Polili * pl*ž*n» T gotovini. ŠTEV. 281. \ Lil/BLJAM, sreda, 15. decembra 192G. Posameiua ite«dlka Dia 1,—. LETO m. \&J; tS&atvSl - ■» . -Jt\ 10*in: «■$ tm *&&&&•, jgrrraartt saMj* te fma&n.. J&mtSa* BONSatia.: V Ljafcljtnl ts pa polti; Dia M'—*, &iesa®ifffo» Dl* t0~—\ ItSOKSSttSB&tS LVNIk Neodvisen političen li: UREDNIŠTVO: mmm Gregorčičeva ulica stev, h TELEFON STE V. 552. tFPSATSISTVO: KONGRESNI TRG STEV, ». 2#kofM M m ?ra£>aJo. — Oglasi po tarife, PtHMtniM vpra^ao^sa aaj m priloži fln&mkt na odgovor. E#.5aa pri pofetan Sak. uradu št«y. 13.6S&. Patriotizem od zgoraj. ; Uzunovic zopet prejel mandat za sestavo delavne vlade. Ob vsaki priliki se ponavlja ista napaka. Če se osnuje pri nas odbor patrio-tičnega in potrebnega društva, tedaj se obično sestanejo vsi predstavniki naših uradov in javnih korporacij, ki sestavijo iz svoje srede odbor, ki naj potem izvede organizacijo novega društva. Običajno je potem efekt zelo nezadovoljiv, ker vse skupaj diši mnogo preveč po komandiranem, kar ne privablja ljudi. Je to eni predvojni patriotizem od zgoraj, ki vsled obilice samih odličnih ljudi ne picdre v mase. Samo tisto društvo pa je močno in samo tista organizacija silna, ki ima svoje korenine usajene globoko v živo silo naroda. Zakaj če je korenina mečna, sc tla zdrava, potem ni nobene nevarnosti, da ne bi izraslo močno drevo, dočim tudi najlepša krona drevesu ne pomaga, če so njegove korenine le slabo utrjene v zemlji. Samo patriotizem od spodaj nekaj velja in ni ravno razveseljivo, da je treba to ponavljati našim ljudem, ki so morali to resnico za časa svetovne vojne več ko enkrat spoznati. Tudi naj večja ženialnost sibskih generalov ne bi pomagala, če ne bi bil srbski kmet prožet od nacionalne misli. Samo spodaj utrjeni patriotizem je mogeJ zmagati tudi po Albaniji. Od zdolaj mora priti patriotizem in po-te«i bo zgoraj sam od sebe. Nikdar pa IJe bo nasprotno se dogodilo in zato je treba s ... , 1.1 j i-im i m patriotizmom ne- hati. Prva naloga vsakega patriotičnega društva mora zato biti, da prodre v narod. Zato mora izbrati tak način organizacije, ki bo res demokratična in kjer se bo čutil tudi uajpriprostejši državljan neprisiljeno. Nikakor ni res, da morajo odbori nekaj reprezentirati. Pravico reprezentirati imajo samo meceni in oni, ki delajo. Zlasti pri patriotičnili društvih mora to veljati. Vendar se samo,po sebi razume, da ne bo noben državni funkcionar oviral patriotičnega društva v delovanju, temveč ga nasprotno podpiral, pa čeprav ni v odboru društva. Veliki reprezentantui odbori brez mecenov so sama ovira za delo, ker zahtevajo silen aparat in nepotrebne obzirnosti na vse strani, kar je vse sama zamuda časa. Kdor dela, samo ta spada v odbor, kdor pa misli le re-prezentirti, ta spada le med dobrotvore laveedruštva. Mnogo več zaleže priprost delavec, ki privede društvu ves svoj okraj kakor še tako odličen državni funkcionar, ki reprezentira samo svoj urad. 2e sestava odbora mora pričati o demokratičnem ustroju društva in šele potem bo imelo to društvo privlačno silo. Zlasti pa bo agitacija za patriotično društvo lahka, če bodo ljudje videli, kako se povsod naša uprava zboljšuje, kako napreduje naša konsolidacija. Tu čaka naše državne funkcionarje nad vse hvaležno delo in to delo bo več koristilo patriotičnemu društvu ko pa vse njih re-prezentiranje v odboru. Da pa ne bo nobenih nesporazumljenj in nobenih nepotiebndh zamer, izjavljamo, da so vsa naša izvajanja mišljena samo splošno in da konkretno ne mislimo na nobeno določeno društvo. Pač pa vidimo, da se pozablja ravno pri patrio-tičnih društvih na propagando med nared in vendar je ta propaganda najvažnejša. In da se ta propaganda začne, da se skrbi, da bo imelo vsako patriotično društvo tudi naroden značaj, da bo vedno pritegnjen tudi narod, zato naše besede. Upamo, da bodo naše besede tudi tako razumljene in da s.e bo v svobodni Jugoslaviji širil patriotizem le od spodaj in da ne bo prišel le od zgoraj. Zakaj tak patriotizem drži le malo in velja samo oni, ki je izšel iz ljudskih src. Beograd, 15. decembra. Včeraj so se nadaljevale avdience na dvoru. Od 9. do 10. je bil na dvoru dr. Spaho, od 10. do 11. Velja Vukičevič v imenu skupine Ljube Jovanoviča, za njim pa dr. Nikič v imenu svojega kluba. S tem so bile te avdience zaključene. Po 12. uri je bil poklican na dvor Marko Trifkovič. Na dvornem maršalatu je bil tudi Krsta Miletič. Ta poset je v toliko važen, ker se spravlja v zvezo s predvčerajšnjo avdienco Ace Stanojeviča. Krsta Miletič je na dvoru dobil odgovor, za katerega je zaprosil Aea Stanojevič. Po teh dopoldanskih dogodkih so se sestali načelniki opozicije dr. Korošec, dr. Spaho in Davidovič in se posvetovali o avdiencah za rešitev krize. Popoldne ob 5. je bil na dvoru Marko Trifkovič, ki je odhajajoč od tam rekel: »Nihče nima mandata.« Za tem je Trif-kevič cdšel v radikalni klub, kjer ga je nestrpno čakalo večje število- poslancev. Vršila se je konferenca, na kateri je Trifkovič obvestil poslance o položaju. Ob 6. je cdšel na dvor Uzunovič. Ko se je vrnil z dvora, je izjavil, da je dobil mandat za razširjeno delovno koalicijo. Na vprašanje novinarjev je dal Uzunovič še naslednja pojasnila: »Nj. Vel. kralj je konzultiral zastopnike parlamentarnih skupin, nato pa še predsednika narodne skupščine. Po tem konzultiranju je kralj na predlog skupščinskega predsednika blagovolil meni poveriti mandat za sestavo vlade. Ker sem že bil na položaju predsednika vlade in ker sem že tudi pred nekaj dnevi imel mandat za sestavo vlade, ki ga pa iz znanih razlogov nisem mogel izvršiti, mislim, da ni potrebno Vam še posebej omenjati, da bo ostala linija političnega in delovnega programa ista. Razlika med prejšnjim, neizvr-šenim mandatom in sedanjim je v tem, da je pri prvem šlo za rekonstrukcijo kabineta, medtem ko ima sedanji mandat širšo bazo. Ta trenutek se mi zdi, da bo moj poskus šel po tejle poti: Jutri se obrnem najprvo na radikalni klub in ga obvestim, da sem debil mandat. Zahteval bom od kluba edobrenja in pristanka, da začnem izvrševati mandat. Če dobim dovolj zaupanja, bom poskusil vse ter proučil situacijo s parlamentarnimi skupinami v isti vrsti, kakor so se vršile konzultacije. Nadejam se, da me boste pri tem poslu podpirali tudi Vi.« Mnenja političnih krogov o Uzunovičem mandatu. Beograd, 15. dec. Vso popoldne j© viže-/ i raj poteklo v pričakovanju rezultata kon- | zultacij. V vseh parlamentarnih krogih je 'bilo zbranih mnogo poslancev, ki so pretresali aktuelna politična vprašanja, izmenjavali misli ter delali kombinacije. Nemalo senzacijo je v vseh parlamentarnih krogih izzvalo to, da se je pojavil v narodni skupščini po svoji avdienci Marko Trifkovič, zlasti ko se je izvedelo, da je Uzunovič določen za mandatorja krone; čeprav so najbolj poučeni v parlamentarnih vrstah že prej trdili, da bo Uzunovič zopet dobil mandat za rešitev krize. Opozicionalne stranke so bile nazira-nja, da je. bil Uzunovičev mandat dozdaj neprekinjen in da ima on dolžnost, sestaviti delovno vlado, za katero se mu puščajo svobodne roke«. Druge parlamentarne skupine pa so takoj računale na možnost, da Uzunovič svojega mandata eventualno tudi ne ho mogel izvršiti. Najvažnejše je mnenje, Ivi ga zastopajo iadikali. lam so najprej konstatirali, da se je Marko Trifkovič po svoji avdienci izrekel proti vsakemu razpisovanju skupščinskih volitev v tem času. To svoje stališče je razložil ne samo kot predsednik skupščine, temveč je svoje nazirauje tudi utemeljeval povdarjajoč potrebo, da se sestavi delovna vlada. Na osnovi tega Trifkovicevega mnenja je tudi krona sinoči poverila Uzunoviču mandat za sestavo vlade. Vedenje Marka Trifkoviča napram PREDLOGI ŠEFOV STRANK. Beograd, 15. dec. Popoldne je bil izdan komunike o poteku dopoldanskih konzultacij na dvoru. Komunike slove: 1. Dr. Mehmed Spaho je stavil isti predlog za rešitev krize kakor Ljuba Davidovič. 2. Mnenje Veljc Vukičeviča je: Sesta-viti je treba vlado, ki naj izvede saniranje težke gospodarske krize. Pobijati se mora korupcija, izenačiti zakonodavstvo in uvesti treba hitro in vestno administracijo, tako da narod zopet zaupa v upravo. Uprava bodi strankarsko neokužena in v vseh panogah državne uprave naj se izvede največja varčnost. — Če vse to ne gre, naj se razpišejo volitve. j 3. Mnenje dr. Nikiča je: Sestavi naj se i delovna vlada, ki naj skuša lojalno iz-j vajati politiko narodnega sporazuma, j Iz pisarne predsedstva ministrskega sveta: Beograd 14. decembra 1926. OB MEJI SE NE SME ZEMLJA PRODAJATI BREZ POSEBNEGA DOVOLJENJA Beograd, 15. dec. V projekt novega finančnega zakona je sprejeta tudi določba, da naši državljani v pasu 50 km od državne meje ne smejo v nobenem slučaju odsvojiti nepremičnih posestev zlasti kompletnih zemljišč in zgradb, če ne zaprosijo prej odobrenja notranjega in vojnega ministrstva. Uzujioviču se je radikalom zdelo nekako zagonetno, ker je res čudno, da je Trifkovič kroni priporočil Uzunoviča. Radikali smatrajo, da je Uzunoviču tako omogočeno, priti danes pred klub in tani razložiti svojo politično vlogo v tej krizi in svoje mnenje o splošnem političnem | položaju. Glede Uzunoviča so radikali razdvojeni. Pašičevei smatrajo, da ni mogoča nobena kombinacija z Uzunovičem, ker je bil protivnik pokojnega Pašiča. Radikalni centrum pa se nasprotno zavzema zanj. Zaradi tega različnega naznanja se smatra, da ponovni Uzunovičev mandal nima formalnega značaja, temveč da •itia čisto političen pomen, ker se mora radikalni klub danes napram temu mandatu opredeliti. Če Uzunovič dobi veči-noi bo stopil v slik z drugimi skupinami, če ne, pa bo vrnil mandat in kriza se bo začela razvijati v drugem pravcu. Zato j® seja radikalnega kluba najvažnejši dogodek v tej kritični situaciji. Izgleda, da bo Uzunovič naletel na močno zapreko. Pri mnogih radikalih vlada prepriča-nie, da Uzunovič ne bo mogel začeti izvrševati svojega mandata. Če pa Uzunovič vrne mandat, bo po mnenju radikalov nastala jako značilna situacija v parlamentu, Jrer bo pravica kandidature za mandatarja krone za Uzunovičem prešla, kakor predvidevajo, na Marka Trifkoviča, ki bo pa sprejel isto politično linijo, ki jo obsega že sedanji mandat. Grčija spoznava italijansko nevarnost. London, 15. dec. »Timesu« javljajo iz Aten, da so vsi grški listi, posebno pa venizelistični, začeli prav resno pojmovati situacijo, ki je nastala na Balkanu po sklenitvi italijansko-albanske pogodbe. Posebno povdrjajc listi, da bo Italija sedaj, ko je umrl Pašič, poskušala vse svoje konkurente popolnoma potisniti v kot. Po sodbi teh listov se je Albanija naslonila na Italijo iz potrebe, ker za svojo neodvisnost ni mogla najti boljšega poroka. — Če bi bila zveza med Grčijo in Jugoslavijo ostala še v veljavi, bi se bila Albanija gotovo priključila svojim sosedom in to tembolj, ker bi se Jugoslavija in Grčija, kadar bi uredili medsebojne ednošaje, utegnili pobotati tudi z Bolgarijo in bi se tako ustvarila široka zveza balkanskih držav. Nekateri listi tudi povdarjaje potrebo, da se takoj zopet začno pogajanja za obnovo grško - jugoslovansko zveze, da bi se tako ■onemogočilo vmešavanje tujcev v interna balkanska vprašanja. ODLOČILNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 15. dec. Radikalni klub je sklican za danes dopoldne ob 11. na sejo Te seje se bodo udeležili tudi nekateri člani glavnega odbora, med drugimi tudi sam Aca Stanojevič. Člani glavnega odbora bodo navzoči zato, da se bo eventualno lahko izvedelo tudi za mnenje glav-nega odbora. S tem se klub izogne raznim razmotrivanjem, ki bi sicer sledila o priliki današnje razprave. Vsi politični krogi z interesom čakajo na današnji sestanek, ker bo od njega odvisen razvoj nadaljnjih prilik. KRVAV SPOPAD MED FAŠISTI IN TOPNIČARJI V GENOVI. Pariz, 15. dec. »Petit Journal« potrjuje vest z italijanskc-francoske meje, da je v Genovi prišlo do spopada med vojaki in med fašiatovsko milico. Do spopada je prišlo, ker neki topničar ni pozdravil častnika milice in je častnik vojaka zaradi tega oklofutal. Vnela se je nato prava bitka med topničarji in med fašiatovsko milico ter je bilo baje več mrtvih. Dotični artiljerijski polk je bil takoj nato premeščen v Turin. NOVI SOVJETSKI POSLANIK V LONDONU. London, 15. dec. V političnih krogih govore, da bo za Krasinovega naslednika imenovan Rosenhold, ki je že pred Krasinovim imenovanjem vodil posle londonskega poslaništva. ČEŠKA POLICIJA KONFISCIRALA LISTE ZARADI MASARYKOVEGA GOVORA. Praga, 15. dec. »Rude Pravo« javlja, da je policija zaplenila »Pravdo«, ki izhaja v Ostrovu zaradi nekih stavkov iz govora predsednika Masaryka. Iz istega razloga je policija v Bratislavi zaplenila neki madjarski list. KANDIDATURE HSS. Zagreb, 15. dec. Današnji »Dom« piše, da bodo predsednik in drugi člani vodstva HSS kandidirali za oblastne volitve. Predsedndv bo kandidiral v Zagrebu in na prvem mestu v Zlatanu in Klanjcu, podpredsednik dr. Maček na prvem mestu v Zagrebu, podpredsednik Predavec v okraju dugoselskem, Štefan Košutič v Zagrebu, Djuraj Krnjevič v varaždinskem okraju. Tako bo vse vdostvo HSS prišlo v oblastno skupščino v Zagrebu. Nasprotnikov HSS v tej skupščini najbrž sploh ne bo. Jugosloveoski nacionalizem w italijanski luči. Jugoslovenskemu občinstvu že znani italijanski novinar, beograjski poročevalec tukajšnjega »Secola«, Ilalo Zingarelli, objavlja v današnjem »Seoolu« pod naslovom »Naša poizvedovanja v Jugoslaviji: Nacionalisti onstran Ja-drana« zelo zanimive podatke o svojih opazovanjih v Jugoslaviji, a kar je še teni značilnejše, jih objavlja ravno sedaj, ko odno-šaji med Italijo in Jugoslavijo vkljub vsemu oficijelnemu prijateljstvu ne le niso prijatelj,-ski, temveč kažejo vse znake očitne sovražnosti. Zdi se torej, kakor da bi hotel milanski fašistovski list z objavo teh opazovanj le še polagati polena na ogenj in podžigati le že do skrajnosti razvneto napadalno strast fa-šistovskih urejenih in neurejenih tolp. Pri-občevanje takih stvari ob takem času ima oni pomen, ki naj bi tistim, ki so poklicani v to, odprl oči, da bi videli, kaj se snuje in kuje pod krinko prijateljstva. V uvodu svojega poročila, datiranega iz Beograda, omenja Zinsarelli, da Italija ne sme prezirati delovanja jugoslovanskega na-cijonalizma in njegovega vpliva na balkansko in jadransko politiko in zapirati oči pred aktivno, zelo spretno duševno pripravo bojevitega naroda, ki je predisponiran za megalomanijo. Ce se cita v neki knjigi, da v Parizu prebivajo Francozi in Srbi, se je temu mogoče edino le smejati, ali če ista knjiga trdi, skuša dokazovati, da je Italija zelo majhna in da so vsi Italijani majhni, ko ste veliki samo Jugoslavija in njena zaveznica Francija, je stvar že manj smešna in človek že išče skritih namenov. Da je v vojaškem priročniku tiskano, da inora vedeti vojak, da je njegova država ogrožena od neprijateljev, Italijanov, Nemcev, Madjarov in Bolgarov, in Italijanov na prvem mestu, je mnogo, a da »Vojni list«, službeno glasilo vojnega ministrstva priporoča Daskalovičevo knjigo o Ko i baridu, ker se pravi v knjigi, da tu ni bila samo avstrijska zmaga, temveč, tudi jugoslovanska ker so bile udeležene hrvatske in slovenske čete, je pa preveč. Zingarelli omenja potem, kako so avstrijski vojaki v vojni prepevali, da bodo našeškali Italijane in da pridejo v Rim, da tam osvobode jetnika papeža, a sedaj da se ponavlja isto v Jugoslaviji, ko izjavlja Radič, da 'bo moralno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev šele tedaj popolno, lco bodo pretrgane vse zveze z Rimom, ko se jugoslovanska mladina uči, da bi vojna z Italijo ne trajala niti dva tedna, da se gre v Rim z enim armijskim zborom in da Italijani poleg tega, da so ugrabili Gorico in druge stvari, ne da bi bili v svetovni vojni bogve kako napenjali svoje moči, še zlostavljajo papeža. Neko pri nunah vzgojena dekle da je pot to pretvezo odklonila službo pri neki italijanski družini. Neki Srb je dejal Zingarelli ju: »Ne smete pozabiti, da ima naš narod izredno bojevit značaj, in zna samo eno: organizirati vojsko.« A Zingarelli pripominja, da je vse to res in da je v resnici treba za to trajne, vsakdanje priprave, a to delo da opravljajo mnogoštevilna nacijonalistična društva, stara in nova, in pa tisk, ki je pod neposrednim vplivom teh društev. Dočim so taka društva v Italiji, seveda po Zingarellijevi trditvi, skoraj popolnoma opustila svoje delovanje, je v Jugoslaviji najmogočnejše tako društvo slovita ^Narodna obrana«, ki je povzela svoj stari iredentistični program, naperjen proti Italiji, Grški, Avstriji in zaveznici (sic!) Rumunski, zahtevajo od Grške Solun, od Avstrije celovško okrož-je, od Rumunije pa ostali Banat. »Kaj se hoče od Italije ni treba praviti, ali nekatere pokrajine pristajajo na boj proti nam (Italija- Milan, 12. decembra. dobiva podporo od vojnega ministrstva, ima v Beogradu svoje prostore z ordonancami, ki ji jih daje na razpolago vojno ministrstvo, ima tajne seje, ali sodeč po njenem službenem glasilu, ki je redno po večini posvečeno italijanskim vprašanjem, se v teh sejah po Zinga-rellijevem mnenju govori le o Italiji. Pred tremi meseci, takoj po framazonskem kongresu, da je bila kratka seja, v kateri se je, kakor se zdi, sklenilo, da naj se v zunanji politiki vzdržujejo dobri odnošaji, a ne da bi se opustila duševna priprava, dokler ne bo vojaška organizacija dovršena, kar naj bi trajalo pet ali šest let. »In vendar bodo politiki, ki morajo kot člani Narodne obrane pospeševati njeno propagando, še nadalje govorili sosedom o prijateljstvu.« V Narodni obrani so včlanjeni Sokoli, ki so tudi dredentisti in antiitaliani, potem pa tudi še druga nacionalistična društva, v prvem redu »Jadranska Straža«. Program tega društva je že v njenem imenu. Ste sicer dve tendenci: srbska, ki teži proti Solunu, hrvatska pa na Jadran, a jadranske je lahomržna in bolj priljubljena. »Jadranska Straža« razvija torej program pretežno jadranske ekspanzije, vzpostavitve slovanstva Jadrana in obrambe Dalmacije. Dohiva 600.000 dinarjev letno podpore od vlade in ima svoj sedež v Splitu. V svrho pobijanja italijanske propagande, »ki je pač ni,« prireja po vsakem jadranskem kongresu v Italiji svoj kongres, kar se je zgodilo tudi letošnjo pomlad po milanskem kongresu. Nato razpravlja Zingarelli o »Orjuni«, katera da postavlja proti hrvatski, srbski in slovenski tendenci skrajno nacionalistično tendenco, čisto in izključno jugoslovansko. V začetku se je morala vreči proti Radiču in radi-čevskemu separatizmu. »Sadovi njenega delovanja, katere vlada, dasiravno dobavlja orožje za vojaške vežbe, zatajuje, se vsled moči kampanilizma še ne morejo smatrati za znatne. Na vsak način pa je koristna ciljem nacijonalne ekspanzije in iredentizma, tako, da zasluži, da se spominja danes, a jutri pa da se ji sledi.« Zingarelli trdi potem, da jugoslovenski tisk in javno mnenje ne obstojata neobčutljiva pod j vprašanje, v katerih laških listih se je po podpisu rimskega pakta napadala ali očrnje-vala Jugoslavija, v katerem italijanskem gledališču so se peli za Jugoslavijo žaljivi ku-pleti, kakor se je to dogajalo, kakor pravi on, v Beogradu, ker da se je celo pozivajo Jugoslovanski narod, naj goji mržnjo proti Italiji, da bo mogel nekega dne maščevati Zader in Trst. In da je neposredno po tretjem atentatu na Mussolinija najrazširnejši jugoslovenski list (potemtakem »Politika«, ki je pa ne imenuje, priobčil karikaturo, kjer italijanski bersaljer vprašuje francoskega vojaka: »Kako pojde, če se bomo zopet morali vojskovati?« in mu Francoz odgovarja: »Vrniti se bom moral na Piave, kakor leta 1917.« »Brez zamere jugoslovenski kolegi,« tako zaključuje Zingarelli, »ali ravno tako odkrito je treba reči, da sta Nazario Sauro in Battisti italijanska junaka, dasiravno se izven Italije dela, kakor da bi se ne vedelo za te imeni, in da sta De Pinedo in Nobile prvaka našega plemena, če tudi se skuša simpatično zamolčevati vsak italijanski uspeh na polju znanosti ali industrije, na vojaškem in športnem, političnem in socialnem. Da bi se Italija napravila majhna in slabotna, ne zadostuje, da se to tiska, ravno tako, kakor za to, da bi se preprečilo ponosno plapolanje kake zastave v svetu, ne zadostuje, da se zastava strga na kakemu konzulatu.« Kakor rečene, Italo Zingarelli z objavo teh svojih le preveč netočnih opazovanj najbrž ni napravil fašizmu in Italiji ravno največje usluge, vsaj v sedanjem času ne, in še tem manj, ker jima ni odkril nič takega, kar bi se ne moglo videti in vedeti vsak čas, česar bi ne mogel opaziti vsak, kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, ne da bi bil poseben poročevalec enega največjih italijanskih listov. V ostalem pa bodi povedano njemu in vsakomur, ki misli, da razkriva, pišoč o takih stvareh, svetu morda kake skrbno prikrivane tajnosti, da v Jugoslaviji nihče ne čuti niti volje niti potrebe, da bi skrival komu izvajanje in uveljavljenje nacionalne ideje! »JUTRO« — PROTEKTOR NARODNE RADIKALNE STRANKE V SLOVENIJI. vse stotine prisleparjenih glasov ter na ta način zase izračunavajo večhm .Zato »Jutru« nujno svetujemo, naj že neha s svojo z ničemer upravičeno komando in s tutorstvom nad slovensko javnostjo. Časi, ko so smeli brez kazni vihteti bič terorizma, so davno že minuli. K temu se nam od merodajne strani poroča: Jutrovsi si delajo silnih skrbi, kako bo in javno mnenje ne uosiujata ..euucuuj.*» j volitvah v oblastno skup- vplivom nacionalističnega gibanja, kar da se ; Pvu.slul,<“J. ? {,. i„L-<«iio kihnili nnki7nln tnrči kn ik noizkuša- I scino. Pri tem delijo nauke in lekcije, kakor je posebno pokazalo tedaj, ko se je poizkuša lo razširiti knjižnico Pavla Giordaniija o rešitvi srbske vojske po Italiji. Jugoslovenski tisk, da se je tedaj le toliko pobavil s to knjižnico, da je pripomnil, da so Italijani te- da bi bila NRS le privesek SDS, po priliki tako kakor je sedanje vodstvo narodnih so-cijalistov v Ljubljani. NRS bi morala postopati po njihovem diktatu, ako ne, je njen nastop le za »zgago«. Seveda si pri tem do- daj, ko je prišla srbska vojska preko Alba- nastop le za »zgago« ni je storili premalo, če celo niso skušali le še nusljujejo, da bi sli pripadniki NRS, ce bi povečati nesrečo. Nadalje toži, da je o vsej ne imeli lastnih kandidatur, voliti - kandirali janski vojni« izšla v Jugoslaviji ena ■ date SDS. Kakšna zmota. Vsako drugo stran-sama knjiga, ona že omenjena Daskaloviceva . k° P‘rei; kakor pa SDS. . o Kobaridu, ki se je zelo razširila med na- j Očitajo NRS zveze z Nemci s klerikalci, s rodom. Daskalovič, da je za svojo knjigo upo- : socijalisti in to v tistem trenutku, ko se sami rabil nemške vire, potem uradno italijansko pehajo za le zveze ter moledujejo za njihove poročilo, *kt ga je svoj izdala tkanja. glasove. Pa pri W ® pr’ medla vlada d¥bl potolažila jezo našega ne- drugih pa »narodni« In »napredntTsreh zavednega trga,« in pa Valorijevo zgodovino j V pondeljek je imel pododbor za Št. Jakob- jj k; M imMvi. ' ski okraj svoj članski sestanek. Jutrovci so vojne, »katere sip J , ^ A1 g imeli na tem sestanku svojega »špijona«. Na : ci za očitek » popolnosti na račun nase 8estanku je bila komemoracija za pok. (italijanske) vojske« Ah Daskalovič ^da je ^ paži6em Pozneje se je govorii0 tudi o vo- so več govorili o Kobaridu kot Franček o Utvah. Iz tega sestanka je »Jutro« napravilo Charlerolju, Angleži o -Cambraiju, Nemci o Marni in ‘Avstrijci o Vittoriju Venetu, a srbski vojvoda Bojovič da v svoji »Obrani Kosova polja« pripoveduje, da so v bojih pri Skoplju in Kočanih »srbske čete pobegnile od poveljnika divizije do zadnjega vojaka,« ker pač vojna prinaša taka presenečenja tudi najmočnejšim: bistvena stvar je, da^ se zna zmagati jutri, četudi se danes ni vzdržalo. Toda Daskalovič da ni hotel videti drugega, a za njim da je tudi Radič ponosno trdil, da ob nnrrD boli zato. ker se pokoravajo staremu njim '-*«« ~ r---- . podedovanemu ivstrijskemu mišljenju, kot pa . si na Soči jugoslovanske 5ete prilwnle prve zaradi ljubezni do Reke in Jadrana, bolj zato, j zmage nad Italijo m dase Lahi boje Hrvata *;ir —j—vraga, a £e 'ima sajkaco na gla\i, pa kot dveh vragov. In potem da se je, ko^Tegett- ker smo mi porušili podonavsko monarhijo kot pa zaradi ljubezni do Zadra. (G. Zingarelli ima naravnost bujno domišljijo. Op. ur.). Odtod izhaja paradoksni položaj, da moremo v Srbiji vendar še, čeprav s težavo in ne med omladino, najti nekaj prijateljev, dočim je v Hrvatski in Sloveniji enotna protiitalijanska Ironta popolna.« Narodni obrani, ki ima članstvo v vseli družabnih slojih, predseduje kot častni predsednik zelo mladi prestolonaslednik Mihajto, (kar ni res!)«, a dejanski predsednik ji je vojvoda Stepa Stepanovič. Narodna obrana hefa zaradi njegovega izrazitega nemštva, dasiravno je Mariborčan, vendar ni mogoče proglasiti za Jugoslovana, vrgla v svet paradoksna trditev, da je bila zmaga pri Visu leta 1866. jugoslovanska zmaga, ker je bilo moštvo na avstrijskih ladjah dalmatinsko, in da je ta zmaga največje važnosti za bodoče konflikte. .... . , »Kako je potem mogoče, ko je stvar taka, da se potrpežljivi Italiji očita nezadostno prijateljstvo?« vprašuje Zingarelli in dostavlja zborovanje vseh radikalov v Ljubljani ter po podatkih svojega plačanega izvestitelja vedelo povedati, da se je proglasila kandidatura dr. Ravnikarjeva. Hinc illae lac.rimae! Odtod »Jutrova« jeza! Pa je za enkrat poročilo se napačno in škoda je vsake pare — posebno v teh za Jutrcvca tako slabih časih —, ki so io žrtvovali za naročeno poročilo. »Jutro«, pa naj si zapomni, da NRS ne bo hodila njega prosit dovoljenja, če sme in koga sme kandidirati. To je čisto njena stvar in stvar njenih pristašev. Eno tolažbo pa si je »Jutro« le dalo, ko pravi, da je dr. Ravnihar ob poslednjih volitvah k svojim 800 glasovom prejel od DSS celih 600. Ako za januarske volitve deva teh (500 glasov v svoj račun, bo račun prav gotovo »štimal«. Po volitvah bomo odšteli teh 600 glasov od celokupnega števila za kandidate SDS -oddanih glasov, bomo vsaj videli, koliko jih bo ostalo pristnih esdeesarskih glasov. Bomo tako svobodni in »Jutro« po volitvah spomnili na ta račun. Pa ta račun je prav tako napačen, kakor oni, ki ga delajo z volitvami v Trgovsko zbornico, kjer reklamirajo za sebe vse glasove že mrtvih volilcev in pa Politične vesti. = Konzultacije na dvoru so zaključene. Včeraj dopoldne je bil najprej sprejet v avdienco vodja muslimanov dr. Spaho. Za njim je bil sprejet Velja Vukičevič, kot namestnik obolelega Ljube Jovanoviča. Nato je bil sprejet še dr. Nikič. Od hrvatskili federalistov in Nemcev ni bil sprejet nihče. O poteku avdience ni hotel nihče podati nobene informacije. Za včeraj popoldne je bila napovedana še avdienca Marka Trifkoviča, s čemur bodo konzultacije zaključene. Komu bo poverjena sestava nove vlade je čisto nejasno. Največ se govori o Marku Trifkoviču in Nikoli Uzu-novicu. —- Splošno se sodi, da pride do koncentracijske vlade, ki bi bila zlasti z ozirom na zunanje- političen položaj države nujno potrebna. = Nesramnosti fašistnvskega reiima. Uradna »Agenzija Stefani« komentira italijansko-albansko pogodbo ter očita Franciji, da ona hujska Jugoslavijo. Pri tem je uradni italijanski dopisni urad celo tako nesramen, da očita Jugoslaviji, da se vsled italijansko-albanske Pogodbe samo zato razburja, ker je nameravala zasesti severozapadni del Albanije. Zlasti Skader, da je hotela Jugoslavija osvojiti, la trditev italijanskega dopisnega urada je neverjetna nesramnost. Po rimskem paktu je Italija obvezana, da obvesti Jugoslavijo o vsaki pogodbi, ki bi jo hotela skleniti s kakšno balkansko ali srednjeevropsko državo. To obvezo pa je Italija, ki se itak dobro spozna na kršitev mednarodnih obvez, cinično prelomila in s tem pokazala svoje »prijateljstvo« do Jugoslavije v pravi luči. In to je vzrok, da se razburja Jugoslavija, dočim so fantazije Agenzie Stefani o jugoslovanskih zavojevalnih namenih v Albaniji ordinarna kleveta. — Upamo, da bo Beograd po tej kleveti še bolje spoznal italijansko prijateljstvo in da ne bo niti minuto odlagal ter italijanski kompromisni predlog brez debate zavrnil. To bo tudi najboljši odgovor na italijanske klevete. =Bolgarski tisk o naši in o balkanski krizi. O novi konstelaciji na Balkanu po Albansko - italijanskem paktu piše opozicionalno »Zname«, organ demokratske stranke, sledeče : »Jugoslovanska kriza je istočasno zunanja in notranja. Rešitev te krize more biti efektna le potoni zunanjega in notranjega po-mirjenja. Baza politike mora biti izmenjana v duhu politike balkanske solidarnosti. Ta politika bo prišla z malo zamudo, če naš zapadni sosed, ki je od vojne dalje gojil proti nam mržnjo, lojalno in z radostjo sprejme bolgarsko-jugoslovansko zbližanje, za katero se je v Beogradu vedno prav malo delalo.« So-c.Lu.listiSno alasllo >NaprofJ« r*a nruvi tranji kaos balkanskih držav je kam{5tmKi. Rumunija je v plamenu težke dinatij.ske krize. Grčija se še ni opomogla po vojaških uporih in vojaških državnih udarih. Jugoslavija je v znaku avtonomističnih pokretov Hrvatov, Slovencev in Črnogorcev. V Bolgariji preprečujejo konsolidacijo slabotne stranke. Zunanja situacija balkanski držav je težka. Izolacija Bolgarije ni več tako nevarna, to pa se mora zahvaliti situaciji svojih sosedov, ki jih skrbe sedaj lastne težkoče. Edina točka, ki razsvetljuje mrak, je zavest, ki ae po malem zbuja v Beogradu in v Atenah: zveza z Bolgarijo. Te diskusije se zaenkrat ne upajo spraviti na konkretno bazo. = Po ženevskem sporazumu. Do spo« i ma je prišlo, ker je Strese-mann sprejel fran coski predlog, ki ga je pred dvema dnevoma odklenil Po tem predlogu odloča v slučaju nesoglasja v vprašanjih nemške oborožitve Zveza naredov in sicer z večino glasov, dočim je Nemčija preje zahtevala, da ima priti spor pred posebno razsodišče. Ker je Nemčija io zahtevo -opustila, je nato hit.ro prišlo do sporazuma. Zunanji mini-stri so bili vsi pravzaprav že preje edini, nevarnost pa je bila, da -bi njih vlade pod vplivom skrajnih nacionalistov sporazum preprečile. Ker vlade tega niso storile, je dokaz, da ni v Locarnu započeto delo samo fraza, temveč da ima realno vrednost. Vladni in demokratični krogi v Nemčiji in Franciji doseženi sporazum toplo predstavljajo, dočim so nacionalisti zelo ogorčeni. Ch. Lucieto: H Spomini francoskega vojnega detektiva. 7. poglavje. Eden najlepših bojnih činov. Oni dan, bilo je meseca avgusta 1. 1917., se je naša ladja »D u n r a v e n« zibala na valovih Gaskonjskega zaliva. Visak moirnar, ki bi jo bil videl, bi bil dejal, da je eden »transport«, ki so ob onem času vozili iz Angflije iproti Levanti, mimo Gibraltarja in preko Sredozemskega morja, -in kojih vloga je obstojala v tem, da so vozili živež in streljivo zavezniški armadi v Orijentu. V resnici je bil pa naš »Dunraven«, ki mu je poveljeval Go-rdon Campbell sam, strahovito oborožen, čeprav je bil edini vidni top na njem bedna cev 58 mm, postavljen na zadnjem delu ladje« Ne samo, da so bili po vsej ladji skriti številni topovi, temveč sta tudi dva vedno pripravljena torpeda ležala v svojih ceveh na spodnjem delu ladje. Tako. nas je neko jutro, ko se je začelo daniti, srečal nemški podmornik in nas začel loviti. Ko smo ga opazili, smo se delali, kakor da Ibi bili silno preplašeni. Začeli smo močno kuriti stroj, vozili -sempatja, da bi se na ta način umaknili torpedu in začeli tudi -streljati na podmornik, pri tem pa se- j veda skrbno pazili, da ga nismo zadeli. Lahko si mislite, da je bilo to skoraj nadčloveška žrtev od naših tovarišev, kajti skoraj vsi so 'bili oficirji, specializirani v topovskem streljanju, ki bi bili z igračo s prvim strelom potopili na dno morja sovražni pod-mornik, če bi imeli v rokah drug top kot 57 mm... in seveda, če bi jim bilo to dovoljeno. Toda bedasto bi bilo samo iz prazne častihlepnosti protiviti se povelju. Na krovu smo imeli samo en namen: privabiti podmornik v bližino naših topov. Cez približno tričetrt ure nam je podmornik poslal eno granato, o kateri je smatral da je dobro zadela, -kajti gost dim se je dvignil iz strojnega oddelka. V resnici pa je ta dim prihajal iz posebne, cevi postavljene na krovu -in priprave, ki je ibila urejena tako, da je dim lahko bil več ali -manj gost in -da so Huni, ki o tem ničesar niso vedeli, mislili, da so -resno poškodovali našo ladjo. Ko nas je zadela ta granata, je komandant dal povelje ustaviti ladjo in spustiti rešilne čolne v morje. »Panič party« na krovu, to se pravi oni izmed nas, katerim je bilo naročeno, da se obnašajo preplašeno, so takoj stopili v akcijo in tako dobro delali, da sta dva -rešilna čolna polna ljudi naravnost strmoglavila v | morje. 1 Na krovu smo lahko čuli glasni smeh in hura kl-ice nemških mornarjev, za katere je bil ta prizor nekaj imenitnega. Polovili smo plavače in kot je bilo ukazano, so se rešilni čolni oddaljevali v predpisani smeri, to se pravi tako, da bi -bil prišel podmornik v ogenj naših topov, v slučaju, če bi -bil preiskal -rešilne čolne in njih vse- Na žalost tega ni storil. Približal se je na 300 m Dunravemi« in izstrelil tri nove granate, ki so to pot na krov-u" povzročile veliko nesrečo. Prva teh granat je -spustila v zrak veliko granato, ki je bila spravljena na ladji in ki je vsebovala 140 kg kordita*. Ta eksplozija je vrgla oficirja, kateri je poveljeval streljanju iz njegove postojanke. V svoji občudovanja vredni hladnokrvnosti je ta oficir, čeprav je bil težko ranjen, zlezel na svojo postojanko nazaj, ne da bi bil črhnil. Dve drugi granati sta se razleteli v municijMDobra gospodinja«. KOKS - CfBIS 1/H. Talit. 59. Kcntoristinja ešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Marljivac. Pravkar je izšla knjiga Izidor Cankar: Uioil v Bivanje ime Akademik sprejme poučevanje srednješolca. Vešč je tudi italijanščine. — Ponudbe na upravo lista pod >Pouk< Stelcieno atretao opeko Imajo »tel-no v lalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani 8°, 224 strani, 48 slik. — Bros. 62 Din, v platno vezana 70 Din. Sezite po knjigi, ki je najlepši božični dar! Naročit se pri Narodni galeriji v Ljubljani. ________ _ mnmniiiiiiiiiiiiiniiiiinuiiiiiiiuiiim1 tlUBtlANSKA KREDITNA BANKA 1 Centrala: ------------- LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice : Brefelcc, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Met Kovič, NoVI Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica Trst. AGENCIJA: Logatec. S« prlporoCa ca v§e bončne posle. ita Iedajstelj: AJ*k*»mdM EeknUur. — Urejuj«: Vladimir Svetek.