15. štev. V Kranju, 12. aprila 1902. III. leto. t. Političen m gospodarski Ust. Vabilo na narocbo. ^^m^s^oTk, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Nekdaj In zdaj. ) Kmetijski stan cele srednje Evrope je danes v velikih stiskah, in sicer največ zaradi tega, ker svojih pridelkov ne more prodajati za primerno ceno in ker zastarele razmere obtežujejo njegovo delovanje in tako podražujejo pridelovanje, da mu ni mogoče tekmovati s pridelovanjem kmetijstva v drugih pokrajinah, zlasti ne z onim v Severni Ameriki. V deželah, koder so razmere ugodnejše, kjer je kmetijski stan zadostno strokovno izobražen in ni preveč obremenjen z davki, na pr. na Nemškem, na Francoskem i. dr., tamkaj kmetovalec še izhaja, deloma vsaj za silo; pri nas v Avstriji pa je kmetovalec v skrajno neugodnih razmerah. Na Oeškem, na Moravskem in v Šleziji imajo kmetovalci med vsemi avstrijskimi razmerno še najboljše stališče; veliko slabše se jim pa godi v naših planinskih deželah, posebno na jugu, kamor spada naša Kranjska. Pri nas na Kranjskem kmetovalec ne le, da več ne izhaja, temveč že zdavnaj z izgubo kmetuje, in edino odtod prihaja nazadovanje našega blagostanja ter propadanje obrti in trgovine. Kranjska dežela jo danes le poljedelska, zato ob njenem propadlem kmetijstvu ne more procvitati ne trgovina in ne obrt. Naše kmetije teže ogromni dolgovi, ki od leta do leta v velikanski meri naraščajo; kranjsko kmetijstvo je banke-rotno in naravna posledica je izseljevanje, ki mora vsakega rodoljuba naudajati z obupom. Ta spis ima nalogo, da to žalostno resnico dokaže, ter merodajne kroge opozori, da skušajo rešiti, kar se še rešiti da, in da s primernimi naredbami ustvarijo temelj boljši bodočnosti naše ubožane dežele. Kdor le nekoliko proučuje stanje kranjskega kmetovalca, se mora strinjati z mojo, žal, neprijetno sodbo o stanju našega kmetijstva; in da nisem le jaz tak črnogled, hočem v nastopnih vrstah priobčiti izvleček iz predavanja, ki ga je imel ravnatelj višje gozdarske šole Rudolf Jugoviz «o gospodarskem položaju v planinskih deželah« v klubu kmetovalcev na Dunaju. Ravnatelj Jugoviz je rekel: Naših pravih planinskih kmetovalcev ni iskati toliko ob glavnih cestah in v industrijskih središčih, kolikor v stranskih dolinah in kotih, kjer sta se življenje in dobrostojnost poznala le — v že preteklih časih. V planinskih pokrajinah je predvsem ločiti dve pokrajini: ena je tisti del planinskih dežel, kjer je vse nadvladovalo rudarstvo in fužinarstvo; druga je tista, kjer je bil kmetovalec od nekdaj sam nase *) Ta zanimivi članek smo ponatisnili iz «Kmetovalca*. navezan. V prvo pokrajino spadajo Štajerska, Koroška in deli Zgornjega in Spodnjega Avstrijskega, Solnograš-kega, Kranjskega ter nekaj Tirolskega; v drugo pokrajino pa večji del Tirolskega in zapadna stran Solnograškega. Ti deželi tvorita prehod k srečnejšim kmetijskim razmeram gorate Švice. Če potujemo po naših planinskih pokrajinah, vidimo poleg velikih zidanih hiš in hlevov, iz katerih bi se dalo sklepati na dobrostojnost, zelo razdrte, večinoma lesene kajže, poleg njih prazne hiše s trhlimi strehami in semintja rjave razvaline hiš. Velike kmetske hiše služijo le deloma še za stanovanja, in hlevi niso več polni. Ostanki nekdanjega promoženja vzdržujejo nekdanje blagostanje le navidez; morda je še semintja kaj blagostanja, saj se je svoječasno veliko zaslužilo pri fužini in še sedaj se zasluži z vožnjo iz gozda k žagi, na kolodvor itd. Les je zavzel mesto železa! Ljudi je malo po teh hišah; fantje sekajo v gozdu ali pa so šli z doma, ker dobivajo navidezno dober zaslužek tamkaj zunaj v velikih 'livarnah in fužinah poleg železnice, ali pa služijo v mestu. Tudi kmetska dekleta in posli so šli proč v mesta, in doma sta ostala stari oče in bo-lehna mati, ki kmetujeta s par bebastimi posli. Tudi v kajžah manjka ljudi; v njih stanujejo le reveži, ki so prej služili pri fužini, ko je še delala, a danes so prestari, da bi tudi oni šli v tvornice ali v mesta; za take stare ljudi se ne izplača več izseljevati ter v boju za delo tekmovati z mladino, ker slednjič vendar podležejo. Z bolestjo se spominjajo časov, ko so si mogli še kaj prislužiti s pridnimi rokami in z nekaterimi glavami živine, ki so jo zastonj pasli v gozdu. Žalostno je danes po teh postranskih dolinah, koder se je nekdaj tako veselo razlegalo pokanje bičev, kjer so oglarji, vozniki in kmetje, ki so plačilne dneve pri fužini prejemali po več stotakov, dobro živeli, in dali tudi drugim živeti! Pa poglejmo gor na planine; morda je tam bolje kakor doli v dolini pri kmetu ali v njegovem izsekanem gozdu. Tu še stoje planinske koče druga tik druge; tu je Še živina in so še planšarji. Res je tako, a polovica koč je praznih in razdejanih, in živina tava lačna po opu-stošenih in zanemarjenih planinskih tleh. S planine dol je prelep razgled v dolino na domač kmetski dvorec, ki leži ob gozdu sredi slabih njiv. Gozd!? V resnici je to le izsekan prostor, zarasel z leševino, jelševino in brinjem. Pomanjkanje denarja je kmeta prislilo, da je vse posekal, kar je za prodaj. In če stari kmet kdaj pride po slabem strmem potu, ki še danes ni nič boljši kakor v starih časih, pogledat gor na planino, gotovo planšarjem pripoveduje o slabih cenah kmetijskih pridelkov, o slabi paši, ki jo vrhutega vedno bolj krčijo, češ, «več je že divjačine kakor govedi*; o slabi zemlji, ki že nič več ne rodi; o pomanjkanju delavcev, ki je že tako, da za drag denar ni dobiti ne hlapca, ne dekle; o davkih, ki jih ni več zmagovati; o silnem zadolževanju H6 kmetij, ki žene kmetijo za kmetijo na boben. Če se vse to sliši, potem se pač mora verjeti, da so se časovne razmere spremenile na slabo in žalostno stran, namesto na boljšo, ki bi bila primerna današnjemu času »napredka* in «prosvete». Prišlovica: mirovanje je nazadovanje, je tu popolnoma uresničena. Na kmetskih dvorcih je ostalo vse pri starem, dočim je zunaj napočila nova, burna doba. Strašanski je propad, ki loči kmeta na njegovem posestvu od duha novega časa. Kar svet imenuje blagoslov napredka, je za planinskega kmeta postalo prokletstvo, ker so ga pustili v nevednosti v vražju, v sovraštvu do napredka. Čuditi se je, kako nezaupno kmet še danes gleda na redko sejane vzorne kmetije, ki so jih nekateri ustvarili z velikimi žrtvami, in iz njih se dostikrat še takozvana vaška inteligenca norčuje! Voliko prijaznejša slika se nam pa kaže, če gledamo čez Tirolsko mejo proti zapadu v srečno Švico: bujni travniki in plodovi te planine se razprostirajo pred nami in na njih se pasejo dragocene čede. Prijazna hiša kaže dobrostojnost in njen slog spominja na stare čase, gospodarska poslopja pa so urejena po novi šegi, in marsikateri stroj se vidi pred hišnimi vrati, v hišah pa stanuje strokovno izobražen, delaven in vesel narod. Živahno življenje se pa kaže v dolinah ob vodi, in njena sila goni na tisoče strojev. In pri nas? Je li bilo vedno tako? Ali je bilo v naših krajih vedno tako slabo, ali je bilo blagostanje v Švici odnekdaj tako? Ali je dežela tu in tam drugačna, ali je ljudstvo drugačno? Ne! Enake lastnosti ima zemlja tu in tam, enake posebnosti ima podnebje, in vendar je tako različno z blagostanjem! Rešitev te uganke je naravna. Naši lepi planinski kraji so kmetovalcu odnekdaj nudili le trudapolno življenje. Če je bilo kmetovanje v širokih, glavnih dolinah, zlasti ob rekah, lažje, zato je bilo kmetovanje pravega gorjanskega kmeta le neprestan boj za obstanek. Razne potrebe so že ob naseljevanju planinskih pokrajin gnale človeka v gore, zlasti pa potreba hoditi čez planine po vojnih in trgovinskih stezah: pri tem so prišli prvi naseljenci v planine in z njimi se je pričelo prvo gospodarsko življenje. Gotovo je bilo že pred gradenjem rimskih cest v marsikaterih dolinah živahno življenje, ki se je najprej naslanjalo na rudarstvo; in temu sta sledila kupčija in promet, in nazadnje le kot posledica kmetijstvo. Kajti pri rudarstvu kakor tudi za promet na cestah so rabili vprežno živino, ki jo je bilo treba preživljati ter zlasti priskrbovati ji zimske klaje. Poskušati so pričeli s poljedelstvom, da jim ni bilo treba od daleč dobivati dragi vsakdanji živež. Vse to je vodilo k izsekavanju gozda in k napravljanju njiv, travnikov in rovtov. Že zgodaj je živina postala za planinca važno tržno blago, kar se od poljščine ni moglo in se še danes ne more reči. Redno je bilo kmetsko delo le postransko v obrtnijski noriški deželi. V Reciji, v današnji Tirolski in v Švici so redili skoraj gotovo že zgodaj živino zaradi kupčije; zato je tam kmetijstvo kmalo stopilo v ospredje kot glavni vir dohodkov, dočim je bilo na naši strani rudarstvo glavni vir dohodkov in skoraj do naših dni podlaga gospodarskemu življenju tukajšnjih prebivalcev. Dočim so na Tirolskem in v Švici mislili na vzrejo dragocenih in primernih govejih plemen in na najboljšo porabo mleka, na povzdigo kmetijstva niso mislili na to v tostranskih planinah, kjer je ves denar prihajal iz rudarstva. Obdelovanje zemlje se je le toliko negovalo, v kolikor je bilo to potrebno za rudarstvo in fužinarstvo. Vse je živelo od rudarske obrti in zanjo. Noriško železo je bilo na izbornem glasu za Časa Rimcev, ob času preseljevanja narodov, za časa križarskih vojsk in tridesetletne vojne, in je ta glas ohranilo do zadnjih dni. Vse te razmere so dale kmetu od časa njegove oprostitve od tlake in desetine naprej zadovoljno življenje; kar ni dala revna zemlja, se je ceno kupilo z drugim zaslužkom, in rudarski ter fuži-narski veleposestniki so radi dajali kmetu v svojih gozdih velike pravice za ceno prevažanje. Takrat pač niso mislili, da kdaj gozd postane samostalen vir dohodkov in da bo kmet pridobljene pravice tudi popol- noma zvrševal. Ob ureditvi in odmeri gozdnih služnosti so nastali razpori, nesporazumljenja in zmešnjave, in marsikje se je izkoristil ta čas zmedenosti za oškodovanje kmeta, in to oškodovanje se danes, ko je železo izgubilo vlado nad kmetijstvo, hudo maščuje. — Tako ravnatelj Jugoviz. _ Konec pride. O Ideji Sokolstva. Konec. Ideja Sokolstva nima tedaj nič ekstremnega na sebi, ona se da izvajati teoretično in kar je glavno, tudi praktično. Njen cilj niso zračni gradovi, temveč stoji z obema nogama na zemlji. Ona zedinja zopet subjekt z objektom, ona priznava to, kar zanika srednji vek, t. j. telo in je ob enem tudi najuspešneje sredstvo proti vsemu, kar je v našem življenju preostalo iz srednjega veka. V tej ideji je najvažneje to, da zahteva paralelno izobrazbo duha in telesa. Ravno ta zahteva je podstava tej ideji, ravno ona ima v sebi titansko moč, kateri je mogoče postaviti na glavo vsa dosedanja konfuzna svetovna na-ziranja, posebno pa nase religijozno, državljansko in so-cijalno življenje. Ona pritrjuje življenju. Z raztrgano dušo in upognjenim telesom stoji človek pri uhodu v dvajseto stoletje. Njegov cilj je zavit v meglo. On ne ve, ali bi objel Dionizija ali Krista, ali bi prijel za križ ali tirzovo palico. On živi z roke v usta. Z vsakim se bije, kdor ni njegovih misli. Sedanja kultura je prava naslada za ljudi, kateri ljubijo zunanji lesk. Znak našega časa je mrzlično hlastanje po udobnostih, brez ozira nato, kako se tiste pridobe, povzdigovanje samega sebe in sovražno uničevanje sočloveka, brezmiselna pretiranost v produkciji in pa breznarodnost. Ne bojujemo se direktno, z obraza v obraz, ampak zakulisno. Vsled samih malenkosti ne vidimo glavne stvari: velikega, preprostega, to kulturo zametujočega človeka, kakršnega hoče Sokolstvo. Ta ideja ni morda kak zastarel filozofičen sostav, le lepo brušen kamen, ki razsvetljuje le mal kotiček, vsemira razsvetliti pa ne more. Ona ne zametuje dosedaj nabranega gradiva na polju ved, nasprotno, ona le loči zrno od plevela in sestavlja ta zrna v nov, svež venec. Njen cilj, krepost, ni prav nič obteževalnega, ampak, kdor ga je enkrat uzrl, ta koprni po njem. Veda je njena zvezda vodnica. Tesno se je oprijemlje ta ideja in veda ji je ob enem vera in religija, kajti vsaka vera, katera ne koraka paralelno z vedo, je le efemerna in brez živ-ljenskemoči. Skratka: Sokolstvo hoče premostiti skrajnosti, nad katerim je človek obupaval, odkar se je zavedal. Ono šele določuje razmerje med človekom in človekom, v njej šele se jasno in določno zrcali Kristov rek: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Kako absurden je v tej luči Nietzschejev «Herren-» in «Sclavenmoral», njegov «Uebermensch», kako asketično izgleda naš Tolstoj, kako nas pretresa Schopenhauerjev pesimizem. Ne razdirati in vladati, kakor zahteva še sedaj veljavni Machiavellizem in Gaesarizem, ampak: združevati in voditi, je nje deviza. To so temeljna vprašanja Sokolske etike. In So-kolska ideja je slovanska ideja. Že se svita na vzhodu nov dan. Vedno močneje in močneje prodira njegova svetloba meglo, katera vse pokriva že od rojstva. Kmalu pa bode posijalo tudi solnce in živeli bodemo nov dan. Ta ideja je tedaj veliko dalekosežneja, nego se vidi na prvi pogled. Za nas Slovence je enimentnega, če ne celo vitalnega pomena. Ideja je tu in ako je ta ideja v našem delu in stremljenju vodilna ideja, tedaj bodemo videli marsikaj jasneje, kar se nam skriva sedaj v temi in uspeh nam je zagotovljen. V Kranju, 12. aprila. Poslanska zbornica se je sešla dne 8. aprila po kratkih velikonočnih počitnicah. Nemci groze sicer z ob-strukcijo, ker ni vlada hotela preprečiti znanega glasovanja o celjski gimnaziji, vendar se ministrski predsednik Korber na vso moč trudi, da bi to preprečil. V to svrho je vlada ponudila v celjskem vprašanju kompromis. V Trstu je z dnem 7. t. m. razveljavljeno izjemno stanje in nagla sodba. Umrl je mladočeški državni poslanec Ignac Hofica, ki je bil velik prijatelj Slovencem. Nameravani napad na angleškega kralja Edvarda so zasledili v Ganem, kamor bi bil moral priti kralj. — Tudi predsednika francoske republike Loubeta je v nedeljo hotel na kolodvoru v Parizu ustreliti z revolverjem nek računski uradnik, kateremu se je zmešalo. Dogodki na Balkana. Na Balkanu se upirajo vsi ondotni rodovi. Poleg nemirov v Macedoniji in Albaniji se pojavljajo spopadi tudi na črnogorsko - srbski meji med ustaškimi četami in Arnavti. Iz Carigrada se poroča, da je bilo v petek izdano povelje za mobilizacijo 170 bataljonov. Tudi srbska skupščina je sklenila pomnožiti stalno vojsko v času miru od 12.000 na 17.500 mož, kar bo gotovo s temi nemiri v zvezi. O Burih. Brez neodvisnosti Buri nikakega miru ne sprejmejo. — Buri so v zadnjem času premagali Angleže blizu Lichtenberga. 400 Angležev je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Dopisi. Iz selške doline. Modri očetje v zadrugi na Češ-njici se pridno pripravljajo za občinske volitve. Na vsak način hočejo spraviti na županski stol svojega boga, Cočevega Franceta. Že pri zadnjih občinskih volitvah so narjeli zato vse moči, pa takrat se jim to še ni posrečilo. Da pa Zve svet, posebno pa še volilci in davkoplačevalci selške občine, kako mislijo ti ljudje gospodariti z občinskim denarjem in kake kozle bodo uganjali, če dobe oblast v roke, naj povemo izm^d mnogih neumnosti le to, da hočejo napraviti na Češnjiei novo šolo. Že delj časa je bilo slišati o tem, pa ljudje niso mogli tega, verjeti. Na velikonočni torek pa, ko je imela češnjiška zadruga občni zbor, so se o tem do dobrega pogovorili. Našteli so, da bi v to šolo pripadalo 107 otrok iz vasi: Studeno, Češnjica, Rudno, Podlonk, Martin vrh in Ostri vrh. Kaka nespametna potrata bi bila to, se vidi iz tega, ker imajo otroci iz Studenega v selško šolo četrt ure, s Cešnjice pa pol ure v Selca, deset minut v Železnike, in to po lepi cesti. Rudenski otroci hodijo sedaj v Draž-goše, kamor imajo bližje kot na Češnjico; Podlonk, Martin vrh in Ostri vrh pa so oddaljeni še čez eno uro od Cešnjice, in otroci iz teh vasi bi nikakor, zlasti po zimi, ne obiskovali šole. Ravno zavoljo Češnjičanov in Studenjanov se je zidala selška šola na koncu proti Stu-denemu in ravno zato tudi Bukovljanov niso mogli siliti v selško šolo, ker imajo čez eno uro hoda do šole, ampak se jim bo morala zidati posebna šola na Bukovici. Ali ni to hudobnost, poprej zahtevati, naj se šola zida blizu njih, sedaj pa hoteti vseeno še svojo šolo, in to samo iz ošabnosti in nevošljivosti do Bukovljanov. — Nismo zoper šole, ker vemo, da je ljudem treba pouka, pa treba se je ozirati tudi na davkoplačevalce in ne delati nepotrebnih šol. Naša občina ima še toliko dolga za farovž in pokopališče, treba bo popraviti zvonik v Selcih, zidati šole v Bukovici, v Bukovščici in v Pod-blici. Pa to je vsaj vse potrebno in koristno. Zahtevati pa šolo na Češnjici, za katero ni nobene potrebe, je pa vnebovpijoče. Če bi jo plačali samo oni, ki so si to spomnili, samo mogotci v zadrugi, Čoč, Novakov Joža in taki, naj bi že bilo, pa plačevati bo morala vsa občina. Zadrugarji pravijo, da hočejo kmetu pomagati, pa ga hočejo le odreti in mu izpuliti zadnji krajcar. In na take neumnosti se pripravljajo zadrugarji že sedaj, kaj bo šele potem, ko bodo imeli vso oblast v občini, ko bodo labko po svoji volji gospodarili s krvavo prisluže-nimi groši naših kmetov in kajžarjev. Bližajo se občinske volitve. Ali boste res volili za župana Čočevega in peljali samega sebe v mesnico, vi Podbelci, Jamničani in Ne-miljci, ki imate le malo zasilno šolo, s katero ste pa zadovoljni, in plačevali tisoče, da zidate novo nepotrebno šolo na Oešnjici, kjer imajo pred nosom lepo šolo v Selcih? Ali hočete to storiti, vi ponosni Bukovljani, ki ste s tolikim trudom dosegli svojo potrebno šolo, katere pa vam zadrugarji ne privoščijo, ker ravno iz nevoščljivosti do vas hočejo imeti svojo. In druge oddaljene vasi, ki vedno le plačujete in ničesar ne vživate, ali si res hočete naložiti 147 še novo breme. In Selčani, ali boste res pustili iz Selc župana in polovico otrok? Če to storite, naj se dolina ne imenuje več selška, ampak češnjiška dolina, in prenesite potem na Češnjico še farovž in cerkev. Podlon-Čanom pa svetujemo, naj napravijo zasilno šolo, kakor jo imajo v Podblici, ki bo stala občino samo kakih 40 gld. na leto. Na noge torej, volilci! Volite občinskim odbornikom pametne može, ki vedo, kako težko se denar služi, ki bodo varčno gospodarili in vam ne nakladali novih davkov! S Štajerskega, (f Kardinal Missia.) [Konec.] Dalje se mu imamo zahvaliti, da se je kaj duševno začelo delati med našo duhovščino, kar je vendar nekaj drugega kakor prestavljanje molitvenih bukvic. Pokojni Missia je znal pridobiti dovolj lepih talentov za semenišča in vedel ceniti tudi pero sedanjega škofa dr. Mah-niča. — Tako je nastal boj med klerikalizmom in posvetnim naprednjaštvom, ki se ni dal več umiriti s samimi patriotičnimi frazami in ki ima že tudi v obmejnih krajih svoje pristaše. Samo to dejstvo je tako važno, da moramo mrtvemu kardinalu s prav lepo zahvalo poslati naše zadnje pozdrave tja v sončno Gorico. Slovenci se moremo rešiti le, ako bomo sledili bodisi v duševnih bojih narodom, ki so ravno vsled bojev s klerikalizmom postali gmotno in duševno bogati. Za posvetne ljudi dandanes ne more več biti dvomljivo, ako je fevdalizem danes v kakršnikoli obliki si bodi še mogoč ali ne, ker je umirajoča panoga gospodarstva in duševnega razvoja človeštva. V tem fevdalizmu je postala naša duhovščina v vseh odnošajih življenja močna, le ž njim more živeti kot gospodarsko-politično-socijalna vlast. Prvo poglavje (etapo) napredka v moderne razvoje je treba prekoračiti v bojih s to, v naših časih precej močno silo. — Razvoji človeštva ne poznajo skokov. In Slovenci moramo skozi to etapo, ker stojimo v teh bojih in ne moremo nazaj. To dolgujemo možu, ki je v Gorici umrl kot kardinal. Tudi ta boj ima hoditi svoja pota in dober je, zato ga blagoslavljamo. Če drugega ne, pridobimo Slovenci v teh bojih žilavost, katere nam je v slednjih stoletjih manjkalo na vseh koncih in krajih, in pa, da se seznanimo z vprašanji časa in pripravljamo pota modernim razvojem gospodarstva in duševnim razvojem tudi v naših deželah. Iz Šenčurja, (f Aleš B e r g a n t.) Preminul je v nedeljo dne 6. t. m. ob polenajstih ponoči znani kmetski prijatelj gospod Aleš Bergant, posestnik in ab-solvirani agronom v Šenčurju v starosti jedva dobrih 30 let. Bolehal je blizu šest let, a potuhnjena bolezen ga je popolnoma položila šele pred dobrim mesecem. Vnet za kmetijstvo in svoje študije prizadeval se je vedno za povzdigo umnega kmetijstva in z blaginjo kmetijskega stanu. Ustanovil je kmetijsko podružnico za Šenčur izvrševal vedne poskušnje v vseh strokah poljedelstva ter vpeljal pri nas umetna gnojila. Ravno je zastavljal vse sile na to, da bi ustanovil prepotrebno živinorejsko zadrugo, ko ga je bolezen docela potrla. Pokojnik je bil blag in odkrit značaj ter vedno bolji drugim nego sam sebi. S svojim mirnim in zaupljivim vedenjem si je pridobil mnogo prijateljev v vseh stanovih, kar je pokazal njegov sijajen pogreb, katerega so se udeležili: domača kmetijska podružnica, gasilno društvo iz Šenčurja in Vogljan, obilo odlične gospode od blizu in daleč ter premnogo hvaležnega kmetskega ljudstva iz Šenčurja in okolice. Dasi je stekel za občno blaginjo dokaj zaslug in žrtvoval za tujo korist takorekoč vse svoje lepo premoženje, žel je malo zahvale in priznanja, pač pa je še poslednje trenutke svojega življenja skušal, da' je plačilo sveta — nehvaležnost. — Bodi mv> blag spomin in žemljica lahka! Iz Tržiča. (Volitev v bolniško in podporno blagajno.) Možiceljni iz katoliške oštarije so obenem stebri tržiškega klerikalizma, zraven pa tudi izvrstni mojstri za obrekovanje in ako je prilika kaj škodovati svojemu bližnjemu. Prejšnje čase so kaj radi gledali na prste naši duhovščini, sedaj pa so naenkrat postali silno pobožni, a vkljub svoji pobožnosti in zmernosti se vračajo domov pijani in čestokrat pretepajo svoje žene itd. 148 Vsi ti zgoraj na kratko označeni se posebno radi vtikajo v vsake volitve. Tudi prebrisani so. Dokler stoji blagajna pri kakem društvu na slabih nogah, takrat jih ni blizu, kakor hitro pa čutijo, da je kaj denarjev v njej, že bi radi gospodarili. Tako so storili pri čevljarskem podpornem društvu, tako tudi že lansko leto pri bolniški in podporni blagajni na Skali. V slednjo blagajno, ki je bila ob robu propada, a se je vsied prizadevanja načelnika gospoda Rueha opomogla tako, da sedaj dobro stoji, So ti izobraženci že dve leti zaljubljeni in bi jo kaj radi kakor njih lastnino odvedli v svoj tabor. Zakaj se je jo hočejo polastiti z vso silo, je pri nas dobro znano. Denar je pač zapeljiv. Nova volitev odbora v to blagajno se vrši v nedeljo 20. t. m. Pripravljajo in trudijo se že na vse načine, kako bi dobili to blagajno v roke. Blagaj-nični člani, katerim je resno na tem, da bode ta delavska blagajna v resnici služila svojemu namenu in ko bo vsakemu brez razlike v bolezni v pomoč, naj dobro premislijo, koga bodo volili in komu zaupali vodstvo te za splošni blagor ustanovljene bolniške blagajne. Pazite in ne dajte se preslepiti! Da ne mislijo dobro z blagajno, je jasno razvidno iz tega, ker obrekujejo vse tiste, ki so blagajni pripomogli do sedanjega premoženja, in jih hočejo menda iz hvaležnosti odstaviti za njih trud. Da bi pa ribarili v kalni vodi, nadeli so si ime nove stranke, s katero hočejo slepiti javnost, a bode najbrž malo takih kalinov, ki bi se usedli na škodo blagajne na ta nastavljene limanice. Torej volite te tiste, ki so vredni in zanesljivi ter nepristranski; da se jim more izročiti za občni blagor služečo blagajno. Iz Škofje Loke. (K o m i s i j o n e 1 n i ogled) za zgradbo tukajšnjega vodovoda se je vršil v torek 8. aprila ob 9. uri dopoldne. Komisije so se udeležili: kot predsednik komisije voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, gospod Alfonz Pire, c. kr. nadinženir gospod Al. Muck, zdravniški referent c. kr. okrajni zdravnik gospod dr. Edvard Šavnik, zastopnik škofjeloške mestne občine župan gospod Lovro Sušnik z občinskima svetnikoma gg. dr. Anton Arko in Avgust Sušnik. Kot zastopnik vodovodnega društva načelnik gospod Ivan Mali in člani odborništva gg.: Anton Homan, Gašper Mohar in Frančišek Ziherl. Gospoda Mali in Žigon sta bila zastopana tudi kot lastnika studenca. Komisijonelni ogled se je izvršil v najlepšem redu, brez vsakaterih zaprek. Povdarjala se je posebno ugodna lega za zgradbo vodovoda. Na prošnjo predsednika vodovodnega društva je podelila komisija in loco dovoljenje za zgradbo vodovoda. Če bo šlo delo srečno od rok, bode pričel novi vodovod že koncem avgusta t. 1. funkcijonirati. — V nedeljo, 13. t. m. se vrši ob 5. uri popoldne prostorih gospe Marije Maček na glavnem trgu izvanredni občni zbor vodovodnega društva, na katerem se bo definitivno določilo, kdaj in kako je pričeti z gradbo. Novičar. Na Gorenjskem. Volitev zastopnikov in odposlancev v okrajno bolniško blagajno za občino Kranj se bo vršila jutri točno ob polenajsti uri v mestni ubožnici v Pungratu. Najpoprej bodo volili delodajalci in potem delojemalci. Tako se bliža svojemu koncu zadeva, ki je pouzročila toliko razburjenja ter polemike po listih in ki je bila še celo predmet interpelacije v državnem zboru. Kakor obče znano, je blagajnično načelništvo od-godilo to že za 2. marca določeno volitev na nedoločen čas, zlasti z ozirom na to, ker so nekateri delodajalci zadnja dva dni priglasili na stotine delavcev samo zaradi volitve. C. kr. deželna vlada je razsodila, da imajo volilno pravico edino leoni, ki sozdne-vom razpisa volitve blagajnični člani, da pa pozneje priglašeni pri volitvi ne pridejo v pošte v. Vsled različnih sumničenj in ovadb, ki so se podale pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu in po dr. Šušteršičevi podli interpelaciji v državnem zboru proti blagajnični upravi, je zaukazala nadzorstvena oblast nič manj kot tri revizije okrajne bolniške blagajne v Kranju. Prvi dve (25. februarja in 17. marca) sta izvršila c. kr. vladni tajnik gospod baron Schönberger in c. kr. višji davčni nadzornik gospod Jordan, zadnjo pa minuli ponedeljek 7. t. m. gospod baron Schönberger in odposlanec zveze okrajnih bolniških blagajen v Trstu gospod dr. Cimadori. Vse te natančne in temeljite po strokovnjakih izvedene preiskave so dognale, da so bila vsa proti blagajnični upravi naperjena sum-ničenja popolnem neutemeljena in nizkotno izmišljena. Pokazalo se je, da v blagajni vse do zadnjega vinarja soglaša in da je uprava naravnost uzorna* Izvedenec dr. Cimadori je izjavil, da na Kranjskem pač ni okrajne bolniške blagajne, ki bi bila v tako lepem redu kakor kranjska. Po tako grdih natolcevanjih načelništvo in blagajnik pač nista mogla dobiti lepšega zadoščenja. Glede na povedano poživljamo vse somišljenike, da se gotovo udeleže jutrišnje volitve in tako pomorejo, da ostane uprava blagajne v sedanjih zanesljivih rokah. Dr. Evgen Lampe, izdajatelj »Slovenca*, je zopet pogorel. V četrtek 10. t. m. je deželno sodišče pri vzklicni razpravi zavrnilo vzklic dr. Lampeta in popolnoma potrdilo razsodbo I. sodišča, glasom katere »Gorenjec« ni obvezan sprejeti in ponatisniti Lampetovega popravka, s katerim je hotel popravljati našo notico, v kateri smo poročali, da se bo moral tri mesece pokoriti v zaporu, ker je ljudem kradel čast. Je pa trmast ta fant! «Gorenjcevo» uredništvo je obakrat zastopal odvetnik gosp. dr. Karol Triller. 0. kr. državno pravdništvo je ustavilo — kakor samoobsebi umevno — vsako nadaljnje poizvedovanje o zadevi nesmiselne, popolnem neutemeljene in samo iz osebne mržnje podane ovadbe, katero so napravili nekateri odborniki godbe proti g. Rud. Kokalju, blagajniku okrajne bolniške blagajne v Kranju, ker kot bivši blagajnik pasivne godbene blagajne baje ni vknjižil nekega prejemka. Radovedni smo, če bo »Slovenski List» sedaj tudi še trdil, da so dotičniki »morali* napraviti ovadbo. Da se prav spozna, kaj so ti p. n. odborniki nameravali z ovadbo, naj navedemo tole jako značilno dejstvo. Ko je g. Kokalj izvedel, da nek odbornik godbenega društva razširja vest, da nek prejemek ni vknjižen, je takoj poslal odboru dotično svoto s pripomnjo, da se mu vrne, ako bi se izkazalo, da je svota vpisana. Odborniki pa niso hoteli sprejeti denarja, najboljši dokaz, da niso uložili ovadbe v interesu godbenega premoženja, ampak samo z namenom, da bi Kokalju škodovali na dobrem imenu, posebno, ker so bile volitve v okrajno bolniško blagajno pred durmi. Zadostovala jim ni niti ovadba na kazensko sodišče, temveč napravili so še posebej ovadbo naravnost na državno pravdništvo. In ravno v ti zadnji ovadbi so izdali slavni zahrbtni kavalirji na uprav naiven način svoj ljubezni polni naklep, kakor smo že enkrat poročali. O tem se bo še govorilo. IV. shod slovanskih časnikarjev se vrši v Ljubljani o binkoštnih praznikih. Zborovanje bo dne 18. maja v »Mestnem domu». Tudi našo krasno Gorenjsko bodo obiskali slovanski časnikarji in sicer na binkoštni ponedeljek. Peljali se bodo do Javornika. Naši vrli Gorenjci bodo gotovo dostojno sprejeli slovanske časnikarje, ki bodo zastopali vsa slovanska plemena. Od Javornika pojdejo slovanski časnikarji peš skozi Vintgar mimo Šuma. V Žumrovi restavraciji bodo izletniki zajutrkovali. Na Bledu jih pozdravi občinski odbor, dekleta v narodni noši pa jih okrase s šopki, potem pa bo vožnja po jezeru v okrašenih čolnih. Ob tej vožnji bo spremljal izletnike ondotni pevski zbor, prepevaje mile narodne pesmice. V hotelu »Lujizine toplice* priredi na to blejska občina banket. Naprosila je menda tudi »Slovensko planinsko društvo*, da spremlja časnikarje po Gorenjskem. Med drugim obiščejo izletniki tudi postojinsko jamo. Zopet jeden. Zidarski mojster Zebre Urban je bil včeraj pri kazenskem sodišču kaznovan s 50 kronami, ker je dne 2. marca (pri izplačevanju za volitev najetih delavcev) poškodoval Matevža Sušnika iz Britofa, ki si ni dal trgati pogojenega plačila. Sušnik je bil vsled poškodbe nekaj dni nezmožen za delo, zato mu mora Zebre plačati še 16 kron in trpeti vse tožne stroške. Urban! kaj pa je tega treba bilo? Včerajšnji «Slovenec> poroča: »Bolniška blagajna v Kranju je srečno prestala že tretjo revizijo. Originalno je le to, da se nihče noče dotakniti slučajev, zaradi katerih se pritožujejo delavci in delodajalci, in ki so znani tudi okrajnemu glavarstvu. Druga originalnost je pa ta, da so volitve za blagajno v drugič razpisane za dan 13.aprila, ko rekurzi zoper nepravilno odložitev prvih volitev še niso rešeni.* To je zopet jedno tistih podlih zavijanj, kakor navadno izrastejo na dobro pognojenih gredicah kranjskega farovža. Prav navadna laž je, da se nihče noče dotakniti slučajev, zaradi katerih se pritožujejo delavci in delodajalci. Marveč res je, da so se vsi pri okrajnem glavarstvu od petih delodajalcev naznanjeni slučaji takoj pri prvi reviziji natančno preiskali. Pokazalo seje, da so v ovadbi navedeni slučaji, popolnem neutemeljene in da je blagajnik postopal pravilno. Druzih slučajev ni navedel nihče. Če vas še kaj teži, le na dan! Kar se pa tiče razpisa novih volitev, naj bi se bil dopisunček vendar potrudil brati razsodbo deželne vlade na pritožbo Pav-šlarja in tovarišev proti razsodbi okrajnega glavarstva. Tamkaj stoji črno na belem: »Morebitna pritožba, katera bi se imela vložiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu (proti razsodbi deželne vlade), nima odložilne moči, ker bi drugače nastalo vprašanje, ali bi se občni zbor okrajne bolniške blagajne mogel sklicati v po pravilih določenem roku.* Načelništvo je vsled poziva pristojne oblasti razpisalo volitev na dan 13. aprila, ker se po blagajničnih pravilih mora vršiti občni zbor delegetov še meseca aprila. Nasprotniki si vendar ne domišljujejo, da bo načelništvo radi njih šepavega in piškavega rekurza na ministrstvo kršilo zakon. Dopisun tedaj zaman išče »originalnosti* v zadevah, ki so povsem jasne. Mož s tem vednim neumnim brskanjem tudi ne kaže nikake originalnosti. Nam se zdi to početje že precej patologično. Dobro, da dopisnik ni član blagajne, kajti sicer bi ga morala poslati v nek zavod pri Ljubljani, kar bi povzročalo mnogo stroškov, pomagalo pa nič, ker je neozdravljiv. Izlet v Kranj napravijo člani slovenskega trgovskega društva »Merkur* jutri v nedeljo. Vse gospode trgovske nastavljence in komptoiriste opozarjamo, da je ob poltreh popoldne v gostilni pri g. P. Maverju ml. kolegijalni sestanek, katerega naj bi se udeležili vsi gospodje tovariši. Mirozov po mestu vsak mesec enkrat priredi tukajšnja godba gasilnega društva. Danes ob poldevetih se vrši prvi. Mehaniško - plastiška umetniška razstava je odprta v Kranju v Pungratu vsak dan od devetih dopoldne do devetih zvečer. Videti je krasne predstave v umetnosti, optiki, mehaniki in slikariji. Občinstvo se opozarja nanjo. Občinski odbor škofjeloški je imel šele na trikratno sklicanje v četrtek 3. aprila t. 1. svojo sejo, Župan je resno opominjal navzoče odbornike, naj se točno udeležujejo sklicanih sej, sicer ne bode več žugal s § 42. občinskega reda, temveč postopal, kakor je v slučaju tolike malomarnosti postopati treba. Potem se je prešlo na dnevni red. 1.) Župan poroča, da so pregle-dovalci računov našli taiste, kakor tudi vse pridejane priloge v najlepšem, redu. 2.) Taksa za mrliškega ogleda (gg. dr. Anton Arko in Frančišek Rupar) se določi na 2 K. 3.) Rešilo se je več prošenj, tičočih se podelitve domovinske pravice, ugodno — nekaj pa je bilo tudi odklonjenih. 4.) Okrajno glavarstvo zahteva, da mora imeti mestna občina lastnega bika — plemenjaka. Občinski odbor je sklenil sporazumeti se s sosednima Zminec in Stara Loka, naj isti določite, če smejo tukajšnji živinorejci dovajati svojo živino k onemu biku, oziroma se je sklenilo, naj se povabijo živinorejci, da se dožene, s kakimi pogoji bi ta ali oni sprejel bika — plemenjaka. Uboj na Trsteniku. Nekaj mladeniče v iz Tenetiš se je podalo proti večeru na velikonočni ponedeljek na Trslenik, m« d njimi J. M. Vračajoče Tenetišane napadejo 149 sredi pota iz zasede štirje fantalini. Sicer mirnega J. M-so pobili na tla in ga tako grozovito pretepli, da je v jutro drugega dne umrl. Napadovalci so bili oboroženi z vilami, poleni in svinčenimi kroglami. f Aleš Bergant. V Šenčurju je umrl minulo nedeljo, kakor je že omenjeno v današnjem dopisu iz Šenčurja in kakor je razvidno iz današnje osmrtnice gosp. Aleš Bergant, ki je ves gorel za povzdigo kmetijstva. Bil je predobra duša, kajti pomagal je svojemu bližnjemu, kjerkoli je vedel in znal ter rajše privoščil drugim košček kruha, katerega bi naj sam užil. Svoj »preblag značaj je kazal med drugim tudi »Gospodarski zvezi*, katere uradnik je bil. Zelo interesantno razmerje med »Gospodarsko zvezo* in umrlim priobčili bomo v kratkem. Iz Radovljice. Te dni je c. kr. erar podaljšal z grofom Thurnom za deset let najemno pogodbo za uradne prostore c. kr. okrajnega glavarstva v njegovem gradu. — Kranjsko slavbinsko društvo je ta teden pričelo pripravljalna dela za zidanje novega uradnega poslopja. Z Bleda se nam poroča: Proti več pobožnim sve-dercem z Mlinega se je vpeljala kazenska preiskava, ker so jeseni lanskega leta pri prodajanju smrekovih storžev sleparili kupce s tem, da so med storže namešavali prst in pesek ter jih jemali z vozov, ko so bili že stehtani. Nesreča. Dne 31. m. m. se je ponesrečil delavec Franc Dolenc na Savi. Zmečkalo mu je nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico. ZDovjega se nam piše: Dne 31. marca je odstopil naš župan g. J. Janša, in sicer, kakor čujemo, neprostovoljno. Na njegovo mesto je bil dne 4. t. m. izvoljen g. Fr. Jakelj, posestnik na Dovjem. Volitev občinskega odbora. Pri dne 1. marca 1.1. vršeči se volitvi občinskega odbora v Zgornji Šiški je bil izvoljen županom g. Adolf Galle, veleposestnik v Zgornji Šiški; občinskim svetovalcem pa Jakob Hočevar v Zgornji Šiški, Janez Brecelnik v Dravljah, Franc Weis, v Zgornji Šiški in Jožef Jerimc v Dravljah — vsi posestniki. Mengiško bralno društvo napravi jutri v nedeljo V gostilni gospe Marije JenČič veselico s plesom. Roparski napad. Dne 3. t. m. po devetih zvečer je napadel že večkrat kaznovani fant Luka Štefulja iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici posestnikovega sina Mart. Burja iz Piskernice, katerega je oropal ß2 kron. Vrli lukoviški orožniki so hitro vjeli tega nevernega tiča. Zdravstveno stanje. Kašelj v občinah Domžale in Trojane (83) in ošpice v občini Ihan (47 otrok) so prenehale, ne da bi bil kdo umrl. Tudi koze v občini Brez-nica, kjer je obolelo 17 otrok, so pojenjale. V političnem okraju kamniškem in radovljiškem sedaj ni nobene nalezljive bolezni več. Volitve. V predstojništvo zdravstvenega zastopa Kamnik je izvoljen g. Emil Janežič, veleposestnik na Perovi, načelnikom in g. Franc Flerin, posestnik v Domžalah, njegovim namestnikom. Križem sveta. XIV. glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* se vrši po sklepu upravnega odbora v seji dne 31. marca t. 1. dne 14., 15. in 16. avgusta t. 1. v Trstu. Tržaškim škofom je imenovan monsignor dr. Fr. Nagi, dosedaj rektor »Animae* v Rimu, rodom Nižje-avstrijec. Revolucija je nastala v četrtek ponoči v Bruselju. Delavci zahtevajo namreč splošno in enako volilno pravico, katere pa jim klerikalna vlada noče priznati. Delavci so pokupili 17.000 revolverjev in sklenili splošni štrajk, ki se ima pričeti vtorek. Vršil se je shod, katerega udeležniki so demonstrirali. Došli redarji in orožniki razjarjene množice niso mogli ukrotiti. Šele ob treh zjutraj je nastal mir.-- Domača knjižnica. Slovenska Matica je izdala za 1. 1901 naslednjih šestero knjig: 1. Letopis. 2. Slovenske narodne pesmi. 3. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, III. zvezek. 4. Vojvodina Kranjska. 5,- Knezova knjižnica. 6. Zabavna knjižnica. 150 O razglednicah. Poučen spis ta vsakogar, ki m zanima u raiglednlce ali Ima kakorkoli opraviti ž njimi. Dalje. Kakor znano, jo Že od nekdaj v navadi, da ljudje vseli stanov o priliki radi pogledajo posvetu izven BVOJe domovine, posebno bogatejši pogostoma popotujejo križem sveta iz različnih namenov in v vročem poletnem času se naseljujejo za več mesecev v hladnih planinskih krajih, kopališčih in v takozvanih letoviščih. Ta navada dobiva od leta do leta več veljave in posnemanja. Zato prihaja vsako leto več tujcev in domačih obiskovalcev v letoviške kraje, in vsako leto zraste ondi več novih hiš. Vsakdo, ki popotujo in biva nekaj časa zunaj domovine ali rojstnega kraja, pa gotovo rad s seboj vzame kake reči za spomin na tuje kraje. In kaj je bolj primernega v ta namen kakor lepe slike dolienih pokrajin! Ko še ni bilo razglednic, so tujci kupovali fotografije o takih priložnostih. A ti spominiki so bili dokaj dragi, za odpošiljanje nepri-pravni in le malokje jih je„bilo dohiti. Zdaj pa je v vsakem kraju na izbere lepih cenili razglednic, katere je treba na praznem prostoru popisati s kratkimi, prikladnimi beležkami, nanje pritisniti znamke po 5 oziroma po 10 novčičev, jih vreči v pošt ni nabiralnik, in pošla jih nato urno odnese tja, kamor so namenjene. Ko se povrne popotnik domov med svoje drage, najde tu najlepši spomin na svoje potovanje in hiranje v daljnih tujih krajih v razglednicah, katere je od tam pošiljal. Saj razglednice njemu kakor tudi njegovim sorodnikom in prijateljem kažejo natančne podobe krajev, katere je prepotoval in katerih bi ne mogli niti dolgi in najnatančnejši popisi nikomur tako živo prodočiti kakor te podobe. Na razglednice se pred odpošiljatvijo navadno zaznamuje tudi čas in razne dogodljaje, da je potem njih spominski namen tem popolnejši. Tako izbrane in v knjigi po redu razvrščene razglednice so gotovo dragocen spomenik v vsaki družini za sedanji in poznejši čas. Pa tudi za razne čestitke in naznanila znamenitejših zasebnih novic med sorodniki in prijatelji, naj si že žive v domačem ali tujem kraju, so razglednice zelo primerne. Se nadaljnje. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za dijaško kuhinjo v Kranju darujeta rodbini Pršinova in Hibteršičeva v Šenčurju znesek G K namesto venca na grob pokojnega Aleša Berganta. Listnica uredništva. Gospodu dopisniku iz selške doline: Vaš dopis smo danes vseeno ponatisnili, da ustrezamo Vaši želji, dasiiavno se ž njim popolnoma ne strinjamo, ker ne odgovarja načelom našega lista. e) Blag. gosp. GABRIJEL PICCOIJ, lekar, dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani. Podplsanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspebom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v bo-leznib na jetrab in obistih. Gradec, dne 2. tebruvarja Ihiit. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leitne:, višji zdravnik. 2e mnogo rasa svetujem vsem, kateri trpijo na bole-činah v želodcu in nerodnostih v črevesib, da uporaljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehoin. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), G. oktobra 1!K)0. H. 1!»'-' Don Peter Franceschini, župnik. 9 Tedenski sejem v Kranju dne 7. t. m. Prignalo seje 108 glav goveje živine,|2 telet, 35 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9'—, prosa K 6*60, ovsa K 7-50, rži K 7'50, ajde K 050, ječmena K 7'50, krompirja K 1*60. Pcfsamezne številke „Gorenjea" se prodajajo po 10 vin. v Škof j i Loki pri g. M. Zigonu, trafika ua glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homatmu, glavna trafika. Soba s popolno opravo in hrano se oddaja. Kje? pove iz prijaznosti upravnišlvo 4iorenjea* 57—2 -#> ..-»> —> —> —> -> • -> ♦< HM HM ~> HM Usojamo se naznaniti s tem, da gospod Ignacij Valentinčič iz Ljubljane ni več glavni zastopnik našega zavoda, da torej tudi ni več opravičen prejemati zavarovalnine na naš račun. Namesto gospoda Valontinčiča smo poverili glavno zastopstvo za Kranjsko gospodu Francetu S. Rojiiiku v Ljubljani, pred škofijo št. 21 in prosimo vsakega, da se v vseh zavarovalnih zadevah zaupno obrne do gosp. Rojnika. 69—1 CONCORDIA Liberško-brnska vzaj. zavarovalnica. *■ <~ a. <~ <^ <- «~ <— <~ ÜJfc Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, svak, stric, gospod Aleš Bergant veleposestnik, absolvirani agronom in predsednik kmet. podružnice v Šenčurju včeraj ob polil, uri ponoči po dolgotrajni bolezni v 31. letu svoje starosti, previden z zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnega bode v sredo, !). aprila ob U. mi dopoldne, Sv. maše zadušniee se bodo darovale v župnijski cerkvi v Šenčurju in v drugih cerkvab. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Šenčurju, dne 7. aprila 1902. Pavla Eergant, hči. Ivana Kuralt, k .j. Bergant, Marija, Angela, sestre. — Franc Kuralt, posestnik, svak. 58—1 St. 93. 56—2 Vabilo rednemu zborovanju okrajne bolniške blagajne ki se bo vršilo v nedeljo, dne 13. aprila 1902 ob polenajstih dopoldne O rr)c$tr)i cibo|r>ici i) ^>tir)gratti. Dnevni red : 1. Volitev 6 zastopnikov. 2. Volitev 35 odposlancev. J/cčelništvo okr. bolniške blagajne v pranju dne 4. aprila 1901'. Načelnik: CIRIL PIRC. Svarilo. Ker se o meni in o mojem obrtu razširjajo različne neosnovane govorice, kakor n. pr. da moj kruh ni čeden i. t. d., naznanjam, da bodem proti vsakemu, ki bo take lažnive in obrekovalne vesti trosil okrog, takoj sodnijsko postopal. Peter Alešovec posestnik in pekovski mojster 52—3 v Tupaličah pri Kranju. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša «-« zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. * Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. -g***- Solidno blago po čudovito nizkih cenah, -atse- Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 43—5 151 Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1901. A. Proga Trbiž-Ljubljana. 885 181 8« 149 852 2oi 910 281 9« 23» 93' 2« 940 258 95» 3" 959 318 lOio 399 10« 336 10»« 34« 1081 354 10« 407 1055 420 1104 499 11" 436 11" 441 1116 444 „85 5M| (505 6S 6« 651 655 7» 794 7S3 749 7™ m 8J5 8E 8g 8« 8« 851 4^5 42 507 525 531 588 5*3 554 604 610 620 686 688 650 659 706 709 718 Odhod V 7 Prihod Odhod Prihod Trbiž .... Rateče-Bela Peč Kranjska Gora Dovje . . . Jesenice . Javornik . . 2erovnica o. p. Lesce-Bled . Radovljica o. p Otoče o. p. . Podnart-Kropa Sv. Jošt o. p. Kranj . . Škofja Loka Medvode . . Vižmaije . . Ljubljana drž. k Ljubljana j. k. Prihod 1255 Odhod 1241 199 1153 11« U« 1118 1108 309 2»5 2*8 281 204 169 1*8 183 189 109 105 1250 1046 1248' 10»!l2SO 10"[l2l6 102jl2O6 1004U58 Prihod 101 1154 Odhod |1000|1161 B. Proga Kamnik-Ljubljana. 1088 10« 1004 948 915 91* 904 853 841 889 88» 809 804 747 733 781 715 708 705 715 701 (¡5 6sT 611 608 551 541 589 616 511 466 461 486 4» 410 40S 369 36« 205 218 291 248 250 300 305 31» 650 784 78T 755 7s7 '2 753 8o7 798 741 744 805 818 888 888 848 Odhod Ljubljanadrž.k. Prihod Tavčarjev dvor Černuče o. p. Terzin . . Domžale . . Jarše-Mengiš Homec o. p. Prihod Kamnik . . Odhod 610 657 553 683 586 515 508 455 1106 1053 1049 1089 1088 1018 1006 953 64» 6«« 6»« 6« 6«* 54J 6g v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—8 katerega plačuje iz lastnega. v Stanje vlog K 2,781.352-91. Stanje hipotečnih posojil K 1,758.759-86. Otrofti VožiW Kolaricc in 49—2 galanterijsko blago na drobno in debelo se dobe po najnižji ceni pri Albinu Kant«] O pranju. Nekoliko kapljic 160-15 podeli juhi, bouillonu, polivki, sočivju nepričakovano dober okus. Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENZU. 152 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lckar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80-62 čevljarski most. Kupite aH naročite po pošti iz t« lekarne sledeča pripoznana domača sodstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolailjive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želod cr ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plebastib škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očeti in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h. 80 li, ho h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 slekl. 1 K. Prašek zoper kačelj, iliz razkrajujoč, 1 tkat. 40 h in 1 K. Želczo-kroglice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redil na štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 00 h in odprto pol kile 1 K. \ 4M i Predtiskarija Predtiskarija RANJA V ERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških polrebščin ler raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-30 Monoprami in risarije se v poljubnih boj ah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naroČila se izvršujejo točno in ceno. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modrece na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob, valnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—52 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G. Tdnnies Ljubljana 66_w tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. ^Ds $iL>alr>ei stroja (Singerjeva) eden za šivilje 20 K, drugi za krojače 50 K. oba v dobrem stanju 50—3 oddasta se pri Ferdinandu Sajovicu v JCranju. Najceneji in najboljši poljedelski stroji dob6 se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—51 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Zaradi popolne Wtf opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. Lteliks prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Gene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, cla bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189-23 3*10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4'50 7 krat 78 cm to je za celo žfhsko lodnato obleko . » 1*40 pisane lepe barhanta.......78 cm za 12—16 kr. » flanele........78 » » 20—22 » » » bnrhanste rute.....kos » 19 » » » žepne rute............3 » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti)posebno, ko ima vsak pravico bJci.o-o. s katerim nI zadovoljen nazaj prinesti. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—42 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki sedopošljejo na zahtevanje zastonj. JA Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1_15 159-31 LJUBLJANA Prule (Sredina) ¿1. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE io vseh v to stroko spadaj očih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila ae iz-jrtujejo^toCno in po najnižjih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in 2 §iina$t& peci, štedilnike, &awie< &a faoip&ti, yli,na$te> itodttkz v vszfv ^atva4, tapetne in cene priporoča -prva in naj,vecj>