Prvi sodno-pisarnifki izpit sta opravili Gril Hflda. uradniška pripravnica na okraj, sodišču v Kočevju, s prav dobrim uspehom, in Lumpert Jo-sipina, poduradnica pri apelac. sodišču v Ljubljani, k dobrim uspehom. — Iz državne službe. Za uradnika 10. polotil jne skupine je napredoval g. Vladimir Zor-zut, dosedanji uradniški pripravnik državnega zdravilišča v Topolščici. Za honorarno uslužbenko (sestro-pomočnieo) v zdraviliški dom v Murski Solioti je sprejeta gdč. Marjeta Moč-nikova iz šmarjete. nenormalno razkrajanje in j prhnjenje v črevih preneha po vporabi naravne Framz-Josefove grenke vode. Rnr. oe min. aoe pol. ln nnr. tAt. 9-br. 1&485, S. V. IV — Zdaj je čas. »Vestnik« misijonske ustanove za mladino (»Dejanje sv detinstva Jezusovega«) bo te dni izročen v tisk. V »Vestniku« bodo objavljene tudi nabirke gg. poverjenikov iri računi, škofijski voditelj zato prosi, da bi gospodje katehetje in drugi misijonski prijatelji čimprej izročili prispevke, ali pa vsaj naznanili vsoto, ki jo bodo prilično poslali. — Novim in drugim gg poverjenikom pošljemo rndevolje potrebščine (svetinjice in sprejem-nicel zn »Detinstvo«, če sc oglase, loliko jih (brezplačno) dobe tudi v trgovini Ničman. — Podporno društvo zn glnhoncmo mladino izreka gdč. Mariji Petrovčičcvi iz Ljubljane najtoplejšo zahvalo za podarjeno »Interno ma-giko« ter so ob tej priliki priporoča tudi drugim prijateljem naše siromašne gluhoneme mladine, dn ji poklonijo za Miklavža kake dobro ohranjene igrače zn zabavo in razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Darila naj se pošljejo na ravnateljstvo gluhonemnice (nasproti bolnice), ali pa naj se »poroči naslov, da pošlje društvo samo ponje. — Slovenskn maša v čast sv. Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami zložil Anton 1'orster, znložiln Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cona part. 15 Din, gl po 4 Din. 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 0 Šolska mladina ima danes dopoldne ob U Jenkovo proslavo v Filharmonični dvorani. Vstopnice so po 3 Din in kolikor niso naročene po ravnateljstvu, se jih lahko dobi od pol 11 dalje v veži Filharmonične dvorane. Začetek je točno ob 11. 0 Jenkov spominski steber v Ljubljani. Jutri v nedeljo ob pol 12 dop. odkrije mestno poglavarstvo v Kolodvorski ulici št. 11, pred hišo, v kateri je dne 25. nov. 1914 umrl Davorin Jenko, spominski steber. Ljubljansko občinstvo, predvsem pa pevce, vabimo k odkritju spominskega stebra, © Gledališki večer v Rokodelskem (lomu. Prav zanimiv in pester je upored »Gledališkega večera«, ki bo jutri v Rokodelskem domu. izbrane glasbene točke iu veseloigra bodo gotovo zadovoljile vsakega obiskovalca. Predprodaja vstopnic je jutri od 10—12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica št. 12, Pričetek prireditve je ob sedmih IUN® UNION Oanes ob 14 uri, jutri ob 10 30 uri Mladinska matineja Prosvetne zveze, TEL. 22-11 Razkošna filmska pravljica mnKO m METKA Mamice, osrečite za dve uri otroke Vsi sedeži brez razlike spet samo po Din 4-50 nišnieo. —- V Gradišču je priSla pod tramvaj 'Oletna Terezija Dacer, zasebnica iz Gradišča pri Tuhinju. Tramvajski voz jo je močno poškodoval na glavi in po vsem životu. Tudi njo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico Stanje ponesrečenke je resno. 0 Najdeno okostje. Nn Galusovem nabrežju kopljejo delavci nusip, da napravijo nov kanal. V globini kakega metra pa so naleteli na več kosti, ki so bile podobne človeškim in pomešane z zemljo. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da gre za fragmente precej starih kosti, ki so bile najbrže pripeljane na ta kraj hkrati z zemljo, ko so delali na tem obrežju nasip. Ni verjetno, da bi te kosti izvirale od kakega zločina. © Za vsako priliko vedno sveži mariborski n&rezek, praška gnjat samo delikatese Jane, Židovska ulica. © Srajce, modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce ter razno jagrovo perilo, kupite v Vašo zadovoljnost le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg 8. v © Starejša oseba, sedaj popolnoma obubožana iu brez vseh sredstev, prosi pleme-nitu srca, da bi ji podarila kak ponošeri plašč ali obleko za zimo. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. © Utrjevanje ulice. Ozka Igriška ulica, ki vodi od dramskega gledališča do Rimske ceste in posredno tudi ilo banovinske palače, je bila zadnja leta zelo zanemarjena in v spotiko občinstvu, ilusi ima velik promet. Delavci so sedaj pričeli to ulico prekopa-vati ter bodo utrdili njeno cestišče, tako, da oh deževju ue bo več tako blatna, kakor je bila dosedaj. © Tatinska družina. Neka družina iz Komende ima stalno opravek z raznimi oblastmi, največkrat pa z ljubljansko policijo. Na pol odrastli otroci te družine so moralno popolnoma propadli ter se klatijo po vse.i deželi, kradejo in beračijo, kjer lo morejo. Pred kratkim je imela policija mnogo sitnosti z dvema fantoma iz to družine, no, predsnočnjim pa so v nekem podstrešju na Starem trgu ljudje zasačili njuno sestro Cilko, ki je ravno ukradla nekaj perila in podobne drobnarije. Na policiji so ji uradniki sicer dali oster ukor, mnogo več pa z njo ne morejo napraviti. Ker je še mladoletna, je ne morejo izročiti sodišču, kakega poboljševalnega zavoda, kamor bi dajali take napol od ras tle pokvarjene otroke, pa ni na razpolago. Dobro bi bilo, da bi oblasti nekoliko premislile, kaj hi se dalo ukreniti z otroci te družine, ki so v nadlogo mestu in deželi. © »Mlada Breda« v Mostah. Cerkveni pevski zbor v Sostro.m pri Ljubljani bo v nedeljo ob s' zvečer v Ljudskem domu v Mostah pel in igral domačo opereto »Mlada Breda«. Dejanje igre jc vzeto iz slovenske zgodovine ter je prav prijetno. Tudi petje j,- lepo. Sostrski pevci in igralci, ki so zelo uspešno nastopili žc doma, pridejo v Moste, da s čistim dob č kom te prireditve podpro gradbo ž.upne cerkve sv. Družine v Mostali. Zalo pridite v obi'nem številu! 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Begunca iz Čikage« z Gustavom Frohlichom in pet prediger. © Vesel Martinov večer, ki ga ima na sporedu Radiofonska oddajna postaja v nedeljo 10. t m. ob 20.15, bo dostopen tudi za javnost. Vršil se bo v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Sodelovali bodo: Radijski orkester, kmečki trio, kvartet »Hmtadra«, pevski kvartet »Fantje na vasi«, gospod Danilo Bučar in kot conferencier gospod Viktor Pirnat, ki bo slikal šege, običaje in življenje naših Dolenjcev na Martinovo nedeljo. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji isti večer od 19 dalje pred dvorano v Trgovskem domu, sedeži po 6 Din, stoiiSča po 3 Din. Ker bo pričetek točen in bi vsako prepozno dohajanje v dvorano motilo oddajo, se bodo vrata v dvorano ob 8,12 brezpogojno zaprla, tako da bo zamudnikom vstop nemogoč. © Mistični večer znanih umetnikov Tarokoma in tare. ki sta se proslavila po vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu s svojimi frapirajočimi eksperimenti iz okultne znanosti in vedre umetnosti, bo v nedeljo 10. in v ponedeljek II. novembra v veliki dvorani hotela »Metro|>ol« (Miklič). Začetek oii nri. Vstopnine ni. © Sodišču izročeni vlomilci. Včeraj je policija izročila okrožnemu sodišču vso prijeto vlomilsko tolpo, o katere grehih smo že poročali. Skupno je policija dosedaj aretirala sedem oseb. in sicer oba glavna krivca ter zinuna roko-mavha 29letnega Viktorja B. iz Ljubljane in Jožeta A. iz Zadobrove, brata roparja, ki je lajii tako tragično končal, dalje dva obrtnika, nekega kmetskegu fanta iz okolice šlnarja na Dolenjskem ter dve ženski, ki so vlomilsko blago razpečevali. Obenem je policija poslala na sodišče tudi ves ogromni kup zaplenjenega blaga, ki bo pri obravnavi služilo kol corporn deiieti. da bo moglo sodišče primerno določiti povzročeno škodo ter prisoditi vlomilcem in njihovim pomagačem višino kazni. © Dve tramvajski nesreči. Ljubljanski tramvaj je včeraj povzročil zopet dve nesreči. Na Masarvkovi cesti so zjutraj mestni deluvci z. brizganjem čistili cestišče blata. Privozil je tramvai, ki je presekal cev za brizganje Ier močno butnil 5Motjioga mestnega delavca Aniona Janežiča iz Itož.ne doline Janežiču je pri nesreči zlomilo desno roko in poškodovalo iles-uo nogo. Itešcvalui avto ga je prepeljal v bol- Maribor □ Mariborčani gredo v JudcnburgI Tudi Mariborčani bodo počastili spomin umrlih tovarišev bivega 17. pešpolka v Judenburgu. S Putnikovim avtokarom se danes popoldne ob 2. odpelje skupina Mariborčanov izpred hotela Orel preko Dravograda, VVolfsberga v Juden-btirg. V nedeljo dopoldne bodo prisostvovali nagrobnim obredom pri skupni grobnici, na kateri so postavili Judenburžani lepo kapelico. Mariborsko skupino vodi g. Drago Roglič. mestno občino zastopa podžupan Franjo Žebot V trajen spomin umrlih bodo položili Mariborčani na grobnico pozlačen lovorjev venec z narodnim trakom, v katerega so šolske sestre krasno uvezle zlat napis: »Mariborski tovariši umrlim 17. pešpolka«. Venec, ki ga je napravil znani vrtnar Ivan jemec, je bil nekaj dni razstavljen v izložbi tvrdke Karo ter je vzbujal splošno pozornost. □ Mariborska gledališka kriza bo ugodno rešena. Kakor doznnvamo bo gledališče sprejelo igralca g. Kurijana uazaj. S to zadevo se je pečal tudi »Mariborski umetniški klub« v četrtek zvečer na svoji plenarni seji ter formuli ral svoje stališče sledeče: Umetniški klub v Ma riboru obsoja dejanje g. M. Furijana, ker iz protesta zaradi odklonitve povišanja plače ni nastopil na prodetavi navzlic svoji službeni obveznosti. Občinstvo naj upošteva, da so nedavni dogodki v gledališču tudi v zvezi s težkim gmotnim stanjem, v katerem se nahaja gledali šče, zaradi česar je odklanjati gledališču škodljive incidente posameznikov. — Umetniški klub jiriporoča upravi Narodnega gledališča v Mariboru, da sprejme g. Maksa Furijana nazaj. □ Meščani umirajo. V Gosposki ulici 13. je umrla v starosti 76 let gospa Ana Gert. mati medičarja in svečarja g. Gerta. Naj počica miru! □ Dijaške kongregacije — cerkveni sestanek v cerkvi sv. Alojzija. Danes v soboto ob 18. večerna pobožnost. Jutri v nedeljo ob tri-četrt na 7. sv. maša in skupno sv. obhnjilo. Udeležba za članstvo obvezna, vabljeni pa tudi vsi drugi! □ Električno napravo bo odklopila elek trarna Fala za Maribor im okoliou jutri, v nedeljo, od 7. do 8. ure. □ Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava razglaša: Dne 15. t. m. poteče skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju v plačilo dospele zgradurine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, rentnine, družabnega davka in vojnice. Drugi polletni obrok zem Ijarine je zapadel v plačilo že dne 1, novembra 1. 1935. Prijave za zgradarino je vložiti do 14. novembra, zamudniki se IhkIo kaznovali po predpisih. □ Vojaške izkaznice. Vsi v Maribor pristoj ni vojaški obvezniki, ki so izgubili svojo vojaško izkaznico (ispravo), se pozivajo, da se ne mudoina prijavijo mestnemu vojaškemu uradu Slomškov trg II. ki jim bo izposloval novo. Vojaška oblast Iki vsakogar, ki nima vojaške izkaznice, strogo kaznovala. Prijave se sprejema jo do 1. decembra. □ Elektrarna Fala nam javlja k našemu svoječasnemu sporočilu o prodiranju mestnega električnega podjetja v okolico, da se vrši elektrifikacija mariborske okolice sporazumno med mestnim električnim podjetjem in falsko elek trarno. O kakem prodiranju enega podjetja območje drugega ne more biti govora. □ Klavno živino bodo streljali. V mariborski klavnici se je vršilo dosedaj pobijanje govedi na star način 3 sekiro. Živali so se pri tem jm nepotrebnem mučile. Na seji ravnateljstva ,V1P se jc sedaj sklenilo, du se nabavi aparat za omamljenje goveje živi,ne. ki se uporablja po drugih modernih klavnicah. Obstoja iz naprave, s katero se izstreli živinčetn skozi čelo v možgunc jeklena osi, ki ga takoj in brez mučenja usmrti. □Trgovci in uvo/.nina. Združenje trgovcev za mesto Maribor je zaprosilo pri občini, naj bi se pur. 1. uredbe o uvoznini omilil v loliko, da sc zamudnika najprej o|>ominjn in šele poleni kaznuje. Nekateri trgovci so bili namreč globami občuluo prizadeti, ker so pozabili □ Hotel Orel: Vsako soboto, nedeljo m vsak praznik koncert Priznano dobra kuhinja, specialni menuji, mesnate in ribje specialitete, domače prekajone klobase; izborna jeruzalemska in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. □ Trg za ribe je bil včeraj dosti slabo založen. Prodajale so se sardelice po 12, sardele po 14, moli po 22 in igle po 18 Din □ Drevi bo premiera Nedbnlove operete Poljska kri«, v kateri nostopi kot gost v vlogi panu Zarembe priljubljeni komik ljubljanskega gledališča Josip Povhe. □ Brezposelnost v oktobru. Nu borzi dela se je v oktobru /.glasilo 743 moških in 220 žensk brez posla. Borza dela je izplačala minuli mesec na podporah 20.198 Din. □ Legitimacije za avtobusne vožnje se izdajajo pri vodstvu avtobusnega prometa na Glavnem trgu 26, telefon 22-75 Mesečne legitimacije zu vse mestne proge so po 100 Din, zu posamezne proge 75 Din iu /a dijake 50 Din. □ Obračun zn hišice v koloniji. Lastniki hišic v delavski koloniji še dosedaj niso imeli amortizacijskih računov in niso vedeli, koliko še dolgujejo za hišice. Mestna jiodjetja bodo seduj to vprušaujc uredila ter zadovoljila dolgotrajni želji teh posestnikov. □ Veliko sibirsko sovo je ustrelil g. D»-manjko iz Sv. Jurja ob ščavnici ter jo prinesel v Maribor gačitelju Valuerju. Sova je izredno lep oksemplar, kakor jih je pri nas malo. Celje e Osebna vest z gimnaasije. Ravnatelj drž. nižje realne gimnazije v Murski Soboti dr. Pavel Strmšek je prostavljen kot profesor na celjsko državno realno gimnazijo. e Otvoritev gledališke sezone. V mesb-nem gledališču bo prva predstava v tej sezoni v potok, dne 15. novembra ob 8 zvočojr. Gostovala bo ljubljanska drama i Golijevo dramo »Bratomor ua Metuvi«. & Zrele jagode je prinesla v >Sloven-čevo« podružnico dijakinja LL razreda drž. real. gimnazije Zruagica Kumar. Jagode je nabrala v Oblakovi ulicL jdr Plače dol — najemnine gor. Vemo za sledeči primer: Neki uradnik je imel prej, kaokr so začeli zniževati plače, to je pred 4 leti, 3200 Din mesečnih dohodkov. Oa takrat je dvakrat napredoval, plače so se pa znižalo uradnikom že štirikrat in prejoma danes mesečno 2100 Din. Prod 4 leti je pla oeval za stanovanje mesečno 550 Din. od takrat do danes pa se mu je že večkrat zvišala najemnina in plačuje sedaj za stanovanje 750 Din mesečno. Z drugimi besedami povedano: plača so mu je v teh letih zmanjšala za 34%, najemnina pa zvišala za 25%. 0 Pogreb Glinškove mame. V četrtek popoldne so pokopali mater bivšega župana celjske okoliške občine g. Ivana Glinška. Kako je bila pokojnica priljubljena med občinstvom, jo pokazal velik pogreb. Saj so se zbrali nu Zg. Hudinji vsi, ki so jo poznali in jo spremili na njeni zadnji poti. J3 Martinov večer priredi vstopnine prosto Družabni klub v Celju v vrtni dvorani hotela Evrope v nedeljo, dne 10. t. m. ob 20 zvečer. m Državna tkalnica preprog v Sarajevu vas vabi na ogled perzijskih in bosanskih preprog. Razstava tn oddaja naročil se vrši ves dan v Gosposki ulici 12 do vključno ponedeljka IL t. m. Plačevanje na obroke. Piul prijaviti manjše partije vozovi Ln avtomobili blaga, dobljenega z Zadnja pot ge. Julijane MariniScve pri Svetem Urbanu. Preteklo nedeljo smo spremili k večnemu počitku učiteljico gospo Julijano Marinič rojeno Rajh. Kako je bila pokojnica priljubljena pri občinstvu, je pokazala izredno velika udeležba ljudstva od blizu in od daleč. Pri Sv. Urbanu je službovala kot učiteljica nad 20 let in vzgojila skoraj eno generacijo mladine. Pogreba se je udeležilo tudi veliko število stanovskih tovarišev iz raznih krajev. Cerkvene obrede pri pogrebu je za blago pokojnico opravil domači župnik g. Raz-bornik, ki je imel pri odprtem grobu v srce segajoči poslovilni govor. V imenu učiteljskega društva pa se je od pokojnice poslovil z lepim govorom šolski upravitelj Mirko Majcen. Pevski zbor Glasbene matice v Ptuju in domači pevski zbor sta zapela pri odprtem grobu nekaj žalostink. — Blagi pokojniei bodi ohranjen lep, trajen spomin! Primorske vesli -J- Župnik Josip Primožič. V »PonedelJskem Slovencu« smo poročali o nesreči, ki je zadela prvaškega župnika g. Josipa Primožiča. Kljub krepki naravi je blagi io dobri gospod podlegel v soboto 2. t. m. popoldne zadobljenim poškodbam. Pogreb se je vršil v ponedeljek 4. t. m. Pokazal je, kako naše ljudstvo spoštuje in ljubi svoje dušne pastirje. V Prvačini se je zbralo iz domače in sosednih župnij par tisoč ljudi, ki so v dolgem, lepo urejenem sprevodu spremljali dragega pokojnika skozi vso vas na pokopališče. Sprevod jo vodil kol nadškofov zastopnik msgr. Berlot, ki so je od pokojnika poslovil z nagovorom v cerkvi. Poleg g. Berlota je bil pri pogrebu tudi msgr. Valentinčič z mnogimi dekani in drugimi duhovniki; vseh je bilo okrog 40. šolska mladina s cvetjem, Marijine hčerke z venci, številna zastopstva z venci, godba, pevski zbori, so napravili nepregledni sprevod zelo pester in slikovit. V cerkvi in oh odprtem grobu so lepo peli kar trije cerkveni pevski zbori: domači, dornberSki in pa gradiški. Zadnje spremstvo so dali sivolasemu gospodu ki je ilo let pastiroval v Prvačini in si priboril ljubezen vseh faranov. tudi zastopniki oblastev. — S smrtjo delavnega g. Primožiča je zazijala težka vrzel v vrstah žo itak zredčene slovenske duhovščine. Počivaj v miru, dobri Jože in Bog naj Ti bo bogat plačnik. Duhovniške vesti. C. g. Josip B^-ssan je bil pred nekaj časom premeščen iz Doberdoba v Kal nad Kanalom. — Doberdob opravlja zdaj č. g. Biancarosa, kaplan v Ronkih, ki pn stanuje, v žup-nišfiu v Doberdobu. Gospod je doma iz starih pokrajin. — Duhovnijo Jamlje oskrbuje, sedaj č. g. Štefan Tonkli iz Brestovice. Ljudje so ga zelo vo-seli, ker se razumejo. Podporo za družin« vpoklicanih. Goriška pro-fektura sporoča, da bodo po višji odredbi od 1. novembra naprej dnevne podpore družinam vpoklicanih izplačevale prefekture in ne več vojaška okrožna poveljstva (Dlstretto Mililare). Opravičenci bodo dobivali pritikajofo jim podporo zn vsakih 14 dni pri domačem poštnem uradu in ne voč na občini, kakor je bilo vpeljano doslej. Nova lekarna. V Biljali pri Gorici bo v krat-tem otvorjena nova lekarna, ki je namenjena za južno goriško okolico: Sovodnje. Miren, Bilje, VrhpAljo, Renču in deloma Vrtojbo, Gospodarstvo Volilni kataster zbornice I/, poročilu predsednika g. Ivana Jelučiua na plenarni seji zbornice posnemamo tele podatke iz zbornične statistike: Z ozirom na uveljuvljenje enotnega volilnega redu je zbornica že sestavila kataster za trgovino, gostinstvo in industrijo, dočim je kataster za obrt Se v delu. Po defiiutivnih ugoto-\ itvab znnša na zborničnem področju število Irg. obratov 8925, ki zaposlujejo 384£ pomočnikov in 1501 vajenca. 30 združenj trgovcev ima proračun izdutkov v višini 1.36 milj. Din, od česar odpade nn mestna združenja 0.5 milj. Din. Gostota jc še vedno znatna, saj pride v Ljub-ljani na 50 prebivalcev ena trgovinu, v Celju pa celo že na 27. Od vseb podjetij je 90% malih podjetij, ki životarijo. Gostinskih obrutov je 5357, torej na 200 prebivalcev 1. 60%, t. j. 3230 je gostilen, nadalje so 103 hoteli, 134 restavracij, 76 kavarn, 23 penzionov, krčem pa 927. število obratov je v teku zadnjih 4 let celo naraslo za 327, kar so predvsem mali obrati. V obrtništvu je zlasti veliko število čivliar-f»v 3118, krojačev 1695, šivilij 1821, navadnih mlinov 2539 in žag 1080. Nadštevilnosi preti tudi mizarski stroki, kjer je 1763 mojstrov, od tega v Ljubljani iu okolici nud 400. Po statistiki združenj je 18.503 članov. Poročila je poslalo 147 združenj (od 167), ki imajo 8446 pomočnikov, 909 pomočnic, 5409 vajencev ter 1442 vajenk. Med trgovskimi zadevami se je zbornica zlasti zavzemala za izvoz sadja in hmelja. Po cenitvi izvoznikov iu producentov smo imeli letos za izvoz na razpolago 1900 vagonov namiznih jabolk ter 1000 vagonov industrijskega sadja. Za zbiranje in neizogibne izdatke pred odpremljenjem blaga je potrebuili okoli 15 milijonov dinarjev kredita, kar bi uaj dula Narodna banka. Obe trgovski akademiji i mula 162 dijakov in dijakinj, dve dvorazredni trgovski šoli pa 109 dijakov in 207 dijakinj, 5 trirazrednih gre-mijalnih trgovskih šol ima 530 učencev, v 12 trgovskih nadaljevalnih šolah pa je 172 vajencev. Nadalje so trgovski vajene porazdeljeni na 28 skupnih nadaljevalnih šol, skupno 1501, vendar je brez pouku ostalo šc 619 naraščaj-nikov. V obrtnih nadaljevalnih šolah je 4.266 učencev, na drugi struni pa jc brez pouka šc okoli 3500 vajencev. Država jc svoječasno prispevala za obrtno nadaljevalno šolstvo 314.536 Din, sedaj pa nc prispeva niti pure. Zavod zu pospeševanje obrta je priredil 32 tečajev, od togu na področju mariborske poslovalnice 13. Obiskovalcev je bilo 1559, od tega v Mariboru 681. Proračun Zavoda zu pospeševanje obrti znaša za 1. 1936. 222.500 Din, Samostojni predlogi Na plenarni seji Zbornice v četrtek 7. t. m. so zb. svetniki vložili tele samostojne predloge, katere je pleiium soglasno odobril. Zb. sv. g. Se.nčar predlaga novelizacijo zakona o zavarovanju delavcev glede regresnih stroškov. Delodajulci uaj bi imeli možnost dokazati, da sc niso ob neprijnvi hotc.li izogniti dolžnosti prijave, ampak da so imeli za to stvarne razloge. Vsekakor pu naj se že sedunji postopek omili. Zb. sv. g. Rebek predlaga, da naj zbornica v zvezi z alccijo glede zaščite domače obrtniške proizvodnje pristopi k sistematični rešitvi vprašanja praktične usposobitve absolventov tehničnih srednjih iu delovodsUh šol tor njihovega udejstvovanja v tej smeri, da povzdigne, razširi iu specializira našo domačo obrtniško proizvodnjo, kjer je konkurenca inozemske proizvodnje v nad moči icm položaju napram domači obrtniški delavnosti. Zb. sv. g Majcen predlaga akcijo za prevzem tudi drugih letovišč in zdravilišč v spisek krujev, kjer uživajo obiskovalci vožnjo domov zastonj po gotovem bivanju v dotičnih krajih. Zb. sv. g. Zadravec se zuvzeraa za modernizacijo telefonske linije Čukovec—Maribor. Zb. sv g Zemlji? predlaga zbornici akcijo, da naj se preuredi način obračunavanja kala. Zb. sv. g. Goričar predlaga poostritev kužni za krošujarstvo z vinom ter sploh poostritev postopka. Zb. sv. g. Čeh predlaga, nuj zbornica pokre-ne akcijo, da bi se vino, ki ga gostilničarji konzumirajo v lastnem obratu za lastne svrhe, oprostilo trošarine. Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho Ščetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. ' A Tedaj dobd zobje zopet naraven lesk slonove kosti, —^ v v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. ^Tuba Din. 8,- Jugoslovanski proizvod. «y Za revizijo taksnega zakona Na zbornični plenarni seji dne 7. t. m. je podal referat o predlogih zbornice za izpremenibo taksnega zakona g. J. Zadravec. Iz referata posnemamo: Ministrstvo financ je samo uvidelo potrebo revizije taksnega zakona ter se v zadnjem času bavi intenzivno s tem vprašanjem. Zbornica je zato izdelala na podlagi pismene ankete in lastnih opažanj predloge za izpremembo taksnega zakona. Zalo povdarja predvsem v načelu, da bi bilo potrebno predvsem onemogočiti hipertrofijo taks. Pri tem misli na dajatve, ki jih pobirajo samouprave v obliki doklad na drž. takse ali v obliki samostojnih davščin na predmete, ki so obvezani državnim taksam. Tu je n. pr. taksa na prenos nepremičnin: na drž. takso 4% je plačati še bano-vinsko takso 2% in občinsko takso v Ljubljani v znesku 1%. S tem se obremenitev skoro podvoji. Druga vrsta tehtnih pritožb pa je proti temu, da vsebuje taksni zakon celo vrsto taks, ki po svojem bistvu ne spadajo v taksni zakon, ker so dejansko neposredni davki, kot so n. pr. takse na vozila. takse na zabave, točilne takse, takse na in-serate itd. Zato je za revizijo zbornica vzela kol podlago ta-le načela: 1. Revizija naj izmero zniža, kjer sta praksa in dohodek pokazala škodljive posledice in nemož-nost, da se ljudje poslužujejo dotične naprave ali prometa radi previsoke takse. V to svrho je potrebno znižati ne samo državne takse, temveč jih tudi zavarovati proti vzporednim taksam samouprav. 2. Revizija naj skuša v administrativnem in tehničnem oziru napraviti čist položaj in sicer tako, da bo položaj nedvoumen, pobiranje enostavno, dn bo čisti donos države čimvečji ter da odpadejo ši-kanozne kontrole. • Nato je stavila zbornica celo vrsto konkretnih predlogov k posameznim tarifnim postavkam taksnega zakona Tako naj se znižajo previsoke dedno pristojbine, zamudne obresti znižajo od 8 na 6%, omili naj se postopek pri izmenjavi kolkov. Pri prestopkih pa naj sc uvede delitev v prikrajšbo ter zatajitev v pravem pomenu ter v navadno prestopke davčnokontrolnib odredb Končno ugotavlja zbornica, da imamo pri nas žc toliko davčnih vrst in fiskalnih dajatev, da jc že muka za praktičnega gospodarja, ki mora v borbi za vsakdanji kruh zasledovati vse predpise in jih izvajati. Pri sedanji obilici raznih dajatev ni čuda, da se v praksi včasih kaj prezre, opusti ali drugače napravi, kol velevajo predpisi. Taki prestopki pa se ne dogajajo vedoma in namenoma, ampak največkrat iz enostavnega razloga, da prizadeti ne morejo tekoče zasledovati predpisov. Zato naj se davčni in taksni predpisi začno poenostavljati v tej smori da hI *<> dajatve čimbolj združile in praktično poenostavile, da hi bilo izvajanje za prizadete čimlaije. Letina v Sloveniji Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatek o letošnjem pridelku žita in koruze po banovinah. Ker smo skupne podatke že prinesli, prinašamo sedaj samo podatke o letini v naši banovini ter odgovarjajoče podatke za 1938 in 1934 (prva številka požela površina v ha, druga .-.. pridelek v tisočih met. stotov, tretja = povprečni pridelek na ha): površina pridelek na ha Pšen ica 1933 61.723 634 10.2 1934 59.680 582 8.9 1935 62.784 678 10.8 Ječmen 1933 18.331 190 10.4 1934 17.992 159 8.9 1935 18.563 202 10.9 Rž t933 34.096 321 9.4 1934 32.726 251 7.7 1935 84.648 295 8.5 Oves 1933 24.504 246 10.0 1934 23.697 213 9.0 1935 22.859 214 11.1 Koruza 1933 40.704 550 13.5 1934 42.701 654 15.3 1935 42.529 529 12.5 Cenitve za koruzo še niso definitivue. Drugače nam pa kažejo podatki, da je bila letina žitaric razmeroma dobra in da bomo radi tega uvažali manjše količine žita in moke iz drugih pokrajin države. V primeri z lanskim letom pn je slabši pridelek koruze, dočim ie bil lani izredno velik. Povečanje pridelka pšenice znaša 146.000 inet. stotov ali okoli 1 MO vagonov, s čimer se bo naša uvozna potreba zmanjšala od 6000 na 4500 vagonov letno. Zunanja trgovina. Zavod za pospeševanje zunanjo trgovine je izdal te dni že četrtič svoje letno poročilo, ki pa ni tako obsežno kot prejšnja lela. Se poročilo za 1933 obsega 737, poročilo za 1931 pa samo še 331 strani. Zlasti je odpadlo mnogo statističnega materiala, odnosno je sedaj koncentriran v statičnem pregledu uvozu in izvoza, ki vsebuje tudi mnogo raznih drugih podatkov o pridelku itd. Prvi del poročila prinnšu podatke o naši zunanji trgovini, drugi del pa poročila o delovanju zavoda v publicistično propagandnem oziru, o trgovskem muzeju, uradu za kontrolo izvoza živine ter o dolu zavoda, zadržanju starih tržišč in iskanju novih tržišč. Cena nevoz. knjigi je tSO Din. Poštna statistika. Prejeli smo statistiko pošt, brzojava in telelona za 1934, ki dopolnuje serijo prejšnjih publikacij. Iz statistike je razvidno naraščanji' prometa, pa tudi dohodki so se povečali, dočim so še nadalje nazadovali izdatki, tako da se je presežek povečal za 28.65 na 157.65 milj. Din. Zal statistika ne prinaša detajlov, koliko so znašali dohodki po posameznih ravnateljstvih^ da bi videli, kako velike dohodke dajejo pošle državi baš v Sloveniji in da bi bilo treba zaradi potreb službe in racionalizacije povečati materialne izdatke predvsem v Sloveniji. Jugoslovanska banka v Zagrebu bo izplačevala z 11. novembrom vse terjatve, ki so znašate 7. februarja letos do 1000 Din, za vse ostalo terjatve pa obresti za prvo polovico 1935. v kateri znesek pa se računajo vse akontacije od 7. februarja 1935 dalje. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. novembra ponudbe glede dobave 1000 kg pisanih cunj. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Borza Dne 8. novembra. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha, New Yorka in Pariza, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je italijansku lira oslabela v Ljubljani na 291.30—293.70 v Zagrebu pa je narasla na 296.80 —299.20, v Belgradu pa je nolirala 288.80—'291.20. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi narastel na 8.G5—8.75, v Zagrebu je neznatno popustil na 8.51—8.64, v Belgradu pa je narastel na 8.58—8.68. Angleški funt se je v Zagrebu učvrstil na 242.36—243.96, v Belgradu pa na 241.97—243.57. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.94—6.04, v Belgradu pa 5.90 blago. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 625.606 Din. Ljubljana. Amsterdam 2975.64—2990.24. Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 739.72—744.78, London Ako Tvoj nogometni klub ravno v zadnji minuti izgubi igro ,. . ne vznemirjaj se .... le) bonbon PROIZVOD: .UNION« ZAGREB. 215.09—217.15, Curih 1424.22—1431.2« Now York 4345.72—4382.04, Pariz 288.62 - 290.06, Praga 181.12 do 182.22. Trst 365.03—858.11. Curih. Helgritd 7, Pariz 20.265, London 15.14, Newyork 807 «25. Bruselj 51985, Milan 24.795, Madrid 42, Amsterdam 208.90, Berlin 123 725, Dunaj 56.60, Stockholm 78.05, Oslo 76.06, Kopenhagcn 67.575. Praga 12.725, Varšava 57.K75. Atene 2.90, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, Ilelsingfors 6.665, Buenos-Aires 0.835. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes neenotna; najvažnejši papir, vojna škodu, jo popustila. Promet je v Zagrebu slab, znatnejši pa je iz znanih razlogov r Belgradu. Ljubljanu. 7% inv. pos. 74.50—75.50. agrarji 43—45. vojna škoda promptna 350—353, begi. obv. 59 HI, 8% Bler pos 76—78. 7% Bler. pos. 67 do 69. 7% pos. Drž. hip. banke 74—7«. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76, vojna škoda promptna !)50—853, begi. obv. U0.50— 61.25 (59, 62.25), 8% Blerovo |>osojilo 76—78, 1% Blerovo posojilo 68—69. — Delnice: Priv. agrarna banka 227 den., Trboveljska 110 bl„ Osj. aladk. tov. 128 bi. Belgrad. Drž. papirji: agrarji 45.50—46 (46), vojna Škoda promptna 351.50—85250 (352), 12. 351.50-852.50 (351), begi. obv. 63.75-64 (64). 8% Bler. pos pos. 79.50 bi. (78.50), 7% Bler. po«. t»— 70 (69.50), 7% slab. pos. (79). — Delnice: Narodna banka 5SOO den., Priv. agr. banka 229—231. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. 156—150, bč. ladja Ttaa in Begej 162—164, srem. in slav. 159—161, ban. 156—159. Oves in ječmen: neizpr. Rž: ne notira. Koruza: bč. in srem. 96-9K, ban. 96—97. Moka: bč. in ban. Og in Ogg '>37.50 -2.57.50. št. 2 217.50 do '237.50, št. 5 197.50-217.50, št. 6 177.80-197.50, St. 7 157.50—167.50, št 8 107.50-112.50. Otrobi in fižol: neizpr. Tendenca omahujoča. Promet srednji. Sombor. Borza danes ni poslovala. Živina Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, 5. t. m., jc bil, kar se tiče dogona, izredno dobro založen; kupčija pa je bila srednja. Prignali so 151 volov, 405 krav, 17 bikov, 48 juncev, 83 telic, 12 telet in 191 konj. skupaj 910 glav živine. Od teh so prodali 200 komadov. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: Voli 2 do 3.25 Din, krave 1.20—3 Din, biki 1.75—2.50 Din, telice 2.65-3 75 Din; konje so prodajali po kakovosti, in sicer konje in kobile od 250 —3.800 Din, žrebeta pa od 300-1.300 Din komad. Kakor razvidno, so cene goveji ^ivini znatno padle, kar je pripisati okolnosti, da ptujske sejme posečajo v zadnjem času le domači živinski kupci in mesarji, med tem ko tujega kupca že delj časa ni videti na sejmišču. — Prihodnji konjski in goveji sejem ho 19. novembra, razen tega pa imamo dne 25. t. m. v Ptuju letni kramarski In živinski sejem (Katarinski). Sejem za prašiče v Ptuju v sredo, 6. t. m. je bil razmeroma dobro založen, kupčija p« je bila slaba Prignali »o 159 svinj in 92 pruscev, skupaj 251 ščetinarjev Od teh so prodali 76 komadov. Povprečne ceno za kilogram žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50—5.50 Din. debeli 5-6 Din, plemenski 4—4.50 Din, prašiči stari 6—12 tednov so se prodajali po kakovosti od 50 do 100 Din komad. Cene prašičem so ostale od zadnjega sejma, na katerem so se nekoliko dvignile, noizpre-menjene. Prihodnji sejem za prašiče »e bo vršil dne 13. t m. Les Z Dunaja poročajo, da kaže italijanski lesni trg neenotno sliko, ker je potreba v posameznih delih države neenaka. Cene se sicer tudi ne raz vijajo enotno, vendar so v splošnem zelo čvrste. Avstrijski lesni trg kaže za domačo porabo sezonsko oslabitev, dočim se izvoz počasi oživlja. V Franciji je trg miren. Kulturni obzornik Sodobna slovenska glasba Misli ob intimnem koncertu slovenske nar. glasbe. Bolj kot v drugih umetnostnih panogah vlada v naši slovenski glasbeni umetnosti danes neurejenost, lahko bi rekel, zmeda, in to šc boli v produktivnem kot reproduktiviiem oziru. Slovenska cerkvena glasba na primer počiva po cccilijanski revoluciji žc od Foersterja dalje in še ni od takrat napravila bistvenega koraka naprej, naš posvetili glasbenik pa sanja vsak mesec o novi revoluciji. Glasbeni lajik teh pojavov in njih posledic ne čuti lako ostro, zato pa tem bolj tiščijo človeka, ki v glasbi živi in ki ga včasih pred obupom resi sanio šc dvom, ali bi se rajši ob naši prijetni, a v bistvu nereligiozni cerkveni glasbi razstopil ali pa bi rajši ob ugodni priliki na koncertu okamenel od groze nad kakim našim sodobnim glasbenim produktom. , Deloma jc kriva na tem kaosu preteklost, ki nam ni postavila v tej umetnosti lastnih trdnih temeljev — kot so nam jih na primer v literaturi postavili Prešeren, Levstik, Cankar — in nam obenem s tem dala za umetnost tako strašno vaztto tradicijo, na katero bi se lahko na eni strani oprl sodobni produktivni umetnik, čeprav samo v smislu reakcije, na drugi strani pa bi taka tradicija tudi v tej umetnosti vzravnala slovenskemu človeku hrbtenico in mu omogočila na splošno bi-strejši |x>gled na sodobne glasbene pojave. Vse druge umetnostne panoge so bile v tesnejši zvezi z gibanji in konflikti,'ki so se pojavljali v slovenski narodni kulturni skupnosti, zato so vse te napetosti skoro izsilile iz umetnostnih produktov kvaliteto. zalo so bile te umetnosti tudi v tako organski jx>vczanosti s posameznimi dobami in so se obenem z niimi organsko-logično razvijale v ce kiti. Slovenska glasbena produkcija pa je bila d-' začetka 20. sioletja samo nekako čitalr.iiko prilo; uostna in jc taka ostala z dvema ali tremi izjemami tudi še v naslednjih letih. Idealno in resno stre I mljenje dr. Gojmira Kreka, da bi našo glasbeno j produkcijo organiziral in ji dal nekak enoten za-| goti kvišku, se je rodilo in žalibog tudi zamrlo obenem z Novimi Akordi. In tako so ostali naši i skladatelji (Lajovic, Adamič in še jjozneje Kogoj), ki so ustvarjali vsak zase velika iu res kvalitetna : dela, brez prave medsebojne zveze, še manj je najti kako pot, ki bi vodila od njih do današnje moderne glasbene produkcije, in niti danes še ni pravega razmerja med njimi in fiovprečnim slovenskim kulturnim človekom. Naineslo da bi trdil, da je slo venski kulturni krog puščal našo glasbeno umetnost ob strani, mislim, da bi bilo pravilnejše reči, da je glasbena umetnost stala izven tega kroga zato, ker na tem polju Slovenci nismo še imeli pravega moža-velikana z jasnim in širokim pogledom v svet in obenem s tisto tesno in prisčno spojenostjo z rodno grudo, kot smo jih imeli na drugih poljih. Drugi del krivde na današnjem kaosu v nasi glasbeni umetnosti pa nosi sedanja doba, ki je sama v sebi zmedena. V Ljubljani se križajo danes vsi mogoči vplivi velikih muzikalnih centrov (Praga: Haba, Dunaj: SchSnberg, Pariz: Strawinsky), moderni s konservativnimi, moderni sami med seboj _ jn poslednje stvari so hujše od prvih. Od druge strani se jx>javlja stremljenje, s sredstvi fol klore nam šele ustvariti lasten glasbeni jezik, tretji bi zopet radi tudi za glasbeno umetnost postavili carinsko obzidje in oznanjajo luč iz bližnjega vzhoda. Pri vsem tem pa v teh strujah ni pravil; idejnih voditeljev, ki bi smatrali po svoji vesti tako delo kot sveto in kruto dolžnost, in ne pisali o idejah samo za krajši čas, ker so pač besede cenejše od dejanj. In naš mlajši produktivni glasbenik, ki je zajadral jx>d vliv inozemske glasbene osebnosti, se počuti pod njegovo perutjo večinoma tako lepo na toplem, da mu ne pride na misel, da bi se spustil na težko pot samostojnega iskanja v povezanosti z domačo zemljo Zalo pa je vsa la iioprcvratna navidezna razgibanost le površna in I je v resnici boli tiodobna kaosu kot pa pristni in organski razvojni rasli, ki bi imela korenine v sodobni družbi in dobi. Potem ni čuda. da stoji naše kulturno občinstvo, večkrat celo kritika — ob teh pojavih še vedno brez pravega odnosa in interesa od strani, saj če so ji tuja sodobna izrazna sredstva, kako naj potem presoja kvaliteto ali ne-kvalitcto izraza samega? Pojav nove slovenske knjige je vedno dogodek za slovenske kulturo, ki sproži mnenja in večkrat koristne napetosti, pojav slovenske glasbene kompozicije pa je navadno le epizoda, ki gre jx>slušalcu skozi ušesa, namesto da bi ga raztrgala in očistila v notranjosti, kot jc to ; višji smisel vsake umetnine. Take sc posledice nase , zavožene glasbene kulturne politike, produktivne , in tudi rej)roduktivne. ' Take misli so.se mi pojavile ob potiedeljskcm intimnem koncertu slovenske moderne glasbe; zdelo j se mi je potrebno, da se tudi napišejo. D* bi sedaj sistematično podrobno analiziral sodobne slovenske koin|»niste in njih produkte, ne spada v okvir tega članka, pač pa nekoliko besedi o delih, ki so tvorila program omenj. koncerta. Osterc je bil zastopan s tremi solospevi in tremi krajšimi violinskimi skladbami. Pesmi »Na trojki« in »Procesija« kažeta veliko medsebojno sorodnost; sploh se zdi, da je najti ta izrazni tip Osterca v vseh njegovih vokalnih skladbah zadnjih dveh ali treh let. Ta tip bi lahko označil na splošno: Glasbeni izraz raste iz občutenega izraza besedila in je zato pristen; v kom)x>zitorno-tehničnem oziru pa: Klavirska spremljava je skoro izključno akordično hotno-fona, njeno vrhnjo sopransko melodijo prijetno jx>barvajo dve ali tri sekunde druga |xv1eg druge v altu, glavni poudarek v spremljavi pa da e avtor razgibanemu basu, zato pa ima [»tem včasih drzna linija pevskega glasu v spremljavi trdno oporo. Ta izrazni način Osterca učinkuje hidi na povprečno publiko prijetno vsled pristnosti izraza, deloma zaradi konservativnosti v sredstvih, deloma po umirjenem, harmonskem. skoro koralnem značaju celotnega dela, in ne nazadnje tudi zato, ker avtor ta svoj izrazni način res obvlada. Zato spada posebno »Procesija« k njegovim najboljšim delom, dasi se tekom precej široko grajene forme ne povzpne do one višine izraza, kot bi jo človek v večji formi pričakoval. — V ta kompozitorni lip spada tudi zadnja "d treh violinskih skiadb, dočim spada srednja v skoro popolnoma drugačen izrazni način. V tem se Osterc izživlja kot kontra punktik. Tu sc križajo precej divje, a sedaj pri avtorju tudi že tipizirane melodične linije posameznih glasov v harmonskem oziru zelo brezolv zirno in nepreračunano, ton sam na sebi ni tu ni kako globlje izrazno sredstvo, ampak jc kot čisti akustični vtis važen le kot del celotne linije, har-monije same nimajo primarne važnosti, ampak nastajajo šele jvosredno, večinoma čisto slučajno. Vendar da avtor taki strukturi, ki je sama na sebi precej krhka, še dosti trden temelj v ritmu (večinoma spadajo v ta njegov izrazni način vse instrumentalne skladbe v hitrejšem tempu), arhitek-toniko pa v tcmatični obdelavi. — Ta dva izrazna načina, ki sta si že po psihološki funkciji tona oziroma zvoka bistveno različna, obstojata v Oster-čevih skladbah zadnjih let drug poleg drugega, včasih tudi v eni in isti skladbi, in zahtevata zato od poslušalca precejšnje prožnosti duha, da skladbi lahko sledi. A zdi sc mi, da moti dognanost ali morda že okorelost teh dveh tipov skladatelja samega, da skuša iskati novih izrazov in novih oblik, in ga nekako sili k (»udarjanju revolucionarnosti. A v teh revolucionarnih skladbah je Osterc slabši. V njih (primer za to je Passacaglia. izvajanja na zadnjem simfoničnem koncertu) ni 110 benega principa, ki bi dejal skladbi značaj enotnosti: ritmični element v nji navadno že a priori ni namenjen za osnovno konstrukcijo, melodična linija in narmonski izraz sta najti le v podrob nostih, (zato morda lahko vzdržita manjše forme), v večjih formah pa sta razbila že sama na sebi ali pa še z nedostatno in prisiljeno instrumenta cbo. Tematika, ki mu je dana včasih že po naslovu (Passacaglia!), jc zabrisana nehote, ali pa nalašč maskirana, drugje se vrže direktno v tematiko, katere arhitektonike še ne obvlada. V celoti sc zdi. da Osterc ne raste v nujnem razvoju od skladbe do skladbe, ampak, ko vporabi kompozitorno-teh nični tip. do katerega sc je enkrat prikopal, v večjem številu skladb, prične zopet iskati novega. Točnejša jx!rsjvcktiva pa zaenkrat še ni mosroča Angleži se pripravljajo na sneg. Železniška družba Grea1-Western je lelos zgodaj začela pripravljali snežne pluge. Letos bodo prvič porabljali nov tip snežnega pluga Kaj vse stori mati Znani ameriški časopis »The Tablet«, ki izhaja v Brooklynu, priobčuje prispevek svojega bravca, ki je v številkah in nazorno popisal, kaj vse dobra in skrbna mati stori en sam dan. Pisec je pisatelj in oče več otrok. Nekega dne žene ni bilo doma, zato je ta dan sum nadomeščal mater otrokom. Ko se je ženu vrnila, ji je izročil polo papirja, na kateri je bilo zapisano, kaj je v teku tega edinega dneva moral delati, kar sicer žena-mati dela vsak dan za dnem. Tole je bilo zapisano: »106-krat je bilo treba odpreti vrata otrokom; 106-krat je bilo treba za njimi zapreti vrata, 16-krat je bilo treba otrokom zavezati čevlje; punčko, ki je komaj shodila, je bilo treba 21-krat dvigniti s tal; 2-letnemu Jurčku je bilo 94-krat treba reči, naj to in ono stvar pusti pri miru; 16-krat je bilo treba pomiriti otroke, ki so se sprli; 11-krat je bilo treba otrokom rezati kruh in ga mazati s sirovim maslom; 28-krat je bilo treba najmanjšim pomagati pri jedi; 15-krat jim je bilo treba dati piti; 7-krat je bilo treba odgovarjati po telefonu; 19-krat je bilo treba otroke usekniti; 145 odgovorov je bilo treba dati otrokom na njihova vprašanja; 175-krat so otroci prišli z novimi vprašanji; 47-krat je bilo zgubljeno potrpljenje; za otroki pa je bilo toliko letanja, da je vse to letanje znašalo približno 4 in pol milje.« Vse to dela skrbna in dobra mati vsak dan. Maščevanje „nn Američan Greenakoay popisuje življenje lastnikov »Modrega demanta«; Kdorkoli je imel »Modri demant«, vsakomur je prinesel pogubo. Nazadnje je »Modri deinant«, znak nesreče, še enkrat šel čez Atlantski ocean. Slavili draguljarji Cartier Go. iz Pariza in Njttjorka so ga od Mlado-Turkov kot agentje kupih za bajno bogatega milijonarja mladega McLeana, in njegovo ženo. Zgodovina njunega življenja in premoženja je izmed najpresunljrvejših romanov modernega časa. Milijonar m njegova žena sta dediča najstarejših in najbogatejših rodovin v Združenih država hI Ned McLean in Eveljrn Wals nista bila samo brhika, ampak sta i svojo poroko združila dvoje bogastev, ki so jn cenili na več kakor sto milijonov dolarjev. Njegovih nedeljskih jnžin na velikem posestvu »friendship« (prijateljstvo) v WasWngtonn eo »e udeleževali vsi poslaniki tujih držav. Njun prvorojenec Winson je živet življenje bajnega princa. Neprestano pa so priliajala grozilna pisma bandKov, češ, da bodo ogTabili dete; zato ga nteo detekftvi niti za trenutek pustih samega. Okoli njega so vedno bile pestunje, vzgojiteljice hi varuhi Spal je t zlati zibelki, ki je btta vredna petdeset tisoč dolarjev in mn jo je podaril belgijski fcratj Leopold. Podnevi «o otroka voziti v vozičku, ki je bil pdkrit z jekleno mrežo, da bi ga banditi drega demanfa" ne mogb ugrabiti. Ko je zrasel, so ga varovali detektivi. Ob času te strahovlade v McLeanovi hiši je prišel kamen zla z zbirko draguljev njegove žene. V spomenici, s katero so kamen prodati milijonarju, je tale pripomba značilna za strah pred demonsko silo dragulja in pred morebitno nesrečo: »Ako bi se v šestih mesecih v družini E. B. McLeana zgodilo kaj usodnega,« je bilo zapisano, »se bo ime novani demant zamenjal za dragulje enake vrednosti.« Sest mesecev je poteklo dovolj minio. K mahi potem se je pa zgodilo, kar so praznovemi prerokovali. Nekega sofnčnega majskega popoldne se je desetletni Vinson sprehajal v bližini očetove hiše, medtem ko ga je kakor navadno, varovala četa detektivov. Deček je pravkar vzel iz rok nekega potujočega cvetličarja šopek, da bi ga podaril materi. Potem je ves vesel kakor pšica švignil izza cvetličnega voza in pritekel naravnost pred voz, s katerim sta se peljala dve ubogti stari ženi. Vinsona je povozilo. Ali je bila to le nesreča aH prekletstvo »Modrega demanta«? Preteklo je dest let in nad McLeanovo hišo so se začeli zbirati čmi oblaki. Med zakoncema je nastal nesporazum; bolj in bolj sta se odtujevala drug drugemu, dokler se nista ločila. »Modri demant«, so šepetali praznovemi. V orientu kakor v okci- Boben — afriški telefon Na rimskih ulicah spreminja- i'o vse angleške napise in vse, :ar spominja ua Anglijo. Napis na trgovini »Principe di Galles« (princ walleški) so izpremenili v »Principe di Piemonte«. Zgora j so iz angleškega napisa »Tea Roomc vzeli vse črke, ki hi dokazovale, da je bil to nekdaj angleški napis. Božje ime v Ženevi Žena sleparja Stavijskega, nekdaj sloveča pariška ; lepotica, s svojim zagovornikom pred sodniki, ki j sodijo o škandalu Stavijskega. Sodili akt je 500 kilogramov težak. Angleška časnikarica je te dni nekaj zanimivega odkrila. Skrbno je prebrskala vse zapisnike o ženevskih obravnavah v italijansko-obesinskem konfliktu. In je ugotovila, da j® izmed vsoli diplomntov v svojih govorih le eden imenoval božje ime. Ta edini jc bil predsednik irske republike de Valera. Prebrala je govore angleškega zastopnika sira Samuela Iloareja, Lavala, Lit vino va in zastopnikov manjših držav, a noben izmed teh politikov ni siti cabrai cmeun — S<«» Tirolski časopis »Natur and Kultur«, ki iz- | hnja v Innsbrucku, prinaša izpod peresa nekega afriškega popotnika te-le zanimivosti: Kur so pri nas cerkveni zvonovi, tovarniške sirene, ali pa po vaseh tisti, ki ob nedeljah zjutraj oklictijojo, to je v pragozdovih Konga in daleč naokrog po Afriki boben. Na prostoru pred poglavarjevo kočo sloni nu posebnem stojalu, ali pa na leseni kobili veliko, kakšna 2 m dolgo izdolbeno deblo. To deblo je tako spTetno izdolbeno, da ima le na zgornji strani podolgein ozko odprtino, nekaka široka ustu z uglajenimi ustnicami. Bobnar ima v vsaki roki po e.n lesen tolkač iz mehkega lesa, s katerima po robovih tiste odprtine tako spretno udarja, da iz bobna prihajajo najrazličnejši glasovi. Ker je jezik teh zamorskih plemen precej muzikaličen iu sloni na sistemu inuzikaličnili glusov, to se pravi, du pomein besedi manj poudarjajo posamezni glasovi, kakor pu različni visoki ali nizki zvoki, je razumljivo, da more takle boben precej razločaio po zamorsko govoriti. Zato po pravici govorimo o zamorskem telefcmu. V deželi Ituri leži vas Kero, v kateri pre-bivujo Zamorci rodu Bandaka. Sredi gruče črnili domačinov sem tam pred poglavarjevo kočo ogledoval prav majhen boben, ki je slonel pred hišo. Ljudje so mi zatrjevali, da morejo s tem bobnom razširiti prav vse novice daleč naokrog. Ker je bil seveda boben zelo majhen, ae razume, da je bila ta daljava vendarle omejena. Ker jim nisem verjel in me je gnala radovednost, sem prosil prvega, ki je ■tal rraven mene, naj vzame tolkač in naj tele- I fonira. Še prej sem ga pa vprašal: »Kje pa jc sedaj tvoja žena?« — »Na polju.« mi je od-govoriL — »Bri jo pokliči, naj takoj pride, ker hoCeon s njo govoritil« Naglo je mož zavihtel ot»a tolkača po bobnu in nekaj časa po njem tolkeL Nato pa je položil tolkača zopet na ctran. Ni še minilo 10 minut in že se je skozi grmovje in banane, ki obdajajo vas, prerila i žensko, stopita naravnost predme in me rpra- ' šala, kaj prav za prav hočem. Pri tej priliki naj povem še nekaj, kar sc mi je dogodilo pri nekem drugem plemenu. Prenočil sem v vasi rodu Majogu, ki leži na vrhu nekega hriiba. Noč je bila mirna in mesečna. Preden sem žel spat, sem »e hotel nekoliko sprehoditi po hladnem zrakn. Naenkrat je začel ropotati boben, nakar so na vseli straneh začeli odgovarjati v daljavi drugi bobni Bobuati je začel naš poglavar, kateremu je kot velikemu poglavarju podložnih več drugih vasi. Z zanimanjem sem poslušal, kako se je mož najprvo pogovarjal s sosedno vasjo, ki je ležala nekako 6 km proti zahodu, nakar je zopet odgovarjal glavar, dokler sosedni boben ni utihnil. Nato se je oglasil boben druge sosedne vasi na drugi stranL Tudi ta je nekaj časa odgovarjal na glavarjevo bobnanje in zopet utihnil. Bil sem radoveden in sem hotel poizvedeti, kaj so si Zamorci telefonirali. Poglavar me je prijazuo poučil: Vladni predstojnik mo je dopoldne naročil, naj vse zamorske vasi njegovega področja začuo saditi bombaž ter naj po seme takoj pridejo na vladno postajo. Ta zadeva pa Zamorcem ni bila všeč tn so od vseh strani proti njej protestirali. Ko jim je gluvur sporočal, kaj hoče vlada od njih, so od vseh strani odgovurjali: »Kaj nas briga bombaž, katerega žro le beli ljudje. Mi sadimo rajši bunane in krompir.« Pogluvar jc moral vedno znova miriti. Ko pa vse ni nič pomagalo, jim je zagrozil, da jili bo vlada dala zapreti, če se bodo branili. Ko jim je nazadnje zubobnal to grožnjo, so vsem sosedom popadali tolkači iz rok in bobni so utihnili. Novice se po tem telefonu neverjetno naglo širijo po vsej Afriki. Spočetka se mi je vedao čudno »lelo, kudarkoli sem prišel v kako vas, da se nihče ni čudil mojemu prihodu. Kar dozdevalo se mi je, da so me pričakovali. Kmalu pa sem dognal vzrok. Komaj namreč tujec iz kakega kraja odrine proti kaki gozdni naselbini, ki je več ur hoda daleč stran, že začne peti signalni boben in sporočati novico o tujcu od vasi do vasi. Pu ne le to. Tudi vse podrobnosti o tujcu vam razširi ta boben. Vse telefonirajo, karkoli se jim zdi potrebno, da bi Zamorci vedeli o tujem belem človeku, ki bo prišel k njim: uli je dober, ali slab človek itd. Zato Imiš Zamorce v Afriki s svojim prihodom kaj tožko presenetil. dentu verujejo v ta, da se prekletstva izpolnijo. McLeanovi milijoni so se začeli rušiti. »Kje je »Modri deinant«? so zopet šepetali praznovemi. Sloveči kamen je zdaj v zastavljalnici mr. Hor ninga v Washingtonu. Da bi rešila del svojega premoženja za svoja sinova, je mrs. Evelyn Walsh McLean zastavila »Modri demant« in druge dra-gnilje. Istočasno je bil eden njenih sinov operiran v bolnišnici, njen mož pa je bil v Montrealu, zdravstveno in gospodarsko strt. »Ali ne mislite, da se je kakšna vaših nesreč zgodila zaradi demanta,« je vprašal časnikar. »Zgodilo bi se vseeno, kar se je,« je odgovo rila plavolasa, še vedno lepa žena z modrimi očmi, a še vedno neustrašena, dasi jo je kruta usoda začela preganjati. »Seveda, to si samo praznoverci domišljujejo,« sem pripomnil. »Da,« se je čudno obotavljala, »a vendar moramo misliti na to, kako nesrečni so postali vsi tisti, ki so imeli ta kamen.« Spomnil sem se, kako zelo so McLeanovi stra-žili svojega prvorojenca in kako žalostno je navzlic temu končal; kako sta se zakonca pozneje odtujila in ločila, kako so bili prisiljeni, da so na dražbi prodali dirkalne konje in konjsko farmo, kjer so imeli čez tisoč polnokrvnih konj; kako je šel rudnik za ruduikom in petrolejski vrelci po zhi. »ln vendar,« sem pripomnil, »ne verujete, da je vseh teh izgub kriv ».Modri demant?« Smejala se je. »Nisem praznoverna,« je dejala s svojim blagoglasnim kontraaltom. Priznala je, I da ljubi žlahtne kamine, zlasti zagonetne, temne, Proti Angležem v Italiji ograjene, blesteče se globine »Modre vijolice«. »Ljubim jo, ker je tajinsivena. Imam pa še druge lepše kamne,« je rekla čez nekaj časa. »Modri demant,« ki ima samo 44 karatov, je majhen spričo demanta »Zvezda vzhoda«, ki ima 108 karatov. Ta je bel in moder, je večji in lepši. »Modri demant« je bil nekoč seveda veliko večji. Ludvik XIV. ga je prerezal; pozneje ga je Katarina Velika prerezala na tri kose. Streeter, sloveči angleški izvede- 1 nec draguljev, je našel najmanjši kos v Parizu. Ta ima en karat in ga imenujejo »Pirie«. Kupil ga je za tisoč petsto dolarjev. Drugi sedemkaratni kos je znan kot »Modra kaplja«. Ce je «Modri demant« kamen zla, zakaj pa ne povzročita druga dva kosa iste nesreče njegovim lastnikom? Nisem še slišala, da bi jo.« »To je nesmisel,« je vzkliknil njen mož takrat, ko so časniki prinesli vest o žalostni usodi Maye Yohe. AK je še tistih nazorov zdaj, ko je strt m bolan m ubog? Šel sem v Montreal za sledom demanta. Nekdanjega milijonarja McLeana sem našel v hotelski sobi. Komaj petdesetletni mož je živčno popolnoma zrušen. Trudi se, da bi ozdravel. »Ali je še vedno vse nesmisel?« sem ga vprašal. »Modri demant, modri deinant, neprestano ta modri demant,« je ponavljal in hodtil sem iu tja po sobi. Na mah se je obrnil in oči so mu za žarele, ko je vzkliknil: »Ko bi ga le imeli Prinesite mi ga, pa boste videli, ali ga bom vzel ali ne. Da bi bil praznoveren? Kaj še! Ko bi ga le imel! Ne bi bil sedajle tu.« »In rubin, rdeč kakor golobja kri, aH je tudi šel?« je vprašal. »In »Zvezda vzhoda«?« Skrb je bila v njegovem glasu, ko je omenil ta dragulj. »Ali veste, koliko sem dal zanj? Dvesto deset tisoč dolarjev! Ko bi ga sedaj le imel!« T. K. Nove armadne zastave je vpeljal Hitler — vse nosijo narodno-socialistični kljukasti križ. Zgoraj je zastava armade, spodaj zastava trgov, mornarice. Kratke pridige so najboljše Francoski škof msgr. Virgile Beguin t Auchu je pri svoji duhovščini ostro nastopil zoper predolge pridige. Duhovnikom je izdal poseben pastirski list z naročilom, da njihove pridige v bodoče ne smejo trajati dlje ko 20 minut. Kadar pa kmetje ža.njejo in imajo na polju težko delo, tedaj pridige ne smejo biti daljše ko 5 minut Izrecno naglaša škof takole: »Tole ni kak vljuden predlog, tudi ni prijateljski nasvet, ampak je moje uradno povelje m upam, da se boste po tem ravnalu Dvajset minut je največ, kar dovolim, ljubše bi mi pa oilo, ko bi pridige trajale samo četrt ure. Oh času težkega poljskega dela pa pridige nikakor ne sinejo biti daljše ko 5 minut.« Škof sam je tej zapovedi dal dober zgled. Takoj potem, ko je izdal ta navodila duhovnikom, je imel pridigo, ki je trajala natančno dvanajst minut. Okrog Afrike zanzibarskem sultanatu Piše prof. dr. I. Kniiic XXXIV. Zanzibar, 4. septembra. ( e. je Daressalam najlepše mesto, je pa Zanzibar, otok iu pristanišče, najzanimivejši kraj Vzhodne Afrike. Od celine je oddaljen snino štiri ure vožnje. Medpotomu se je paznik kur naenkrat ustavil. Vsi smo iz-uiaševali. kaj se je zgodilo. Nič ni bilo hu; dugu; sidro sc je liilo v luki odtrgalo; sedaj mi preskušali novo; imeli so kar štiri v nadomestilo.. Zanzibar je »sumostojiia« država pod angleškim pokroviteljstvom, sultanat, ki obsega večja otoka Zanzibar in Pemba ter nekaj majhnih otokov v bližini. Površina vse države mori dobro stotinkn Jugoslavije, četrtino bivše Kranjske. Sultan Mohamed biu Suid je mož v najboljših letih. Vladarska rodovina je arabska in izhaja iz Mas-kata v Omanu v Perzijskem zalivu. Prod sto leti je spadala pod Zanzibar vsa Vzhodna Afrika od Adenskega zaliva do Mosam-bika. Sultani so bili zelo bogati in so kupče-vali z notranjo Afriko. Svetovnoznani so bili suženjski sejmi; saj so bili Zanzibar, Timbuktu in Kairo najimenitnejša tržišča s temi nesrečniki; do 60.000 sužnjev so letno prodali v Zanzibaru. Odkar ni več take trgovine in odkar so se evropske velesile polastile afriških pokrajin, je slava sultanata otomnela. 1890 so se Nemci z Angleži dogovorili glede mej v vzhodnoafriških kolonijah; Nemci so takrat dobili še llelgoland, Angleži protektorat nad Zanzibarom, Francozom so pa prepustili ves Madagaskar. Sultan vlada po imenu, v resnici pa Angleži, ki jih zastopa > resi d en U; ta je obenem predsednik postavoda j noga sveta; da se brez njega nič ne izvrši, je jasno. Vsa uprava je v angleških rokah. Vojaštva ni; policisti so domačini, častniki pa evro-pejsku Denar ima Zanzibar svoj. Enota je indijska rupja (= 17 Din), ki ima 16 anna. Sprejmejo pa tudi vzhodnoafriški šiling. Neprijetno za nas je večno menjavanje de; narja. Angleška evropska valuta v Afriki ne velja. Zahodna Afrika iftia svoj šiling. Južna svojega, Vzhodna svojega, vsaka seveda tudi svoj drobiž. Istotako je s francoskimi in portugalskimi zahodnimi in vzhodnimi kolonijami. Edin denar, ki ga povsod rad meujajo, je angleški funt; drugih valut banke ne marajo, še dolarjev ne. Pred Zanzibar smo prispeli ob osmih rveeer po vzhodnoevropskem času. Noči so »b ekvatorju temne; mraka ni. V mestu so gorele žarnice; toda mi smo vajeni močne razsvetljave. Z elektriko ne varčujemo; naši motorji teko, če mi luč izrabljamo ali ne. Kadar ponoči kje stojimo, so parnikove stopnice na obrežje ali na morjo razsvetljene s 30 žarnicami. Ce berem v mali čitalnici sam, mi gori 17 žarnic; če pa pišem, prižgem še osemnajsto, močnejšo. Olistali smo na morju več streljajev od brega. Zbrala se je četica potnikov, ki so hoteli videti večerno življenje po mestu. Dobričina me je vabil, češ,-»bomo videli Kirke«. Šinilo mi je v glavo, da sem kratko odgovoril: »Kirka je ljudi spreminjala v — svinje.« Mesto Zanzibar vsebuje 40.000 prebivalcev, med temi le 250 Evropejcev; 12.000 je Indov, ostali so Arabci in zamorci. Kraj je. važno tržišče za izdelke iz slonove kosti, zlata, srebra, ebeuovine in svile. Mesto je staro in orientalsko. Ulice so ozke in na vse strani ukrivljene, da ne vidiš iu ne veš, kam vodijo. Hiše nimajo verand in hodnikov. Pobeljene so, toda belež je že počrnel. Marsikje neprijetno diši; smeti je povsod dovolj. Trgovine, so brez zunanje stene, istotako delavnice raznovrstnih rokodelcev. Trgovci in rokodelci so večinoma lndi s fe som ali nekakim turbanom, ruto na poseben način ovito krog glave, v pisanih, širokih oblačilih; drobne dec« dovolj, kamor se obrneš. Boljši hotel je samo eden, indijskih pi< dovolj. Hiše v mestu so vse zidane, vsaj zdi se tako, imajo večinoma lepo izrezljana lesena vrata, brez kljuke, pač pa s tolkačem. Arabci hodijo v dolgih belih haljah. Domači Suaheli bivajo v posebni zamorski vasi Ngambo izven mesta. Hiše so deloma zidane ali pa iz gline, streha iz starinske pločevine ati bičevja, vse ozko in siromašno. Tujca s tropsko čelado prav radi pozdrav ljajo: Jambo, bvanal Deček je hodil po ulicah z medeno posodo v levici, v desnici pa je nosil dve porcelanasti čaši, s katerima je neprestano rož-ljal. Vprašam ga: >What is thist (Kaj je tof)« Razumel najbrž ni, rekel pa je: »Ka; hava«. Za majhen denar mi je natočil tri čaše črne kave brez sladkorja. Z morja se najbolje vidi sredi nabrežja stoječa visoka hiša, v vseh uadstropjih obdana s hodniki, sredi pročelja pa se dviga še stolp z veliko uro,ki mo je zanimala, ker je kazala »muslimanski čas«, čigar dan se pričenja s sončnim vzhodom. To značilno poslopje je stara sultanova palača, sedaj sedež uradov. Lepa je nova vladarjeva palača, hiša angleškega residenta in stanovali šča nekaterih bogatinov. Muzej je majhen. okrogel, z veliko kupolo; hrani pred vsem zgodovinske predmete. Cerkvi sta dve. Z morja vidiš sloka zvo nika katoliške stolnice; ko pa stopiš v me sto, je nikakor ne moreš najti, tako je skri ta med hišami. Je romanskega sloga, pro storna, lepo slikana, prav prikupna. Nu nekdanjem suženjskem trgu so zgradili visoko, rumenkasto angleško cerkev. Motilo me je, da je v cerkvi obešen križev pot, da je na stranskem oltarju podoba M. B., i!r stoji ob steni spovednica; vendar pn ni ta bornaklja, glavni oltar je prazen, na dolo čeneni kraju so skladaniee pesmaric. Izvedenci so mi potrdili, da je cerkev last an Bleske sekte, ki posnema katoliške obrede. Služba božja, tudi »maša«, se vrši v jeziku Suaheli. Zanzibar preseneti vsakega afriškega potnika po orientalnem značaju, starih hišah in ozkih ulicah. Ob sejmih menda pride semkaj množiea Arabcev, Somaleev, Be-ludžov in Indov v velikih jadrnicah za prevoz jutrovskega blaga. Oh takih dneh je mesto zbirališče vseh vzhodno-afriških in prednjeazijskih narodov. Mosto je tak lahi-rint, da sem se pošteno izgubil v njem; vrtel sem se v krogu in sem se komaj izmotal nn obrežje. Promet se vrši največ r avtomobili; po ii^kih rilicnb vozijo rikše In so vozniki knr usiljivi. Domačini rabijo tndi osle; teh dol- goošoev t Afriki v pristaniščih nismo videli razen na Kanarih in v Capetownu. Na otoku samem črnci goje koze in uiršavo go-vodo z grbo, zebu: konj nisem opazil. Zamorci rede mnogo kokoši. Čudno se sliši po črnili vaseh kikerikanje in kokodakanje. Potni maršal, imenujemo ga »kaš« (casli = blagajna), nam je oskrbel izlet po otoku. Pokrajina je pravcati raj, ki slovi po vsem svetu kot nekaj izrednega. Celo gozdovi kokosovih palm se raztezajo po valovitem svetu; ob asfaltiranih cestah rasto drevoredi te vrste palm. Na obeh otokih so jih naštoli dvu milijona in pol. Posamezno drevo obrodi krog 40 sadežev na leto, kar do-naša narodu mnogo zaslužka. Dela z drevesom ni veliko, razen obiranja orehov. Ker so sadeži zreli koncem avgusta, smo jih videli ponekod nakopičenih velike množine. Zunanje niti porabijo za izdelovanje vrvi iii grobih preprog, iz mesa pa prirejajo »ko-pro«, ki jo razpošiljajo v Evropo, čez 10.000 Ion ua loto. Drugi glavni pridelek Zanzibar ja so nageljnove žbice, močna dišava. Drevo jo to s tankim steblom in košatimi vejami, da je skoraj podobno grmu (Ge-wiirziielkenbaum). Takih dreves je na Zau-ziharu iu Pembi tri milijone in pol. Do tri kg dišeče snovi pridelajo ua drevosu ob dobri letini. Povzroča pa rastlina dokaj nege; obiranje tn sušenje cvetov je zamudno. 6000 hektarov je posajenih s temi drevoBi. Nad 80% svetovne proizvodnje izvira odtod. Po mestu Zanzibaru je marsikje hudo dišalo po teh žbicah. 20 avtomobilov po štiri potnike je zdrvelo z mesta. Med samimi palmami, mogočnim, košatim mango drevjem in nageljnovimi nasadi smo preleteli 50 km dolgo pot. Najprej smo si ogledali razvaline stare sultanove palače, ki jih prepreza bujno zeleneče grmovje. Nato smo — samo od zunaj — občudovali novo palačo v mavriškem slo^u. Izstopili smo v preprosti vasi Bububu, kjer so nam Suaheli ponujali sadje in preproste izdelke. Na neki plantaži smo videli, kako se iz kokosovih orehov prireja kopra. Mnoge je zanimalo nageljnovo drevje in njega popje. Ustavili smo se v nekaterih vaseh, kjer so nas domačini, posebno otroci, gledali, ko da ne bi še nikdar videli belega elo; veku s tropsko čelado. Ta je ob vročini, ki vlada že tod, neobhodno potrebna, da koga ne zadene sončarica. Svetovali so nam, naj iz varnosti tudi v senci obdržimo klobuk na glavi. Otoka sta za afriške razmere gosto na seljena (80 ljudi nn kvadratni km) in sta vobče prav rodovitna. Ker domačini in Arabci niso gospodarni, prospevajo lndi. ki so pritegnili nase vso trgovino. Na večer smo po enodnevnem obi.-ku zn tiustili Zanzibar in se napotili nazaj k celini. Halo! Malo? Kak® 3io lepo na Martinovem večeru Frančiškanske prosvete v nedeho dne 10. novembra ob 8 zvefer v bnti dvorani hotela . Union'1 Trbovlje Občinska seja. V ponedeljek popoldne se je vr šila plenarna seja obč. odbora, za katero je bilo precej zanimanja, ker je bila na vrsti tudi izjava obč. odbora radi zopetne priključitve Hrastnika k Trbovljam. Po poročilu g. podžupana obč. obračuna za leto 1934-35, se je razvila živahna debata posebno glede postavke hrastniškega vodovoda, ker še po odcepitvi Hrastnika ui prišlo do likvidacijskega obračuna. Glede lova je bilo sklenjeno, da obdrži občina lovni.no sama, kakor je bilo dosedaj. Pritožba Bate iu Pale radi uvedbe obč. trošarine ie bila soglasno odklonjena. O priključitvi Hrastnika je poročal g. župan in po daljši debati je bilo sklenjeno, da je odbor za priključitev Hrastnika k Trbovljam pod pogojeni, da se priključi Hrastnik s celini šolskim okolišem, kaikor je bilo sklenjeno že 1. 1933. in pod tem pogojem je tudi hrastniška industrija za priključitev. Ako pa se to ne izvede, pa se naj priključi vsaj katastralna občina Sv Marko radi najbližje lege k Trbovljam. Na sej i se je obravnavala tudi pritožba g. Pavlina, ker je Dila radi znižanega proračuna črtana postavka za plačilo obroka za nekdanje Parasuhovo posestvo. Pri tožbi g. Pavlina se je ugodilo tako. da počaka na plačilo do 1. P.I30. in se mu obres. mera zviša od 7 na 8%. Odobor je na poročila g. Bergerja sprejel predlog, da se zamenja zemljišče ob novi banovin-ski cesti pri Ličarju za Brodnikovo v Urhovčevi loki, kjer bo potem občina tahko zgradila most k cesti ua Posetje. H koncu se je še obravnavala akcija občine za poinoč revnim šolarjem z obutvijo. Ni pa še gotovo, koliko bo to prizadevanje uspelo. Konkurenca ne škoduje. Čim se je začela akcija za ustanovitev društva posestnikov novih hiš. se jc predramile staro društvo in tudi začelo se truditi za korist svojih članov. Agilno društvo posestnikov novih hiš ima ustnovni občni zbor prihodnjo nedeljo dopoldne ob desetih v Društvenem domu. Pri odebeleSosfš stalna vporaba naravne Franz-Josefove grenke vode uspešno draži delovanje črev. Rog. po iitfln. aoc. pol. in uar. z tir. S-br. 15480, 35. V. 35 LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Sobota H. novembru: Kalco tabapuJ if. PremiJem. Iteil O. Nedelja, 10. novembra ob 1.5: Frak ali od krojača dn ministra. T7.ven. Znižam' ceno. Ob JO: Bratomor na Mefuri. Tnvec ZrvttaTie oon« OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 9. novombra; 'Gorenjski slavček*. Prod začet kom predstave igra orkester Jenkovo uverturo ^Kosovo«, o Joiiiku govori prof. Adamič. I7.ven, fHolx»ko znl2o.no ceno od 20 Din navzdol. Nedelja, 10. novembra ob 15: Hoffmannove pripovedke. Gostuje Marjan Rua. Izven. Znižane cone. Ob 20: MamzaUe NitoucUc I«veu. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDA LISCP Sobota 9. novemhra ob ti. uri: Poljska kri. Prvič. Gos' ti j 6 .1 POV hO. Nedelja, 10. uovembr« ub Henriku nad. Spuft Naši rokoborci v Gradca Maribor, 4. uoveinbra. N zadnjem .Ponedel j.skeui Movtuuu smo poročuli o lepili uspehih, ki so jih dosegli naši rokoborci v Gruden na veliki težkoutletski prir reditvi >1 lerkulesa«. K temu poročilu doda jemo še nekatere podrobnosti: Herkules, ki je eden od pionirskih klubov težke utletike na avstrijskem štajerskem, slu vi letos 40 letnico obstoja. V proslavo jubileja ie priredb velik mednarodni tu mir v rokoboroi in dviganju uteži, obenem pu je bil poverjen z letošnjim »prvenstvom alpskih dežel«, ki se vrši vsako leto ter je poleg državnega prvenstva največja te/koatletsku prireditev v Avstriji. Letos se je teh prireditev udeležilo klubov ter je bila organizirala v takem stilu, kuknr je pri nas ne bi /.mogli. Nazorno se ic videlo, tla ima težka atletika, osobito še rokoborba, v Avstriji veliko tradicije ter da je postala pravcati ljudski šport. Mnogo klubov je bilo namreč s podeželja aH i/ malih provincijalnih mest in prav ti so postavili na bojišče najboljše moči. Seveda so prevladovali Ounajčani, kjer se rokoborba že dolgo goji čisto starokovno iu je znano, da so dali Dunajčani doslej največ svetovnih prvakov. Vendar je značilno, da prodira v Avstriji rokoborbeni šport v taki meri na podeželje ter se razvija v pravcati narodni spori. Na prireditev smo bili povabljeni tudi Jugoslovani ter je naša zveza obvestila o tem vse klube in organizirata nastop naših rokoborcev. Pri tem zveza ni imela boš srečne roke., ker bi morala naš nastop boljše in temeljiteje pripraviti. Pred vsem bi moralo nastopiti nu talci prireditvi, kj je bila prav za prav neke vrste prvo neoficijelno srečanje naših in avstrijskih repre zentantov, močnejše moštvo, kar bi bilo izzvalo pri Avstrijcih nedvomno drugačnejši vtis o stanju težke atletike v naši državi, lako pa se jc poslalo na hitro roko skrpano moštvo iz razuih klubov bre/ \snke kritične izbire. Kajti drugače na noben način ne bi mogli nastopati rokoborci svoječusne maril>orske Spurte, dasi so bili od Ilerkulesa kot izrazito socialističnega kluba posebej povabljeni — ker so zapustili v*»i brez izjeme slab vtis ter mi naš šport kaj kla-verno roprezentiruli; po vrsti so izgubljali že v prvih bojih s tušem. t c nc bi bilo obeh mariborskih Maratoncev Pirherja iu Verbošta ter l iseherja od zagrebškega Makabija. bi bili imeli Avstrijci Še slabšo sliko o naši težki atletiki. Tudi naš večletni državni prvak lotli. ki slovi po svoji izborili tehniki, jc po dveh efektnih zmagah nato dvakrut nepričakovano izgubil s tušem ter je izpadel ir. nadaljnje konkurence. Najlepši uspeh je dosegel izmed vseh Jugoslovanov naš državni reprezentant Ivan Pir-ner, član mariborskega Maratona. Nastopil je v poltezki kategoriji ter je imel za nasprotnike avstrijskega državnega prvaka in pa prvaka avstrijske Štajerske Prvi spopad ie imel s prvakom štajerske in Gradca, ki ga j«1 položil v 11 minuti no lopatice z vtisnjen jem mostu. V drugem nastopu sc je srečal /. avstrijskim državnim reprezentantom. Borba je bila povsem odprta in bi se morala prav za prav končati neodločono, ■ 'd« so na koncu sodniki priznali Dunujčanu eno točko več ter se mu je priznala zmuga v razmerju 2:1. Ker pa je nato prvak štajerske premagal avstrijskega državnega prvaka, je prišel rirher na prvo mesto svoje kategorije ter si je zasluženo osvojil avstrijsko alpsko prvenstvo. — V vvelter-kategoriji sta nustopila oba Jugoslovana Fischer in Verbodt. Verbost spa-,da prav za prav v lahko kategorijo, v kateri jc vodno nastopal, pri tehtanju pa je bil baš na meji med lahko in wePer kategorija, pa so gu pristransko vtaknili v težjo skupino. Če bi bil nastopil v svoji dosedanji — lahkKskuipini, bi bil gotovo dosegel še mnogo lepši uspeh. V vvel ter kategoriji so namreč nastopali sami priznani avstrijski »kanoni« ter je bila tukaj borba najbolj ogorčena. Naš državni reprezentant I* i-scher je zasedel drugo mesto, takoj za njim pa se je plasiral na tretje mesto maratonec Verbost ter s tem pokazal izredno odpornost in ži lavost. ki mu je prineiUa lopo priznanje Avstrijcev. Naše atlete ie tn remija I v Gradec član Maratonu iu zvezni sodnik Kebrič. ki je sodeloval ludi v sodniškem zboru. Imel je priliko stopiti v stike /. vodilnimi osebnostmi i/ av >»trij>kcga težkoutletskega športa, ki so mu izražali svoje občudovanje zaradi zadržanja iaših fantov. Obeta se nam v kratkem prvo i ficijelno srečanje / Avstrijci, in sicer bi nastanili najbrže reprezentanci Gradca iu Zagreba. Verjetno je. da no graška reprezentanca pri potovunju v Zagreb nastopila tudi v Mariboru proti SSK Maratonu, ki je že /upočol tozadevna pogajuuja. Se enkrat: Slovenski športniki v zagrebški luči M. Dobrin je napisal pod naal.: »Jutro« bran." slabu organizacija prvenstva Jugoslavije , svoje mišljenje o mojem članku Slovenski športniki v zagrebški luči«, ki je izšel v športni rubriki »Slovenca« 14. sept. t. 1. — Predvsem že njegova zamenjava časopisa, v katerem je izšla moja obramba slovenskih športnikov ob priliki letošnjega dri. prvenstva pred njegovimi, takrat anonimnimi napadi, pove dovolj jasno, koliko se je g. Oobrui za izvor članka zanimal; in če mu že enkrat ni unm-no, kje in kdaj je članek izšel, potem je ludi razumljivo njegovo pisanje, ker najbrž mojega poročila ni niti osebno ptebral. — Zato mu tudi kot nedovoljno poučenemu na tem mestu ne morena odgovoriti. Pač pa sem mu kljub temu zelo hvaležen za posrečene »strokovne nasvete« kakor tudi za uvrstitev v red -stručnjaka«. — Kot tak sem mu z morebitnimi potrebnimi nasveti na področju lahkoatletskega športa vedno prav rad n« razpolagol — J. Weibl. S K Grafika. juttti ob 10 mri ik»pom^e t«rr« r^- r.orva troning tokmo i. SK .laniranotn i«, na l«rtA>v» v Kol.wi.ti, lirraloi naj bodo ob 1.50 v canieirobi. •SK Slaean Vsi IjrraJei 1. moAtva naj bodo ? nedeljo, dno 10. t. m. t»b 9 uh aaAotn ucri* sc nadaljuje v telovnd-7iLet it. drž. realno gimnazije n« Poljanaki costi za dame In gospode v torek, dne 1*J. t. m. ob Nadatjnc prijavo sprejema pisarim SPD nn Alnksamdrovj e. 4. AS R Primorje (lahkoatletska seki ija) V p«trtk, A, t. in., v soboto, 9. t. m., obakrat ob ti in v nedeljo, 10. t. m. dopoldne ob 9.30, priredi SK SI<>kr nn nečem lgriS*u propagaind.nl druAtvcni meeting t handicapoin. Program prvega dneva: tek nn SU) tn rum kroglo, Jun., 5 leg tn tok na 'JOOO m. \ (K>boto mei dieka (Jun). r 1.5 kg. akok v višino (jan. o. in ^oniorji), Atnfetn 4 krut S00 m, v nedeljo skok v dnljavo (Jun. c. in sen.i. »t^feta 4 krat .^Hl m in 10iX) m. Nastop Jr obve/em /.a naslednje atlete: Srak ar F. in t., rtkuAek, Oabrflok. C7,urr*r V., TrRar, Pero, TruCl, .Tolo^ndk, Slapar, ftnai«rfli«\ Kor<*e, RaiA E., Po#,ar, fttok Polog imenovanih *o k ntartu vabljeni Ho omIuM sok«"lJok1 Mani. V «la prirejal foto debatne večere. kjr«r IkhIo iirejeaiali člani bnv.idačcn pouk o pravilni v po rabi foto-kamere, o Iv.birl motivov, n pravilnem osvel-ljenju, v razvijanju itd. ("deleženci S \r5il v druAtvcuih prostorih zn člane SPD v čeirtek. dne 14. no, Debatni - .v*eri se IkkIo vHHVI t«w! strokovnim vodstvom nnfllli fot^> amaterjev. Celjiki ntort. V nedeljo, dme 10. novembra Iki n« 01 ay. i J i iKxizve7.nl dan. Ob .'^i prijateljska tnkma meti SK OHm,pri v nedeljo, dno 10. nov. v Prosvetnem domu v Preski — narod ji o igro s j>otijorn ▼ 4 dejanjih — «Crna žena-«. — Pred igro koncert dnuStvone godbe. Začetek ob 3 potf>oldm«. Cerkveni vestnih Fantovska Marijina kongrogacija na Kodeljcvem bo imela donos ob 11). 15 a ea tarnale. Radio mmaaammmmmmmmKmam Programi Radio Liublianat Sobota, dne 9. novembra: 12.00 PloAča ia» ploftčo, pa kur brez besed — lfiž.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Napoved časa, objavo sporeda, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pa kar bre/. besed — 14.00 Vremensko porodilo, borzni tečaji — 18.00 Na delopust — vsi dobre volje (Kad. orle.) — 18.40 Pereč« zunanje politična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar) — 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava »i>o-reda, obvestila 10.30 Nac. ura: Davorin Jemko (predava g. Peter Krstič iz BeLgrada) — 20.00 Mali harmonikarji igrajo in pojo (zbor pod vodstvom g. prof. Rančigaja) — 'iO.45 Rosni spevi Vinka Vodopivoa Ln koroško narodne pesmi (A-kod. pevski kvintet) — 21.30 Bolgarske narodno pesmi (g. Ivanov, operni pevec iz Sofijo) _ 22.00 Napoved časa, vremenska no,|>ovcd, po-roviia, objava sij)orcda — 22.15 Jugoslovanski biseri (ltad. ork.) — Konee oh 23. Drugi programi i Sobota, 9. novembra. Belgrad: 20.00 Večer skladb Davorina Jenka — 23.00 Plesna glasba (plošče) — Zagreb: Vokalni koncert — 20.30 Koncertni večer — 21.80 Radio-orkenter — 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 17.25 Plesna glasba (plošče) — 18.10 Narodne pesmi — 19.10 Potpouri: od Straussa do Leharja — 22.10 Klavirska glasba — 23.0.'» Vojaška godba — 24.15 Plesna glasiva (plošče) — Hudimpešta: 20.15 Koncert na saksofonu i.11 klavirju — 20.35 Vesel večer — 22.20 Klavirski koncert — 23.00 Ciganska glasba — Trst—Milan: 17.05 Plesna glasba — 20.50 Igra — 21.30 Orkestralna glasba — 22.30 Pestra ura — 23.20 Plesna glasba — Rim—Bari: 17.10 Mandoline ki sioilijanske pesmi — Praga: 19.15 Češka golba na pihala — 22.00 Trije mušketirji, opereta, Benatzky — 22.15 Plošče — 22.30 Lahka glasba — Varšava: 20.00 Pestra ura — 21 ..'50 Humor — 22.00 Zabavna glasba — Vsa Nemčija: 10.00 Beethoven: Eroica, sinf. št. 3 — 17.00 Narodno .soc. koračnice — 20.00 Poročilo o proslavi 12-letn.ice prvih spopadov narodnega soc. z nasprotniki. Pri menaži. »Pucelj, kaj pa brodite po skledici?« — »Pokorno javljam, gospod narednik, da so notri same kosti.« — »Tako? Ali ste že kdaj videli vola brez kosti?« — »Naznanjam pokorno, gospod narednik, da še ne; pa tudi nobenega ne brez mesa.« MALI OGLASI V malih oglasih velja »sok« beseda Din 1'— ( ienllovsnjskl oglasi Din >'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi sa plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja s« računa enokolonska S mm rfsoka petllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloiltl znamko. Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. Odprto do štirih zjutraj, (h) Absolvent vinarske in sadjarske Šole, z 4 letno prakso na veleposestvu, želi službo oskrbnika ali kaj slične-ga. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod »Trezen in marljiv« St. 13921. (aj Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13830. (v) Pletiljo in šiviljo spretni — takoj sprejme pletilnica F. M. Rozman, Ljubljana. (b) Mesar, pomočnika veščega sekanja in pre-ikajevalstva, sprejmemo. Imeti mora tudi svojo obrt. Poizve se: Wolfova ulica 12. (b) ) Hranilne knjižice Zadružne gospodar, banke do 50.000 Din - kupimo. Ponudbe pod »Trgovec« št. 13829 upravi »Slov.«, d Vloge Prve Hrvatske, Jugoslo-venske Banke, Srpske Banke Zagreb, Jadransko Podunavske Banke, kupuje in prodaja Merkur-banka, Pančevo. (d) RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo instalacije vodovoda in napravo za toplo vodo ter instalacije centralne kurjave v hoteiu »Mariborski dvor«, tapetniška dela in dobavo pločevinastih emajliranih peči v svojih stanovanjskih hišah v Mariboru. Razpisni podatki, proračunski popisi, gradbeni pogoji in načrti objektov so interesentom na razpolago in na vzpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva 5 II. v sobi št. 221, in sicer med uradnimi urami, kjer morejo interesenti dvigniti razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom po 25 Din za vsako razpisano delo. Pravilno sestavljene, nekolkovane ponudbe je vložiti zapečatene do dne 14. novembra pri gradbenem oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5 odstotni vadij. Obravnava olert ni javna in si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, ne glede na višino ponudene cene, V Ljubljani, dne 7, novembra 1935. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Komisar: dr. Milavec, 1. r. — Direktor: dr. Vrančič, 1. r. Posojila ua vložne knilžice daie Slovenska banka Llub liana. Krekov trd 10 ODDAJOs Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13892. (č) Trisobno stanovanje solnčno, kopalnica, plin, 2 balkona, bližina Tabora in tramvaja, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13844. (č) lEBISjll Gostilno dobro vpeljano, z vsem inventarjem, na dobrem mestu, prodam radi rodbinskih razmer za najnižjo ceno. — Vprašati: Lujze Geyer, Zagreb, Haram-bašičeva 10. (p) Prodam 16.582 m2 zemljišča, zelo ugodno za parcelacijo v Sp. Šiški, 38 Dim m2. Pri plačilu pridejo v poštev delno tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. — Informacije pri Miškec Mirku, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova 38, telef. 35-75. (p) ICIKEB I W0Wt!5UKw. rAMUHJHUBBn Električne žarnice rabljene, uporabljive, 110 volt, kupim. Ponudbe na: Franjo Janeš, Garešnica. BOŽIČNA DREVESCA 800 komadov po 1 m, 400 komadov po 2 m, 200 komadov po 3 m, 100 komadov po 4 m, kupim. - Čvnste ponudbe na osnovi Ljubljan. borze poslati: Mirku Banduru, Pančevo. Razpis Krajevni šolski odbor v Dobu pri Domžalah razpisuje oddajo mizarskih, kleparskih in drugih dej pri nadaljnji gradnji nove šole v Dobu na dan 10. decembra 1935. Vsi tozadevni pogoji so razvidni na oglasni deski občine Dob ter sreskega načelstva v Kamniku in Ljubljana. — Krajevni šolski odbor v Dobu pri Domžalah, 7. nov. 1935. Raznovrstno pohištvo nudi po brezkonkurenč-nih cenah tovarria Malen-šek, Dravlje 174, Ljubljana. (S) Češnjevi spalnici in kuhinjo poceni prodam. Mrhar, Stanežiče, St. Vid nad Ljubljano, (š) i0aMMMmriacMH Nogavice, rokavice io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska uiica in Stari trg. III SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona, ' o-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg, dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta št. 6. Zima se približuje! Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnihou in peti pri Gustinčič Justin, Maribor, Tattenbacho-va 14 Pozor.' Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo, dobite v moji delavnici po znižanih cenah. Popravila se izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorič Anton, zaloga čevljev in delavnica. Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Hubert us nepremočljiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. II) Poceni naprodaj več krojaških in čevljarskih strojev pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljub-liana, Gosposvetska cesta 2. (1) Ia sladko seno ca. 35.000 kg, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prima« 13871. Širile »Slovenca«! Ti neko ve in Tončkove prigode 175. Predpotopna pošast. Podzemsko jezero, ki je bilo na nekaterih krajih tako globoko, da bi samemu velikanu segalo čez glavo, je postajalo čedalje plitvejše. Ob ogromnih kamenitih skladih, do katerih so dečki slednjič priplavali, so nenadoma začutili trdna tla pod seboi in se skobacali na površje. Sredi skalnatega obzidja je zevala visoka odprtina. Dečki so se že razveselili, misleč, da je to izhod iz podzemske jame. Ko pa so z žarečimi obrazi zlezli skozi odprtino, so se jim na-ležili lasje, tako grozen je bil prizor, ki se je nudil njihovim očem. Kakor da je zrastla iz tal, je oživela pred njimi ogromna predpotopna pošast, podobna zmajem iz starih pravljic, Primožek ie imel še toliko prisebnosti in poguma, da je zagnal svoj tomahavk proti njej. Zadel je pošast naravnost na grozeče iztegnjeni jezik. Rdeče kaplje krvi so začele kapljati iz rane. Pa je Primožek s svojim dejanjem dosegel ravno nasprotno, kar je hotel. Pošast, ki jo je zadana rana prav toliko bolela, kakor če si kdo izmed nas ureze v prst, je zdajci pobesnela in se z vso silo pognala naprej. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki Umrla nam je naša dobra mati in stara mati M Župančičevo Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 10. novembra ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti Gosposvetska cesta št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. novembra 1935. Oton, Otokar, sinova; Ana, Marija, snahi; Otokar, Marko, Andrej, vnuki; Marica, Sava, Soča, Jasna, vnukinje. Sax Rohmer: 11 Strnit dr. Fia-Nancuja »Milost nebeška!« sem zahropel. »Ali bom imel toliko moči?« Nenadoma se me je lotila nepremagljiva želja, da bi se smejal. Dobro sem vedel, kaj to pomeni, in besno som se ustavljal temu. Obleka me je tiščala ko železen oklep. Kljub bodečim bolečinam v prsih in bijočim žilam, ki so grozile, du mi počijo, sem si prizadeval, prispeti do tramu. Počasi sem se mu približeval--Njegova senta je črno padala na grgrajoče valove, ki so zdaj rdeli nalik krvavemu ribniku. Nerazločen hrup — oddaljen ropot mi je zamolko ndaril v ušesa. Bil sem že skoraj na koncu svojih sil, vendar pa že v senci trama! če bi mogel stegniti roko kvišku... Rezek krik je jeknil nad menoj: »Petrie! Petrie!« I o je moral biti Smithov glas! »Ne oprijemaj se tramu! Za božjo voljo! Ne dotakni se tramu! še nekaj sekund vztrajaj! lakoj bom pri tebi!« Se nekaj sekund —. Ali je bilo mogoče? Posrečilo se mi je, spremeniti svoj položaj, dvigniti bolečo glavo... in takrat sem doživel najbolj čuden prizor tiste noči: Navland Smith je stal na najnižjem obroču ... Držal ga je odurni grbavi Kitajce, ki se je držnl tik nad njim. »Ne morem ga doseči!« Ko je Smith ves obupan to ugotovil, sem pogledal kvišku in videl, kako sc je Kitajec vlekel za kito in kako je ta popušča/a! Istočasno je popustila lasulja, na kateri je bila pritrjena, Ln ogabna rumena krinka... »Tu! Tu! Oh, brž, bržl Poizkusite ga s tem doseči! Hitro! Hitro!« Oblak dolgih rozpuSčenih las je padel okoli vitkih rumon, ko sc je postava, ki je to spregovorila, pripognila in ponudila .Smithu nenavad- no rešilno vrv. Silno osupel sem v postavi spoznal dekle, ki sem ga bil tisti dan zasučil v Gadbyjeyi sobi in ki me je zdaj iztrgala smrti. Moje oci so se ustavile v njenih — ki so bile od strahu široko odprte... za mene! Smithu se je posrečilo, du se je spretno zvil in mi približal lažno kito, in z njeno pomočjo sem potem s krčevitim naporom svojih sil mogel pograbiti za najnižji obroč. Moja poslednja jasna predstava je bila, da se je strop nad nami zrušil in da je veliki, goreči prečni trum sika-joc ugasnil v vodi. Ob siju plamena sem spoznal na gornjem robu tramu, ki sem se ga prej hotel oprijeti, dva blesteča meča, ki sta bila tam pričvrščena z rezili navzgor ... »Odrezani prsti...« sem še zastokal in se onesvestil. Kako je Smith napravil, du me je potegnil kvišku, vem prav tako malo, kakor vem, kako smo prišli skozi dim in plamen na prosto. Ko sem se spet zavedel, sem, oprt na laket prijatelja, serlel na cesti, ko mi je nadzornik Rynian držal čašo na ustnicah. Ostra svetloba mi je jemulu vid. Razburjena množica se je gnetla okoli nas, od nekod pu se jc stalno približevalo močno bobnenje. „ »To so gasilski vozovi.« mi je pojasnil Smith, ki je zapazil moje začudenje »Shen-ianova štacuno je vsa v plamenu. Moj strel ob padcu skozi tajno smrtno past je zdrobil gorečo petrolejko.« »A li- so vsi zunaj?« »Kolikor vem —"da!< »Fti-Manču?« Smith je skomignil z rameni: »Nihče ga ni videl. Na zadnji strani hiše pu smo našli vrata ...« »Mar misliš, da je mogoče ...« »Ne, dokler ga ne vidim pred seboj mrtvega, si kaj takega ne mislim.« Tedaj se mi je vrnil spomin. Majaje sem se dvignil. »Smith, rn kje je o n a?« »Ne vem!« »Popihala nam je, gospod doktor,« se je tu oglasil nadzornik Weymouth. »ln sicer v tistem hipu, ko so vozovi z gasilci zavili okoli ogla ozke ulice. Tudi Siugapore-Charlie in nekaj drugih ticev, kar sem pričakoval, vsega kakega pol tucata ljudi sino ujeli, nekatere v snu. Toda menim, da jih bomo spet kmalu morali izpu-stiti. Mr. Smith mi je dejal, da se je dekle obleklo v Kitajca; zato se ji je po vsem videzu posrečilo pobegniti.« Tedaj sem se spomnil, kako me je Smith s pomočjo kite izvlekel iz vode, in da je kito potem vrgel stran, ko me je sprejel na železni lestvi. Krinko bi bilo dokle lahko obdržalo, za lasuljo pa vem prav gotovo, da je padla v vodo. Potemtakem bi torej njena zakrinkanost kot Kitajec mogla biti zelo nepopolna... Nekoliko ur kasneje, ko sva se s Smithom v avtu odpeljala iz prizorišča neštetih grdih zločinov, me je prešinila neka misel. »Smith,« sem vprašal, »ali si imel prejle s seboj kito. ki so jo našli pri Cadhvju?« »Da, upul sem, da srečam kje ujenega lastnika.« »Ali jo imaš še?« »Ne, srečal sem lastnika!« Globoko sem zaril roke v žepe velikega, ohlapnega suknjiču, ki mi ga je bil posodil nadzornik Ryman, in se naslonil v svojem kotu nazaj. »Midva ne bova nikoli imela posebnih uspehov v tej stvari,« je Smith otožno nadaljeval. »Sva prerahločutna, Petrie. Vedel sem, kaj bi pomenilo svetu, čc bi dekle aretirali; toda nisem imel poguma. Ti ji dolguje« življenje — jaz pa sem moral poravnati dolg. Sedaj smo pa bot!« SEDMO POGLAVJE Redmoai Poletni večer se je nad Redmontom nagibal h koncu. Z mojega okna sem gledal sanjavo sliko iz srebra in zelenja, ki se jt razprostirala pod menoj. Zapadno od gostega nasada brestov m bukev je jasa nudila pogled na Wave-nevo, ki se je tamkaj razlika v malo jezero. Slabotno ptičje čivkanje je plavalo nad vodo. Razen tega in šelesta listju ni nič kalilo nočnega miru. _ Mil pokoj vsepovsod. — Toda moje oči so videle v vsaki senci strahotne pošasti, in moja usesa so čula v vsakem zvoku klic na poivjoč. Zakaj grozna roku Fu-Mančujeva se je preteče stezala nad to pokojno krajino, sleherni hip pripravljena, da spusti svoje azijske grozote nad prebivalce . je dejal Smith, ko je stopil k oknu, »mislila sva. da sineva domnevati, da je mrtev; ali zdaj vemo, da živi!« Župnik Joshua D liltman je nervozno po-kasljal in potiho vprašal: »Ali menite, da sem prav naredil, da sem vas pozval, Mr. Smith?« »Prečastiti, vi vidite v meni nekoga, ki tava v.temj. Ta trenotek nisem svojemu poslanstvu "Ic' "''ze, nego sem hil ob času, ko sem zapuslil Mandaluy v Burmi. Vi ste mi dali upanje, da najdem sled. In zato sem tu. V kolikor sem vas razumel, je stvar taka: Vrsta vlomov in slicnega je vaše sostanovalce vznemirila. Ko ste se včeraj z vašo hčerko Grebo vračali z vlakom proti domu, sta bila oba, četudi ni bilo sicer nikogar v oddelku, na nek način omamljena. Vaša hčerka je ob prebujenju ugledala neznanca rumenega lica, ki je držal v roki skrinjico z instrumenti.« »Da. Seveda vam po telefonu nisem mogel vseh podrobnosti razložiti. Mož je stal pri oknu Ko je zapazil, da se je moja hčerka spet zavedla, jc stopil k njej.« »Kaj je storil s skrinjico?« »Na to pa v svojem strahu ni pazila; vsaj omenila mi ni ničesar o tem. Spominja se le še. da me je — seveda brezuspešno _ poizkušala obuditi. Potem je čutila, da jo je nekaj prijelo za ramo, nakar se je znova onesvestila.«