PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini * >	t 1 •
Abb. postale I gruppo	“ I^GIIO. XUU IlF
Leto XXX. Št. 54 (8760)
TRST, torek, 5. marca 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LEONEJEVA POSVETOVANJA ZA ČIMPREJŠNJO REŠITEV VLADNE KRIZE
Demokristjani bodo predlagali Rumorja za predsednika nove levosredinske vlade
Za ohranitev leve sredine so se izjavili člani tajniškega urada PSI in bivši predsednik republike Saragat - Ze danes določitev mandatarja?
RIM, 4. — Predsednik republike Leone je danes začel posvetovanja za določitev mandatarja za sestavo nove vlade. Leone se je odločil za hitri postopek in bo svoja posvetovanja zaključil z jutrišnjim dnem, tako da bo lahko v najkrajšem času znano, komu bo dal mandat.
Demokristjani so se danes odločili, da ponovno predlagajo Rumor-ja za predsednika vlade. Na ločenem sestanku izvršnih odborov poslanske zbornice in senata, ki sta pila danes popoldne so sklenili, da je treba ohraniti sedanjo levo sredinsko koalicijo in temu primerno sestaviti levosredinsko vlado pod vodstvom poslanca Rumorja. Demo-«ristjanski poslanci in senatorji menijo, da je treba čimprej sestaviti novo vlado, ki naj se začne resno in učinkovito ukvarjati z najvažnejšimi gospodarskimi in socialnimi Vprašanji. Še posebno bodo pripo-fočili novi vladi, naj sprejme o-dločne protiinflacijske ukrepe, naj se resno zavzame za ohranitev visoke proizvajalne stopnje, za ohra-
Predsednik republike Leone
Stitev ravni zaposlenosti in kupne »"oči lire.
Za nadaljevanje levosredinske Vladne koalicije so se danes soglasno izrekli tudi člani tajniškega
Predsednik republike je včeraj Začel posvetovanja za določitev mandatarja za sestavo nove vla-*le. Po vseh znakih sodeč, bo Leo-ne ponovno pooblastil dosedanje-8a predsednika vlade Rumorja, naj Sestavi novo vlado. To potrjuje »tališče, ki so ga včeraj zavzeli na ločenih sejah izvršnih odborov demokristjanske poslanske in senatne skupine. Sklenili so, da bo-predlagali predsedniku republike, naj ponovno pooblasti Ru-morja, da sestavi novo vlado. Za novo vlado leve sredine se je včeraj izjavil tudi tajniški urad PSI, ki se je sestal pod predsedstvom predsednika Nennija. Vse kaže torej, da bomo imeli ponovno vlado leve sred ne, ni pa še »nano, ali bo to štiristranska ali tristranska levosredinska vlada brez republikancev.
Britanska kraljica je poverila laburističnemu voditelju Haroldu "ilsonu nalogo, naj sestavi novo vlado. Dosedanji prenv-er Heath I® bil prisilien odstopiti, ker mu n' uspelo, da bi si zagotovil pod-P°ro liberalcev in drugih manjših Polifičn h skupin za sestavo koalicijske vlade. Toda niti Wilson ne razpolaga z večino v novem paramento, zaradi česar ni izključe-no, da bodo morali Angleži v doslednem času ponovno na volišča.
Na Bližnjem vzhodu se je za-miučil razmik izraelskih in egip-ovskih čet ob Sueškem prekopu, Jb^dtem ko na golanski fronti be-mžijo nove incidente med izrael-in sirsko vojsko. Henry Kis-smger je medtem zaključil brez V|dnih uspehov svojo posredoval-n° m!s;jo med Tel Avivom in Damaskom in odšel najprej v Bonn ln nato v Bruselj, kjer je Imel razgovore z zahodnonemškim kan-ct®rjem Brandtom ter s predstav-fiki NATO in EOS.
Na včerajšnji seii goričkega občinskega sveta so predstavniki Vseh strank ustavnega loka ož!-9osa!t delovanje gorišk'h in uvoženih fašistov in napad na sprevod delavcev med splošno stavko.
rellija Duccija. za njim pa senatorja. Parrija, kot bivšega predsednika vlade in sedanjega predsednika senatne skupine neodvisne levice. Parri je po pogovoru z Leonejem izjavil, da soglaša z ugotovitvijo, da je sedanji položaj zelo resen, kakor tudi s težkimi perspektivami zaradi težav, ki so se nakopičile zaradi dolgoletne toge politike državnih voditeljev. Nato je predsednik republike sprejel bivše predsednike vlade Pello, Scel-bo, Colomba in Andreottija. Mora bo sprejel jutri, ker je bil danes zaposlen na sestanku ministrskega sveta gospodarske skupnosti v Bruslju.
Predsednik republike bo jutri nadaljeval in zaključil posvetovanja. Predvidevajo, da se bo morda že jutri zvečer ali pa najkasneje v sredo dopoldne odločil, komu »poveriti mandat za sestavo nove vlade. Na osnovi sklepa demokristjanskih poslancev in senatorjev bo ; dosedanji predsednik vlade Rumor skoraj gotovo dobil pooblastilo, da sestavi novo vlado leve sredine.
Državni pravdnik dolži fašiste umora komisarja Calabresija
Zaporni nalog za Giannija Nardija
MILAN, 4. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Libero Riccardelli je uradno obtožil fašiste Giannija Nardija, Bruna Stefana in Nemko Gudrun Kiess u-mora komisarja Luigija Calabresija ter izdal proti njim zaporno povelje.
Kot znano so bili vsi trije aretirani pred časom na švicarsko - italijanski meji, ker so pri njih našli precejšnjo količino orožja in streliva. Italijanske preiskovalne o-blasti so že takrat izrazile sum, da bi lahko Gianni Nardi bil morilec komisarja Calabresija in so zato ločile preiskavo v dva dela, od katerih je eden zadeval uvoz orožja, drugi pa umor Calabresija. Ne-
posredno pred začetkom sodne o-bravnave o prvem zakonskem prekršku so jih spustili na svobodo in od takrat ni o nobenem od treh ne duha ne sluha.
Izročeni parlamentarni komisiji dokumenti o «zadevi ENEL»
RIM, 4. — Rimsko državno pravd-ništvo je izročilo danes parlamentarni preiskovalni kormsiji sveženj dokumentov o domnevnih povezavah med petrolejskimi družbami in funkcionarji državne električne družbe ENEL za preprečitev izvedbe programa o gradnji elektran na jedrski pogon.
Predsednik parlamentarne komisije poslanec Cattanei je bil danes v Genovi, kjer se je sestal z načelnikom urada državnega pravdništva
urada PSI, ki se je sestal pod predsedstvom predsednika stranke Nen-
nija. Predsednik poslanske skupine
Mariotti je izjavil časnikarjem, da bo socialistična delegacija na jutrišnjem pogovoru s predsednikom republike predlagala obnovitev levosredinske vlade, če bo prišlo do razjasnitve položaja glede gospodarske politike, ki jo bo morala voditi nova vlada. Menil je, da če bodo ti pogoji uresničeni, bo nova vlada lahko sestavljena v najkrajšem času. Prav tako je socialistično vodstvo poudarilo, da bo morala nova vlada leve sredine sprejeti program in obveznosti s katerimi bodo zagotovili raven zaposlitve in življenjsko raven delavskih množic.
Na današnji seji poslanske zbornice je predsednik Pertini formalno sporočil poslancem, da je četrta Rumorjeva vlada odstopila, ter jih seznanil z vsebino pisma Rumorja,
v katerem mu sporoča, da bo vlada še naprej upravljala navadne u-pravne posle do sestave nove vlade. Med današnjo kratko sejo zbornice je minister za delo Bertoldi predložil zakonski odlok, ki ga je vlada sprejela v soboto pred odstopom, ki določa čimprejšnje izplačevanje povišanja najnižjih pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. Zakonski odlok so predali pristojni komisiji za delo.
Finančni minister Colombo pa je predložil zbornici zakon o podaljšanju roka za vlaganje prošenj glede davčnih sporov.
Predsednik republike je začel s posvetovanji malo pred deseto uro dopoldne s sprejemom bivšega predsednika republike Qronchija, Po odhodu iz predsednikovega kabineta Gronchi ni hotel dati nobene izjave.
Za njim je prišel k Leoneju bivši predsednik Saragat, ki je po pogovoru dejal časnikarjem, da bi bilo absurdno odreči se vladi leve sredine v sedanjem hudem gospodarskem in socialnem položaju, ki najbolj pritiska na revno prebivalstvo.
Saragat je poudaril, da bi morebitna sestava enobarvne vlade nujno pripeljala do novih volitev, kar bi za dalj časa paraliziralo celotno politično življenje v državi.
Za dvema bivšima predsednikoma republike je Leone sprejel predsednika poslanske zbornice Pertinija in nato predsednika senata Spagnollija.
Ob odhodu Pertini ni hotel dati nobene izjave, medtem ko je Spagnolli poudaril, da se je treba predvsem dogovoriti o nadaljevanju jasne in odločne gospodarske politike. Za njim je prišel k predsedniku republike bivši predsednik ustavodajne skupščine senator Terracini, ki je ob odhodu izjavil časnikarjem, da je treba predvsem odkloniti katerokoli rešitev krize, ki bi povzročila nadaljnjo odložitev sklepov, ki jih je treba nujno sprejeti za rešitev resnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Zadnji v dopoldanskih urah je bil pri Leoneju bivši predsednik senata Merzagora.
Popoldne je Leone prvega sprejel bivšega predsednika zbornice Buccia-
.....................................................................................................................................................ir
PO NEUSPEHU HEATHOVEGA POSKUSA SKLENITVE ZAVEZNIŠTVA Z LIBERALCI
Voditelju laburistov Wilsonu poverjen mandat za sestavo nove britanske vlade
iiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiu
PREISKOVALNA KOMISIJA BO MORALA UGOTOVITI, ALI JE ŠLO ZA ATENTAT
Najhujša katastrofa v zgodovini letalstva 345oseb mrtvih pri padcu turškega DC-W
Letalo je strmoglavilo v bližini Pariza - Večina potnikov je bila britanske narodnosti
....ìLà

Pogled na brazdo, ki jo je turško letalo zoralo v nekoč gostem ermenonvilskem gozdu pri Parizu
Končan razmik čet ob Sueškem prekopu
Golda Meir v težavah pri sestavljanju nove izraelske vlade
TEL AVIV, 4. — Danes zjutraj se je zaključila zadnja faza operacij za razmik med izraelskimi in egiptovskimi četami na področju Sueškega prekopa v okviru sporazuma med Kairom in Tel Avivom. Izraelski vojaki so se umaknili še z zadnjih predelpv na vzhodnem bregu Sueškega prekopa in se nastanili vzhodno od sinajskih prelazov Mi-tla in Gidi. Na njihovo mesto so prišle egiptovske čete, med obema vojskama pa so nastanjene mednarodne mirovne sile OZN.
Na severni fronti je prišlo danes do novega incidenta med sirskimi in izraelskimi oddelki, v katerega je poseglo tudi sirsko topništvo. Gre za prvi incident na sirski fronti po zadnjem obisku ameriškega državnega sekretarja Kissingerja v Tel Avivu in Damasku.
V Tel Avivu medtem poteka mrzlična dejavnost za preprečitev hude vladne krize, ki je nastala po rezultatih novoletnih parlamentarnih volitev. Predsednica vlade Golda Meir je včeraj napovedala, da bo vrnila mandat predsedniku republike, potem ko ji ni uspelo prepričati generala Dajana, voditelja desničarske struje v vladni laburistični stranki, naj vstopi v novo vlado. Danes pa je Golda Meir pre-
klicala svoj sklep in napovedala, da bo nadaljevala svoje poskuse za sestavo ' nove vlade do prihodnje srede.
Iz Kaira medtem poročajo, da je egiptovski zunanji minister Fahmi imel danes dveurni pogovor z voditeljem organizacije za osvoboditev Palestine Arafatom, s katerim je razpravljal o položaju na Bližnjem vzhodu. V Kairu se še vedno mudi sovjetski zunanji minister Gromiko, ki bo jutri odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Damask na pogovore s sirskimi voditelji.
Monti obtožen prikrivanja sladkorja
GENOVA, 4. — Tukajšnji namest nik državnega pravdnika Sossi, ki vodi preiskavo o prikrivanju zalog sladkorja, je poslal petrolejskemu magnatu Achilleju Montiju, ki je tudi predsednik sladkorne tovarne «Eri-dania», obvestilo o sodnem postopku proti njemu zaradi «prikrivanja zalog». Podobno obvestilo je namestnik državnega pravdnika Sossi poslal tudi pooblaščenemu upravitelju orne njene tovarne, prof. De Andrèju.
PO ZAKLJUČKU BLIZNJEVZHODNE TURNEJE
Kissinger obiskal Bonn in Bruselj
BRUSELJ, 4. — Ameriški državni sekretar Henry Kissinger je po zaključku potovanja na Bližnjem vzhodu in pred povratkom v domovino obiskal še Bonn in Bruselj, kjer se je posvetoval z zahodno-nemškimi voditelji in s predstavniki NATO in Evropske gospodarske skupnosti.
V Bonnu je imel šef ameriške diplomacije dolg razgovor s kanclerjem Brandtom, katerega je obvestil o rezultatih svojih pogovorov v bližnjevzhodnih prestolnicah. Druga tema pogovora je bila energetska kriza: Kissinger je govoril o možnosti, da bi arabske države u-kinile embargo nad dobavo petroleja ZDA ter nato poudaril potrebo no sodelovanju med Evropo in za rešitev vprašanja energije. P. i tem je ameriški zunanji minister ponovil tudi svojo priljubljeno tezo. po kateri proces evropskega združevanja in atlantsko zavezništvo drug drugega izpolnjujeta in nista nikakor v nasprotju. Kot je znano, to tezo zavračajo predvsem Francozi, medtem ko so zahodni Nemci za vsestransko sodelovanje z Američani. Zato je Kissinger pozval Brandta, naj mu pomaga prepričati evropske zaveznike o tem, v zameno pa mu je menda obljubil
podporo za Brandtovo vzhodno politiko, ki je v zadnjih časih zabeležila znaten zastoj. Pred srečanjem z Brandtom se je Kissinger pogovoril tudi z načelnikom demokr-ščanske opozicije Karlom Carsten-som, ki je seveda pokazal veliko razumevanja do vprašanj atlantskega zavezništva in do potrebe po o-krepitvi NATO.
Svoj obisk v Bruslju je Kissinger začel z udeležbo na zasedanju^ stalnih predstavnikov 15 držav članic NATO, katerim je obrazložil rezultate svoje bližnjevzhodne turneje. Po kratki tiskovni konferenci, na kateri je ameriški zunanji minister govoril predvsem o pripravah nove atlantske listine, se je Kissinger sestal z zahodnonemškim zunanjim ministrom Scheelom, ki ga je seznanil z rezultati današnjega zasedanja zunanjih ministrov EGS, na katerem so se med drugim dogovorili o odprtju pogajanj med EGS in arabskimi državami. Kot je znano, je bila ameriška vlada proti takim pogajanjem, ki bi morali po njenem mnenju potekati v okviru smernic, sprejetih na washinfrtonski konferenci držav uvoznic nafte. A-meriška vlada ie danes dala vedeti. da je direktna pogaiania med Evropo in Arabci ne motijo
PARIZ. 4. Potniško letalo turške driižbe Tufkish Airlines je strmoglavilo včeraj v bližini francoskega glavnega mesta, pri čemer je bilo 345, ali po zadnjih vesteh 347 potnikov in članov posadke ob življenje. Gre za največjo nesrečo v zgodovini civilnega letalstva.
Vzroki strahovite nesreče še niso jasni. Govorijo o okvari na enem od treh motorjev, ki naj bi povzročila eksplozijo in strmoglavljenje letala. Ni izključena niti možnost sabotaže, saj. je pariški policiji telefoniralo več oseb, ki so se izdajale za pripadnike vseh mogočih terorističnih organizacij in so si lastile očetovstvo nad atentatom. Odgovor na ta vprašanja bo morala dati posebna komisija ki so jo sestavile francoske oblasti, preiskave se bo udeležila, tudi komisija, ki jo je imenovala turška vlada in v kateri so tudi trije letalski polkovniki. K razvozlanju skrivnosti bo prispevala tudi interpretacija trakov, ki so v posebnih «črnih škatlah» (ki pa so prazaprav oranžne), ki snemajo tako pogovore preko radia kot podatke o poletu (višina, hitr-ost, atmosferske podatke itd.).
Tudi pričevanja očividcev so si nasprotujoča: nekateri pravijo, da je letalo pred padcem eksplodiralo, eksplozija pa naj bi nastala nekje pri repu velikanskega DC-10, kar naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da so našli razbitine in trupla ponesrečencev tudi 10-12 km od trupa letala. Drugi trdijo, da eksplozije ni bilo in da se je letalo enostavno raztreščilo v gozdu Ermenonville, kamor se ob praznikih zatekajo Parižani. V. omenjenem gozdu je turški DC-10 zoral podrugi kilometer dolgo brazdo. Vsa sreča, da ni bilo v gozdu nikogar, saj je bilo vreme zelo hladno. Ljudje, ki so bili priča nesreči pravijo, da so videli tudi nekaj sedežev in oseb, ki so se ločili od letala, še preden se je raztreščilo na tleh. Trupla so se zarila več desetin centimetrov globoko v zemljo.
Iz poročila gasilcev je razvidno, da so bila trupla žrtev gola, kar naj bi tudi pričalo o dejstvu, da je na letalu prišlo do eksplozije. Iz razbitin pa naj bi bilo razvidno, da je kabina bila na nekaterih mestih ožgana od znotraj, iz česar sklepajo, da je vzrok nesreče ekplozija.
Kakorkoli že, na ta vprašanja bo morala odgovoriti preiskava, ki je že v teku. Omenimo naj, da se je približno 200 oseb vkrcalo na letalo zadnji trenutek zaradi stavke, ki je bila na letališču v Orlyju v Parizu, šlo je v glavnem za navijače, ki so si ogledali tekmo med reprezentancama rugbyja Velike Britanije in Francije. Na isto letalo bi se morala vkrcati tudi britanska reprezentanca, ki pa so ji sporočili, da je letalo že polno in da bo morala po-rala počakati na naslednji polet za London.
Večina potnikov na letalu je bila britanske narodnosti, kakih 50 je bilo Japoncev (v glavnem mladi, komaj diplomirani funkcionarji, ki so bili na ogledu v nekaterih evropskih dr žavah, preden bi nastopili službo v domovini), drugi pa so bili Turki.
V Turčiji, kjer so mnenja, da je šlo skoraj gotovo za atentat, saj so letalo pregledali, preden je odletelo
na sv.oj zadnji polet, so proglasili
ljudsko žalovanje: nočni lokali in kinematografi so zaprti, radio pa oddaja samo glasbo.
Arabca zažgala britansko potniško letalo
AMSTERDAM, 4. — Dva arabska terorista sta preusmerila britansko letalo DC-10, ki je imelo kakih 100 oseb na krovu in je letelo iz Bombaja v London, na amsterdamsko letališče, kjer sta ga zažgala, potem ko sta dovolila vsem potnikom, da se izkrcajo. Po svojem podvigu sta policiji izjavila, da sta hotela kazno-yati Veliko Britanijo, zaradi pomoči, k! jo je dala Izraelu za časa zadnje arabsko - izraelske vojne.
RIM, 4. — Na ministrstvu za delo se bodo jutri nadaljevala poga janja med ravnateljstvom FIAT in sindikalnimi organizacijami za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe Pogajanj se bo udeležil kot posredovalec tudi minister za delo Ber toldi, ki je sklical sestanek na pobudo ravnateljstva podjetja, potem ko so se neposredna pogajanja razvila. Do razbitja pogajanj je prišlo predvsem zaradi delavskih zahtev o večjih investicijah podjetja na Jugu.
LONDON, 4. — Britanska kraljica Elizabeta je poverila laburističnemu voditelju Haroldu Wilsonu mandat za sestavo nove vlade. Samo nekaj minut prej je kraljica sprejela konservativnega voditelja Edwarda Heatha, ki ji je sporočil svoj odstop.
Heath je bil prisiljen odstopiti, potem ko je propadel njegov poskus, da bi ostal na oblasti kljub hudemu volilnemu porazu. Voditelj konservativne stranke je v ta namen začel pogajanja z liberalci in drugimi manjšimi skupinami, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, vendar je povsod naietei na negativen odziv. Prvi so mu odrekli sodelovanje protestantski predstavniki Severne Irske, katerih voditelj v novem parlamentu je duhovnik Jan Paisley, Heathovi upi pa so se dokončno izjalovili, ko je isto storil še liberalni voditelj. Thone in Heath sta se v zadnjih urah dvakrat sestala, vendar je bil dialog od vsega začetka težaven. Thorpe je namreč postavljal kot prvi pogoj za sodelovanje v novi vladi spremembo volilnega sistema: poudaril je namreč, da je njegova stranka s šestimi milijoni glasov prejela le 14 sedežev, konservativci in laburisti pa z enajstimi milijoni kar tristo. Poleg tega pa so se liberalci predstavili na volitvah kot stranka, ki hoče v celoti prenoviti britansko politično življenje, zaradi česar bi podnora Heathu izzvepela kot odklon od linije. ki je zagotovila liberalcem precejšen * * * * voLilni uspeh.
Na Heathov poziv je Thorpe odgovoril z novim predlogom, po katerem naj bi sestavili vlado «nacionalne sprave», v kateri naj bi sodelovali konservativci, laburisti in liberalci. Povsem jasno je. da predlog ni prodrl, saj obstajajo med dvema največjima strankama prevelike politične in programske razlike, da bi lahko vladali skupaj. Prav zato pa je liberalni odgovor pomenil dejansko odklonitev sodelo-vania s Heathom.
Premieru ni zato ostajalo drugega, kot da je odšel h kraljici in ji sporočil svoj odstop. Samo nekai minut pozneje je prišel h kraljici Wilson, ki je sprejel mandat za sestavo nove vlade.
Seveda niti Wilson ne bo imel lahkega dela. Njegova stranka ima v parlamentu 301 mesto, večina pa znaša 318.1 Skoraj nemogoče je, da bi si Wilson zagotovil podporo manjših strank, ki so povečini desničarsko ali celo reakcionarno usmerjene, zato je verjetnejša možnost, da bo laburistični voditelj sestavil manjšinsko vlado. Vprašanje je, koliko časa bi lahko taka vlada traiala. Med političnimi opazovalci se utrjuje prepričanje, da bo Wilson posvetil vse svoje moči poskusu reševanja sindikalnega spora britanskih rudarjev, ki je bil povod za sklicanje predčasnih volitev. Ko bi mu to uspelo, bi nato Wilson lahko sklical nove volitve, kjer bi se lahko predstavil volivcem kot nekakšen rešitelj domovine ter bi imel velike možnosti, da si zagotovi trdno večino v parlamentu.
(Na sliki: laburistični voditeli Ha-rold Wilson, slikan pred stolnico sv. Pavla, nekaj ur preden mu je kraljica poverila mandat za sestavo nove vlade.)
STOCKHOLM, 4. - Libijski ministrski predsednik Džalud je prispel danes na tridnevni uradni o-bisk v Stockholm, kjer ga je sprejel švedski premier Olof Palme.
fllllllllllimilllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllliiilfliiliiiiillilliiililiiirlililillillllllllllllllilllliilliiilimillllill
PO USMRTITVI PUI0A - ANTICHA
Manifestacije v Španiji proti Francovemu režimu
Bilbaoški škof Anoveras še vedno v hišnem priporu - Bomba v Barceloni proti vojaški kasarni
BILBAO, 4. — Bilbaoški škof Anoveras, ki mu je policija naročila, naj zapusti Španijo, je že peti dan na svojem škofovskem sedežu, kjer je praktično v hišnem priporu. Škof Anoveras je v hišnem priporu, odkar so objavili njegovo pridigo, v kateri je zagovarjal večjo svobodo za Baske. Pravijo, da se bilbaoški škof ne namerava pokoriti policijskemu ukazu in ne namerava zapustiti Španijo in svojo škofijo, če ne bodo uporabili proti njemu silo, ali če mu ne bo tega ukazal Vatikan.
O zadevi španskega škofa piše danes tudi glasilo Svete stolice «Osservatore romano», ki izraža upanje, da se bo vsa zadeva rešila v spoštovanju pravice in tradicionalnih dobrih odnosov med cerkvijo in špansko državo. Vatikanski dnevnik nakazuje tudi možnost, da je papež Pavel VI. sam posegel pri španski vladi, da bi pomilostili anarhista, ki so ju v soboto usmrtili. Njegovo posredovanje pri Francu pa kot kaže ni obrodilo nobenih sadov.
V zvezi z usmrtitvijo Puiga - Anti-
cha so bile danes v Španiji in drugod številne manifestacije, da bi protestirali proti temu zločinu. Na madridski univerzi je prišlo do hudih spopadov med študenti in policijo. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. V Barceloni je pri neki kasarni eksplodirala precej močna bomba, ki je poškodovala zid, ni pa povzročila človeških žrtev.
Manifestacije proti usmrtitvi dveh španskih anarhistov so bile tudi v Italiji. Tajništvo milanske federacije CGIL, CISL, UIL je v svojem komunikeju obsodilo barbarsko u-smrtitev Puiga - Anticha in pozvalo milanske delavce naj izrazijo svojo solidarnost z demokratičnimi delavci Španije, ki se borijo, da bi spet vzpostavili demokracijo in svobodo. Tudi vsedržavno vodstvo organizacije AGLI obsoja nečloveško represijo, ki jo vodi Francov režim, ki tako skuša zatreti prizadevanja španskega ljudstva, da doseže svobodo in demokracijo. AGLI tudi izraža svojo solidarnost z bil-baoškim škofom Anoverasom, ki brani pravico vseh ljudi do svobode.

NOVI TRŽAŠKI OBČINSKI ODBORNIKI SO PREVZELI SVOJE RESORJE
S pokrajinskim konzorcijem predvidenih trinajst medobčinskih avtobusnih prog
Po vsej verjetnosti pokrajinske seje v četrtek ne bo
Včeraj dopoldne so novi tržaški občinski odborniki prevzeli svoja mesta, istočasno pa so se tudi preselili odborniki, ki so bili sicer že člani občinskega odbora, ki pa so mesta zamenjali. Vse se je končalo zelo preprosto, brez kakršne koli svečanosti, saj je v bistvu šlo za upravno spremembo v občinskem odboru. S tem pa se je pričelo normalno delo, ki je bilo v znatni meri prekinjeno že od jeseni, ko se je pričelo preverjanje, ki se je do kraja izteklo včeraj z umestitvijo novih odbornikov tržaške občine.
Tržaški občinski svet bo zasedal v soboto, ko bo na dnevnem redu proračun ACEGAT in s tem povezana važna upravna vprašanja. V o-spredju bo vsekakor razdelitev občinskega podjetja na dve podjetji, od katerih se bo prvo ukvarjalo z razdeljevanjem električne energije, vode in plina, drugo pa z javnimi prevozi. V bistvu gre za globljo reorganizacijo, saj se vzporedno s tem u-stvarja pokrajinski konzorcij, ki bo prevzel vse avtobusne prevoze v naši pokrajini in ki bo torej nadomestil tu del tržaškega ACEGAT. milj-sko ACNA in zasebno družbo «La Carsica». V tej zvezi so tehniki že opravili prve študije, na osnovi katerih bodo ustanovili v pokrajini trinajst avtobusnih zvez, ki se bodo priključile rednim progam ACEGAT, katere pa bodo prav tako reorganizirali.
Tržaški pokrajinski svet bi se moral sestati v četrtek ob 18. uri, sejo pa bodo skoro gotovo odložili, ker je za sredo in četrtek napovedana stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Na dnevnem redu pokrajinskega sveta je, poleg običajnih upravnih vprašanj, razprava o izvajanju štiriletnega programa pokrajine na osnovi poročil, ki so jih o svojih resorih podali na zadnji seji pokrajinski odborniki.
Odbornik PSI V°1k je takrat poročal o izvajanju načrtov o javnih delih, ki se nanašajo na 72 odstotkov vseh finančnih obveznosti pokrajine v 4-letnem načrtu in znašajo 8 milijard 590 milijonov lir. Odbornik Volk je glede izvajanja del in glede zagotovitve finančnih sredstev ugotovil, da se je pokrajina ubadala s številnimi težavami zaradi zapletenega sistema nadzorstev, ki povzroča izgubo časa in zaradi katerega prihaja še zlasti do velikega
časovnega presledka od datuma, ko se sklene nerediti neko delo, do datuma, ko se to na javnem tečaju cdda- podjetju.- Odbornik- je tudi-obžaloval, da so na neustrezen način razdelili sredstva, ki jih je nakazala država za gradnjo in modernizacijo cest z zakonom št. 167 iz leta 1971.
Pokrajina je do sedaj izvršila, ali se sedaj že grade, del za 2 milijardi 347 milijonov lir ali okrog 39 odstotkov programa. Ta dela se nanašajo na ogrevanje v psihiatrični bolnišnici, obnovitev paviljonov, gradnjo nove sejne dvorane pokrajinskega sveta in na modernizacijo raznih cest.
Izdelali pa so načrte, jih odobrili in so sedaj natečaji za eno milijardo 389 milijonov javnih del, ali za 23 odstotkov predvidenih v programu. Načrte pripravljajo za gradnje, za katere je predviden izdatek v višini 973 milijonov lir, ali za 16
odstotkov programiranih javnih del ter končno ostane 22 odstotkov programa, ali javnih del za 1 milijardo 332 milijonov lir, za kar je treba izdelavo gradbenih načrtov šele pričeti.
• Danes se sestane občinski odbor devinsko - nabrežinske občinske u-prave, ki mu ponovno predseduje župan dr. Legiša. Na dnevnem redu bo razdelitev pooblastil, odobritev osnutka proračuna občine in sklicanje občinskega sveta, ki se bo verjetno sestal v začetku prihodnjega tedna in ki bo razpravljal o proračunu in o oceni nove sredinske občinske koalicije.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V sredo, 6. t.m. bo ob 17. uri borova seja.
V NEDELJO POPOLDNE V POLNI VELIKI DVORANI CCA
Lep in spodbuden koncert otroških pevskih zborov iz Maribora in Trsta
Mladi pevci iz Maribora so naravnost presenetili z izvajanjem in težav, nostjo izbranega programa - Tudi tržaški zbor opravičil svoj' ugled
Velika dvorana Krožka za kulturo in umetnost v zgradbi gledališča Verdi je bila v nedeljo popoldne prizorišče že najavljenega drugega, tokrat koncertnega nastopa Mladinskega pevskega zbora iz Maribora in zbora «I piccoli cantori della città di Trieste» iz Trsta v okviru Prvega meddeželne-ga nastopa otroških pevskih zborov na pobudo Inštituta za dramsko umetnost v Trstu in ob pomoči dežele Furlanije - Julijske krajine. Pred razveseljivo velikim številom italijanskih in slovenskih poslušalcev se je tudi tokrat ponovilo sobotno vzdušje, ki so ga u-stvarili mladi pevci in pa organizatorji, ki so poskrbeli za dosledno dvojezičnost tako v prevajanju nagovorov kot v napovedovanju pesmi obeh zborov. Kot s samim nastopom, tako je ta lepa in koristna prireditev tudi z dvojezičnostjo izzvenela v tistem duhu in s tistimi nameni, ki jih je tudi v nedeljo
.................................................................
OBJAVLJENO BESEDILO ZADNJEGA VLADNEGA ODLOKA
S1. januarjem letos so se zvišale minimalne pokojnine in razne doklade
Najnižja pokojnina za kmetovalce, trgovce in obrtnike bo znašala 34.800 lir mesečno — Doklada za brezposelne 800 lir dnevno, družinske doklade po 1.860 lir tedensko oziroma 8.060 lir mesečno
Včeraj so v Rimu objavili besedilo vladnega odloka štev. 30 z dne 2. marca t.l. o zvišanju minimalnih pokojnin, družinskih doklad, doklad za brezposelne in o izboljšavah za invalide.
Minimalne mesečne invalidske in starostne pokojnine ter pokojnine za rudarje in slične delavske kategorije bodo povišali na 42.950 lir. Pokojnine za neposredne obdelovalce, kmetijske delavce, trgovce in obrtnike pa so povišali na 34.800 lir mesečno. Ti poviški veljajo od
1.	januarja letos in s tem datumom začnejo veljati tudi vsi drugi ukrepi o pokojninah, ki jih vsebuje o-
MED ZIMOVANJEM Z DIJAKI PR0SEŠKE ŠOLE V LAVARONO
Nenadna, prerana smrt prof. Lilijane Štoke
bila prejšnji teden žrtev strašnega zločina v svojem bornem stanovanju v Ul. del Muragliene 12-A. Na zadnjo pot jo je spremilo približno 20 oseb, med katerimi so bili brat in več znank.
Pogrebu je sledilo nekaj policistov, ki so upali, da se bo morda prikazal sumljiv človek, ki bi lahko bil zločinec, vendar ni bilo na spregled nikogar, razen sorodnikov in šentjakobskih ženic. Preiskava se zato nadaljuje.
V nedeljo je žalostna vest pretresla proseško javnost. V Lavaronu pri Trentu, kjer je bila na zi-movanju z dijaki srednje šole «Fran Levstik», je nenadoma umrla prof. Lilijana Štoka. Vest je presunila vse, ki so poznali Štokovo, saj je bila 46-letna profesorica zdrava in zato je prišla med vaščane novica o njeni smrti povsem nepričakovano.
Letošnje četrto zimovanje dijakov proseške šole se tako bistveno razlikuje od prejšnjih zimovanj. Prof. Lilijana Štoka, ki je spremljala v La-varone dijake šole «Fran Levstik» s Proseka in iz Križa, med katerimi sta bili tudi njeni hčerki 12-letna Laura in 8-letna Nives, je v nedeljo nepričakovano izdihnila kljub takojšnji zdravniški pomoči. Izguba drage kolegice je globoko odjeknila med člani profesorskega zbora srednje šole «Fran Levstik» in med dijaki, ki so se po veselem in sproščenem enotedenskem bivanju v Lavaroneju le težko sprijaznili s kruto resničnostjo, ki je iz njihovih vrst ugrabila tako drago prijateljico in vzgojiteljico.
Lilijana Pagliaga se je rodila v Trstu 11. novembra 1928. Nižjo srednjo šolo je dokončala v zadnjih predvojnih letih, leta 1947 pa je uspešno opravila maturitetni izpit na slovenski trgovski akademiji v Trstu. Vpisala se je na gospodarsko fakulteto tržaško univerze, ko pa je to dokončala, se je posvetila profesorskemu poklicu. Poučevala je večinoma na proseški srednji šoli, le za kratko obdobje je učila tudi v Nabrežini.
Med službovanjem je na Proseku spoznala trgovca Rafaela Štoko in se z njim omožila.
Njena smrt je zelo prizadela vse, ki so jo poznali, saj je bila zelo vestna profesorica in dobra vzgojiteljica. Vsi, še predvsem pa prose-ška šolska skupnost, jo bomo ohranili v najlepšem spominu.
Zadnja pot
Norme Cavallarin
Včeraj popoldne so pokopali Normo Cavallarin vd. Monaro, ki je
menjeni vladni odlok.
Osebe, ki so dopolnile 65 let in katerih dohodki ne presegajo 336.050 lir letno, ali pa dohodki skupno s soprogovimi dohodki ne presegajo 1.320.000 lir letno, bodo prejemali 25.850 lir mesečne pokojnine.
Slepci, ki so prejemali doslej 32 tisoč lir, bodo prejemali 38 tisoč lir mesečno, tistim pa, ki so prejemali le 18.000 lir, se bo pokojnina zvišala na 25 tisoč lir. Isto velja za civilne invalide in za gluhoneme, ki bodo prav tako prejemali mesečno 25 tisoč lir pokojnine.
Drugi del vladnega odloka govori o spremembah raznih doklad. Doklade za brezposelne se s 1. januarjem 1974 zvišajo na 800 lir dnevno. Med temi so vštete tudi doklade za kmetijske delavce, ki jih bodo izplačali v letošnjem letu m račun let»'«73.
Družinske doklade' se bodo povišale (tako za soprogo kot ža vsakega otroka>-~na.Jrf60 lir tedensko za tabelo A, ki jo predvideva zakon o družinskih dokladah in na 8.060 lir mesečno za tabeli B in C. Doklade za druge družinske člane in družinske doklade na pokojnino se zvišajo za 10 odstotkov. Vladni odlok obenem opozarja, da imajo pravico do družinske doklade za o-troke starši tistih otrok, ki še niso dopolnili 18. leta (če obiskujejo višjo srednjo šolo do 21. leta, če univerzo pa 26. leta) starosti, če so otroci zaposleni kot vajenci, imajo starši pravico do družinskih doklad, dokler ne dopolnijo 21. leta starosti. Če so otroci umsko ali telesno bolni in ne morejo delati, ni nobene starostne omejitve.
iiiiiiiiiimiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiujiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiMiiiiiiHiHiiiiiiiiitniii
ČEPRAV SO JIH ŽE ZALOTIU PRED ČASOM
Z lažnimi recepti so skušali nakupovati nevarna mamila
V tretji lekarni so trojico mladih zalotili - Prijavljeni zaradi kršenja člena 446 kazenskega zakonika
Pred dvema tednoma so preiskovalci letečega oddelka zasačili skupino 16 mladoletnikov, ki so se predajali mamilom v nekem stanovanju v Ul. S. Cilino 60. Odkrili so jih ravno, ko so kadili cigarete s hašišem. Ker so bili vsi mladi, in niso imeli nikoli opravka s policijo, pa tudi ker je bila količina mamila zelo majhna, jih niso aretirali, pač pa so jih prijavili sodišču.
Kaže, da mladi narkomani niso odstopili od poti mamil, ki jih lahko zapelje vedno niže. Zadnjič so jih ujeli zaradi hašiša, tokrat pa so ujeli tri, ki so skušah kupiti večjo dozo «talwina», mamila, ki je močno kot morfij in torej neprimerno bolj škodljivo od hašiša. Zasačili so jih v nedeljo popoldne, ko sta dve dekleti v lekarni «Al Lloyd» v Ul. dell'Orologio 6 izročili 66-letoemu lekarnarju dr. Silvanu Fiorettiju recept za dozo «talwina», ki ga je podpisal neki dr. Bardi iz Montegrotta pri Padovi. Lekarnar je takoj zasumil, da nekaj ni v redu: malo poprej so ga iz lekarne «Alla stazione» obvestili. da sta dva mladeniča predložila enak recept za zdravilo-mamilo in ko so zahtevali osebno izkaznico, sta fanta pobegnila. Dr. Fioretti je zasumil, da gre za isti recept in je zato poklical policijo, od mladih nakupovalk pa je zahteval osebno izkaznico. Ko mu jo je ena izročila, ju je obvestil, da morata počakati a-gente kvesture. Dekleti pa se nista vdali: ena ga je močno brcnila, mu strgala iz rok iccept in izkaznico, na kar sta pobegnili po Ul, Diaz.
Na srečo je dr. Fioretti opazil skupino policijskih gojencev, ki so ste kli za dekleti in ju ujeli pri Ul. Annunziata. Tedaj je privozila tudi policijska izvidnica s podčastnikom Stef fèjem, kateri so gojenci izročili de kleti. Tedaj se je približal mladenič, ki je nahrulil agente in dejal de-
kletom, naj jim nikakor ne odgovarjata in da jima bo on preskrbel odvetnika. Pri dekletih niso našli recepta. Povedali sta. da sta ga med begom odvrgli. Kljub skrbnemu pregledu ga niso našli, odkrili pa so napisana navodila za uporabo mamila «talwin» Vse tri, tudi fanta, so odvedli na kvesturo, kjer so jih identificirali za 21-letno Lidio Neri iz Luga di Romagna, ki pa že nekaj časa biva prav v UL S. Cilino 60, za 17-letno Alessandro G., ki živi v nekem domu za študente in redno zahaja v Ul. S. Cilino 60 in za 23-letnega Umberta Bomaghija iz Firenc, ki biva pri «prijateljih», seveda v Ul. S. Cilino 60. Dekleti sta se branili z dokaj malo verjetno hi potezo: recept jima je izročil neki mladenič, ki ga seveda ne poznata, čeprav sta ga že videli, ker se je skregal z lekarnarjem in mu ta ni hotel izročiti «talwina». Po skrbnem telesnem pregledu so asistentke ženske policije ugotovile na nadlahtih sledove vbodljajev, kar je tipično pri vseh, ki si vbrizgajo mamila
Medtem so preiskovalci ugotovili, da sta v lekarni «Alla Stazione» skušala dobiti mamilo z istim receptom tudi dva mladeniča, medtem ko sta se tudi v lekarni «Alla Croce Verde» v Ul. Settefontane javila dva mia demča, ki sta hotela dozo «talwina» in drugo zdravilo, ki se ga lahko uporablja tudi kot mamilo. Izročila sta recept dr. Battistona iz Trsta, ki je pred časom izgubil knjižico z listi za recepte. Ko jih je lekarnar vprašal za dokumente, sta mia deniča pobegnila. Sumijo, da gre za isto skupinico narkomanov, ki so z lažnimi recepti skušali priti do doze mamil.
Preiskovalci so prijavili sodnim oblastem trojico zaradi prekrška čle na štev. 446 pod obtožbo poskusa pro tizakonitega trgovanja z mamili.
Drugi del vladnega odloka podaja navodila o povišanih prispevkih, ki jih bodo morali plačevati delodajalci v pokojninski sklad.
Danes pogreb Marianne Hohl
Danes zjutraj bo ob 9. uri pogreb 21-letne Marianne Hohl. Pogreba se bodo udeležili svojci, iz Švice, mož pa bo ostal v koronej-skem zaporu, pod hudo obtožbo namernega umora žene.
Včeraj je sodni zdravnik dr. Nic-colini opravil obdukcijo: ugotovil je, da je krogla prebila možgane in se globoko zarila v male možgane.
popoldne občinstvu razložil proj. dr. Untenveger - Viani in katerih jedro je: medsebojno spoznavanje ljudi ob skupnih mejah in v skupnem sožitju, medsebojno zbliževanje in medsebojno oplajanje zlasti mladine, ki naj bo nosilec novih, odprtih idej mednarodnega prijateljstva.
Medtem ko je sobotni nastop i-mel — kot smo že povedali — nekakšen predstavitveni značaj (prireditev ni imela tekmovalnega namena), ki je bil izražen tudi v obvezni pesmi «Agnus Dei», ki sta jo zapela oba zbora, je nedeljski nastop imel že povsem koncertni značaj z obsežnejšim repertoarjem, kar je zboroma omogočilo, da sta lahko v večji in tudi učinkovitejši meri pokazala svoje sposobnosti.
Mariborski mladinski zbor je pod vodstvom dirigenta prof. Branka Rajštra zapel po vrsti Gallusovo «Pueri concinite», Lukačičevo «Ex ore», Benjamina Brittna «Missa bre-vis» s stavki Chirie, Gloria, Sanctus - Benedictus, Mozartovo «Ave verum», Debussyjevo «Gioire de lune», Borodinovo «Noč», koroški narodni v Tomčevi priredbi «Ustnejša ja ni» in «Pojdam v Rute», Emila Cassetta slavonske «Koledarske» in Emila Adamiča «Cigansko», za nameček in v zahvalo za navdušen aplavz občinstva pa še «Koncertno vajo».
Pri Lukačičevi, Brittnovi in De-bussyjevi skladbi je zbor spremljala pri klavirju mag. Hohnjec - Leva-rič Nevenka.
Mladi mariborski pevci so poznavalce otroškega petja naravnost presenetili s svojim nastopom in s težavnostjo izvajanega repertoarja. Pod vodstvom - svojega dirigenta prof. Rajštra so dosegli zavidljivo vokalno tehniko, ki jim omogoča izvajanje tudi tako zahtevnih skladb kakršne so Lukačičeva, Brittnova in Debussyjevo. Presenetili so tudi s sposobnostjo poglobljenega interpretiranja zaradi katerega so izvajane pesmi izzvenele v stilni čistosti, pa naj je šlo že za nabožne in polifone, ali za narodne. Posebej je treba omeniti še izvedbo Cosse-tovih slavonskih koledniških, katerih duha so čudovito ponazorili z naravno inpostiranim glasom. Gre skratka za zbor, ki ima najbrž zelo malo enakovrednih vrstnikov ne le doma, pač pa tudi v tujini.
Zbor «I piccoli cantori della città
llllllllu■lllllllll■lllmlllllIlllllllllnlllllllllllUllmllnnllUllllllllllllllllllllmlllllmlllllllllll■uIIUIl■lllllllllll
Z VRSTO KRAŠKIH MOTIVOV
ROBERT HLAVATY “ V OBČINSKI GALERIJI
Razstava bo odprta do 12. t.m.
Čeprav smo se z dr. Robertom Hlavatyjem v zadnjih časih večkrat srečali v repenski Kraški hiši, v Kulturnem domu ter v veži bivšega openskega kinematografa, ga že nekaj let nismo videli v središču mesta. Toda od sinoči visi v obeh prostorih občinske galerije kaka 2 ducata Hlavatyjevih akvarelov, ki tudi tokrat prikazujejo v glavnem naš Kras in sicer v njegovih nežno zelenih barvah pomladi, v močnih barvah poletja, v celi paleti rdečerjavih odtenkov kraške jeseni ter v sivih belinah zasneženega zimskega Krasa. Dr. Robert Hla-vaty se tokrat prvič močneje predstavlja tudi z vrsto marin, le da se nam te ne zdijo vse pravi akvareli, pač pa nekakšni polakva-reli, poltempere, vsekakor nekakšna mešana tehnika, če hočemo u-porabiti ta, zadnje čase zelo pogost, termin. Sicer pa spada to že v območje strokovne kritike in se zato vrnimo k sinočnjemu odprtju razstave, ki je pritegnila veliko občinstva, predvsem seveda ljubiteljev umetnosti in umetnikov. Razstava, ki jo našim bralcem toplo priporočamo, bo trajala do 12. t.m. in je občinstvu na ogled po običajnem urniku.
Dež in burja v Trstu sneg v višjih legah
Marec se je letos začel v znamenju slabega vremena. Burja, dež v nižinah ter snežni meteži v višjih legah so bili tako tudi včeraj glavni protagonisti dneva.
V Trstu niso bile vremenske razmere v splošnem zaskrbljujoče. Temperatura se je držala sorazmerno visoko (najnižja dnevna v mestu je bila namreč 4,4 stopinje) in s tem odvrnila nevarnost poledice na cestah. Nekoliko bolj vsiljiva je bila burja, katere posamezni sunki
V DIJAŠKEM DOMU in
MLADINSKEM KROŽKU
Ul. Ginnastica 72, ali Campo S. Luigi 11, bomo v petek, 8. marca ob 20. uri počastili
DAN ŽENA
s kulturno in družabno prire ditvijo. Prireditev bosta s svojim nastopom obogatila:
Stalno slov. gledališče v Trstu z enodejanko JAKE ŠTOKE
NE KLIČI VRAGA
in tržaška dialektalna pesnica
Marija Mljot
Vljudno vabljeni !
so v dnevnih urah dosegli 60 kilometrov na uro, proti večeru pa ponekod presegli celo 70 kilometrov na uro. Burjo je ves dan spremljal dež.
Skrajno previdno so se morali premikati tudi avtomobilisti po bližnjih jugoslovanskih cestah. Na postojnskem področju je tudi včeraj ves dan snežilo in v nekaterih predelih, predvsem na ovinkih pri kamnolomih pri Razdrtem, je prišlo kljub pluženju in obsipavanju z gramozom in soljo do občutnih prometnih zastojev.
POPRAVEK
V razgovoru, objavljenem v nedeljo, z režiserjem Jožetom Babičem (na 5. kulturni strani) je tiskarski škrat zagrešil neljubo napako. V stavku «... še občuten fatalizem oziroma koncentriranje kulturnih dobrin...» bi morala biti namesto besede fatalizem beseda lokalizem.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 5. marca BOGOLJUB
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 — Dolžina dneva 11.19 — Luna vzide ob 14.34 in zatone ob 4.32.
Jutri, SREDA, 6. marca DANICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 4,4, ob 19. uri 5,9 stopinje, zračni tlak 1009.4 mb, nestanoviten, veter 28 km severovzhodnik s sunki 62 km na uro, vlaga 73-odstotna, dežja je padlo 3 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. marca 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Domenica Do-naggio vd. Gratton, 94-lertna Anna Weis vd. Wrentschur, 72-letna Giuseppina Krainz vd. Martin, 59-letna Nives Fomasari por. Musitelli, 76-letni Giovanni Castro, 20-letna Marianna Hohl por. Gostisa, 79-letna Angela Ruscitto vd. Di Cato, 78-letna Anna Rustia vd. Filippini, 84-letna Ennca Milleri, 79-letna Maria D'Or-lando vd. Gerin, 77-letna Rosalia Gorjanc vd. Minut, 90-letni Arturo Fonda, 69-letni Vincenzo Marcresan, 84-letni Piero Tonut, 82-letni Felice Pen-zo, 77-letna Maddalena Dinelli vd. Liuzzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Cro ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
di Trieste», ki ga z veliko strokovno usposobljenostjo in ljubeznijo vodi prof. Elda Galvano, je ponovil nekaj pesmi s sobotnega nastopa in jm dodal še druge. Zapel je Cheru-binijevo «Madre del mio Gesù», Spontonijevi «Pleni sunt coeli» in «Agnus Dei», Kodallyjevo «Chi vol veder», Rotovo «Ovonque il guardo io giro», Soresinovo «Kralj Friderik», Chinellatovo «Tantum ergo», tri duhovne «Torno da lontano», «Nacque il bambino» in «Stammi vicino» in za konec po povečani sestavi 80 otrok Viozzijevo «La notte».
Tudi tržaški zbor je opravičil sloves, ki ga uživa in vse pesmi zapel lepo in z vzornim premagovanjem tehničnih in glasovnih težav.
Na koncu prireditve sta prof. Vernier, direktor za kulturne zadeve pri deželi, in skladatelj Viozzi, načelnik glasbene sekcije CCA, podelila obema zboroma spominska pokala, ki ju je prispevala Avtonomna turistična ustanova.
Kljub nekaterim organizacijskim spodrsljajem, ki pa se v prihodnje s pridobljenimi izkušnjami gotovo ne bodo ponovili, je prireditev zelo uspela in v celoti dosegla namen prirediteljev. Posebno priznanje pa gre tudi Nerini Švabovi za njeno prevajalsko in napovedovalsko vlogo, ki jo je opravila v splošno zadovoljstvo in njej lastno prikupnostjo.
j. k.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 5. marca ob 15.30
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
Jutri ob 20. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — abonma red D mladinski v sredo.
Danes, 5. ijjjppa,. ob 15.30 K.A. Gomer: «Pepelka».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten «Dlaka v jajcu» avtorjev M Košute, A. Rustje, S. Verča in A Kiaija
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 20. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice.
Na razpolago so tudi vstopnice za premiero Wagnerjeve opere «Somrak bogov» v nemškem jeziku, ki bo v četrtek 7. t.m. ob 19. uri.
ROSSETTI
Drevi in jutri ob 20. uri nastop «kraljice fada» Amalie Rodriguez.
AVDITORIJ
Od jutri do nedelje za «Rassegna Teatro d'oggi» Paolo Poli: L’Apocalisse'
V Slovenskem klubu predava
danes, 5. marca ob 20.30
višji konservator za varstvo narave
prof. STANE PETERUN:
NARAVNI PARKI - NJIHOVA VLOGA IN POMEN V SODOBNEM SVETU
Na zanimivo in aktualno pre davanje vodje oddelka za var stvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo SR Slovenije, ki bo ilustrirano tudi z diapozitivi, vljudno vabljeni!
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Košuta, A. Rustja,
S. Verč, A. Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Ljudskem domu v TREBČAH
isaMS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F. FILZl 10
. 30 101, 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	720.—
Funt šterling	1640—
Švicarski frank	229—
Francoski frank	147—
Nemška marka	268—
Avstrijski šiling	36,50
Dinar: debeli	42—
drobni	40—
Kino
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ariston 16.30—22.00 «Città amara» film Johna Hustona. Igrata Susan Tirrei m Stacy Keach. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Preparati la bara!... e preparatela comoda». Terence Hill, Horst Frank, Josè Torres.
Excelsior 16.00—18.00-20.00—22.15 «La sculacciata». Igrata Sidne Rome in Antonio Solinas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Oh Calcutta!» Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30-16.55—19.20-22.15 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 15.00—22.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li. Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Jesus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 16.00—18.30—-21.30 «O Luky Man!». Igra Malcom McDowel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30—22.00 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—21.45 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30—21.45 «Paolo il caldo». Barvni film. V glavni vlogi nastopa Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli.
Ideale 16.00 «Vamos Mater Sartana». Barvni western film. Igrajo George Martin, Gordon Mitchel in Virginia Redini.
Vittorio Veneto 16.30 «La notte dell’ultimo giorno». Tony Kendall, Marina Malfatti, Corrado Pani. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Anno 2118: Progetto X». Znanstvenofantastični barvni film. Igrata G. Boldwyn in C. George.
Astra 16.30 «Dio perdoni la mia pistola». Barvni western film. Igrajo Wyde Preston, L. Nusciak, G. De Santis.
Radio 16.00 «L’amante del demonio». Čmobeli film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE. Jutri, 6. marca 1974 bo prva interna produkcija gojencev v dvorani «J. Gallus» z začetkom ob 20. uri. Vljudno vabljeni, vstop prost!
Razstave
V	OBČINSKI GALERIJI je odprl razstavo svojih akvarelov slikar dr. Robert Hlavaty, ki bo razstavljal do 12. marca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul-
sv. Nikolaja 6 je odprl svojo razstavo slikar James Lechay, ki bo razstavljal do 22. t.m.
V	galeriji Russo v pasaži Rossoni razstavlja tržaški sbkar dr. Ottone Griselli, ki bo razstavljal do 10. t.m.
V	Galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del sbkar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca.
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
Razna obvestila
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse nove pevce in instrumentabste, da se udeleže prve skupne vaje, ki bo danes, 5. t.m. ob 20. uri v Bazoviškem domu.
Mladinski krožek — Trst, Ul. Ginnastica 72 prireja danes, ob 20. uri glasbeni večer na temo «Orkester pripoveduje» z glasbenimi vložki in ploščami. Sodeluje Janko Ban.
Prispevki
Učiteljstvo osnovne šole na Proseku daruje v počastitev spomina prof. Li-bjane Štoka 10.000 br za gradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel.
Pierina šubgoj daruje za PD Slavec 1.000 br v spomin pok. Rozalije Komar in 1.000 br v spomin svojih pokojnih staršev.
SOŽALJE
Združenje staršev iz Sv. Križa ter učenci srednje šole «Fran Levstik» v Sv. Križu izrekajo globoko sožalje možu, otrokoma ter svojcem ob nenadni bridki izgubi žene in matere prof. Lilijane Štoka.
Dne 2. marca je nenadoma preminila naša draga
Emilija Bandelli
roj. Žvokelj
Pogreb bo danes, 5. marca ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
žalostno vest sporočajo: mož Angel-hčeri Marija in Gabrijela, sin Milan, sestre, bratje, snaha, zeta, vnuki ter diugi sorodniki.
Trst, 5. marca 1974 Pogrebne, podjetje Zimolo
t/i .n. Sporočamo žalostno, vest, da nas je zapustila v 93. letu starosti naša draga mati. nona in tašča
JUSTINA PAHOR
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. marca ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopabšče v Sv. Križ.
Žalujoči sin z družino
Brišče, 5. marca 1974
Mnogo prezgodaj in nenadoma nas je zapustila naša preljuba
prof. LILIJANA ŠTOKA roj. PAGLIAGA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. marca ob 15. uri iz cerkve na Proseku.
Žalujoči: mož Rafko, hčeri Laura in Nives, starši, tašča in tast, svak z družino in drugo sorodstvo
Prosek, 5. marca 1974
Ravnatelj in profesorski zbor srednje šole «Fran Levstik» sporočata, da je v nedeljo, 3. marca tl. nenadoma preminila
prof. LILIJANA ŠTOKA
Lavarone, Trst, 5. marca 1974
DRISKI DNEVNIK-
VSAK ČETRTEK OD M. MARCA DO 6. JUNIJA
Zanimiva in hvalevredna pobuda SPZ: 10 jugoslovanskih filmov v Skednju
Ob sredah bodo filme predvajali v kinu Iris na Proseku ■ Na razpolago so abonmaji za celoten ciklus
Slovenska prosvetna zveza najav-1 luciji, 1971), igrajo Milena Dravič,
Ija zelo zanimivo pobudo. V okviru filmske dejavnosti, ki jo namerava čim intenzivneje razvijati, bo od 14. marca vsak četrtek v kinu v Škednju predvajala serijo 10 jugoslovanskih filmov, ki so izšli v Italiji.
V namenih SPZ je širjenje slovenskega in sploh jugoslovanskega filma med Slovenci v zamejstvu in o-benem med italijanskim občinstvom.
V pričakovanju na jedro te dejavnosti, ki bo v širjenju izvirnih verzij jugoslovanskih filmov (podnaslov-Ijenih v slovenščini, ko bo šlo za srbohrvaške filme, v italijanščini pa, ko bo šlo za predvajanja, namenjena italijanskemu občinstvu), je prišel kot nalašč predlog Tržaškega kinoforuma za skupno organiziranje tega ciklusa vseh jugoslovanskih filmov, ki jih v tem oziru zelo pomanjkljiva italijanska distribucija nudi.
Tako je prišlo do tega sporeda 10 jugoslovanskih filmov, ki jih bosta (seveda v itahjansko duplirani verziji) obe organizaciji predvajali ob četrtkih. Tak pregled je zanimiv ne le zaradi vrednosti posameznih filmov, ki sodijo med najpomembnejše jugoslovanske filme zadnjih let, ampak tudi kot uvod v avtonomno širjenje jugoslovanskega filma. V tem pregledu bodo žal manjkala, razen mnogih filmov, ki niso prišli v Italijo, nekatera dela, ki niso več dosegljiva (n. pr. Štigličeva «Dolina miru» iz leta 1957 — edini slovenski film, ki je prišel v Italijo, saj je slovenski režiser posnel «Deveti krog» v srbohrvaščini —, Bulajičeva «Bitka na Neretvi» iz leta 1969), manjka tudi v Trstu še nepredvaja-na «Sutjeska» Stipe Deliča, poleg nekaterih filmov brez posebne vrednosti. Razen teh filmov bo ciklus nudil vse jugoslovanske filme, ki so bili kupljeni za italijansko distribucijo, kar pa ne pomeni, da so ti filmi res krožili po italijanskih kinematografih, saj je italijanska distribucija specializirana v izločevanju filmov, ki jih ima za nekomercialne. Zato bosta dva od 10 filmov za Trst premiersko predvajana, šest bo prikazanih v prvi reprizi (predvajali so jih le za en dan ali dva, večinoma v krožku La Cappella), ostala dva pa sta reprizni izdaji filmov, ki jih že precej let niso predvajali.
Slabo širjenje teh filmov v italijanskih kinematografih dokazujejo tudi italijanski naslovi, ki včasih pretvarjajo značaj filmov; še hujše pretvarjanje pa je v spremembah, ki so jih nekateri teh filmov doživeli v' i-talijansk; verziji (predvsem «Koza-ra», «Nedolžnost brez zaščite» in koprodukcija «Mojster in Margareta»), Teh 10 filmov bosta Slovenska prosvetna zveza in Tržaški kinoforum predvajala ob četrtkih v kinu v škednju ob 17., 19. in 21. uri. Abonma za celoten ciklus (za tiste, ki še nimajo izkaznice Kinoforuma) stane 2000 lir, za dijake pa 1000 lir; prodaja se na sedežu SPZ v Ul. Geppa 9, v Tržaški knjigarni, v Kulturnem domu, v kinu v škednju in na sedežih prosvetnih društev. Dan prej, v sredo, bodo filme predvajali tudi v kinu Iris na Proseku na pobudo prosvetne zadruge Prosek - Kontovel.
Oglejmo si torej spored škedenj-skih predvajanj; filmi bodo prikazani v kronološkem redu:
14. marca; Franceta Štigliča DEVETI KROG (il nono cerchio - Deveti krug, 1960), igrajo Dušica Žega-rac, Boris Dvornik, Beba Lončar;
21. marca: Velja Bulajiča KOZAKA (Kozara l'ultimo commando -Kozara, 1932), igrajo Bert Sotlar, Milena Dravič, Bata živojinovič, Lju-biša Samardžič;
28. marca: Puriše Djordjeviča JUTRO (L'alba di un giorno - Jutro,
1967)	, igrajo Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Neda Arnerič, Ljuba Tadič;
4. aprila:	Aleksandra Petroviča
ZBIRALCI PERJA (Ho incontrato anche zingari felici - La stirpe del vento - Skupljači perja, 1967), igrajo Bekim Fehmiu, Olivera Vučo, Bata Živojinovič ;
18. aprila: Dušana Makajeva LJU: BEZENŠKI PRIMER (Un affare dl cuore - Ljubavni slučaj ili Tragedija službenice PTT, 1967). igrajo Eva Ras, Slobodan Aligrudič, Ružiča Sokič;
2. maja: Dušana Makavejeva NEDOLŽNOST BREZ ZAŠČITE (Verginità indifesa Nevinost bez zaštite,
1968)	, igrajo Dragoljub Aleksič, Ana Milosavlievič. Vera Jovanovič:
9. maja- Miše Radivojeviča MALO ČEZ LÈS (Sesso e pazzia Bube u glavi, 1970). igrajo Dragan Nikolič Milja Vujanovič, Neda Ognjanovič (premiera) ;
16. maja- B. Draškoviča KNOCK OUT (Donne sopra, femmine sot to — Knockout 1971). igrajo Milan Galovič, Barbara Bouchet, Margaret Lee, Milja Vujanovič, Jagoda Ka-loper;
30. maja: Bata čengiča VLOGA MOJE DRUŽINE V SVETOVNI REVOLUCIJI (Il ruolo della mia famiglia nella rivoluzione mondiale U-loga moje porodice u svetskoj revo-
Dragan Nikolič, Erika Druzovič (premiera) ;
6. junija: Aleksandra Petroviča MOJSTER IN MARGARETA (II Maestro e Margherita - Majstor i Margarita, 1972), igrajo Ugo Tognaz-zi, Mimsy Farmer, Alain Cuny, Bata Živojinovič, Pavle Vujisič, Eva Ras, Ljuba Tadič.
Pred zadnjo predstavo prvega večera bo uvodna beseda v slovenščini in v italijanščini; na koncu predzadnjega večera bo razprava v italijanščini, na koncu zadnjega pa razprava v slovenščini.
S. G.
bo o usedlinah dolinah.
v kraških jamah in
• Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani občinskega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predaval prof. Fabio Forti z geološkega inštituta tržaške univerze. Govoril
Kmečka zveza vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 9. marca 1974 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4.
Dnevni red :
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	predsedniško poročilo
3.	poročilo tajništva
4.	poročilo nadzornega odbora
5.	pozdravi in diskusija
6.	volitve
7.	razno
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Enotna obsodba fašističnega nasilja ki se na Goriškem vedno bolj širi
Dokazi o fašistični dejavnosti, ki so bili posredovani pristojnim oblastem
Ponavadi so časopisna poročila na-, gesla ob 30-letnici goriške fronte ter pisana tako, da v uvodu zajamejo | so pretepali Slovence. V Gorico so bistvo obravnavane zadeve. V tem
..................
V ČETRTEK DOPOLDNE V GENOVI
Predstavitev «Mediterranee» nove ladje Tržaškega Lloyda
Gre za drugo 24.000-tonsko kontejnersko enoto
V	četrtek, 7. marca, bodo v Genovi predstavili novo 24.000-tonsko kontejnersko ladjo «Mediterraneo», ki so jo izgradili v ladjedelnici Ital-cantieri v S. Ponenteju za Tržaški Lloyd. «Mediterranea» je druga kontejnerska ladja v ladjevju Tržaškega Lloyda (prva je bila kakor znano ladja «Lloydiana») in bo prav tako kakor prva plula na relaciji Evropa - Daljni vzhod v okviru mednarodnega sporazuma MFECS (Medi-terranean Far East Container Service). Pri sporazumu sodelujejo Tržaški Lloyd, ladjevje Lauro, japonski družbi Nippon Yusen Kaisha in Mitsui OSK ter francoska družba Char-geurs Rčunis.
V	dopoldanskih urah bo na novi ladji, ki je zasidrana ob genovski pomorski postaji, tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki Tržaškega Lloyda in Italcantieri orisali gostom in časnikarjem tehnične značilnosti nove enote in njeno vlogo v okviru mednarodnega sporazuma MFECS.
Tehnične značilnosti «Mediterranee» so naslednje: dolžina 208 m, širina 30,5 m, višina 18 m, ugrez 10,4 m, zmogljivost 1334 kontejnerjev po 20 čevljev. Ladjo bo poganjal motor z jakostjo 38.000 KM, ki ji bo o-mogočal plovbo s hitrostjo 26 vozlov.
Lestvica za
dodelitev 58 stanovanj v miijski občini
Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja tržaške pokrajine sporoča, da je objavljena začasna lestvica natečaja št. 3/1973 z dne 20.3.1973 za dodelitev 58 stanovanj, ki jih gradijo v Miljah pri nekdanji livarni s prispevki občinskega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 ter deželnega zakona št. 26 z dne 16.11.1965. Vsi zainteresirani morajo morebitne pomisleke predložiti v roku tridesetih dni od datuma objave v listu za zakanske odloke komisiji za dodeljevanje stanovanj v Ul. Ghirlandaio 43 v Trstu.
Lestvice so občinstvu na ogled na oglasnih deskah v miijski občinski palači ter v tajništvu za ljudska stanovanja v Ul. Ghirlandaio 43.
850 milijonov. Nadaljnjih 200 milijonov lir v letošnjem letu naj bi namenili občinskim in pokrajinskim upravam ter športnim društvom za izboljšanje športnih in razvedrilnih naprav, za nabavo opreme itd. Končno naj bi v letošnjem letu namenili 200 milijonov lir za kritje stroškov pri prirejanju raznih športnih prireditev. Del teh sredstev bodo namenili prireditvam vsedržavnega in mednarodnega značaja, ki jih organizirajo pokrajine, občine in zasebna društva.
Deželni odbor je sprejel tudi predlog pristojnega odbornika Maura in odredil, naj se olajšave, ki jih priznavata deželna uprava in Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, podeljujejo tudi obrtniškim konzorcijem, pri katerih bi največ do 30 članov zgubilo svojstva, predpisana po členih 1 in 2 deželnega zakona štev. 17 iz leta 1972.
V gorah naše dežele 20-fi0 cm svežega snega
Deželno ravnateljstvo za gozdove je sinoči objavilo poročilo o snežnih razmerah v Furlaniji-Juhjski krajini. Poročilo naglaša, da je v zadnjih dneh povsod v gorah zapadlo 20 do 60 cm svežega snega. Nevarnost snežnih plazov se je povečala, tako v gorah kakor tudi v dolinah pod strmimi pobočji. Nekatere poti so zaradi zametov neprevozne. Podrobnejše informacije o stanju na posameznih pokrajinskih in drugih cestah daje pokrajinski tehnični urad v Vidmu, telefon štev. 61841.
prispevku smo se temu načinu pisanja namenoma izognili ter hočemo v poročilu o poteku včerajšnje seje občinskega sveta v Gorici spoštovati zaporedje govornikov ter navesti njihove izjave takšne kot so, ker so dogodek in komentar hkrati.
Župan De Simone na samem začetku seje: «Preden se lotimo o-bravnave točk dnevnega reda, ne moremo ne obsoditi škvadristične reakcije na delavski sprevod med splošno stavko 27. februarja, ker je odraz političnega zadržanja in nas spominja na črno mrežo ter na fašistično nasilje v Španiji. Mi tudi zato obsojamo izvajanje takšnega nasilja v demokratičnem mestu kot je naše, ker je znak neomika-nosti.»
Demokristjanski svetovalec Colel-la, voditelj CISL: «Najodločneje obsojamo nasilje ter pozivamo k protifašistični mobilizaciji, da preprečimo stvari, zaradi katerih je Gorica že hudo trpela pred vojno in med njo. S tem namenom so demokratične stranke sklenile uporabiti vsa sredstva, da preprečijo provokacije v naši družbi, in zato pozivajo k budnosti in odporu proti fašizmu. Izražam solidarnost z ranjenim delavcem.»
Dellago (PSI): «Provokacija med splošno stavko ni osamljen primer, ampak zadnji člen v verigi fašističnih provokacij, ki jih poznamo in smo jih že obsodili. Gorica je lep čas uživala privilegij, da je z razliko od ostalih krajev v Italiji živela v miru. Vendar se je sedaj položaj spremenil, ker so se fašistične sile, ki v Gorici niso dobile podpore za svojo dejavnost, zatekle k nasilju, ustrahovanju prebivalstva, strank in sindikalnega gibanja, kar mora pripeljati do odpora proti nasilju.»
Chiarion (KPI): «Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje županovo obsodbo fašistične provokacije pred sedežem MSI, kjer je bil ranjen ladjedelniški delavec. To dejanje lahko tudi ne bj bilo tako resno, če ne bi bilo sestavni del širše fašistične dejavnosti. Ne smemo namreč pozabiti atentata pri Petovljah, poskusov ugrabitve letala v Ronkah, eksplozije naboja na italijansko jugoslovanski meji, najdbe orožja pri Nabrežini ter povezave črne mreže v naši pokrajini s središčem v Treh Benečijah. Vse navedene okolnosti dokazujejo, da fašisti stopnjujejo napetost v naši družbi. Na stotine ljudi je videlo človeka, ki je prišel od drugod ter s kamnom ranil delavca v sprevodu. Ta človek, o katerem imamo zbrano dokumentirano gradivo, je bil v Catanii obsojen zaradi bombnega atentata na univerzo ter oproščen v prizivni razpravi, ker je bil po mnenju sodišča prevelik strokovnjak v ravnanju z eksplozivnim materialom, da bi mu bomba mogla počiti v roki. Ta človek je organiziral v Italiji več vojaških vežbališč in je takšno vežba-lišče poskušal organizirati tudi na Goriškem. Dokazano je, da ima stike z nemškimi nacisti. Ljudje iz skupine MSI so pisali provokacijska
ti ljudje prišli zato, da bi razbijali sindikalno enotnost. Mi smo pristojnim oblastem že posredovali naše gradivo o tej fašistični dejavnosti. Predlagam strankam ustavnega loka, da danes ali v prihodnjih dneh izdelamo skupno stališče proti fašistični dejavnosti.»
Coana, načelnik MSI: «Obžalujem, da se je 27. februarja ustvarila klima provokacij proti MSI in proti naši mladini. Kamen, ki je padel na delavce, je priletel iz sprevoda in se je odbil. Sicer pa bo sodišče ugotovilo krivdo (po žolčnem napadu na komuniste in govoreč o «o-brambi interesov delavskega razreda» se je Coana spravil nad levi center). Vi, ki pripadate KD, PSI, PSDI in PRI, vi nimate kaj govoriti, ker se prodajate petrolejskim mogotcem in pijete kri italijanskega ljudstva.»
Župan De Simone: «Sedaj ste dali dokaz družbene nestrpnosti, s katero se stranka obrača do drugih.» Ploskanje med občinstvom v dvorani. Med govorom neofašističnega predstavnika so bile klopi na levi prazne.
Seja se je nadaljevala z razpravo o proračunu. Spregovorili so trije svetovalci, liberalec Fornasir, demokristjan Di Gianantonio in socialdemokrat Candussi. Razprava o proračunu se bo nadaljevala v petek in verjetno tudi naslednji ponedeljek.
Huda prometna nesreča
Goričana pri Postojni
Zelo huda nesreča se je pripetila včeraj popoldne na avtocesti pri Postojni, pri kateri se je poškodoval 35-letni avtoklepar Franco Di Dio iz Gorice. Ul. Cipriani 1.
Ponesrečenec se je vozil v osebnem avtomobilu, ko je, verjetno zaradi mokrega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v nasproti vozeči tovornjak. Nemu-
doma so Di Dia prepeljali z re-šilcem jugoslovanskega Rdečega križa v mestno bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega pretresa možganov in verjetnega prebitja lobanje.
Danes v Gorici predavanje o fašizmu
Danes ob 18. uri bo v dvorani goriške pokrajine tretja konferenca iz ciklusa «Fašizem v Italiji» na temo «Fašistična zunanja politika». Predavanje so organizirali prosvetno društvo «Oton Župančič», Mladinski krožek, Frontiere aperte. Per la libertà della cultura, Rinascita, ter Salvemini v sodelovanju z deželnim zgodovinskim inštitutom. Predaval bo dr. Enzo Collotti, docent na tržaški fakulteti.
DELEGATI SAF0G PRI ŽUPANU V GORICI
DRUŽBENIM POTREBAM POSVEČATI VEČ SKRBI
Doberdob pribnžati Gorici • Zatreti fašistične ostanke
Prejšnji teden se je tovarniški svet kovinarskega podjetja SAFOG sestal z goriškim županom ter prikazal razmere v tem industrijskem obratu. Tovarniški delegati so predlagali županu ustanovitev konzorcija med občinami za medicino dela ter javne prevozne službe med kraji, kjer delavci stanujejo, ter SAFOG in OMG. Pri tem je bila zlasti naglašena potreba po vzpostavitvi avtobusne zveze z Doberdobom, od koder se precej delavcev vozi na delo v Gorico.
Na tem sestanku so delavci zahtevali pričetek gradnje ljudskih stanovanj s sredstvi iz sklada ustanove GÉSCAL, ki so bila v ta namen določena že leta 1965.
Sočasno so delegati naglasili potrebo po izdatnih naložbah v SAFOG, da bi zastarelo tehnologijo zamenjali z novo.
V sklepnem delu svojih izvajanj so tovarniški delegati podjetja SAFOG obsodili hudo fašistično provokacijo med splošno stavko v sredo v Gorici ter zahtevali takojšen in
odločen poseg vseh oblasti, dg se uničijo fašistični ostanki v naši pokrajini.
SSG v TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v GORICI v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod:	LELJA REHAR
Scena:	DEMETRIJ CEJ
Kostumi:	ANJA DOLENČEVA
Glasbena oprema: IVO MERŠE Režija:	JOŽE BABIČ
V četrtek, 7. marca ob 20. uri v gledališču Verdi v Gorici — ABONMA RED A
.............................i..
KULTURNI OBISK IZ MATIČNE DOMOVINE
Pevci akademskega zbora «Vinko Vodopivec» so se v nedeljo v Gorici počutili kot doma
Koncert v palači Attems je imel velik uspeh
Goričani so v nedeljo popoldne do kraja napolnili osrednjo dvorano v palači Attems, kjer sta Slovenska prosvetna zveza in klub «Simon Gregorčič» priredila koncert primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane.
Dvorana te starinske mestne palače grofov Attems je bila zelo pripravna za to prireditev, ki sledi številnim podobnim, ki so jih tu priredili razna društva in ustanove v zadnjih letih, odkar so palačo pre-novili. Goričani so izkoristili to priliko, da so prišli ne le na koncert,
niiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiiiuiiiiimiiiiimiimuiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiifiii
DANES POGREB V SOVODNJAH
Pokojni Rudolf Pavletič je bil požrtvovalen prosvetar
DELO DEŽELNEGA ODBORA
Nova sredstva za šport in obrtniške dejavnosti
Na svoji zadnji seji je deželni odbor na predlog odbornika R. Ber-tolija sprejel vrsto ukrepov za razvoj športnih in razvedrilih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Ukrepi bodo vneseni v obliki popravkov v deželni zakon štev. 26 iz leta 1969, in sicer predvsem z namenom, da bi olajšali in hkrati skrajšali postopek pri podeljevanju deželnih finančnih prispevkov.
Deželni odbor konkretno predlaga — zadnjo besedo v tej zvezi bo seveda imel deželni svet — naj bi športu in razvedrilnim dejavnostim v naši deželi od letos dalje namenili nadaljnjih ICO milijonov hr (do leta 1993) prvotnim razpoložljivostim (v višini 750 milijonov) za kritje bančnih obresti na posojila, ki jih občinske in pokrajinske uprave najemajo za gradnjo športnih igrišč. Letna vsota bi se tako povečala s sedanjih 750 na
da je vsakoletni
Opozarjamo vas,
KNJIŽNI TEDEN
/ RAZPRODAJO KNJIG
plošč in folklornih predmetov
od 4- do 9. marca v naših prostorih.
Bogata izbira, veliki popusti
Uiailia ktiiigaiMi
TRST— ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
Smrt Rudolfa Pavletiča, ki je izgubil življenje pri padcu s kolesa, je hudo odjeknila v Sovodnjah in v Štandrežu. V Sovodnjah zato, ker je tamkaj stanoval, v štandrežu pa zato, ker se je v tej vasi rodil in tudi dalj časa živel. Pa še v Gorici in v drugih krajih na Goriškem je njegova smrt povzročila žalost v ljudeh, ker poznajo njuna otroka, pridna dijaka slovenskih srednjih šol.
Pa tudi zaradi okoliščih, kako je prišlo do nesreče, je bila njegova smrt te dni pogosto predmet pogovora. In ne nazadnje zaradi njegove navezanosti na 13-letnega sina Mauro, vnetega kolesarja, s katerim je v soboto odšel na kolesarski izlet iz Sovodenj v svoj Štan-drež.
Rudolf Pavletič, 54-letni kmetovalec, je živel od svojega skromnega posestva v Ul. ex Impero v Sovodnjah. Na njem je prideloval povrtnino ter jo pogosto, čestokrat vsak dan vozil na zelenjavni trg v Gorico. Pri delu mu je pomagala vsa družina, 42-letna žena Ida, hči 18-letna Eda ter 13-letni Mavro. Kadar je bilo veliko dela, je hči Eda že navsezgodaj, še pred odhodom v šolo, delala na vrtu in pomagala pripravljati zelenjavo za trg ter je bila, pridna kot je bila, na trgovski šoli najboljša dijakinja. Tudi njegov sin Mauro je priden dijak, vrhu tega pa je še uspešen športnik. Na treh kolesarskih dirkah v Štandrežu je dvakrat dobil zlato medaljo, enkrat pa srebrno. Kot obetajočemu kolesarju je oče za-
upal ter se v soboto odpeljal z njim na izlet v Štandrež. Na trgu pred cerkvijo je iz vzrokov, ki niso še docela pojasnjeni, izgubil ravnotežje in hudo padel. Povsem brez utemeljitve so govorice, da je padel, ker je dregnil ob sinovo kolo. Bolj verjetno je, da je padel zaradi tega, ker ga je obšla slabost. Posledice padca sprva niso bile tako zaskrbljujoče ter so ga pridržali v goriški splošni bolnišnici na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Ker pa se mu je stanje hitro poslabšalo, so ga nemudoma odpeljali na nevrokirurški oddelek v Videm, kjer je umrl nekaj pred 21. uro.
Ljudje srednje generacije v Štandrežu se Rudolfa Pavletiča spominjajo kot sposobnega prosvetnega delavca, ki je bil pri društvu «O-ton Župančič» v Štandrežu daljšo dobo steber dramskega odseka. Nekako do leta 1951 je bil v dveh mandatnih dobah podpredsednik društva ter sočasno načelnik dramskega odseka. Njemu pritičejo glavne zasluge za živahno odrsko dejavnost v prvih povojnih letih, ki bo ostala z zlatimi črkami zapisana v letopisih štandreškega društva. V tistih letih so Štandrežci nastopili 2 znanimi igrami kot so «Rokovnja či», «Miklova Zala» in «Veronika Deseniška». V Miklovi Zali je po kojni Rudolf igral Serajnika. Ta vloga mu je tako prirasla k srcu, da je dosti let kasneje, ko so Štandrežci spet poskušali dati na oder Miklovo Zalo, Rudolf Pavletič izrazil pripravljenost, kakor toliko drugih, da — čeprav ne več tako mlad — spet stopi na oder, če bi pobuda uspela.
Ko smo včeraj obiskali njegov dom, je žalost vladala v hiši, posebno v srcu sina Mavra, ki si ne more oprostiti, da je njegov oče izgubil življenje ravno pri kolesarjenju, ki je njemu prineslo toliko veselja.
Rudolfa Pavletiča bodo danes popoldne pokopali v Sovodnjah. Po greb bo ob 14. uri krenil iz mrtvaš niče splošne bolnišnice v Vidmu, ob 15. uri pa izpred cerkve v Sovod njah na domače pokopališče.
Prizadeti družini izreka naš list iskreno sožalje.
Pevci so nastopili v lepi baročni dvorani
Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano v palači Attems
najboljših sodobnih nemških režiserjev. V filmu je prikazana konservativnost bavarskega podeželja, ki zbesni ob lovu na človeka, izobčenca. Film ima globoko moralno vsebino in opozarja po farizejsko resničnost, ki ima precej podobnih
Predavanja
marveč tudi na ogled palače in slikarske razstave.
Pevci akademiki, ki jih je vodil dirigent Brane Demšar, so izkoristili prihod v Gorico, da so pripravili «primorski» koncert. V imenu prirediteljev jih je pozdravil tajnik SPZ Marko Waltritsch, ki je pou- prijemov v sodobnem svetu. daril tesne vezi, ki vežejo primorske Slovence z obeh strani državne meje ter prijateljstvo, ki veže gostujoči zbor na zamejstvo. Zahvalil se je tudi pokrajinski upravi za posojeno dvorano in še posebej muzejskemu ravnatelju Bradaschii, ki je to omogočil. Pozdrav «Vodopivcev» je prinesel Tomaž Pavšič, eden izmed ustanoviteljev zbora pred dvajsetimi leti, ki je potem vsako izmed šestnajstih pesmi v sporedu tudi obširno obraložil.
Po koncertu so zastopniki SPZ povabili pevce v domačo gostilno Tur-ri v Štandrež, kjer so si med večerjo izmenjali zdravice. Akademiki-pevci so * obiska v Gorici odnesli najboljše vtise.
Drevi v Števerjanu seja občinskega sveta
Danes bb 20.30 bo v števerjanu seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi konzorcija za javne prevoze, o zazidalnem načrtu in o nekaterih upravnih zadevah.
Zahodnonemški film v kinodvorani Modernissimo
V kinodvorani Modernissimo, ki je od prejšnjega tedna v upravi državnega distribucijskega filmskega podjetja, bodo pričeli danes predvajati zahodnonemški film «Scene di caccia in Bassa Baviera», ki ga je režiral Peter Fleischmann, eden
. NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
...........................................................111
ZAKLJUČNI SESTANEK JE BIL NAJAVLJEN ZA SOBOTO
Zopet zastoj v pogajanjih za sestavo centristične večine v pokrajinski upravi
Vrsta novih zahtev socialdemokratov
V Gorici so se v soboto zvečer sestali zastopniki pokrajinskih vodstev Krščanske demokracije. Socialdemokratske stranke in Slovenske demokratske zveze, da bi, kot je bilo predvideno, zaključili pogajanja o programu in sestavi tristranske centristične koalicije v pokrajinski u-pravi. Vodstvo Krščanske demokracije je že nekaj dni prej sprejelo na znanje dobro voljo PSDI in SDZ za dosego sporazuma in je tudi poverilo svojemu tajniku mandat za podpis sporazuma. Vsi so pričakovali, da bo do tega prišlo že v soboto. Stvari pa so se. tokrat zaradi socialdemokratov, ali bolje rečeno dela socialdemokratske delegacije, spet zataknile.
Uradnega poročila o sobotnem sestanku ni, vendarle pa smo izvedeli, da so zastopniki treh strank najprej potrdili sporazum leve sredine iz leta 1970. Govor je bil tudi o sestavi pokrajinskega odbora; tudi tu je bil dosežen sporazum. Nekateri člani socialdemokratske delegacije pa so nepričakovano zahtevali še nekaj dodatnih točk. Te naj bi bile: dokončni sporazum med tremi strankami o ureditvi tržiškega pristanišča, o goriškem avtoportu, o
medobčinskem avtobusnem konzorciju za goriško območje, ter imenovanja v nekatere javne ustanove. Baje zahtevajo socialdemokrati jasen sporazum o regulacijskem načrtu tržiškega pristanišča, to posebno z demokristjani, ki hočejo stvar zavlačevati. Hočejo, da se v sporazum z ostalima strankama vnese točen sporazum z izdelanimi pravilniki. Poleg tega pa hočejo zase tudi predsedniški mesti Zavoda za ljudske hiše in goriške bolnišnice (predsednika obeh ustanov sta sedaj socialista, Cellie in Sanzin). Bodočega predsednika Zavoda za ljudske hiše bo namreč izvolil pokrajinski svet, za predsednika sedaj združene goriške bolnišnice (splošna in protijetična) pa je pristojna deželna vlada.
Očividno hočejo socialdemokrati vreči na mizo pogajanj v tem trenutku vso svojo težo, ki je odločilna, saj bo imel centristični odbor v pokrajinskem svetu le en glas večine. Vsekakor pa obstajajo med socialdemokrati določeni spori v teh pogledih in zahtevah in zdi se, da je tajnik Candussi bil pripravljen že v soboto podpisati sporazum, u-piral pa se mu je podtajnik Bon. Zaradi tega so socialdemokrati ne-
mudoma sklicali izredno sejo, včeraj zvečer, pokrajinskega vodstva. To se je sestalo pozno zvečer, zato rezultatov ne poznamo.
V ostalem pa je bil sporazum med tremi strankami skoro v celoti že sklenjen. Predsednik bo ponovno dr. Chientaroli, podpredsednik naj bi bil socialdemokrat Tacchinardi, ki bo ohrani! tudi odborništvo za javna dela, odborniki pa bi bili Lodi (finance in programacija) in Botte-garo (socialno skrbstvo, lov in ribolov), oba demokristjana ter Fer-letičeva (SDZ), ki bo dobila odborništvo za šolstvo in turizem. Namestnika pa bi ostala Corbatto in Perissin, oba demokristjana. Prvi bo dobil odborništvo za osebje, ki je bilo prej domena socialističnega zastopnika, drugi pa bo ohranil od-borništvo za zdravstvo.
Zaradi zgoraj omenjenih socialdemokratskih zahtev se bo spet zakasnilo sklicanje pokrajinskega sveta. Ta bo moral na prihodnjih sejah razpravljati ne le o programskih izjavah nove centristične večine, marveč sprejeti tudi letošnji proračun. Deželni nadzorni odbor je določi' že dan poziva za takojšnjo razpravo o proračunu.
V Doberdobu bo v četrtek, 7. marca ob 16.30, na pobudo prosvetnega društva «Jezero» in v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice predavanje o delovanju mladinskega smučarskega odseka SPD. Predvajali bodo film o mladinskih smučarskih tečajih, ki jih je SPD priredilo v prejšnjih letih na Lažni. Predavanje bo v dvorani prosvetnega društva «Jezero».
Prosveta
Jutri, 6. marca ob 20. url bo
na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2, v Gorici posvet zastopnikov prosvetnih društev z Goriške. Na njem se bodo pomenili o dosedanjem delu, o goriški reviji «Primorska poje» in o poletnih prireditvah.
Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v števerjanu bo jutri, 6. marca ob 20. uri ponovitev predvajanja slovenskega filma «Cvetje v jeseni», ki so ga posneli po znani Tavčarjevi povesti.
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «La grande abbuiata». Marcello Mastroiani in U-go Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. Jetom. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Il rompiballe». lino Ventura in J. Brell. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Scene di caccia in Bassa Baviera». M. Sperr in A. Winkler. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «I desideri morbosi di una sedicenne». M. Kuster in N. Tyller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21 30 «Mani d'acciaio furia cinese». T. Peng in W. C. Chun. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
PRINCIPE 17.30-22.00 L'urlo di Chen terrorizza anche l’Occidente». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Voglio la libertà». Barvni film.
Wmr Gorica
SOČA «Smrt Indijanca Džoa», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Obsedno stanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ne joči Peter», jugoslovanski film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Grajski stolp», ameriški barvni film ob 20,00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 57, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul, Toti, tel. 72701.
SOŽALJA
Ob bridki izgubi dragega moža ta očeta RUDOLFA PAVLETIČA, izreka športno društvo «Sovodnje» ženi Idi. hčerki Edi in sinu Mavru iskreno sožalje.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža bo ohranilo v lepem spominu prizadevnega prosvetnega delavca Rudolfa Pavletiča ter izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom.
KAJ NAJ BI BILO NOVEGA V SOSEDNI AVSTRIJI
O «KULTU OSEBNOSTI » NA AVSTRIJSKI NAČIN
Po daljši polemiki dokaj odkrit spopad na kongresu stranke Kreiskv: ne gre za kult osebnosti, pač pa le za profil...
Avstrijci morajo še danes svojo republiko in republikansko družbo čistiti od ostankov habsburške monarhije. Danes, ko bo kmalu poteklo šestdeset let, odkar sta bila odpravljena cesar in cesarstvo, se namreč pod nazivom cesar (nem. Kaiser) še vedno razume vrhunec samovladja v avstrijskem nece-sarskem, parlamentarnem družbenem sistemu.
«Ne obstajajo samo veliki, ampak tudi majhni «kajzerji...» je nedavno tega opozoril veteran in ideolog Socialistične stranke, Karl Tschernez.
Z govorniškega odra strankinega kongresa, je ta očitek ostro odjeknil kot nadaljevanje polemike, ki se že določen čas vodi za kulisami vodstva vladajoče stranke, katere krmilo že sedem let drži v rokah kancler Kreisky.
Polemika poteka v zvezi z — za široko avstrijsko publiko abstraktnim — vprašanjem: kakšne dimenzije dobiva kult osebnosti v sodobni Avstriji? V središču te polemike sta dve imeni: Kreisky in Tschernez.
Na oblast in «tiste tam gor», ki vladajo, avstrijski državljani gledajo na njim docela svojstvem način. Ali niso v svoji zgodovini gledali na cesarskem prestolu Marijo Terezijo štirideset, Franca Jožefa pa celo oseminšestdeset let?
Ko je omenil sedanjega «velikega kajzerja», je kritični Tschernez — in to so vsi prisotni takoj razumeli — mislil na dr. Bruna Krei-skega, katerega vladavina je v resnici neprimerno krajša:	voditelj
stranke sedem, šef vlade pa štiri leta. Tschemeza je tudi motilo, da je kongres rešil Kreiskega pred starostno klavzulo». Prevladalo je mnenje, da je neumestno se slepo držati klavzule, po kateri naj politik po 66. letu prepusti mesto mlajšemu, pa je kongres tako z ogromno večino glasov podaljšal voditelju stranke njegovo kariero.
Že pred časom je Tschernez, ki je v svojstvu člana predsedništva stranke hkrati tudi glavni urednik partijskega glasila «Die Zukunft», na njegovih straneh dvignil svoj glas proti kultu osebnosti na avstrijski način. Strankin aparat pa je, ne ozirajoč se na to, še naprej utrjeval popularnost Kreiskega. K temu je prispevala tudi opozicija, meščanski tisk, a tudi televizija, vselej potiskajoč Kreiskega v ospredje, ob vsaki priložnosti, neglede na to, ali so tako zares dvigovali njegov prestiž ali pa ga celo zmanjševali.
Na strankinem kongresu je bil ta spopad še |»oglobljen. Kreisky je najprej kritiziral uredništvo časopisa «Die Zukunft» in postavil zahtevo po spremembi v urejevanju:
«|||lltllllfllltllliit3!!Hlllltllf llllltllftlllllllllltlllllllltl
Kaj se obeta za ženevski «salon»
Sedaj, ko je bencina malo in ga bo vedno manj, je povsem logično, da prihajajo «v modo» majhna vozila, pa čeprav si jih premožnejši «privoščijo» kot svoje drugo vozilo. Sicer pa se zdi, da je velikim «cestnim križarkam» a-meriškega tipa odklenkalo. Tudi če bo bencina za kako desetletje dovolj, bo vedno dražji in tudi premožnejšemu vozaču ne bo prijetno v vozilu, katerega motor bo posrkal 15 in več litrov bencina na sto kilometrov. Vse torej govori za mala vozila.
V	zvezi s tem se zadnje čase šušlja, da bi znal ženevski avtomobilski salon — ki bo čez 10 dni — prinesti kako presenečenje. Konkretnega še ni prav nič. Toda šušlja se, da bo podjetje «Volkswagen» vrglo na trg svoje «še bolj ekonomično» vozilo tako imenovani «golf». Gre za vozilo z izredno kompaktno karoserijo, z motorjem okoli 1000 kub. cm, ki bo nameščen spredaj. Ni znano ali bodo pri Volks-wagnu ostali pri karoseriji hrošča, ali pa se bodo «modernizirali». Čeprav zatrjujejo, da bi bil «hrošč» primeren, ga je nemogoče še skrčiti.
V	krogih avtomobilske industrije se govori tudi o «ekonomičnem» vozilu znamke Opel. V tem primeru pa bi ne šlo le za amanj-šanje ekonomičnega vozila, kot pri volkswagnu, pač pa za «izrazito ekonomično vozilce», ki da bi bilo prikladno za mestno vožnjo ter «za na delo» iz mestnih okolic, vsekakor za manjše relacije.
Ponavljamo, da gre za govorice, za sušljanje, ki vztraja tudi pri tem, da pripravljajo «zanimive novosti» tudi Japonci. Za Japonce je znano, da so k temu prisiljeni v zvezi s pomanjkanjem bencina doma, pa tudi v zvezi z njihovimi težnjami, da bi se bolje plasirali na evropskem trgu, kjer jim to doslej še ni uspelo.
Ko je že govor o majhnih vozilih za mestno rabo, bi bilo vredno omeniti tudi britansko vozilce «Enfield 8000», ki ga je istoimenska britanska tvrdka izdelala za mestno rabo. Značilnost tega vozila je, da ima električni motor. Vozilo je zelo aerodinamično, dolgo je 285, široko 143, visoko pa HI cm. Z vsemi baterijami tehta 960 kg, zmore od 60 do 70 km na uro, ima pa 140 km radiusa, to se pravi, da prevozi 140 km nakar ga moramo ponovno polniti.
«To povem docela odkrito», je rekel, «partujske prijatelje, ki so že tako obremenjeni s številnimi nalogami, moramo rešiti te dolžnosti. Takšnega časopisa ni moč delati z levo roko ...».
V svojem odgovoru se je Kreisky v zvezi s pripombami o kultu osebnosti, dotaknil tudi Tscherne-za. «Tisti, ki zaskrbljeno opozarjajo na kult osebnosti, bodo malo koristili, če ne bodo istočasno razmislili, kako naj se funkcionarjem Socialistične stranke okrepi politični profil.» Torej, kar je za Tscherneza kult osebnosti, je za Kreiskega — afirmacija političnega profila funkcionarjev.
«Konec konca je tako,» je prista-
vil Kreisky, «da so nekateri ljudje, ki izbirajo stranko, drugi hočejo izbirati osebe, obstaja pa zelo velika, morda največja skupina, ki želi izbrati dobre osebe v sami stranki.. .»
Polemika je brez žolčnih tonov tekla naprej, ko se je na govorniški oder povzpel Tschernez in rekel: «Namesto programa in idej se v ospredje potiskajo fotogenične osebnosti, ki odgovarjajo okusu publike, in to ob določeni priložnosti o-ziroma potrebi — z očetovsko podobo, ob kaki drugi pa kot mladinski idoli. . . Toda kot demokratični socialisti ne smemo nikdar pozabiti, da se pretirani kult osebnosti,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Boceusko Stalno gledališče prihaja v goste v Trst s Shakespearovim «Hamletom», s katerim je gostovalo že v Genovi, Turinu in Milanu in ga bo v četrtek uprizorilo v Rossettiju. Delo je režiral Maurizio Scatarro, ki je glavno vlogo poveril Pinu Micolu. Poleg njega igrajo še Fernando Pannilo, Antonio Paiola, Ada Maria
Serra Zanetti, Ornella Ghezzi in drugi
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiuiiiniliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiilliiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiliiliiiuiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitii
USTANOVA CARNEGIE OBTOŽUJE
Za morijo sokriv civilizirani svet
Angleži so dali malo - Francozi so dali več, zato pa niso hoteli sodelovanja - Nemci so odtegnili letala..
NEW YORK, marca — Ustanova Carnegie za mir v svetu je ostro napadla Združene narode, Združene države, Veliko Britanijo, Francijo ter še nekaj drugih dežel v svetu zaradi njihove «malomarnosti» glede tragedije, ki je zajela širša področja Afrike južno od Sahare, kjer je zaradi suše pomrlo nad sto tisoč ljudi. Sicer smo o tej tragediji že pisali in sicer v zvezi s selitvijo ljudstev Zahodnih dežel Afrike nroti jugu in v zvezi z morijo živine in z umiranjem ljudi v Etiooiu. Toda k stvari se vračamo, kaiti ta tragedija se vsaj deloma lahko očita vsemu tako imenovanemu civiliziranemu svetu, ki ga ima usta polna humanosti.
Poročilo je sestavil in objavil direktor sklada Carnegie Roger Morris, ki je začel že lani v avgustu zbirati podatke in poročila ki ga je močno prizadela nedoslednost tistih, ki so skušali temu nesrečnemu delu Afrike pomagati, vendar so bili pri svoji pomoči tako nenačrtni in malomarni, da tudi tisto malo pomoči, kar so je f)ili namenili, hi bila pravilno razdeljena!
Očitki, ki jih objavlja ustanova Carnegie, so precizni in podkrepljeni tudi s pričanji in številkami. Podatki so dokumentirani in prizadevajo zaooredno ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in še nekatere države, ki jih vodstvo ustanove Carnegie smatra za odgovorne za tragedijo, ki bi jo bili lahko vsaj ublažili če ne preprečili.
Kar zadeva Združene narode in Združene države, beremo v poročilu, so bile «prepogosto desorga-nizirane in povsem nesposobne za izvedbo načrta o pomoči», čeprav so bili funkcionarji Združenih narodov in njene organizacije FAO na prizadetem področju afriške celine že od leta 1968 in so bili torej, kar se časa tiče, dovolj pravočasno, da bi se lotili preventivnih ukrepov za preprečenje tragedije, so bili v kritičnem trenutku tako nepripravljeni, da v letu 1972, ko se je začela velika suša, sploh niso vedeli, kaj bi počeli.»
Kar zadeva Veliko Britanijo se v tem poročilu bere, da je bila ta mnogo pred časom opozorjena in da je en mesec pred veliko katastrofo prispevala 450 milijonov lir za olajšanje lakote, kar «je vsekakor smešna vsota v odnosu na obsežnost in težo pojava.»
Tudi Francija se ni obnesla boljše. Čeprav je tako dolgo vladala v teh krajih južno od Sahare in čeprav je še nedolgo tega izjavljala, da je še vedno tesno povezana z narodi teh zemljepisnih področij, se je glede pomoči tem krajem zelo slabo izkazala. Konec avgusta je namenila za pomoč tem krajem štiri milijarde lir. če upoštevamo, da znaša svetovni sklad za pomoč prizadetim deželam 460 milijard lir, je francoski delež skromen, pa čeprav osem krat večji od deleža ki ga je dala Velika Britanija. Kot bi to ne bilo dovolj, so francoski funkcionarji, ki naj bi o delitvi odločali, zahtevali, da bi sami odločali o pomoči, torej o tem kam in kako naj se pomoč da in niso hoteli svoje dejavnosti koordinirati s funkcionarji svetovnega sklada oziroma s funkcionarji drugih dežel.
Belgija in Zahodna Nemčija sta v začetku pristali na čeprav skromnejšo pomoč. Dali sta nekaj letal za prevoz blaga. Toda kmalu sta se premislili in odtegnili letala, ker da so jih potrebovali za vojaške vaje NATO. S tem se je seveda prekinil dovoz pomoči iz Evrope v Afriko.
Navedli smo le nekaj podrobnih podatkov in obtožb, ki jih vsebuje poročilo, ki ga je sestavil Roger Morris. K tem bi dodali lahko še nekaj splošnih očitkov, ki se ne nanašajo na posamezne dežele, pač pa ves sistem organizirane pomoči. Iz poročila zvemo, da so birokratska nasprotja med posameznimi deželami često paralizi-
rala dovajanje živeža in drugega blaga, celo samih zdravil. Vrhu tega iz poročila razberemo, da je bila sanitarna služba, seveda v okviru te mednarodne pomoči, le improvizirana in celo tako nepripravljena, da bi neumesten o-čitek, da je bila zdravstvena pomoč morda celo eden glavnih krivcev za tragedijo, ki je zajela področja, kajti zdravstvena služba ni poskrbela za pravočasno dobavo cepiv proti strahotni vrsti bolezni, ki so zajele deželo in kosile toliko mrtvih.
Glede pomora otrok pa velja dodati še to, da so bile na razpolago večje zaloge posebne hrane za otroke, toda ta hrana ni prispela v Afriko, kjer so otroci umirali, še več, prišlo je do hude diskriminacije v prid nekaterim nomadskim ljudstvom in seveda na škodo drugih. Korupcija pa je tudi imela svojo veliko vlogo glede količine pomoči temu ali ooepiu Ijudstyu, dqypz žita iz ZDA pa je močno šepal, kajti ZDA so pri prevozu žita dale prednost dobavi wta-wSovjetBkj zvezi na-' fflPfio od "Susč nuùJ 'prizadeti A-friki. V poročilu se bere celo značilna izjava nekega ameriškega veleposlanika, v katerem je med drugim rečeno: «Kakor se zdi, pride žito, ki se deli v dobrodelne namene, vedno na drugo vrsto, po tistem, ki prinaša dobiček.»
Malo je na svetu ljudi, ki bi se	zavedali	tragedije:	nad	100
tisoč oseb je umrlo od lakote in bolezni in drugih posledic suše. Na nekatere predele Afrike južno od Sahare tri leta ni padla niti kaplja dežja. Gre za področje, ki je 1500 km	široko in	5000	km
dolgo. Na srečo je to področje slabo naseljeno in je zato bilo «le» 100.000	mrtvih, kajti sicer
bi jih bilo veliko več ...
Bogati, civilizirani svet pa bi se	medtem	prepiral,	kdo	da
več . .,
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Mojstrovina Japonca Ozuja v «La Cappella»
Danes, v torek 5. marca ob 21. uri bo La Cappella predvajala klasično delo velikega japonskega režiserja Yasujira Ozuja «Agli inizi di primavera (Sóshun, 1956); film je v izvirniku z angleškimi podnaslovi. To predvajanje bo dopolnilo ciklus japonskih filmov, ki jih je lani predvajal krožek in med katerimi sta bili dve Ozuje-vi deli.
Jutri ob 19. in 21. uri bo La Cappella (v sodelovanju s Kino-forumom) predvajala film Marca Ferrerija iz leta 1965 «Marcia nuziale», v katerem igrajo Ugo Tognazzi, Alexandra Stewart, Shir-lej Ann Field. S tem predvajanjem se nadaljuje ciklus italijanskih filmov iz 60 let; med številnimi deli, ki jih predvajajo v okviru univerzitetnega tečaja zgodovine filma, Je La Cappella zadnje čase izbrala za javna predvajanja film Francesca Kosija z Rodom Steigerjem «Le mani sulla città», Pietra Germija film «Divorzio all'italiana» (z Marcellom Mastroiannijem, Stefania Sandrel-li, Danielo Rocco) in Antonia Pie-trangelija «La visita» (s Sandro Millo,. Frangoisom Perierom. Ga-stonom Moschinom). Jutrišnjemu Ferrerijevemu filmu bo sledil 20. marca film, Bernarda Bertoluccija «Prima della rivoluzione»
Filmski
krožek Pij XII
Družbeni center Pij XII. v Ul. S. Cilino 101 je pred kratkim najavil spored filmov, ki ga je precej domišljavo definiral «prvi tržaški kino d'essai». Za prejšnji petek je bil najavljen klasični western Cecila B. De Milla «La conquista del West» (The Plain-sman) iz leta 1936. Ko smo prišli pred dvorano, pa smo videli lepake drugega filma z istim italijanskim naslovom, delo v več epizodah iz leta 1962 S. G.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dosegli boste lep uspeh na področju, ki na njem sicer niste doma. Deležni boste moralnega zadovoljstva.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaradi nepredvidenega nasprotovanja boste morali menjati svoj načrt. Doživeli boste prijeten večer.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaši načrti se bodo odvijali, kot predvideno. Upoštevajte potrebe v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V delu manjši nesporazum s predstojniki. Bodite realistični in ne sanjajte z odprtimi očmi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v preveč tvegane načrte. V družini mir in spokojnost.
. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z nekoliko napora in dobre volje boste premagali nekatere težave. Zagotovite si prijateljstvo neke vplivne osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10)
V pravem času storjena usluga, se vam bo povrnila bolj kot bi to pričakovali. Zanimivo srečanje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Ugodne okoliščine vam bodo omogočile uresničitev nekega načrta. Tudi glede čustvenih zadev dobra upanja.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Dobre zveze bodo za vaše bodoče delo izredno koristne. Pokažite razumevanje do prijateljev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišel je trenutek, ko lahko uresničite načrt, ki vam je pri srcu. Vesel in prijeten večer.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je zelo primeren za vse vrste iger in špekulacij. Odpravite iz srca zagrenjenost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpravite izdatke, ki niso nujno potrebni. Skladnost in razumevanje z ljubljeno osebo.
revije
Most štev. 37/38 — 1973
V najnovejši številki tržaške dvojezične revije «Most» 37/38 — 1973 sta še posebej omembe vredna dva prispevka, in sicer: Jože Velikonja; «Slovenska identiteta v sodobni Evropi» ter Humbert Ma-molo — Danilo Sedmak, «Nekatere značilnosti slovenskih tržaških maturantov». Ostali prispevki pa so naslednji: Lev Detela, «Med orlom in podgano.» Ladijski dnevnik Bohuslava Kokoschke iz zadnjih dni avstro-ogrske monarhije.— Mara Poldini - Debeljuh: Srečko Kosovel, «Poesie di velluto e integrali». — Annamaria Boileau: «Mejne značilnosti». — A. L. «Severozahodna meja» — ocena knjige Giorgio Valussi «Il confine nord-orientale d’Italia.» — Isti je prispeval še ocene knjig: Beniamino Salvi «II movimento nazionale . politico degli Sloveni e dei Croati»; Guido Miglia: «Dentro l’Istria».
Kot rečeno, zasluži razprava Jožeta Velikonje, ki je bila napisana kot referat za srečanje ustanove «American Association for South Slavic Stiidies», ki je bilo v New Yorku od 19. do 21. aprila lani, posebno zanimanje in zaradi tega tudi daljše kritično poročilo. Danes pa lahko le na kratko napišemo, da je avtor svojo temeljito študijo takole zaključil:
«Slovensko eksistenco torej lahko identificirano z interakcijskim sistemom, v katerem so delujoči elementi ljudje, povezani med seboj s tokovi izmenjav, ki potekajo skozi določena omrežja. Obstoj in afirmacija slovenske prisotnosti v sodobni Evropi sta bolj odvisni, če ju gledamo v tej luči, od pravilnega delovanja sistema kot od razsežnosti in homogenosti ozemlja, ki ga tradicionalno priznavamo za območje, na katerem biva slovenski narod». Že ti trije stavki dokazujejo, da je vsa avtorjeva razlaga precej zapletena in tudi težko razumljiva. Naše bralce opozarjamo, da se v članku večkrat o-menjajo tudi Slovenci v Italiji.
Tudi prispevek H. Marnala in D. Sedmaka zasluži daljši prikaz že zaradi prizadevno zbranih statističnih podatkov in ankete o slovenskih šolah v Italiji, na kar opozarjamo vse tiste, ki se z našim šolstvom ukvarjajo. Podatki zadevajo: razmerje med malimi in velikimi maturanti v letih 1952-53 in 1959-60; dalje: dovršeno višjo srednjo šolo, doseženo univerzitetno izobrazbo, kraje diplomiranja, zaposlitev (tudi po posameznih strokah), narodnost delodajalca zaposlenih: tu so še podatki o zahajanju slov. dijakov v slovensko gledališče, o branju slovenskega časopisa, o namenih staršev glede vpisovanja otrok v slovensko šolo in končno še nekaj podatkov o tem, s kom se slovenski dijaki družijo, v neformalnih odnosih s someščani druge narodnosti.»
Karel Grabeljšek:
«VELIKA
VERA»
Velika vera, to je naslov 138.(!) zvezka zbirke Kondor založbe Mladinska knjiga, zvezka, ki prinaša izbor črtic in novel ter odlomek iz romana Karla Grabeljška, e-nega najboljših umetniških oblikovalcev osvobodilnega boja. V spremni besedi Jožeta Šifreja pravi njen avtor, da je Grabeljšek napravil kot pisatelj velik razvoj, od prvih del, ki so bolj ali manj herojske fabule, da del, ki kompleksno obravnavajo človeka v osvobodilnem boju. Pisatelj je začel z veliko vero in jo tudi obdržal, čeprav je ta pomešana z grenkobo in bolečino spričo pisateljevih ugotovitev, da človek le ni tako čist, kot so čiste ideje, ki jim je pisatelj posvetil svoje življenje in svoje pisateljske napore. Sicer pa avtor spremne besede prikazuje Grabeljškovo umetniško pot od nekako leta 1930, ko se je Grabeljšek pojavil s prvimi proznimi deli, v katerih je prevladoval socialistični realizem, pa do romana Bolečina, ki ga je Partizanska knjiga izdala v lanskem letu. Vmes je bogata pisateljska žetev, ki sičer ni enovita. kaže pa tudi pisateljev razvoj.	irtrhcr'
Deloma že v parti zdtiških, deloma pa neposredno po osvoboditvi je Karel Grabeljšek pisal krajše novele in črtice za katere je dobil vzpodbudo v doživetjih osvobodilnega boja. Te kratke novele so predvsem akcijske zgodbe, zbrane v zbirki Za svobodo in kruh.
Tudi v zbirki V novi svet je pisatelj ostajal predvsem pri črno-belem slikanju, v zbirki žive brazgotine pa je Grabeljšek že postajal drugačen. V teh novelah se pisatelj globlje spušča v človekov nemir, v njegovo hrepenenje po sreči; njegova razmišljanja o vojni pa pomenijo novo komponento v pisateljevem življenju. Tudi v daljših tekstih je pisatelj napravil podoben razvoj. Od romana Dolomiti se krušijo do romana Bolečina je pisatelj napravil namemben korak. Druoi roman Pomlad brez lastovk ima že manj zunanjih dogajanj, v romanu Most pa je očitno prvenstveno psihološko poglabljanje v ljudi. Sledil je roman Med strahom in dolžnostjo in nato Bolečina, kier se pisatelj zadržuje v intimnih sferah človekovega doživljanja. Tako sodi Grabeljšek med pisatelje, ki so pretežni del svojega pisanja posvetili osvobodilnemu boju in tega prikazali z raznih zornih kotov in na razne vnčine od prvih akcijskih pripovedi do psihološko poglobljenih tekstov.
Tak izbor Grabeljškove proze nam prikazuje tudi njegova knjiga Velika vera, za katero je tekste izbral Milko Štolfa. Ta je v zbirko uvrstil predvsem enajst črtic iz raznih Grabeljškovih no-velističnih zbirk, ki kažejo Grabelj-škov literarni razvoj. Na koncu pa je dodal odlomek iz romana Med strahom in dolžnostjo, ki je izšel leta 1967. Tako zbirka ne zajema najnovejšega dela, kaže pa vendar v celoti vso bogatost literarnega ustvarjanja, njegovo motiviko in njegov umetniški razvoj.
Sl. Ru.
CIIIIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
14.
PLAMEN čje		TREKJUTEK
KREMI L		POZNI E GE
PO V/RVICU		OE -TRESCl-
	aKt	L- O
TOREK, 5. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Življenje v Franciji
12.55	Črnobelo
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino Nastala je stolica
18.05 Resnične zgodbe: Drage Benetke
18.45	Poljudna znanost: Slikanice
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 SREČAL SEM SENCO
Četrto, zaključno nadaljevanje
Philippe in Catherine sta se v vsej naglici vrnila domov. Tu pa ju je čakal komisar Vian, ki je postajal čedalje bolj nejeveren in poln suma glede nekaterih naključij v Dussarto-vem življenju. Toda Philippe in Catherine sta vendarle znala prikriti strah, ki ju je preveval. Silvia pa noče dati o sebi nobenega pojasnila nikomur, celo Philippu ne. In od tega trenutka dalje se dogodki zvrstijo z veliko naglico, Catherine odkrije nekaj čudnih stvari iz preteklosti Silvie, med katerimi tudi to, da je hči bivšega nacista, ki je bil tudi po vojni povezan z desničarskimi tolpami in vpleten v teroristične politične akcije in ki je pred nedavnim pri neki letalski nesreči «izginil». Z druge strani pa je ugotovila, da je sivolasi zasledovalec Silvie dejansko očetov «kolega», ki veliko ve in ja zato izsiljuje. Več bomo zvedeli nocoj
21.50	Kdo, kje, kdaj:
Emmanuel Mounier: Zavest krize
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme TV dnevnik in Nove Abecede
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Peppinove farse
CUPIDO SCHERZA E SPAZZA
Humoristična farsa v enem dejanju in v neapeljskem narečju, ki jo je napisal Peppino De Filippo. Igrata v njej on in tudi njegov sin Luigi
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Besedo ima sodnik
Oddaja s tem naslovom gre proti koncu. Leonardo Valente in Mario Cervi se bosta sestala v studiu s petimi sodnimi funkcionarji, ki so sodelovali v anketi, da bi proučili razne aspekte sodstva, predvsem še zadevo, ki je najbolj delikatna — zapor. Tem petim se bo tokrat pridružil še dr. Di Gennaro, ki se že dolgo let ukvarja s preosnovo kaznilniškega pravilnika. Pravzaprav je ta pravilnik že dokončan in ga je senat že sprejel zadnjo besedo pa ima še poslanska zbornica. Nocojšnja oddaja je posvečena sedanjemu zaporu, torej zaporu, kakršen je. Reportaža, ki bo prikazana v zvezi s tem, je bila posneta v nekaterih italijanskih in tujih zaporih. Tudi v nekem poljskem zaporu, ki velja za najbolj strogega. Vse to pa tako rekoč kriči po obnovi, po spremembah, po večji človeškosti. Kaj se bo glede tega storilo, bomo videli prihodnjič
22.00	Jazz na konservatoriju Prvo nadaljevanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 14.00, 15.25 Šola
Rade Končar, Prostor v filmu, Nemščina, Vrtec, Marksizem, Izliv Neretve
16.55	Karel Čapek: Potepuška pravljica
17.10	Obzornik
17.25	Svetovno prvenstvo v rokometu JUGOSLAVIJA TEKMUJE Z MADŽARSKO
18.50	: RISANKA
19.00	Staranje in starost:
DUŠEVNE ZNAČILNOSTI STARANJA
Ljubljanska TV posreduje gledalcem ciklus oddaj o staranju in o starosti. Da bi prav razumeli in da bi s svojimi pravilnimi odnosi pomagali starim ljudem do čimbolj zdravega in zadovoljnega življenja, so pretekli teden na TV spregovorili o oblikovanju teh odnosov. In tudi današnja, druga oddaja ima ta namen, da bi namreč mladini približali posebnosti človekove starostne dobe. Besedilo za današnjo oddajo, ki nosi naslov «Duševne značilnosti starosti», je pripravil psiholog Jože Trček. 19.20 Na vrsti je nemi film
19.45	Risanka
20.00	DNEVNIK
20.35 Pogovor o načrtovanju družine
V slovenski skupščini bodo v kratkem sprejeli resolucijo o načrtovanju družine. Današnja oddaja bo skušala gledalce seznaniti s tem dokumentom z družbeno - političnega stališča, pa tudi z zdravstvenega vzgojnega in demografskega stališča
21.25	Hans Fallada
SAM MED VOLKOVI
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
1725 Svetovno prvenstvo v rokometu
20.00	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK 20.30 Monolog
Sovjetski film v barvah, ki ga je režiral Ilija Averbach, v njem pa igrata v glavnih vlogah M. Gruszki in Margarita Terekova
22.00	Odiseja miru: JEMEN ME MARKXOM IN ALAHOM.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Pevec in orkester. 19.10 Povojni revialni tisk: Mladika; 19.25 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Gershwin: «Porgy in Bess».
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program «po želji»; 16.10 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 10.45 prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu: 15.00 Sodobni film' 15.10 Polke in valčki; 16.40 Zbor «Giambattista Condotti»; 17.00 Program za mladino; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci lahke glasbe; 20.00 Glasba v večeru;
21.00	Ivo Andrič (Literarna oddaja).
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz: 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Strnjena komedija z Grassillijem ; 14.05 Varietejski spored; 14.40 Radijska nadaljevanka «Amore e ginnastica»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Pogram za mladino; 18.00 Zadnjih dvanajst pisem; 18.45 Sindikalno - ekonomska panorama ; 19.25 Plošče; 20.00 Spontini: «Fernando Cortez» (opera).
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Ansambel in pevec;
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.35 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 13.35 | Srečanje z Walterjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Nabožna oddaja; 19.55 Plošče.
III PROGRAM 9.30 Strani iz albuma; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Telemann in Bonporti; 12.20 Sodobni ital. skladatelji; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Busonijeve skladbe;
15.30	Plošče resne glasbe; 17.45 Poezija in glasba; 17.25 Enotni razred; 18.05 Vrstijo se skeči; 18.45 O problemu mesa v Italiji;
19.15	Večerni koncert;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kako in zakaj se oglašajo živali; 9.35 Zborovske skladbe; 10.15 Simfonični plesi;
11.15	Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki orkestra Rehfeld; 12.10 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Srečanja z glasbeniki; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Sopranistka V. de Los Angeles; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek J. Updike: Pogled; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Dr. S. Simo-netti: O splavu; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Orkester Celebranoff; 18.30
V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 I. Czurka: «Vsak trenutek ponuja čudež»; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 A. Vu-letič:	Popotnik; 23.15 Novejše
skladbe.
PRIMORSKI DNEVNIK
5
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V A SKUPIM C LIGE
IZIDI	
Milan - Cagliari	1:0
Cesena - Foggia	2:0
Fiorentina - Lazio	1:1
Inter - Torino	3:0
Juventus - Bologna	1:1
L. R. Vicenza - Verona	1:1
Roma - Genoa	2:0
Sampdoria - Napoli	0:0
LESTVICA	
Lazio 28; Napoli 25; Juventus in	
Milan 24; Fiorentina 23; Inter 21; Bologna, Torino in Cagliari 19; Foggia 18; Cesena 17; Roma 16; Verona in Lanerossi Vicenza 13; Genoa 12; Sampdoria 10.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Cagliari, Foggia - Inter, Genoa - Juventus, Lazio - Cesena, Milan - Lanerossi Vicenza, Napoli -Fiorentina, Torino - Sampdoria, Verona - Roma.
B
IZIDI
Atalanta - Arezzo	0:0
Avellino - Parma	2:0
Catanzaro - Bari	1:0
Como - Brindisi	1:1
Brescia - Novara	2:1
Varese - Perugia	1:0
Reggiana - Ternana	1:1
Reggina - Catania	1:0
Spai - Ascoli	0:0
Taranto - Palermo	0:0
LESTVICA
Ascoli 33; Varese 31: Como 29; Ternana 28; Spai 26; Parma in A-vellino 25; Novara 24; Palermo, Taranto in Brindisi 23; Atalanta 22; Arezzo in Reggina 21; Brescia in Catania 20; Reggiana in Catanzaro 19; Perugia 17; Bari 11.
PRIHODNJE KOLO Arezzo - Catania, Bari - Avellino, Brescia - Perugia, Brindisi -Spai, Catanzaro - Reggina, Novara
-	Como, Parma - Taranto, Palermo
-	Reggiana, Ternana - Ascoli, Varese - Atalanta.
Udinese — Triestina 1:1
UDINESE: Zanier, Sgrazutti, Sonora, Politti, Beltrame, Zampa, Ste-van, Burlando, Peressin, Farina (Pelizzari v 66. min.), Girelli.
TRIESTINA: Fontana (Marson v 72. min.), Pomaro, Sabbadin (Riva v 72. min.). Albicocco, De Luca, Bru-sadelli, Tosetto, D’Alessi, Dri, Fera, Schillirò.
Sodnik: Mattei iz Macerate.
Strelca: Dri v 50. min.. Sonora v 66. min.
Koti: 23:1 (13:1).
Triestini se je v Vidmu posrečilo skoraj nemogoče. V borbi za obstanek v ligi se ji je posrečilo remizirati proti Udineseju, ki je bil eden
A SKUPINA
GL
S
IZIDI	
Alessandria - Belluno	2:0
Trento - Bolzano	1:0
Seregno - Derthona elodiasottomarina - Gavi-	2:1
novese	0:0
Pro Vercelli - Monza	3:0
Legnano - Padova	1:1
Venezia - Savona	1:0
Solbiatese - Lecco	1:0
Udinese - Triestina	1:1
Mantova - Vigevano	1:0
LESTVICA	
Alessandria 36; Venezia 32;	Lecco
in Udinese 31; Seregno 28; Pro Vercelli in Monza 27; Trento in Mantova 26; Belluno in Solbiatese 24; Bolzano, Vigevano in Legnano 22; elodiasottomarina in Gavinove-se 19; Padova in Savona 17; Triestina 16; Derthona 14.
PRIHODNJE KOLO
Gavìnovese - Alessandria, Triestina - Belluno, Derthona - Clodia-sottomarina, Monza - Lecco, Trento - Izgnano, Solbiatese - Mantova, Savona - Pro Vercelli. Vigeva-n° - Seregno, Padova - Udinese, Bolzano - Venezia.
druge športne vesti
NA ŠESTI STRANI
Triestina presenetila z remijem v Vidmu
Tržačani so izbojevali točko predvsem z dobro taktično zamislijo
Cesena - Foggia Fiorentina - Lazio Inter - Torino Juventus - Bologna L.R. Vicenza - Verona Roma - Genoa Sampdoria - Napoli Bari - Catanzaro Perugia - Varese Reggina - Catania Spai - Ascoli Udinese - Triestina Lucchese - Pisa KVOTE:
13 — 12.391.500 lir 12 —	392.900 lir
1
X
1
X
X
1
X
2
2
1
X
X
1
Alessandria je po nedeljskem kolu še povečala svoj naskok pred svojimi neposrednimi zasledovalci. Venezia je na drugem mestu zamenjala Lecco, ki je moral prepustiti obe točki Solbiateseju (kar predstavlja precejšnje presenečenje). Na tretjem mestu pa ga je ujel Udinese, ki se je moral zadovoljiti le z remijem proti šibkejši Triestini. Kaže, da se bo odslej na vrhu lestvice odvijal le boj za častno drugo mesto, saj ima Alessandria prevelik naskok, čeprav je konec prvenstva še daleč.
Na dnu lestvice pa se je po nedeljskem kolu položaj nekoliko izbojšal za Triestino, ki je izkoristila spodrsljaj Savane in remi Padove ter se je nekoliko približala ostalim na lestvici, tako da ni več zanesljiv kandidat za izpad. V slabih vodah sta še Gavinovese in elodiasottomarina, ki sta v soboto remizirala.
geri, popolnoma uspela, saj sta zaustavila pot tehnično bolje pripravljenemu moštvu in sta temu nasproti postavila le grobo obrambo. Sodnik Mattei bi lahko celo dosodil nekaj enajstmetrovk v korist Videm-čanov. To so priznali celo gostje, vendar pa se te najstrožje kazni ni poslužil in je dovolil, da se je srečanje odvijalo redno, čeprav so številni navijači Udineseja zahtevali od svojih varovancev zmago za vsako ceno.
Radi
ATLETIKA
V NEDELJO V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Presenetljiv remi Brega proti Stocku
Za Primorje usoden drugi polčas ■ Juventina zaigrala točko • Najvišji letošnji poraz Zarje ■ Vesna ni v formi
Stock — Breg	0:0
BREG: Pavento, Possega, Rodela, Saksida, Vidos, Race, Samec, Mahnič, Manfreda, Markežič, Strnad.
STOCK: Ellero, Fontanot, Camas-sa, Tremul, Maranzana, Puntar, Monzoni, Solinas (Zarattini), Lanza, Rocco, Ulcigrai.
Sodnki: Boschin (Tržič).
Brežani so poskrbeli za največje presenečenje tega kola. Predstavniki dolinske občine so sicer v prejšnjih nedeljah pokazali precejšen napredek, toda še daleč ni bilo pričakovati, da bodo dosegli pozitiven izid prav s prvim na lestvici. Resnici na ljubo je treba priznati, da je igral Stock pod svojimi zmožnostmi, kajti njegova igra ni bila učinkovita kot se spodobi za ekipo, ki meri na prestop v višjo ligo. Domačini, prepričani, da imajo že obe točki v žepu, so igrali brez zagrizenosti. Brežane je to podcenjevanje podžgalo in so nasprotniku pokazali, da niso tako malo vredni, kot bi bilo mogoče sklepati po lestvici.
Potek prvega polčasa je potrdil, da ima Stock vrsto zelo sposobnih igralcev, ki pa so tudi zelo razburljivi. V tem delu srečanja niso Tržačani nikdar resno grozili Faventovim vratom, medtem ko so bili «plavi» nevarnejši ter so celo enkrat zadeli prečko. Pred koncem polčasa je moral Rocco zapustiti igrišče zaradi
TABOR, 4. — V Taboru v Savinjski dolini je bilo v nedeljo republiško prvenstvo Slovenije v krosu. Po nastopih mladink in mladincev so se pomerile med seboj članice. Največ so gledalci pričakovali od domačinke Danice Uran-karjeve, vendar pa je morala ta prepustiti prvo mesto predstavnici Branika Pergarjevi.
Člani so nastopili na 8000 metrov dolgi progi, kjer je premočno zmagal Celjan Peter Svet. Med ekipami je zmagalo Velenje, pred Kladi-varjem in Olimpijo.	1 ugovarjanja (s sodnikovo odločitvijo
liiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii
V NOGOMETNI D LIGI
Spet poraz Pro Gorizie na tujem proti Cone^lianu
Goričani so prišli prvi v vodstvo z golom Momessa
se je strinjal tudi prisotni «paron» Rocco).
Po odmoru so se domačini bolje organizirali in so odločneje navalili na brežanska vrata, tako da je moral Favento nekajkrat odločno poseči. Deset minut pred koncem srečanja je sodnik dosodil domačinom neutemeljeno enajstmetrovko. Ob tej priložnosti je bil zaradi ugovarjanja izključen tudi Possega. Favento je močni in ostri strel z enajstih metrov izvrstno ubranil. S tem je bilo praktično konec srečanja in «plavi» so zasluženo osvojili svojo tretjo točko.
Vsi igralci zaslužijo pohvalo zaradi požrtvovalnosti in korektnosti, posebej pa lahko omenimo Faventa, Rodello, Saksido, Vidosa in Strnada.
IST
S. Anna — Primorje 3:1 (0:0)
S. ANNA:	Verginella, Gerbini,
izmed kandidatov za napredovanje, in to na njegovem igrišču. Pri tem pa velja omeniti, da je prva prišla v vodstvo prav Triestina (z mladim Drijem, ki je s svojim strelom popolnoma presenetil vratarja Zanie-ra). To pa je bila praktično edina priložnost za Tržačane, saj so Vi-demčani pritiskali na vso moč, vendar brez uspeha. Triestina ni predvajala kdove kakšne igre, vsa njena taktika je slonela na tem, da ne bi prejela nobenega gola in šele nato je bil na vrsti napad na nasprotnika. S svojo obrambno 'taktiko pa so Tržačani popolnoma zmedli videmske igralce, ki- rriso navajeni, da bi se morali predolgo boriti z nasprotno obrambo. Videmčani so navajeni, da s svojimi napadalnimi akcijami prodirajo naprej, ne pa da iščejo prostor za napredovanje ob robu igrišča. Tržačane pa je odlikovala (po hudih disciplinskih ukrepih prejšnjega tedna in po zamenjavi trenerjev) še neka druga stvar: odločna volja, da ne zgubijo. Pri tem so se odlikovali vsi, celo D’Alessi in Tosetto, ki sta navajena, da počasi igrata na sredini igrišča in se bolj ukvarjata s finesami kot pa s trdo igro. Tako ni manjkalo udarcev in nekorektnih akcij, ki so zmedle celo na to navajene furlanske igralce. S svojo taktiko pa sta nova trenerja tržaškega tretjeligaša, Sadar in Fri-
1 — 2 -
3	—
4	—
5	-
6	-
1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2.
KVOTE; 12 11 10
Fidenar
Ardimentoso
Savignone
Smalto
Batriz
Cedrone
Unisono
Esperito
Virginiano
Mezzosoldo
Don Camillo
Tordo
2
2
2
1
X
1
2
1
2
2
X
X
—	424.748 lir
—	25.500	lir
—	3.200	lir
Coneglianese — Pro Gorizia,
2:1 (0:1)
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigotti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Borra. Ridolfi, Momesso, Comuzzi, Omizzolo.
CONEGLIANESE: Fongaro, Cosmo, Cavvazzin, Corradin, Pasin, Dal Fiume, Di Giusto, Agnoletto, Della Pietra, Colusso, Marchini (Miche-lini).
SODNIK: Magni iz Bergama.
STRELCI: v 34. min. p.p. Momesso; v 5. min. d.p. Cavvazzin, v 32 min. Marchini. '
Vrsta negativnih rezultatov Pro Gorizie se nadaljuje. Tokrat so Goričani pustili ves izkupiček domačinom iz Conegliana, ki so bili na lestvici za stopnjo više od nasprotnikov, Čeprav so igralci Pro Gorizie dosegli prvi gol (po odličnem prostem strelu Momessa, ki je tudi v tej tekmi pokazal, da je eden izmed najboljših) je Coneglianese predvajala boljšo igro. Sadovi njihovega truda so prišli v drugem polčasu, ko so domačini dosegli dva gola in so bili v stalni premoči, tako da bi še višji rezultat v njihovo korist ne začudil.
Tekma se je pričela zelo slabo: nobena ekipa ni pokazala lepe igre, kar je spravilo v slabo voljo številne navijače. Igra se je razživela šele po golu Pro Gorizie. Zaradi prekrška nad goriškim napadalcem je sodnik dosodil neposredni strel v kazenskem prostoru domačinov. Ridolfi je podal žogo Momessu, ki je z močnim strelom premagal vratarja.
V drugem polčasu pa je prišlo do pravega preobrata. Domačini so pričeli izvajati zelo dobro igro, kar je spravilo v zadrego goriške igralce, ki so zopet pokazali, da ne znajo razviti skupnih akcij. Že v 5. minuti so gostje prišli do izenačenja. V naslednjih minutah pa bi lahko Coneglianese povečal vodstvo, izredni posegi Magrisa in netočnost domačih napadalcev pa so to preprečili.
Ob pol uri igre so domačini prišli v vodstvo in s tem je bil njihov trud poplačan z zmago, ki so jo popolnoma zaslužili.
P. R.
V drugi amaterski ligi se je v nedeljo pripetilo nekaj skoraj neverjetnega. Bregu je uspelo, po dolgi verigi porazov v dosedanjem prvenstvu, prisiliti k remiju kar prvega na lestvici. S tem so Brežani napravili veliko uslugo Muggesani in Fla-miniu, ki sta sedaj skupno s Stockom na prvem mestu lestvice. Flaminio se je tja povzpel po zmagi nad kriško Vesno, Muggesana pa po izdatni toči golov ki jih je dosegla proti Ederi. Bazoviška Zarja je morala prepustiti obe točki Devinčanom, potem ko se je praktično sama pokopala z dvema avtogoloma. V njeno opravičilo naj navedemo, da je igrala brez kapetana Vojka Križmančiča. Razen na vrhu, se tako lestvica E skupine 2. AL ni bistveno spremenila.
farja gostov. Pri vseh teh priložnostih pa so dosegli samo en gol (s Sirkom).
V drugem polčasu je Juventina takoj podvojila svojo prednost. Takrat bi se morali domačini nekoliko bolj zapreti v obrambi. Tega niso storili in so tako dopustili napadalcem In-terja, da so v teku desetih minut prišli dvakrat do gola.
Brez vsakega uspeha pa so bili nadaljnji napori Štandrežcev, da bi spet prišli v vodstvo. V zadnji minuti je vratar Campian ubranil iz neposredne bližine dve zelo nevarni žogi.
R. P.
Duino — Zarja 4:2 (2:1)
DUINO: Danieli, Šuligoj, Candus-so, Manente, Predanzani, Marani, Colja L„ Sardin, Colja S., Tomasin, Puntin.
ZARJA: Babuder, Stojan Križman-čič, Komar, Dario Marc, Metlika, Primožič, Grgič, Bon, Žagar, Rudi Marc, Bessi, Kalc.
SODNIK: Angeli iz Cormonsa (Kr-min).
STRELCI: v 3. min. p.p. Primožič (avtogol), v 25. min. Bardin, v 40. min. Žagar, v 30. min. d.p. Tomasin, v 35. min. Tomasin, v 37. min. Bessi.
Še nikoli ni letos bazoviška enajsterica zgubila srečanje s tako visokim rezultatom. Vsi so upali, da
V promocijski nogometni ligi
Ponziana bi lahko osvojila obe točki
Ponziana — Sangiorgina 0:0
V nedeljo so odigrali zadnja zaostala srečanja promocijskega prvenstva. Tržaška Ponziana je igrala neodločeno doma proti Sangiorgini in je tako ostala sama na vrhu lestvice s točko prednosti pred Pro Cervignanom in z dvema pred Ma-niagom, ki je zgubil proti Sacileše-ju.r Ponziana je* v nedeljo igrala, précej slabo, kar je treba pripisati' tudi odsotnosti dveh standardnih igralcev, kot sta Fabio Gerin in Bembo. Domačim niso tako našli pravega elana in niso znali vsiliti Sangiorgini svojega sistema igre. Morda so preveč stremeli za dosegom rezultata in obeh točk, tako da bi na koncu ostali kmalu praznih rok. Prav lahko bi si priborili obe točki, ki bi jim prinesli večjo gotovost na lestvici.
SMUČANJE
NA TEKMOVANJU ZA SP
Zmagoslavje Italijanov
VOSS, 4. — Italijanski smučarji so v Vossu slavili pravo zmagoslavje. Po sobotni zmagi v 'veleslalomu s Thbnijem so zmagali tudi v slalomu, kjer je bil najuspešnejši Piero Gros, ki je s to zmago prevzel tudi vodstvo na lestvici za svetovni pokal. Gros je zmagal že v prvi vožnji pred Thonijem in Švedom Stenmarkom, dobro pa se je odrezal tudi v drugem delu, v katerem je Thòni odstopil zaradi napake na progi.
Včeraj se je v slalomu dobro odrezal tudi Jugoslovan Gašperšič, ki se je uvrstil na 18. mesto, medtem ko je Križaj odstopil.
Na lestvici za svetovni smučarski pokal vodi pred zadnjimi tekmovanji, kjer ni več podvojitve točk, Gros s Hinterseerjem 137, Klammerjem 125, 156 točkami, pred Collombinom 140, Thonijem 120 in Zvillingom 95.
2. amaterska liga
IZIDI
S. Anna — Primorje	3:1
Muggesana — Edera	4:1
Audax — Libertas	2:2
Campanelle — Fossalon	1:0
Juventina — Inter SS	2:2
Duino — Zarja	4:2
Stock — Breg	0:0
Flaminio — Vesna	3:1
LESTVICA
Flaminio, Muggesana in Stock 28, Audax in S. Anna 24, Vesna 22, Edera 20, Duino, Juventina, Libertas in Primorje 19, Campanelle 18, Zarja 16, Fossalon 14, Inter SS 13, Breg 3.
PRIHODNJE KOLO Breg - Duino, Fossalon • Juventina, Inter SS - Flaminio,	Zarja -
Stock, Primorje - Campanelle, Vesna - S. Anna, Libertas - Edera, Muggesana - Audax.
bo iztrgala Duinu dragoceno točko. Bazoviški nogometaši so se namreč branili, ko pa je obramba popustila so seveda domačini to izkoristili in so dosegli kar štiri gole, od katerih je bil eden avtogol. Škoda, kajti vse dotlej je Zarja igrala še precej dobro. Obramba je bila sicer večkrat zaposlena, a se je vedno pravočasno izkazala. Tudi igralci na sredini igrišča so skrbno držali svoje polo-
žaje in so nadzorovali nasprotnike, ki so igrali s hitrimi protinapadi. Zarja ne bi zaslužila poraza, če se ne bi prav v odločilnih trenutkih zmedla v obrambi Prvi gol je precej demoraliziral bazoviške igralce, ki so neprestano napadali v upanju, da jim bo uspelo izenačiti. Ko pa je prišlo do četrtega gola je za Zarjo bil poraz neizbežen.
A. Ražem
Flaminio — Vesna 3:1 (2:0)
FLAMINIO: Parovel, Zacchigna, Bitti, Flegar, Di Pasquale, De Bo-sichi, Russian, Gallinotti, Terpin, Orto, Žago.
VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Di Candia, Sander Tence, Skrem, Germani, Valente, Caharija, Borto-lotti, Boris Tence.
STRELCI: v 10. min. p.p. Gallinotti (F), v 23. min. Žago (F), v 25. min. d.p. Russian (F), v 41. min. Valente (V) iz enajstmetrovke.
SODNIK: Canciani iz Tržiča.
Flaminio je res čudna ekipa. V lanskem prvenstvu se je to moštvo borilo za izpad, letos pa je kar na vrhu lestvice. Flaminio igra na splošno oster in zelo enostaven nogomet. V obrambi je vratar Parovel, bivši igralec Triestine, daleč najboljši mož, v napadu pa je letos Žago le našel pot do gola. Na sredi-
(Nadaljevanje na S. strani)
šoki m rezultatom, vsi so upem, ua ignov« ^ o«*«»»« —-- *
...............................mn-.......mm———.—........
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI_
Točka za ekipo Mladosti
Sovodnje ostale (po petih zmagah) praznih rok
Gaeta, Francolla, Paronich, Pestrin, Giachin, Spadaro, Privileggi, Ive.
PRIMORJE: Štoka, Blažina (Čer-njava), Vižintin, Bezin, Vatta, To-mizza, Bolcich, Drioli, Rustja, Bar naba. Husu.
Strelci: Privileggi v 65. min., Ive v 75. min., Privileggi v 83. min., Bolcich v 85. min.
Primorju v nedeljo ni uspelo, da bi vsaj remiziralo v tekmi proti močni S. Anni, ki ima v svojih vrstah nekatere znane igralce. Medtem ko je bil prvi polčas še kolikor toliko izenačen, pa je proseško moštvo popolnoma popustilo v drugem delu srečanja, ko je v osemnajstih minutah prejelo kar tri gole. Krivdo za to nosi v glavnem obrambna vrsta, ki ni našla prave povezave in je pod pritiskom izkušenih nasprotnikov povsem odpovedala. Primorju je le pet minut pred zaključkom srečanja uspelo, da je z Bolcichem doseglo častni gol.
Juventina — Inter SS 2:2 (1:0)
JUVENTINA: Plesničar, Nanut, M. Tabaj, Tomažič, Makuc, E. Ta-baj, Sirk, Uras, Ferletič (Cerva), Marvin, Ferfolja.
INTER: Campian, Calabrese, Ce-ligoi, Suard, Balducci, Renier, Ber-netti, Marchetti, PaniziuUi, Diail-vestro, Antonini.
SODNIK: Livani iz Krmina.
STRELCI: v 23. min. p.p. Sirk, v 2. min. d.p. Sirk, v 8. min. Pani-ziutti, v 10. min. Bernetti.
Domačini so zmagovali z 2:0 ter so bili v številčni premoči (sodnik je namreč izključil dva igralca In-terja). To pa ni zadostovalo za končno zmago Juventine, kajti gostje so v desetih minutah prišli dvakrat do gola. Povedati moramo, da je za drugi gol precej kriv vratar Plesni-čas, ki ni znal odločno odbiti žoge. Moramo reči, da je trener Culot zgrešil, ko ni (ob rezultatu 2:0 v korist štandrežcev) ojačil obrambe, štandreški igralci so še naprej napadali, to pa je dopuščato gostom, da so šli v protinapad.
V prvem polčasu je bila Juventi na v stalni premoči, saj ni bil Ples r.ičar v prvem delu tekme nikoli neposredno v nevarnosti. Že v prvih minutah so bili gledalci mnenja, da bo Juventina brez težkoč premagala slabše nasprotnike. Njeni napadalci so dvakrat streljali v prečko ter so često posredno ogrožali vra-
Falco — Mladost 1:1 (1:0)
MLADOST. Pieri, A. Jarc, Gergo-let, F. Jarc, Devetak, Doncovio, A. Cotič, B. Cotič, F. Marizza, G. Ma-rizza, Pahor.	. .
FALCO: Pacor, Uhan, Gambim, Moreš, Peric, Cragnolin, Pacorig, Spanghero, Brussa, Moretti, Fumis.
SODNIK: Leban iz Gorice.
STRELCA: v 44. min. p.p. Spanghero, v 10. min. d.p. Pacorig (avtogol).
Po dolgem času je Mladost prišla spet do točke, tokrat na tujem proti Falcu. V tem srečanju je doberdob-sko moštvo pokazalo, da je prebolelo dosedanjo krizo. Z dobro igro na sredini igrišča in z «ozdravljeno» o-brambo, v kateri kta'SéJrifazflW La-
di Gergolet in Aldo Jarc, je bila vsaka pobuda domačinov nevtralizirana. Dejansko lahko rečemo, da je potekala igra v oblasti kraških igralcev, ki so s številnimi napadi večkrat ogrožah nasprotnega vratarja. V 44. mdn. pa so domačini prišli do gola z dokaj čudnim zadetkom. Iz kota je streljal Moreš, ki je zadel prečko. Žoga se je nato visoko odbila v zrak in vse je kazalo, da bo šla v out; tedaj pa je sunek vetra poslal žogo spet na igrišče, prav pred Spangherja, ki je brez težav poslal žogo v mrežo.
V drugem polčasu so Doberdobci ostreje pritisnili in predvajali lepo ter zanimivo igro. Tildi napadalnih akcij tžh MladbŠt ril mSnika'o. V 10.
minuti pa so prišli gostje do izenačenja z avtogolom Pacoriga.
K. F.
Vermegllano — Sovodnje 1:0
SOVODNJE: G. Marson, Batistič, Collini, Ferfolja, Petejan, S. Flore-nin, Sambo, B. Marson, Trampuž, P. Florenin.
Po petih zaporednih zmagah so v soboto Sovodenjci klonili v Verme-glianu proti tamkajšnji ekipi. Povedati pa je treba, da je ta poraz precej nezaslužen, kajti sovodenjsKi igralci so v prvem polčasu večkrat (z nevarnimi streli) ogrožali nasprotnega vratarja. Domačini pa so prišli do gola potem, ko je žoga že prešla belo črto, ki omejuje igrišče. Sodnik je bil drugačnega mnenja in je priznal gol. Povedati je treba, da se je vsa obramba ob tem golu ustavila, mišleč. da bo sodnik prekinil igro.
V drugem polčasu so domačini, čeprav v desetih, umirili igro na sredini igrišča in obdržali prednost do konca tekme. Nezanesljivi sodnik je zaradi ugovarjanja ob koncu srečanja izključil kapetana G. Marsona.
i /: “
K, w.
2. amaterska nogometna liga: S. Anna — Primorje
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
Beograd - Borac	1:1
Vojvodina - Željezničar	0:0
Dinamo - Hajduk	0:1
Bor - Olimpija	2:0
Radnički - Vardar	2:1
Čelik - Zagreb	1:0
Sarajevo - Sloboda	0:0
Proleter - Partizan	1:0
Velež - Crvena zvezda	4:2
LESTVICA
Hajduk in Radnički 24; Velež 23; Čelik 22; Crvena zvezda in Dinamo 21; Beograd, P.oleter in Olimpija 19: Vardar, Željezničar. Sloboda in Bor 18; Zagreb 16; Vojvodina in Sarajevo 15; Borac 14.
PRIHODNJE KOLO Borac - Vojvodina, Crvena zvezda - Beograd, Željezničar - Dinamo, Hajduk - Bor, Olimpija - Radnički, Vardar - Čelik, Zagreb -Sarajevo, Slobada - Proleter, Partizan - Velež.
TONE
SVETINA
V dolini so poželi žita, zgodnja jabolka so zazorela, gore pa je po nočnem neurju pobelil sneg. Joža je vedel, da bo sneg kmalu skopnel in da jih bodo stene še vabile_ v svoje na-roč j e. V tovarni so monotono brneli stroji. Požiral je pran, vihtel klešče, pretikal žareče železne trakove, mislil pa je na sivo skalovje, kjer so se svišči še modrili, pozvanjale očnice in dišeče murke. Vsako soboto se je oziral skozi zaprašena okna proti koščku neba na zahodu in ugibal, če bo vreme
Razmere v dolini so se močno spremenile. Počasi je šla vojna v pozabo. Mladina se je ženila, otroci so priba-j ali na svet, invalidi so umirali. Mesteca z visokimi dimniki in večnim ognjem v plavžih sta se lotevali čudna veselost in brezbrižnost. Zaživelo je planinsko društvo. Ob nedeljah so bile koče nabite s planinci, kar vrveli so po nadelanih poteh k vrhovom gora in z grebenov so odmevali vriski.
Strojev, ki jih je vodil komandant v boju za Koroško, je postal predsednik kluba Skala. V njem so se združili najdrznejši plezalci iz doline. Joža je včasih plezal z njim m
obujal stare spomine.	.
Največkrat pa se je navezal z vrvjo s Stanetom. Skoraj
vsako soboto Je zabobnel pod hišo njegov hardy in mati je velela:
«Hitro pojej, da doktor ne bo čakal!»
Stane se Je znal z njo pogovoriti. Včasih je Jožu skrila vrv in kladivo s klini v drvarnico, ker je želela, da bi ostal doma vsaj kakšno nedeljo. Potem jo je prijel Stane:
«Mama, nikakor tako! Saj ga poznate, da je trmast! Saj je vaš! V «fgore pojde tudi brez klinov in brez vrvi! če se bo ubil, boste imeli na vesti lastnega sina.»
«Križ božji, tega pa ne! Prav imate, doktor. Na to pa še nisem pomislila!»
Od takrat naprej je Joža vsako soboto, ko se je vrnil z dela, že čakal nahrbtnik s hrano in planinsko opremo.
Neko soboto je mati potarnala:
«Gospod doktor, se vam ne zdi, da bi bilo dobro, če bd bil vsaj kakšno nedeljo pri maši?»
Malo je pomolčala in s skrbjo, ki ji je vela iz sleherne besede, nadaljevala:
«Samo pomislite! če bo padel takole, nespovedan... Saj pojde na dno pekla!»
Stane se je namuznil:
«Tega se pa ne bojte, mama! če bi že padel, ne bi padel le na dno pekla, temveč skozenj in na oni strani bi šel naprej, v nebesa! Tam, kjer on pleza, se pade zelo globoko Pa ne skrbite! Vaš Joža ne bo padel!»
«Da le ne bi! Jaz molim zanj in za vas vsako nedeljo pri maši in tudi ob sobotah zvečer doma.»
«Mama, kar molite. Ali veste, da imajo kapelico tudi v Vratih in na Kredarici?»
«Vem, da jo imajo. Toda vaju najbrž ne mika. No ja,» je nadaljevala, «vam ga zaupam, doktor. Odkar hodi z vami, sem mima. Ampak prosim vas, da ga zadržujte. Jezljive narave je in zaletav...»
Potem jima je prinesla pehar zgodnjih jabolk, takšnih,
ki odžejajo. Stane je zagrizel v okusni sadež in jo tolažil. Njegov glas pa je bil hudomušen:
«Mama, jaz ga držim, kolikor morem. Gore vam ga ne bodo vzele. Ljudje govorijo, da se bo ženil. Korošica vam ga bo zvabila onkraj Karavank...»
«Tega ne verjamem... saj ni neumen, da bi se ženil... Kje pa se bo imel tako kot tukaj doma, pri meni?! Pa že raje vidim, da hodi v hribe...»
Vsi trije so se smejali na vse grlo in Stane je rekel: «Mama, ne vem, kako vam ga bom ubranil pred ženskami. Saj ga vidite, kakšen je! Lep, močan, Skodran, rdeč... Dekleta ga rada vidijo! Vi ne veste, kako ga pogledujejo od strani po kočah in kako mu namigujejo!»
Mati je pogledala sina in mu dejala karajoče:
«Pa nič ne poveš! In tudi pisma prihajajo... Ne vem, kdaj odpiše, ko ga ni nikoli doma! Ob sobotah gre z vami, med tednom pa večkrat na Golico k sestri Jerd, ki je oskrbnica v planinskem domu. Hrano ji nosi. Eh, čudim se, da se ne naveliča strmine!»
Naposled je Stane popil čaj in splaknil prah, ki se mu Je nabral na poti od Ljubljane. Potem se je Joža oprtal.
Spet je zabobnel težki motor in od ropotal a sta iz pranše in solzne doline mimo plavžev v naročje Vrat, k Martuljku ali pa k Poncam.
Za to leto sta prvenstveno smer v Severni steni Triglava odložila. Namero jima je prekrižal sneg, pa tudi duhovno še nista bila dovolj pripravljena na veliko tveganje. Klement Jug je odšel k svoji izvoljenki in je za to leto končal potepanje po skalah. Sloki se je nalezel strahu, drugega, ki bi ju prehitel, pa ni bilo.
Zato sta se namenila na Jalovec. Pred nekaj tedni sta preplezala vse rateške Ponče, si iz višav ogledala lemež Jalovčeve piramide in poiskala smer naravnost čez steno.
Tokrat sta prihajala, da uresničita vzpon.
Pod kvedrovci se jima je sesipal grušč, ko ju je z ru-ševega grma ustavil rezek «stoj!»
Iz skrivališča se je dvignil vodnik Amautovič, trdoživ Albanec s sokoljimi očmi in po turško pobešenimd brki. Za njim sta prilezla še dva vojaka. Vodnik ju je pozval, naj prideta k njemu.
«E, spet si ti tu! Toliko, da te nisem ustrelil...» Z očmi je prebadal Joža in od Staneta zahteval legitimacijo. Pred nekaj tedni se je Joža vračal s Karavank v družbi človeka, s katerim sta se slučajno srečala v gozdu, ne da bi se poznala. Arnautovič je neznanca pretresel in našel v nahrbtniku 200 vžigalnikov in vrečico saharina. Seveda so preiskali do kože tudi njega, pa niso našli ničesar. Kljub temu ga je vodnik osumil tihotapljenja. Strojev, ki je bil šef carine, ga je izvlekel iz kaše, v srcu je Amautoviča pa je še vedno kljuval in se razraščal sum, da je Joža tihotapec in ne plezalec.
Joža se je obrnil k njemu. S šaljivim glasom je dejal: «Vodnik, ljudi vendar ne streljamo! Ljudje so ljudje!»
Amautovič je vrnil legitimacijo Stanetu, napravil smrtno resen obraz, si pogladil brke in dejal:
«Motiš se, čop! Jaz streljam takoj! Sicer pa tihotapci, begunci in Italijani niso ljudje! Kot zverine so, izven zakona! Jaz se ne šalim! če vama je življenje milo, ne pojdita nikdar več v hribe, ne da bi se javila pri meni v karavli. Da te nisem pogledal skozi tole» — z velikim prstom je važno pobingljal z daljnogledom — «bi bila zdaj mrtva!»
Joža, ki je imel že dovolj opraviti z graničarji, je odpel čutarico s slivovko. Ponudil mu jo Je. Vodnik je nekajkrat potegnil, potem ni bil več tako namrgoden.
«Kako je huda! Menda ji nisi kaj primešal, da bd me omotil? Naša ni takšna! Od tele se ponori!»
«Nič se ne ponori, vodnik! To je žganje za posebne vrst« ljudi — za takšne, ki plezajo v steni!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
5. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORI
ROKOMET
Na svetovnem prvenstvu
JUGOSLOVANI V POLFINALU
V nedeljo so premagati tudi Madžare
SMUČANJE
OB KONCU SEZONE
HALLE, 4. — Jugoslovanska rokometna reprezentanca se je na svetovnem prvenstvu v Halleju v D skupini uvrstila na prvo mesto po zmagi nad Madžarsko z 21:18. Jugoslovanski rokometaši so tako v predtekmovanju zmagali v vseh treh tek-mah in so poleg tega osvojili dve točki tudi za polfinale (po zmagi nad Madžari), kjer bodo nastopali skupno z NDR in SZ. Tekma s Sovjeti bo na sporedu že jutri. Jugoslovanski rokometaši so imeli proti Madžarom precej naporno delo, saj so ti v prvem polčasu prešli celo v vodstvo. Vendar pa je uspelo proti koncu srečanja odličnim «plavim» popolnoma zlomiti moč svojih nasprotnikov in zmagati.
KOLESARSTVO
NA PROGI TRST
SESLJAN
Uspel množični izlet
Po poskusih v drugih krajih Italije, pa tudi v naši deželi, so končno priredili tudi v Trstu množični izlet s kolesi. V nedeljo se je tako zbralo na Trgu Unità okrog 700 ljubiteljev «železnega konjička». Bilo jih je vseh vrst, od petletnega fantka, ki je prispel v Sesljan, ko so že razdelili vse nagjrade najboljšim, najmlajšim, najstarejšim in «najlepšim», pa vse do najstarejšega, Fumea, ki se je ob prevzemu nagrade na dolgo in široko zahvaljeval z opisovanjem lepot kolesarjenja (ima skoraj 90 let).
Vsa ta množica izkušenih kolesarjev, nedeljskih izletnikov in izletnic ter cele vrste «mularije», se je podala na pot po obalni cesti v Sesljan, kjer je bil konec izleta. Ta je dobro uspel, saj so bili ljudje z njim zadovoljni, na žalost pa niso vsi razumeli, da ne gre za tekmovanje m so se pričeli poditi na vso moč proti «cilju» ter so se raztegnili na večkilometrsko kolono. Ta «spomla-danski sprehod», ki pa je potekal v mrazu in naletavajočimi snežinkami, je organiziral Cottur, ob sodelovanju združenja «Azzurri d’Italia».
Čez dva tedna pa bo na vrsti nov podobni shod, ki ga bodo priredila nekatera tržaška kolesarska društva, ves izkupiček pa bo šel v korist slepih. Izlet bo na sporedu 19. marca, pri tem pa velja povedati, da so prireditelji «pozabili» povabiti u-radno k sodelovanju nekatera društva. neuradno pa so jih na cesti vabili, naj pridejo pomagat, bodisi pri tehnični organizaciji kot tudi pn aktivnem sodelovanju. Vsekakor ni to povsem korektno.
Po četrtem kolu ekipnega pokrajinskega šahovskega turnirja, ki je bilo v soboto na Proseku, vodi Kras s 13 točkami, pred CosUlungo I. m ekipo Devin - Štivan, ki imata po 11,5 točke.
NAMIZNI TENIS
NA PRVENSTVU ANGLUE
Surbek in Stipančic na drugem mestu
BRIGHTON, 4. - Jugoslovanski par šurbek - Stipančič je moral v finalu mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Anglije kloniti proti Švedoma Bengtssonu in Johanssonu s 3:1. Jugoslovana sta se uvrstila v finale po zmagi v polfinalu nad češkim parom Kunz - Orlowski.
Med posamezniki se je na prvo mesto uvrstil Johansson, po zmagi nad rojakom Bengtssonom. Stipančič je bil izločen v polfinalu, kjer ga je premagal Orlowski v treh nizih. šuberk pa je med posamezniki
OBVESTILA
SPDT obvešča tečajnike, ki se še niso izpisali iz tečaja, da je v Črnem vrhu smučanje mogoče. Ker SPDT za Črni vrh lahko nudi avtobusni prevoz, prosi vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj svojo udeležb* potrdijo najkasneje do četrtka v uradu ZSŠDI v UL Geppa 9, telefon 31-119, od 8. do 14. ure.
• • •
ŠZ BOR sklicuje za ponedeljek, 11. marca 1974
16. OBČNI ZBOR ki bo na stadionu «1. maj» ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Izvolitev volilne komisije.
3.	Poročila.
4.	Pozdravi.
5.	Diskusija k poročilom.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Volitve.
8.	Razno.
* * *
ZSŠDI sporoča, da so uradi od prti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9, tel. 31119.
izpadel že v tretjem kolu.
Pri ženskah pa je šel naslov romunski veteranki Alexandrujevi, ki je premagala v petih nizih Angležinjo Hammersleyevo. Pri parih je prvo mesto zasedla Alexandrujeva skupno s Čehoslovakinjo Grofovo.
V ekipnem tekmovanju se je Jugoslavija uvrstila na drugo mesto, po porazu s švedsko s 3:0.
SMUČARSKI TEK
MORA, 4. — Na že tradicionalnem 51. smučarskem teku Vasalo-pet, na 80 km dolgi progi je zmagal Šved Matti Kuosku. Prvo mesto si je zagotovil po zelo razburljivem zaključnem delu tekmovanja, saj je drugouvrščeni Sovjet Garanin prispel na cilj z manj kot eno minuto zamude. Tretji pa je bil dvakratni zmagovalec tega tekmovanja Šved Bolling. Na tej izredno naporni progi je letos nastopilo 8.870 tekmovalcev, med katerimi je bilo 820 tujcev. Zmagovalec je progo, ki je bila ledena, prevozil v 5.6’21”.
Letošnje osme ZŠI bodo konec meseca
Zaradi organizacijskih težav bo na sporedu le veleslalom
Ne da bi se pravzaprav niti še za- ma celotnega centra je bila osredo-
ODBOJKA
PO PORAZU Z JUNIORJEM V TRSTU
čela, se letošnja smučarska sezona že bliža h koncu. Tekmovanja conskega koledarja, ki so bila večinoma ob sobotah, so že za nami. S tem v zvezi opazimo marsikaj v rezultat-nih lestvicah. Večina tekmovalcev je bila tako imenovane kategorije «valligiani», tj tekmovalcev, ki bivajo na gorskih področjih. Tržaških tekmovalcev skoro ne zasledimo na vidnejših uvrstitvah. Zelo dobro so bile obiskovane tekme članskih kategorij, kjer so tekmovali univerzitetni študentje in kategorije uslužbencev, ki imajo proste sobote: raven tekmovanj je bila vselej visoka, ker so tekmovali «kategorizirani» smučarji in je bilo število tekmovalcev (po predpisih FISI) posameznih klubov omejeno. Na progi so bili res le najboljši. Da je tekmovalna sezona res pri koncu nam naznanja troje tekmovanj — ki bodo na Piancavallu. Gre za consko prvenstvo (10. marca), tržaško prvenstvo (24. marca) in 8. zimske športne igre (31. marca). V telefonskem pogovoru z direktorjem tamkajšnje smučarske šole Rosen-wirthom smo izvedeli, da je Fiancavano letos dosegel velik obisk, ker ni manjkalo snega, organizacija sa-
točena na tekmovanjih in «belih ted nih», tako za izgube zaradi prepovedi vožnje z avti ob prazniki niso preveč čutili. Povedal nam je tudi, da je bilo veliko gostov iz Jugoslavije, januarja posebno veliko Rečanov in 400 Zagrebčanov.
V tekoči sezoni so pomnožili o-bjekte, predvsem tiste ki peljejo smučarje v višje lege, kjer je smuka možna tudi aprila. Za naše zimske igre, ki bodo torej šele konec meseca (zaradi zasedenosti tekmovalnega koledarja) pridejo v poštev prav te višje proge, kamor pelje sedežnica.
Avtobusov v oganizaciji SPDT ne bo. zaradi že znanih in nepremostljivih težav. Tisti, ki se mislijo udeležiti letošnjih iger naj že sedaj pomislijo kako bodo potovali. Na programu bo samo en veleslalom v enem samen spustu. Proga bo nekoliko daljša in ne bo primerna za začetnike ali slabe smučarje. Žal. se bo moralo letos odpovedati tekmovanju več smučarjev, kar je prava škoda, ker je bila značilnost iger ta, da se vsako leto srečajo vsi naši smučarji: stari in mladi, «virtuozi» in začetniki.
Selma Mi.

KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
Starc, Kralj in Zavadlal priborili zmago Kontovelu
Tudi Poletovi mladinci so osvojili dragoceni točki
Kontovel — Villesse 53:45 (27:18)
KONTOVEL:	Nabergoj, Persi,
Starc 18, A. Zavadlal 15, Kralj 17, Lukša 1, Lisjak 2, Daneu, Kante, Bukovec.
VILLESSE: Vidov 4, Podbršček 4, Corsi 5, Ca bas, Minin, Burgnich, Moruzzi 8, Lampe 4, Bigai 12, Bar-dusco 8.
PROSTI METI: 11:22.
SODNIKA: Cian in Bellini iz Trsta.
Ker je sodnik menil, da je na odprtem igrišču premrzlo, sta morali ekipi odigrati tekmo v nabrežinski telovadnici. Tu se je tekma po polurni zamudi vendar začela.
Kontovelcem se je ponujala edinstvena priložnost, da pospravijo drugi par točk. Niso razočarali, saj so nasprotnika dobesedno nadigrali in je bila njihova zmaga povsem zaslužena. Organizirana in povezana igra, katero je odbčno vodil Zavadlal, je popolnoma spravila iz tira nasprotnika.
Kontovelci so visoko povedli po zaslugi odličnega Kralja. Villesse so se jim najbolj nevarno približale v deveti minuti, ko so zaostaja'e le za tri točke. Naši predstavniki pa so se pravočasno zbrali in prijeli zopet za vajeti igre. Gostom so vsi-lili hiter tempo in so kmalu povišali vodstvo, ki jim je omogočalo, da so igrali bolj sproščeno in umerjeno.
V drugem delu igre so domačim še bolj pritisnili in onemogočili vsak odpor. Igrali so dobro tako v napadu, kot v obrambi. Najvišjo prednost so Kontovelci dosegli v 15. minuti, ko so vodili z 20 koši. V nadaljevanju so (nekoliko zaradi utrujenosti in nekoliko zaradi presinga obrambe nasprotnikov) močno popustili. Villesse pa je do konca znižal vodstvo na osem košev.
Kontovel je zmagal povsem zasluženo. V njegovih vrstah so najbolje igrali Starc, Kralj in Zavadlal
so lahko poletovci z mirno igro obdržali razbko šestih točk.
IZIDI MLADINSKIH EKIP KADETI
Bor — Scoglietto	123:36
DEČKI	
Bor — Servolana	43:32
Italsider — Polet	46:44
Ardita — Dom	77:56
	b. 1.
MLADINCI
Polet — Servolcna 40:34 (24:18)
SERVOLANA: Klamert, Festini 7, Ličen, Albertini, Carlin, Bartolomei 6, Tommasini 6, Calzolari 6, Bibuli 9 Bsssi
’ POLET: Adrijan Sosič 20, Daneu 4, Škerlavaj, Jugovič 8, Guštin 2, Gantar 2, Kraus 4, Tavčar, Edi Sosič.
SODNIKA: Cozzolino in Deboni iz Trstfl
PROSTI METI: Servolana 2:14, Polet 0:6.
PET OSEBNIH NAPAK: Bibuli (33:40), Daneu (40:34).
Poletovi mladinci so v soboto na odprtem igrišču v Skednju (in v hudem mrazu) osvojili dve pomembni točki na račun Servolane, ki .te prejšnjo soboto premagala celo goriško Patriarco. Poletovci so potrdili svojo trenutno dobro formo in so zasluženo premagali domačine, ki so bili pomanjkljivi predvsem v metih na koš. Nedvomno je v veliki meri pripomogel k zmagi naše peterke Adrijan Sosič, ki je bil daleč najboljši mož na igrišču, sej je za Polet dosegel kar nolovico celotnega izkupička (20 točk). Zanesljivo je zaigral tudi Miloš Jugovič, ki je letos orvič nastopil v openskih vrstah 'licer pa gre za zmago zaslusa celotnemu moštvu, saj je preudarno -rqicfrplo turti fertai, ko fao se mu igralci SUtrvmigne nevarno približa li (33-35). Od tedaj dalie pa so Ske-denjci povsem odpovedali, tako da 1
V MOŠKI B LIGI
Stotka Patriarce
Patriarca — Šarila 113:86 (57:37)
PATRIARCA: Devetag 8, Furlan 11, Marušič 4, Soro 25, Mauri 7, Del Ben, Pieric 23, Flebus 16, dessi 1, Bruni 18.
ŠARILA’: Rinaldi 4, Ungaro 2, Properzi 18, Boscherini 4, Corbelli, Parmeggiani, Torrani, Sfriso 20, Cortese 18, Cervellini 14.
SODNIKA: Crozzoli iz Benetk in Boccardo iz Padove.
Patriarca je s precejšnjo lahkoto odpravila ekipo Sarilà, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Goriška ekipa .je v tej tekmi dosegla najvišji rezultat v tem prvenstvu.
Tekma je bila dobra priprava za srečanje z Duco iz Mester, prvo na lestvici, ki bo v nedeljo v Gorici. V primeru, da bi Goričani premagali nasprotnike, bi se jim odprla vrata v finalni del.
O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati, kajti premoč domačinov je bila taka, da je nasprotnik igral podrejeno vlogo in ni nikoli resno kljuboval Goričanom. V tej tekmi sta se zopet izkazala Soro in Pieric.
B LIGA — Lloyd s težavo
proti zadnjemu
Lloyd Adriatico je gostoval v Reggio Èmilii, kjer je le s težavo premagal zadnjega z lestvice, ekipo La Torre z 72:67 (37:27). Tudi tokrat so llovdovci pokazali, da se ne znajdejo v gosteh, kar jasno priča, da moštvo še ni dovolj «zrelo», da bi se potegovalo za vstop v višjo ligo. Med Tržačani sta dobro igrala Millo (19 točk) in Bassi (14). Po 17. kolu je lestvica naslednja: Duco Mestre 28, Brina Porli in Alpe Bergamo 24. Patriarca 22, Lloyd Adriatico 20 itd.
C LIGA — Italsider tretji
Po neuspešnem začetku v tem prvenstvu je Italsider žel vrsto prepričljivih zmag, tako da je trenutno tretji na lestvici s 24 točkami. V nedeljo je namreč Italsider na lastnih tleh odpravil Virtus Padova s 74:71 (46:35). Quarantotto (22 točk) in Zimmermann (12) sta bila boljša v tržaških vrstah. Lestvica pa je po 17. kolu naslednia: Cerier 28 točk. Die Nai 24, Italsider 24 itd Do konca prvenstva manjka še pet kol.
*«=NSKA B LIGA —
Ginnastica prva
V odločilnem srečanju za prvo mesto je Ginnastica Triestina na domačih tleh premagala moštvo Despar z 71:45 (27:27). Tržačanke so odigrale svojo najboljšo prvenstveno tek mo in so se tako pridružile Despa-ru na vrhu lestvice. Ostala dva tržaška predstavnika pa sta bila po ražena. Izida: Treviso — Dar,vil 52:39 (29:26) in Plia Castelli - Julia 74:34 (43:15) Darwil je na sed mpm mestu z 10 točkami, Julia pa na zadnjem z dvema točkama.
b. L
NOGOMET
TUNIS, 4. — V prijateljski nogometni tekmi reprezentanc pod 23 leti je Jugoslavija premagala včeraj Tunizijo z 2:0 (1:0). Gola sta dosegla Petrovič in Budanovič.
POREČ, 4. — V Poreču se je zaključilo 29. jugoslovansko prvenstvo v šahu. Kljub temu, da je predsedstvo šahovske zveze prvenstvo v petek razpustilo, so tekmovalci o-digrali tudi zadnje, 17. kolo. Naslov je osvojil Vukič, ki je zbral 12 točk. Na drugo mesto pa so se uvrstili Bukič, Šahovič in Rukavina z 10,5 točke.
Po več kot desetletnem obdobju Bor zapustil prvenstvo B lige
Lep uspeh mlade ekipe - Nezadržni fantje v 1. MD - Tudi Dom osvojil še dve točki
V HOKEJSKI A LIGI
Remi UhG v gosteh v Viareggiu
V soboto je goriška hokejska ekipa UGG remizirala 3:3 v Viareggiu. Goriški hokejisti so odpotovali v Viareggio z namenom, da bi proti močnemu nasprotniku izbojevali remi. Po prvih minutah drugega polčasa pa je kazalo, da UGG ne bo uspela v svojem namenu, saj je zgubljala s 3:0. V zadnjih minutah igre pa so Goričani predvajali izredno igro ter so nadoknadili zgubljeno.
Bor — Junior Casale 3:1 (11:15, 12:15, 15:3, 5:15)
BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Božič, Furiarne, Jevnikar, Kalan, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
V	soboto je padel zastor nad dru-goligaško žensko odbojkarsko prvenstvo in to zadnje kolo je predstavljalo veliko neznanko, saj je bilo prav od sobotnih srečanj odvisno, kdo bo moral drugo leto nastopati v tretjeligaškem prvenstvu. Neposredno je ta boj za obstanek v ligi potekal prav med dvema tržaškima ekipama, to je med šesterko Bora in tržaško ekipo OMA. Sobotni nastop je bil za borovke odločilne važnosti: v primeru gladke zmage nad poprečnim nasprotnikom na domačih tleh, bi bil obstoj v ligi praktično zagotovljen. In prav na to so borovke in navijači polagali največ upanja. Toda do pozitivnega rezultata, žal, ni prišlo. Borovke, ki so morale stopiti na igrišče s poškodovano Pernarčičevo, hudega psihičnega pritiska in velike odgovornosti niso zdržale. Učinkovito so zaigrale le v določenih trenutkih (tretji niz), toda v glavnem je na igrišču vladala zmeda, trema in nepovezanost. Jasno je, da je to (čeprav tehnično le poprečni) nasprotnik izkoristil.
Ta novi neuspeh zamejske odboj-te nas boli. To športno področje za-dobiva iz leta v leto globlje in težko ozdravljive rane: to je jasen znak, da se časi močno spreminjajo, da se naša zamejska odbojkarska barka potaplja. Še pred nedavnim smo bili v deželnem in državnem merilu prava velesila. Pomislimo samo, koliko naših fantov in deklet je obleklo državni dres! Danes smo priča globokim in korenitim spremembam. Ogljemo si Bor: kje iskati razloge za ta neuspeh? Mirno lahko trdimo, da je bila ekipa zelo dobro in vestno pripravljena na prvenstvo. Odlična je bila tudi organizacijska plat. Morda nosi glavno krivdo za izpad dejstvo, da je v zadnjem trenutku brez prave «napovedi» zapustilo ekipo kar šest standardnih igralk. Nove moči so sicer svojo vlogo odigrale zelo dobro, vendar je bil skok iz prve deželne divizije v prvo šesterko (in s tem v B ligo) le pretežaven in prevelik. Drugi, in ravno tako odločujoči razlog, je nedvomno prevelika psihična krhkost naših deklet, kar je bilo najbolj razvidno v kritičnih trenutkih, ko je od sebe treba dati vse, in pa na gostovanjih. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je imela in ima Borova ekipa kader dobrih in nadarjenih igralk, toda v tem prvenstvu do homogenosti ekipe, žal, ni prišlo.
Tako bo torej tudi Bor moral začeti znova. Še z večjim zagonom, resnostjo in navdušenjem se bo treba vreči na delo: samo v tem primeru bo ekipa uspevala in bomo lahko kmalu spet gledali naša dekleta na odrih druge itabjanske odbojkarske lige.
INKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — AGI	3:2 (15:13,
15:9, 12:15, 11:15, 16:14)
BOR: Purič. Jazbec, Nibrandt, Batič, Glavina, Mesesnel, Lozar, Vitez, Rogelja.
AGI: Domini, Monzani, De Luca, Rocco, Antiči, Cecotti, Pellegrini, Kerniat, Citta, Menarbin, Martinuz.
V	soboto smo bili priča res lepe-
mu, agonističnemu in za to ligo telli, Ferfoglia, Terco, Trentin, Vir-tehnično dovršenemu srečanju. Na- ; golin, Scavaretto.
sproti sta si stali dve skorajda enakovredni šesterki, ki sta sicer maloštevilnemu občinstvu nudili pravi športni užitek. Dobro izpeljane akcije, dobri zaključni udarci, urejeni obrambi in vrsta dobrih, nadarjenih in mladih igralk so seveda najrazveseljivejša nota sobotnega srečanja. In tu mislimo predvsem na borovke, ki so dobesedno presenetile. Kot je razvidno iz rezultata, je bila borba za točke izredno napeta. Borba na nož pa je dosegla svoj vrhunec v petem in odločilnem nizu, ko so borovke pokazale večjo živčno zrelost in so osvojile prvi par točk v tem prvenstvu. Ko govorimo o srečanju, moramo omeniti solidno in izkušeno Vitezovo, ki je prav v sobotnem nastopu dokazala, da kot i-gralka ne spada v tako nizko ligo.
INKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
Libertas Turjak — Bor (9:15, 14:16, 6:15)
TURJAK: Baldo, Elementin,
0:3
BOR: Požar, Plesničar, Fučka, Košuta, Vodopivec, Može, Neubauer, Kodrič, Ugrin, Nadlišek. E. Kralj.
SODNIKI: Zorzenon, Ealligaro in Sartori.
Bor se vrača tudi z gostovanja v Turjaku z novima točkama v žepu. Tokrat borovcem ni šlo vse tako gladko od rok kot v večini dosedanjih tekem. Domači odbojkarji so zaigrali presenetljivo dobro in le malo je manjkalo, pa bi bili ob kak set. Tako je na primer Turjak v drugem nizu vodil že s 14:7, a ko je kazalo, da ima zmago v tem delu igre že v žepu, so naši fantje krepkeje poprijeli in so z izkušeno igro dosegli to, kar je malokdo pričakoval. Po uspehu v tem setu Neubauer in tovariši niso imeli več nobenih težav, saj so razočarani domačini povsem popustili in so osvojili le skromnih 6 točk.
Bor je tokrat zaigral nekoliko pod svojim običajnim standardom. Morda so «plavi» stopili na igrišče nekoliko skoncentrirani in prepričani v lahko zmago. Ob tem je seveda
miiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiimiijiniiitiiiiiiiii
V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU MLADINCEV
Drevi šesterka borovcev proti Petrarci iz Padove
Današnja naloga «plavih» bo izredno težka
Drevi se nam obeta izredno zani- izkušenih mivo odbojkarsko srečanje V okviru italijanskega prvenstva mladincev, med tržaško šesterko Bora in Petrarco iz Padove. V konkurenci tega tekmovanja je ostalo še dvaintrideset ekip, ki se bodo potegovale za najvišji naslov v Italiji.
Borovci bodo odigrali prvo tekmo na stadionu «1. maj», povratno pa v Padovi. Ta del tekmovanja bo potekal po pokalnem sistemu in preostalih šestnajst tekmečev, ki bodo ostali v konkurenci, bo porazdeljenih v štiri skupine. Samo zmagovalci bodo nato imeli odprto pot do sklepnega tekmovanja.
Tržačanom, ki so deželni prvaki, to pot žreb ni bil naklonjen.
Petrarca iz Padove spada med boljše ekipe v Italiji v tej konkurenci. Poleg tega igrajo zastopniki iz Padove v 1. ligi in kar štirje te šesterke so mladinci. Na čelu te štiriperesne deteljice pa je bržkone Donato, ki je obenem tudi član reprezentance.
V dosedanjem tekmovanju so mladi odbojkarji Bora dosegli že lep uspeh. Premočno so osvojili pokrajinsko prvenstvo in temu naslovu so kasneje dodali še deželnega. Njihov drevišnji nasprotnik pa bo nekoliko drugačne kakovosti. Ne glede na moč tekmecev Tržačani v tem spopadu nimajo kaj zgubiti.
Prav v takih srečanjih se lahko doseže največ, če ne zmago pa vsaj navdušujočo odbojko. To pa lahko pričakujemo od Kodriča in tovarišev. škoda, da verjetno ne bo igral Bruno Kralj, ki je eden najbolj
mladih Borovih odboj-karjev. Drugih odsotnosti ne bo. Srečanje se bo pričelo ob 21.15.
G. F.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiu
ZIMSKI ŽENSKI POKAL SLOVENIJE V LJURUANI
Naša dekleta so častno branila barve slovenske zamejske odbojke
Rrežanke so osvojile tretje mesto, za Fužinarjem in Poljanami (Ljubljana)
V nedeljo je bila v Ljubljani na sporedu velika športna odbojkarska manifestacija: med seboj so se pomerile vse slovenske ekipe iz matične domovine, kot gosta pa sta na turnirju nastopili tudi dve naši zamejski šesterki. V veseli družbi sta se namreč v Ljubljano podali šesterki tržaškega Bora in dolinskega Brega. Naj takoj povemo, da je turnir naletel na izreden odziv, tako pri ekipah, kot pri občinstvu. Na igriščih so se poleg Bora in Brega zvrstile naslednje ekipe iz Slovenije: Gabrje - Celje, Vič - Ljubljana, Krka - Novo mesto, Poljane - Ljubljana, Prevalje, Merkur iz Nove Gorice, odlični Fužinar in Jesenice. Ker sta na turnirju sodelovali tudi dve naši zamejski šesterki, nas seveda turnir pobliže zanima.
Če skušamo turnir podrobneje a-nalizirati, moramo reči, da je iz tekme v tekmo postajal zanimivejši, da je organizacijsko segel na dostojno raven, potekal je brez nepotrebnih zapletljajev. Če ga pa skušamo analizirati z druge, to je s tehnične plati, potem pridemo lahko do zaključka, da je bila igra, razen v nekaterih srečanjih, le poprečna In to je pač nekak alarmni zvonec: slovenska odbojka je ostala zakore ninjena nekje v starokopitnih oprijemih, lahko rečemo, da je maloda-
ne zaspala. Izjema pri tem sta le ekipi solidnega in daleč najboljšega Fužinarja in ljubljanske ekipe Poljane, ki pa ima v svojih vrstah v glavnem starejše in izkušene i-gralke, na katerih ramenih sloni celotna igra ekipe.
Ko govorimo o izjemah, ne moremo mimo obeh zamejskih ekip, Id sta bili tehnično vseskozi v ospredju. Tudi igra, ki so jo pokazala naša dekleta, je bila zelo dobra, moderna in dinamična. To je vsekakor zanimivo in obenem razveseljivo dejstvo. To je jasen znak, da sta naši društvi (Breg in Bor) ubrali na tem športnem področju pravilno pot.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je v sklepni del turnirja prerinila dolinska šesterka, ki je v svoji izločilni skupini odpravila najprej Gabrje z 2:1, nato pa še Vič z 2:0. Tržaški šesterki Bora se ta podvig ni posrečil, pa čeprav le za las. Borovke so naletele na težjo izločilno skupino: z blestečo in navdušu-iočo igro so strle odpor Jesenic z 2:0, toda račune jim ie prekrižal Fužinar z Raven na Koroškem in jim zaprl pot do finala.
Preden preidemo h končnemu pre gledu rezultatov, lahko rečemo, da so naša dekleta, čeprav na tujem igrišču, izredno častno branila ugled
našega zamejskega manjšinskega športa.
REZULTATI TURNIRJA 1. skupina:
Gabrje - Vič	2:0
Breg — Gabrje	2:1
Breg - Vič	2:0
Prvi finalist: Breg - Trst Z. skupina:
Poljane — Merkur	2:0
Krka — Prevalje	2:0
Poljane — Krka	2:1
Poljane — Prevalje	2:0
Merkur — Prevalje	0:2
Krka — Merkur	2:0
Drugi finalist: Poljane - Ljubljana 3. skupina:
Bor — Jesenice	2:0
Fužinar — Jesenice	2:0
Fužinar — Bor	2:0
Tretji finalist: Fužinar - Ravne
Finalni del:
Fužinar — Breg	2:0
Fužinar — Poljane	2:0
Poljane — Breg	2:1
Lestvica :
1.	Fužinar (zimski pokal Slovenije)
2.	Poljane (plaketa)
3.	Breg (pokal za 3. mesto)
Obe zamejski ekipi — Breg in Bor — sta v znak sodelovanja na turnirju dobili pokal.
INKA
PRIJATELJSKI TEKMI
ADRIA — IZOLA 2:4 (0:1)
ADRIA:” Bàgi (Silič), Marvin, Uršič (Gorkič), Gulin (Cotič), Benedetto, Ivčev, Saksida, Jerončič. Beč (Klanjšček), Frančeškin, Piščanec (Fornazarič).
IZOLA:	Kocijančič (Dobrinja),
Iskra, Frančeškin, T. Gregorič, Zore, Jerman, Grbec, Božič (Glavina), V. Gregorič, Jankovič, Lokaš.
STRELCI: Lokaš 3 in Jankovič za Izolo, Klanjšček in T. Gregorič (avtogol) za Adrio.
SODNIK: Pahor (N. Gorica).
V prijateljskem primorskem derbiju je bila Adria boljša v pretežnem delu prvega polčasa, vendar je napad (na čelu z Bečem) zapravil vrsto idealnih priložnosti. Proti koncu polčasa je Izola povedla, potem ko je Jankovič streljal v levi zgornji kot domačih vrat. Od takrat dalje so igrali Izolčani vedno boljše, Mirenci pa vedno slabo. Treba pa je reči, da sta bila zadnja dva gola Izole, kot tudi drugi zadetek Adrie dosežena precej po nepotrebnem.
ADRIA — BILJE 4:1 (0:1)
ADRIA: Bagi, Marvin (Rijavec), Uršič, Faganeli, Gulin, Frančeškin, Saksida, Jerončič (Petrovčič), Klanjšček, Beč (Rupnik), Piščanec Fornazarič.
BILJE: Trampuž, Rusjan, Nanut, Marušič, B. Vižintin (A. Vižintin), Devetak, Žorž (Zaletel), Frančeškin, Komel, Zarič.
SODNIK: Karer (Miren).
Zanimivo je, da je Adria strla odpor Biljencev šele v drugem polčasu, ko je igrala s štirimi rezervnimi igralci. Prvi polčas so odločile Bilje v svojo korist z golom Komela, medtem ko so po odmoru domačini dosegli štiri gole in prepričljivo zmago. Dvakrat je bil uspešen Rupnik, enkrat Klanjšček, zadnji zadetek pa je bil avtogol. Zanimivo je, da je v vseh treh tekmah, ki jih je doslej odigrala Adria v okviru priprav, nasprotnik dosegel avtogol. Da bi bilo vsaj včasih tako tudi v prvenstvu!
B. P.
SMUČANJE
LAHTI, 4. — Na tradicionalnem smučarskem tekmovanju v Lahtiju je v skokih dosegel dober uspeh tudi Jugoslovan Dolhar, ki se je na tem tekmovanju na Finskem u-vrstil na deseto mesto. Prvi je bil Sovjet Borovitin, pred Satrejem.
V teku na 50 km je prvo mesto zasedel Finec Repo, pri ženskah pa je na 10 km zmagala svetovna prvakinja Kulakova (SZ).
SNEG V ČRNEM VRHU
Do včeraj zvečer je v Črnem vrhu nad Idrijo zapadlo pol metra snega in je v kasnih nočnih urah še vedno snežilo. Organizatorji 1. trnovskega smučarskega maratona doslej še vedno niso uradno odločili, če bodo to tekmovanje priredib že v tem tednu, ali pa bo na vrsti kasneje.
Crhpprnjlp zn
III.IAŠK0 MATIC«!
občutno trpela kvaliteta prikazan# igre, saj brez zagrizenosti tudi tehnična nadmoč utegne biti premalo. Nadvse pozitivno pa je dejstvo, da so se znali borovci ob pravem času zbrati, tako da lahko mirno rečemo, da je tudi tokrat bila izkušenost tista, ki je jeziček na tehtnici nagnila v korist «plavih».
Mig
Dom — PAV Dormiseli 3:1 (15:8, 15:2, 12:15, 15:6)
DOM (Gorica): Prinčič, Devetak L, Klanjšček, Cijan, Černič, Komel (k), Peric, Sossou, Jarc in Devetak K.
PAV DORMISCH (Udine): Bressa-nili, Cauz, Bulian, Mione, Monini, Petracco, Vischi, Piani, Mauro, Mo-reale, Sardeo.
SODNIK: Pertot Aleš iz Trsta: stranska: Paron in Martelossi iz Gorice.
Dom je v sobotni tekmi osvojil drugi par točk v letošnjem moškem prvenstvu 1. divizije in se tako povzpel v sredino lestvice.
Domovci so bili vedno v premoči, saj se je takoj opazilo, da so bili Videmčani za razred slabši od Goričanov. Samo v tretjem setu, ko je Dom popustil in so gostje zaigrali zagrizeno, so bili na ravni «belo-rdečih». V ostalih setih pa je bil Dom v premoči, kar je tudi dobro razvidno iz točk, ki jih je PAV zbral v oosameznih setih.
Po tekmi smo vprašali podajača Doma Armanda Jarca za mnenje o tekmi: «To tekmo nismo odigrali najbolje, ker smo morali na vsak način zmagati. Zato je bila lepa igra drugotna stvar. Lahko bi zmagali s 3:0, saj smo v tretjem setu preveč dovolili nasprotniku, kar nas je stalo set. Tokrat smo opazili — je nadaljeval Jarc — rahel napredek v obrambi, posebno bok je bil uspešnejši ! »
Prihodnjo tekmo bodo Goričani o-digrali v Gradiški proti nevarni šesterki Torriani. Tekma bo v soboto ob 17.30.
Še to je treba omeniti: to zmago so igralci Doma posvetili soigralcu Feruču Mužiču, ki se je prav v soboto poročil.
I. K.
Presenetljiv remi Brega
(Nadaljevanje s 5. strani)
ni igrišča sta kapetan Orto in Galli-notti glavni gonilni sili. Proti temu moštvu so torej v nedeljo zaigrali kriški nogometaši, ki še zdaleč niso obdržali dobre forme iz začetka prvenstva. Vse kaže, da so Vesnini igralci preveč dali od sebe v prvem delu lige in so v zadnjih tekmah vidno popustili, kar se jim je tudi maščevalo v tekmi proti Flaminiu.
Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da so domačini startali na to srečanje z resnim namenom, da osvojijo obe točki, medtem ko so Križani skušali v glavnem z obrambno igro odnesti točko. V tem vzdušju je bilo tudi jasno, da bo velik del bremena nosila kriška obramba, ki je bila v zadnjih tekmah dokaj neza-nesliiva. Že v uvodnih minutah pa je moral vratar Tence kloniti in Fla-min’o je tako s svoiim veteranom Ga'linottijrm povedel že 1:0. Vsi načrti kriških igralcev so tako že v tem delu snlabneli. Bilo je treba stanje izenačiti. S tem pa je nastala nevarnost, da bi jih domačini presenetili s protinapadom. Žal, se je prav tako zgodilo. Flaminio je še enkrat povedel z Zagom. S tem zadetkom pa se je praktično srečanje tudi končalo.
V drugem polčasu so sicer Križani živahneje napadali, Flaminio na je zanesljivo zapiral prostor v obrambi in ie poleg tego dosegel še en gol. Malo pred koncem je Valente iz enajstmetrovke znižal izid na 1:3.
b. 1.
«Kultu osebnosti»
(Nadaljevanje s 4. strani)
avtoritarne strukture in avtokratske metode z višin triumfalnih uspehov lahko zrušijo v nižine uničujočih porazov, ker se pri daljšem prakticiranju teh metod skazita demokratična in socialistična vsebina našega gibanja .. .»
Tschernez je strankarske tovariše še zbodel: «Sleherni kult osebnosti ima dve plati: nihče si okrog sebe ne more graditi kulta osebnosti, če ni tistih, ki bi se pred njim klanjali .. .»
Na koncu je Tschernez v običajnem kompromisnem stilu, ob upoštevanju pravila, da ne gre nikogar omeniti po imenu, povsem podobno rokohitrcu izvedel mojstrski obrat: izjavil je, da je hotel samo prikazati nevarnosti kulta osebnosti v nasprotnem taboru, med meščanskimi strankami, vtem ko za svojo lastno meni, da «na srečo ima u-strezne osebnosti in pravilne ideje .. .»
Med «male kajzerje» sodita tudi dva mlada pobtika, ki ju je Kreisky postavil za svoja namestnika, to sta 36-letni Hennes Androsch, minister financ, in 44-letni dunajski župan, Leopold Gratz. Oba sta kot meteora treščila v najvišje partijsko vodstvo. Kreisky jima pušča e-nake možnosti, tako da bo šele čas pokazal, kateri od dobeh bo njegov ‘dostojnejši naslednik.