POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI Leto m. TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 2. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemali v upravi ali po pošti 10.— ilin, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25. — din Cena | 1*— din 1 Proslave dvajsetletnice Jugoslavije Svečani proslavi v Beogradu sta prisostvovala kraljevska namestnika, predsednik vlade in drugi odličniki — Svečane proslave v vseh krajih Jugoslavije j Zapiski MARIBOR, 2. decembra. Cela Jugoslavija je včeraj na najsvečanejši način proslavila dvajsetletnico zedinjenja. V Beogradu je v saborni cerkvi bila služba božja, ki so ji prisostvovali kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovlč z ministri in druge ugledne osebnosti. Proslave so bile tudi v katoliški cerkvi, džamiji in sinagogi. Prav svečano je proslavilo dvajsetletnico beograjsko sokolstvo, ki je gloriiiciralo zgodovinski trenutek, ko je blagopokojni kralj Aleksander kot regent proglasil zedinjenje. Proslava je bila v domu Saveza Sokola, to je prav na istem mestu, kjer je 1. dec. 1918. blagopokojni kralj Aleksander sprejel predstavnike Narodnega viječa z dr. Ante Paveličem na čelu. Tudi v Zagrebu, Nišu, Skoplju, Novem sadu, Splitu in Sarajevu so najsvečanejše proslavili dvajsetletnico Jugoslavije. Na predvečer je bila v Sokolskem domu zelo uspela sokolska akademija, v gteda-lišču pa akademija Prosvetne zveze. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani. 1. decembra zvečer je bil v sokolski dvorani svečani sokolski ples, ki je lepo zaključil prvodecembrske proslave v Mariboru Istega večera je bila tudi baklada vojaštva MARIBOR, 2. decembra. 2e na predvečer pomembne obletnice našega osvo-bojenja so raz vseh hiš v Mariboru zaplapolale državne zastave. Mariborski trgovci so svoje izložbe okrasili v duhu 20-letnice svobodne Jugoslavije. V vsaki izložbi je bila kraljeva slika, ovita v trobojnico in v zelenje. Naša obdravska prestol- k°jnega generala Maistra. Po županovem govoru je vojaška godba intonirala državno himno in vojaška četa je odkoraka-a z Glavnega trga. Lepa manifestacija, ‘dere se je udeležil skoraj ves Maribor, !n kj bo ostala v nepozabnem spominu, !e končana in množice so se mirno ^zšie. so gorele sveče, rotovž pa je bil simbolično razsvetljen s krono in zgodovinskimi letnicami. Mariborska proslava 201etnice osvobojen j a bo ostala vsem v trajnem spominu. Proslava v Ljubljani Vse privatne in javne zgradbe so bile okrašene z zastavami, okna pa razsvetljena. Sprevoda skozi mesto in baklade se je udeležila vojska, Sokoli, Kmetski fantje in dekleta, Slovenski fantje in druge organizacije. Župan dr. Adlešič je v nagovoru dejal, da je 1. decembra najpomembnejši dan v zgodovini slovenskega naroda ter poudarjal bratstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Čeprav je bilo ves dan slabo vreme, je dež med prosla* vo prenehal. Proslava v Celju Celje je proslavilo 20. obletnico naše narodne svobode s celo vrsto prireditev nica se je nad vse dostojno pripravila na s po mariborskih ulicah. Veličasten je bil svečan praznik narodne svobode. 1. de-j pogled na Maribor, ki je bil dve uri raz-cembra je mesto že navsezgodaj oživelo, j košno razsvetljen. V izložbah in na oknih Ob 8. uri so proslavili 201etnico osvobo- ’................* -- • jenja mariborski obrtniki. Po službi božji v stolnici je bila v dvorani Ljudske univerze lepa obrtniška proslava. Istočasno so bile po mariborskih cerkvah šolske službe božje, ki so jim sledile šolske prvodecembrske proslave. Mariborčani pa so se udeležili cerkvenih slovesnosti ob 9. uri v stolnici. Pred cerkvijo je bila vojaška častna 'četa. Cerkvenih obredov so se udeležili vsi predstavniki državnih in samoupravnih uradov, zastopniki mariborskih društev in korporacij in vsi predstavniki mariborskega javnega življenja. Med odličniki naj omenimo mestnega poveljnika generala Stanojloviča z oficirskim zborom, mestnega župana dr. Juva-na, podžupana Žebota, okrajna načelnika dr. šiško in Ajleca, šefa državnega lovstva dr. Zorjana, predstojnika mestne Policije dr. Trstenjaka, šefa obmejne pobije komisarja Krajnoviča, predsednika sodišča Hudnika, šefa davčne uprave Se-verja, upravnika kaznilnice dr. Vrabla, uPravnika gledališča dr. Brenčiča itd. Po službi božji, ki jo je opravil škof dr. Tomažič, so se vsi predstavniki na okrajnem načelstvu vpisali v posebno knjigo. Cerkvene proslave so bile tudi v pravoslavni, starokatoliški in evangeljski cerkvi, ki so }'ir> tudi prisostvovali zastopniki državnih ln samoupravnih oblasti ter društev. Kmalu po končanih cerkvenih bogosluž-M so se pričele množice zbirati na Glav-nem trgu, ki je bil ves v državnih zastavah. Točno po sporedu je prikorakala ob Pol 12. uri pred Rotovž vojaška četa s Polkovno zastavo in se postavila pred Maistrove borce ter rezervne častnike in Dobrovoljce. Na trgu so bili zbrani vsi ^ariborski stanovi, društva in predstavniki. Veličastna manifestacija je pričela s Petjem pesmi »Iz bratskog zagrljaja«. Na-to je vojaška godba zaigrala »Slavnostno |fnfaro« in pevci so zapeli himno »Hej Slovani«. Sledil je lep govor mestnega žu-Pana dr. Juvana, ki je orisal vse pomembnejše dogodke v dobi narodnega osvobajanja, ki se je v Mariboru končala z unaškim in zgodovinskim dejanjem po- in pokazalo narodni obraz našega mesta in trdno voljo do dela za izgraditev naše skupne države v srečo vsega ljudstva. — V torek so fantovski odseki priredili slavnostno akademijo, v sredo zvečer pa Sokol v gledališču telovadno akademijo. Včeraj dopoldne je bila pred magistratom oficielna prireditev z govorom gosp. župana, nato v Narodnem domu proslava Sokola. Govor g. dr. Hrašovca je bil ves v znamenju poudarjanja naših narodnih in narodnoobrambnih nalog. Dvorana je dala duška svojemu navdušenju za Jugoslavijo^ za slovanstvo in na& kraljevski dom. Obenem je zaprisegla sokolskemu praporu dolga vrsta novih članov vseh starosti in poklicev. — Ob istem času je bila tudi proslava Sokola v Gaberju. — Zvečer se je priključila vojaški bakljadi velika množica Celjanov, ki je nenehno vzklikala Jugoslaviji, slovanstvu in mlademu kralju. — Po povorki je bil v gledališču koncert celjskih pevskih društev, Glasbene Matice, Celjskega godbenega društva, Celjskega zvona, »Oljke« in Celjskega pevskega društva. — Dopoldne so se obrtniki v velikem številu udeležili proslave v Obrt nem domu, kjer je pozdravil navzoče zbornični svetnik g. M. Hohnjec, »Oljka« je zapela himno, g. Uršič Anton pa je v imenu obrtnikov pozdravil Jugoslavijo v vstopu v 21. leto obstoja. Proslava v Ptuju Tudi naše mesto je na svečan način proslavilo 20-letnico Jugoslavije. Na dan praznika je bila slovesna služba božja, kateri so prisostvovali predstavniki oblasti in raznih organizacij ter številno meščanstvo. Ob 11. uri je bila v »Mladiki« slavnostna seja Sokola, na kateri so svečano zaprisegli nove člane. Popoldne pa je Sokol imel slavnosto akademijo. Nato je bila po mestu svečana povorka. Društva, ki so se zbrala pred mestno hišo, je pozdravil župan dr. Re* mec. Nova vlada ČSR SESTAVIL JO JE VODITELJ ZDRUŽENE NARODNE STRANKE. ZUNANJI MINISTER JE OSTAL CHVALKOVSKY. GENERAL SYROVY PA JE VOJNI MINISTER. PRAGA, 2. decembra. Zaradi pogajanj med Čehi, Slovaki in Ukrajinci, ki so se zavlekla tudi čez volitev predsednika, je bila nova vlada ČSR sestavljena šele včeraj, a na čelu ji ne stoji zunanji minister Chvalkovsky, kakor se je prvotno pričakovalo, ampak voditelj nove narodne stranke Beran. Zunanji minister Je zopet dr. Chvalkowsky, notranje ministrstvo je prevzel dr. Fišer, finančno ministrstvo dr. Kalfus, ministrstvo za držav-no obrambo pa dosedanji minist. predsed. general Syrovy. Na čelu slovaške vlade je ostal dr. Tiso, na čelu karpatskoukra-jinske pa msgr. Vološin. Sprememba švicarske meje NEMČIJA IN ŠVICA BOSTA ZAMENJA li 2779 KVADRATNIH MEJNEGA OZEMLJA. METROV OB- BERLIN, 2. decembra. Po sporazumu med Nemčijo in Švico bo pri Konstanci spremenjena dosedanja meja med Nemčijo in švicarsko zvezno republiko. Sprc< memba je potrebna zaradi tega, ker sta se z bazelsko pogodbo i^ 1. 1499. med obe državi razdeljeni mesti Konstanca (v Nemčiji in Kreuzlingen (v Švici) tako razvili, da ima prvo sedaj 30.000, drugo pa 14.000 prebivalcev ter sta se, ne oziraje se na državno mejo, zrasli v neločljivo enoto. Ta enonost mesta, ki sega po enem delu v Nemčijo, po drugem v Švi- co, zahteva sedaj nujno odpravo državne meje. Zato bo Kreuzlingen priključen Nemčiji, dočim dobi Švica od Nemčije drugod enako veliko nemško ozemlje v obsegu 2779 m2. STANJE ANGLEŠKE VOJSKE. LONDON, 2. decembra. Avala. Vojni minister Hore Belisha je izjavil časnikarjem, da ima Anglija sedaj vojsko 194.000 mož. Da se doseže nameravano stanje, bo pa treba dobiti še 60.000 novinefiv. Nehvaležnost je plačilo sveta Češkoslovaška agrarna stranka vedno hujše napada bivšega predsednika dr. Edvarda Beneša ter je sedaj začela napadati tudi pokojnega Masaryka.* Stran' ka je najprej zahtevala, da se odstranijo iz prometa znamke s sliko predsednika Beneša. Ko je to dosegla, zahteva sedaj Še odstranitev znamk z Masarykovo sliko. Vlada je tudi sklenila, da prepove na shodih in javnih proslavah izpostavljati sliko ali kip obeh predsednikov. Vsi ti ukrepi pa niso nič všeč Cehom, ki ne morejo pozabiti vseh dobrot, ki sta jim jih oba predsednika storila. »Bohemia« piše, da se ne sme že zaradi tega napadati Beneša, ker se je oprl na zapadne demokracije. Beneš je mogoCe reš stori! napake, posebno tisto, da se ni umaknil takrat, ko je v Angliji padel Chamberlain in ko je prišel v Franciji Bonnet na krmilo zunanje politike. Vendar so nsredil! kupčijo Južnoafriški vojni minister Pirow je v Berlinu naročil 6 velikih letal, od katerih stane vsako okoli 15 milijonov dinarjev. Letala so tipa Junkers s štirimi motorji in lahko nosijo 30 potnikov. Anglija ne bo zapustila Francije Znani vojaški strokovnjak general Temperley je v »Daily Telegraphu« napisal članek o vprašanju, če bo v primeru vojne zopet morala iti angleška vojska na pomoč Franciji. Pravi, da se britanske vlade niso nikoli točno izrekle, vendar pa je jasno, da bo Anglija storila svojo dolžnost in prišla svojemu zavezniku na pomoč, če bo treba. Imetje Zidov v Nemčiji Nemški tisk prinaša statistični pregled židovskega premoženja v Nemčiji. Podoba je takšna-le: Nemško narodno imetje znaša nekako 200 milijard RM, ki si ga deli 80 milijonov Nemcev. V Nemčiji je 700.000 Židov. V njihovem premoženju je po točni ugotovitvi 8 milijard RM. Na posameznega Nemca pripada torej povprečno 2500 RM, na posameznega Žida pa povprečno 11.428 RM. Žid ima torej najmanj štiri in pol krat toliko imetja kakor Nemec. V dobi inflacije je prešlo nad polovico berlinskega zemljišča v židovske roke, tako da imajo danes Židje več ko pol Berlina v svojih rokah, čeprav tvorijo le 3.8 odstotka berlinskega prebivalstva. V Se ena prerokba Lela 1928 je izdal vodilni češki filozof univ. prof. dr. Emanuel Radi pre-proško knjigo „ Vojna Cehov z Nemci11. V tej knjigi pravi: češkoslovaško od Ireli strani obdaja nemški rod, ki se je kaj hitro izpametoval od zadnjega poraza. Nemčija bo brez dvoma popravljala Versajski mir in svet proti temu ne bo protestiral. Avstrija se spoji z Nemčijo, gdanski koridor bo izginil. Narodnostno načelo, s katerim se je Evropa borila proti Nemčiji, bo v bodoče orožje v nemških rokah. Orožje tudi proti Češkoslovaški, ki ima celo četrtino nemškega prebivalstva^ Abesinija za židovske izseljence ? „Sunday Express“ piše, da je baje Mussolini dal nemškemu zuu. ministru v. Ribbentropu za kancelarja Hitlerja načrt za ustanovitev židovske države v Abesiniji. Po tem načrtu bi mogli vsi iz Nemčije izgnani Židje zgraditi v kultiviranih delih Abesinije domove za sebe in svoje rodbine, seveda pod ilalijanskim pokroviteljstvom. Na-čri je baje izdelan do vseli podrobnosti. Tunis-Korzika-Nica ltali'8 5e z demons racijami proti Franci i, katerih so se ude ežilš tudi ministri in poslanci, sprožila zah evo po prikS učitvi otoka Korzike, Nice, severnoafriškega Tunisa in koloni e Džibuti pri Acesiniji — Ekspoze ministra Ciana RIM, 2. decembra. V novi korporacijski zbornici je podal zunanji minister Krof Ciano v sredo zvečer obširno poročilo o zgodovini krize okoli ČSR in o italijanskih smernicah za novo Evropo. Ko je pa med govorom dejal, da bo bodoča zunanja politika Italije vodena po naravnih aspiracijah italijanskega naroda, so se naenkrat dvignili vsi poslanci in priredili več minut trajajoče demonstracije proti Franciii, ki so dosegle višek v vzklikih: »Tunis, Korzika, Nica.« Istočasno so bile organizirane tudi po Rimu ogromne fašistične demonstracije proti Franciji. Demonstranti so prišli tudi pred parlament in pred palačo predsednika Mussolinija, vzklikajoč v zboru, da zahteva Italija priključitev Tunisa, Korzike in Nice. Mussolini se je pokazal tudi sam ua balkonu in pozdravil demonstrante. Od tega trenutka dalje je parola vse Italije: »Tunis, Korzika, Nica.« PARIZ, 2. decembra. Vsi francoski listi objavljajo izvlečke Cianovega govora in poročila o demonstracijah proti Franciji z zahtevam po Tunisu, Korziki, Nici in Dži- RIM, 2. decembra. Po govoru zunanjega ministra grofa Ciana so bile v sredo organizirane ogromne manifestacije za Mussolinija. Pričele so se za časa seje parlamenta in nadaljevale potem kot ue butiju. Ti dogodki v Italiji so provzročili veliko vznemirjenje in »Journal« pravi, »da stojimo na začetku z več strani organizirane propagande, ki se bo razvila tako naglo in tako brutalno, kakor to zahteva zmaga fašistične stranke.«. Ostali listi se pa posebno vznemirjajo tudi zaradi nekega Gajdovega članka v vprašanju Tunisa. DEL LIBIJE IZENAČEN Z ITALIJO. RIM, 2. dec. Veliki fašistični svet je na svoji sinočnji seji v palači Venezla sprejel zakonski zakonski predlog, s katerim se štiri pokrajine Sirije priključijo upravno Italiji in dobe njihovi prebivalci, tudi Arabci, vse pravice polnopravnih italijanskih državljanov. Ostala Libija bo še dalje kolonija. Razdor med Ibie.gii© repu-bikansko Španijo BRUSELJ. 2. decembra. Zaradi imenovanja poslaniškega zastopnika belgijske vlade pri vladi generala Franca v Burgosu je republikanska vlada v Barceloni odpoklicala svojega poslanika v Bruslju. Belgijska vlada pa jc v odgovor odpoklicala sedaj svojega poslaniškega namestnika pri republikanski vladi v Barceloni in vse belgijske konzule. S tem so vsi diplomatski sliki med Belgijo in republikansko Španijo prekinjeni. Namestnik in konzuli so že na poti v Belgijo. Strahovita nesreča v Ameriki NEW YORK, 2. dec. V Midwale v državi Utah se je pripetila strahovita nesreča. Zaradi blizzarda ni strojevodja to-tornega vlaka videl, da je obtičal na progi avtobus s 50 otroki, ki so se vračali iz šole. Vlak je vlekel avtobus še kakih 100 metrov pred seboj. Izpod ruševin so potegnili 25 mrtvih otrok in šoferja. monstfacije proti Franciji za revizijo mej. Pri manifestacijah in demonstracijah so sodelovali tudi ministri, poslanci in razni fašistični voditelji. Zahteva po Tunisu, Korsiki in Nici, ki naj jih Francija odstopi Italiji kot z Italijani obljudene kraje, je prešla z ulice tudi že v ves italijanski tisk in je očito, da je bila vržena v italijansko javnost z vodilnega mesta in je treba od tega trenutka dalje računati z 'njo kot uradno zahtevo Italije za sporazum s Francijo. ITALIJA IN KRIZA ČSR. RIM, 2. decembra. V svojem ekspozeju v sredo je dejal zunanji minister grof Cia-tio, da je bil dosežen sporazum med Italijo in Anglijo na podlagi popolne enakosti in enakopravnosti med obema imperijema. Pri tem se je upoštevalo v celoti tudi novo stanje v Evropi sploh, na Sredozemlju in v Afriki. Ta sporazum je važen temelj za mir. Toda z enako energijo kakor za mir, se bo borila Italija za uresničenje vseh nacionalnih teženj. Glede ČSR je pa dejal, da jc Italija že dve leti opozarjala Prago po rimskem poslaniku dr. Chvalkovskem, naj uredi svoja notranja vprašanja na ta način, da da vsem narodnostim samoupravo in se federali-zira. Toda v Pragi so bili gluhi za te nasvete, zato se je Italija v krizi, ki je prišla kot nasledek praške politike, postavila na nemško stran ter se zavzela tudi za interese Slovakov in ostalih. Ako bi bila nastala splošna vojna, bi bila Italija brez oklevanja stopila v boj na strani Nemčije. V kritičnih dneh je bila izvedena tudi delna mobilizacija, in to v taki tajnosti, da niti tuji listi o tem niso ničesar izvedeli. GLAS »GIORNALF. DJTALIA«. RIM, 2. decembra. Giornale d’!talia komentira Cianov govor in demonstracije z zahtevo po Tunisu, Korziki, Nici in Dži-butiju in pravi med drugim: »Treba je ve deti, da vse nemške zahteve še niso izpolnjene in da čaka tudi Italijo še naloga, da izvojuje zmago svojih interesov in pravic za uresničenje načel pravičnosti in ravnotežja sil. Evropski položaj, ki je bil ustvarjen v Monakovem, ni statičen, ampak dinamičen. Na njo je zato treba gledati le s tega stališča. Dinamičnost sedanjega položaja ima svoje jedro v živi moči mladih nacij, ki so še daleč od potrebnega ravnotežja, pravic in nezadrža-nega zgodovinskega razmaha. RIM, 2. dec. »Tribuna« piše, da je Francija I. 1881 na sramoten način za italijanski narod zasedla Tunis ter da bo treba to sramoto popraviti, če se hoče iskreno sodelovanje. ZASKRBLJENOST V FRANCIJI. PARIZ, 2. dec. Zunanji minister Bonnet je imel z italijanskim veleposlanikom Gua riglio konferenco zaradi protifrancoskih demonstracij v Rimu. Takoj nato je dal navodila veleposlaniku v Rimu Fran^oisu-Poncetu, da protestira pri italijanski vladi Današnji francoski listi vsi komentirajo rimske dogodke, vendar pa jih obravnavajo z veliko mirnostjo. »Journal« piše, da bo moralo priti še vse kaj drugega kot prazne besede, pa da bi se poizkušalo odvzeti Franciji posesti, ki jih ima. Krvavi dogodki v Romuniji BOJ MED FAŠISTIČNIMI TERORISTI IN VLADO. — UBITIH JE VSEH 14 GLAVNIH VODITELJEV »ŽELEZNE GARDE S CODREANUJEM NA ČELU. — BUKAREŠTA, 2. decembra. Romunija stoji sredi boja s terorističnimi akcijami razpuščene fašistične Železne garde, ki se je preoblikovala V »Bataljon smrti«. Ta boj je brezobzirno brutalen z obeh strani. Teroristične akcije, katerih namen je bil, pripraviti v Romuniji fašistični prevrat in katerega so podpirali celo mnogi ugledni bivši politiki in celo tudi generali, so se pričele takoj ob vrnitvi kralja Karola, izdan je bil najprej proglas, ki brezobzirno napada vlado patriarha Christeje in tudi kralja. Na zunaj so pa bile te akcije skrite pod firmo protižidovskih nastopov. Najprej so teroristi vrgli v Temišvaru v gledališče pri gostovanju židovske gledališke skupine dve bombi, ki sta ubili pet ljudi in 70 ranili. Atentatorji so pobegnili. Dalje sta bili zažgani tam dve veliki židovski trgovini, prerezan je bil električni vod itd. V •Cliiju je bil smrtno nevarno ranjen rektor univerze Stefanescu Goan-gu, stražnik, ki ga je spremljal, pa na mestu ubit. V Targulu je bila vržena bomba v neki bufet. V černovicah je bilo zažganih devet trgovin in velikih obratov. Enake teroristične akcije so se pojavile tudi drugod in sc še vedno nadaljujejo. Ker se je vlada bala napada tudi na jet-nišnico Ramnigu Salat, kjer so bili zaprti voditelji razpuščene železne garde Co-dreanu in tovariši, jih je hotela v noči na sredo naskrivaj prepeljati v vojaško jet-nišnico Jilavo pri Bukarešti. Po uradnem poročilu pa so prevoz napadli neznanci in fašistični jetniki so skušali pobegniti. Pri tem poizkusu pa so jih stražniki vse postrelili. Padlo je vseh 14 voditeljev, med njimi Cornei Codreanu, Nicola Constanti-nescu, Carinaca, Belenace, Caratanesis, Baratan itd. Kako brezobziren je boj, dokazuje tudi ukaz, ki ga je dobil orožni-štvo, da mora brez poziva ustreliti vsakogar, ki bi poizkušal kako teroristično dejanje. BUKAREŠTA, 2. dec. »železna garda« e v znak protesta zaradi ubitja Cornelia Codreana v več krajih zažgala javna poslopja. Tako so zažgali v černovicah ha poljski meji 10 javnih zgradb. PARIZ, 2. decembra. Francoski in ves ostali evropski tisk razpravlja o dogodkih v Romuniji in zlasti o smrti Codrea-nuja in ostalih voditeljev bivše Železne ] garde. Listi dvomijo soglasno v resničnost uradnega poročila, po katerem naj bi bil transport napaden in bi bili jetniki ubiti na begu. Ta dvom vzbuja zlasti dejstvo, da od stražnikov ni bil nihče ne ubit ne ranjen in da so bili ubiti prav vsi jetniki. Ubiti so s tem vsi glavni voditelji Železne garde, ki so imeli stike tudi z visokimi osebnostmi Romunije. Dalje pa poročajo listi tudi o demonstracijah v Bukarešti, ko je bilo uradno poročilo izdano. Položaj v Romuniji jc napet. Po francoski stavki KAZENSKI UKREPI PROTI URADNIKOM IN DELAVCEM, KI SO SE PRIDRUŽILI STAVKI. DALADIERJEVA VLADA BO STOPILA 8. T. M. PRED PARLAMENT. Kralj Karo! obišče Rim LONDON, 2. decembra. Avala. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Evening Standarde«, bo obiskal romunski kralj Karol v kratkem italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela. RIBBENTROPOV OBISK V PARIZU. BERLIN, 2. dec. Zunanzi minister von Ribbentrop bo odpotoval v Pariš v ponedeljek. CHWALKOVSKY PRIDE JUTRI ZOPET V BERLIN? BERLIN, 2. dec. Avala. Tu kroži^ vest, da bo prispel jutri, v soboto sem češkoslovaški zunanji minister dr. FrantišeK Chvalkovsky, da reši na sestanku z nemškimi državniki vrsto še obstoječih vpra* šanj. Ta vprašanja se nanašajo pretežno na gospodarstvo obeh držav in na Kar' patsko Ukrajino. Uradno pa o tem obisk« ničesar ne poročajo. NEMČIJA ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA. LONDON. 2. dec. Diplomatski dopis' nik »Observera« poroča, da namerava predložiti Nemčija Angliji in Franci)! predlog za omejitev oboroževanja, ki i” ustrezalo sedanjemu položaju nemške oborožitve. Kot protiuslugo pa pričakuje Nemčiia vrnitev kolonij. OBOROŽEVANJE USA WASHINGTON, 2. dec. Državni tajnik za vojsko Johnson je izjavil, da produC' rajo USA 99 in četrti % izdelkov za vojne doma. Manjka pa jim še 55 artiklov, -l bi jim v primeru vojne nujno primanjkovali. OBRAMBNA SLUŽBA V ANGLIJI LONDON, 2. dec. Vlada je izdala uredbo o prostovoljni obrambni službi. DR. BARTVVELL UMRL LONDON, 2. dec. Umrl je dr. Barfwelh pionir sanatorijskega zdravljenja tubef kuloze. SELITEV ŽIDOV CANBERRA, 2. dec. Avstralska vlada je dovolila vselitev 15.000 žiždom. Vof'vno oibanie PARIZ, 2. dec. V Franciji stavka od približno 7 milijonov še 600.000 delavcev. Danes je generalna stavka v ladjedelnicah St. Nazaire. V Laureantu, Brestu in še nekaterih drugih krajih so pa tovarne izprle (lock-out) delavstvo ter je zaraddi tega prišlo do novih incidentov, .ker so deiavci te tovarne zasedli, policija pa jih je izprajnila. Kovinarji so sklenili, da nihče ne bo podpisal individualne pogodbe PAHIZ, 2. decembra. Vlada je uvedla kazensko postopanje proli vsem voditeljem, ki so organizirali ponesrečeno stavko 30. novembra, kakor tudi proli tistim, ki so se pozivu k stavki odzvali. Vsi uradniki in delavci javnih uradov, ustanov in podjetij, ki so stavkali, so odpuščeni ali pa suspendirani z znižanimi dohodki. Vsi voditelji stavke, ki so člani javnih korporacij, so bili črtani iz seznamov vodstva in izgube za svoje dohodke, tantieme itd. iz teh naslovov. PARIZ. 2. decembra. Avala. Včeraj so bili izdani kazenski edikti proti delavcem Renaultovih tovarn, ki so se uprli policiji pri izpraznjevanju obratov. Vsak je bil obsojen na plačilo 250 frankov, oziroma 10 dni zapora. PARIZ, 2. decembra. Avala. Zadnji november je rial glede avtoritete Da-ladierjevi vladi veliko okrepitev in ji je prinesel zmago nad ekstremnimi levičarskimi gibanji. To je dokaz, da delovno ljudstvo Francije noče rušili obnovitve države po novih smernicah. Vpliv te zmage na politični in socialni položaj republike je po sodbi političnih krogov neutajljiv. Daladierjeva vlada si jc pridobila ugled v vsej državi. Vlada bo stopila 8. t. m. tudi pred parlament. Ob lej priliki bo Daladier obširno obrazložil tudi svojo zunanjo politiko po Monakovem, ki jo levičarji lako srdito napadajo in jo prepustil daljši in izčrpnejši debati. Daladier upa, da bo dobil zaupnico parlamenta /. najmanj 210 glasovi. NADŠKOF PROTI VRNITVI KOLONIJ LONDON, 2. dec. Yorški nadškof dr. Temple je ostro nastopil proti nameri, da se vrnejo Nemčiji kolonije. V Celju bo v nedeljo volivni sho dr. A. Korošca. - Slov. združena op zicija (g. mag. Gradišnik) ima (*‘'L zvečer shod v St.'Lovrencu nad t žinom, v nedeljo v Sl. Juriju ob j' v Ljubečni, Vojniku. Frankolovo ' Novi cerkvi in Dobrni. Razen k. _ data g. Gradišnika in namestnik« lavca g. Vipotnika ter gg. dr. Kraig ja in adv. Stantcta govori na sho‘ zdaj še g. dr. Hočevar Mirko iz • Minister dr. Krek je imel zborovam v Krekovem domu na Jesenicah.) njim je govoril g. Smerzu iz Ljub F Radovljica. Vsa zborovanja bio 5ke združene opozicije, za katere lidira v našem okraju dr. Ales - _ sk didira v našem okraju y011. novnik z Jesenic z namestnikom ^ Perkom, županom na Koroški 1*« ^ preložena na poznejši čas, Vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe vrc V splošnem še nadalje milo vreme vetra. . aeo- Borza. C u r i h, 2 dec. Deviz • ^ grad 10, Pariz 11.56, London 20.5 jo,^ York 440.125, Milano 23.15, Berlin Praga 15.03. Britanski »novoimperializem" Nad britansko politiko zadnjih mesecev Je stala Evropa kakor nad uganko. Nihče si ni znal raztolmačiti na primer njenega navideznega notranjega nasprotja, ki obstaja v njenem naglem oboroževanju na eni in njeni veliki popustljivosti na drugi strani. Vtis skrivnosti se vzdržuje tudi s tem, da vodilni člani vlade dajejo sicer številne izjave, so pa zelo skopi z besedami o svojih resničnih smotrih in namenih. Ti politiki morajo biti zelo previdni z ozirom na domače javno mnenje, kajti njihova politika se usmerja proti nekaterim zakoreninjenim britanskim načelom, ki so v veljavi že stoletja. Lord El-ton pravi v svojem članku v »Sunday Timesu«: »Če mora biti Nemčija močna, Potem moramo računati s svetom, v katerem lahko velika kontinentalna sila in velika pomorska sila živita v skupnem Prijateljstvu. Dokler bo Britanija v dobrih odnošajih z Italijo, se ji ni treba bati nevarnosti, da se bo razširjanje nemškega vpliva v Podonavju končalo s konfliktom z nami. Evropi je usojeno, da se izpreme-ni. Monakovska izjava in angleško-itali-ianski pakt skupaj pomenita vsaj dobro upanje, da se bodo za Evropo in za Veliko Britanijo izvršile te spremembe brez izbruha vojne.« Iz teh maloštevilnih besed je mogoče izluščiti skoraj vso zunanjo politiko čhamberlainove vlade. Najznačilnejše so besede: »Nemčija kot kolonialna velesila in Britanija kot pomorska velesila.« To Pomeni, da se Anglija — za razliko od svoje tradicionalne evropske politike, ki se je trudila ohraniti ravnotežje sil na kontinentu — pomirja z dominirajočim Položajem Nemčije. Sama pa si seveda želi ohraniti dominirajoči položaj na mor-iu in se menda zanaša, da se Nemčija v tem oziru trajno zadovolji z razmerjem sil 1:3, kakršno je bilo določeno z angle-sko-nemško pomorsko pogodbo. Ta nazor potrjujejo tudi zadnja poročila o angleški oboroževalni politiki. Zelo značilno je, da se v Angliji toliko govori 0 protiletalski obrambi, pri graditvi letal Pa polagajo Angleži večjo važnost na lovce kakor bombarderje. Anglija je opustila misel na močno suhozemsko armado; ona osredotoča vse svoje oboroževalno prizadevanje na morsko in zračno brodov-•ie, in pri zadnjem zlasti na obrambni material. Tudi to dokazuje angleški namen, da^se nikoli ne misli posebno močno angažirati na kontinentu, temveč da se misli posvetiti predvsem imperialni strategiji. Prvo vprašanje, ki se v zvezi s tem pojavi, se glasi: Kakšno bo pri teh otco-^Ščinah angleško stališče do Francije? Odgovoriti je mogoče takole: Anglija bo vztrajala v svojem tesnem sodelovanju s. Francijo, toda samo do tiste meje, ki J1 io bodo narekovali njeni lastni interesi, i? se pravi interesi britanskega imperija. 'a britanski imperij pa potrebuje Franco na dveh mestih: predvsem na preli-Va in potem v manjši meri v Sredozemskem morju. S stališča britanskih impe- 1 'alnih interesov je Francija predvsem in v Prvi vrsti odbijalna država med Nem-L‘io in materno zemljo — Anglijo. Britanci novoimperialisti se bodo torej držali fancije zato, ker potrebujejo njeno arkado za primer, če bi se Nemčija na za-^du zganila. Mnogo dalj njihov interes pa Francijo ne sega. Anglija bo torej rancijo podpirala samo v primeru nemškega napada na njo. S tem je tudi tra-Sicno omejena svoboda gibanja franco-s*c zunanje politike; svobodo acije si je '"ogla in smela Francija dovoljevati sa-jl10> ko je še imela v Evropi zaveznike. se jim je lahkomiselno odpovedala, ni-llla sama več toliko sil. da bi v Evropi j^ogla razviti neko posebno iniciativo, repuščena je izključno Angliji in mora °rej sprejemati pogoje, pod kakršnimi ’°če Anglija nadaljevati svojo evropsko p°Iitiko. Z drugimi besedami: Francija ss n'ora podrediti angleškemu vodstvu. •n kakšni so končni cilji britanske zublje politike? Urediti odnošaje z njej riasprotujočimi imperializmu predvsem z Riškim in italijanskim in poteni mogoče z japonskim. V tem oziru računa namberlainova vlada brez dvoma z na-a*injim popuščanjem in žrtvami, in to ne na tui račun, marveč tudi na svoj. Zdi e- da imajo britanski novoimperialisti e'o trezno mnenje o vrednosti nekaterih radicionalnih strategičrfih pozicij države 11 da jih zato ne bodo dogmatično brani- N ovite Socialne sličice iz Cdi Dne 21. novembra smo objavili članek »Na obisku v nižinah« in nismo pričakovali, da bo dal povod za odpoved stanovanja nekemu brezposelnemu, ki plačuje zanj stanovanje, in za pretnjo, da bo še trem strankam stanovanje odpovedano, češ da so dale v list svojo revščino. Naš sodelavec se je malo sprehodil po Gaberju — in to se zdi nekaterim kaj čudno! — in je naletel na mnogo »sličic«, izmed katerih je eno izmed manj kričečih opisal. Si pač ni mislil, da bo zato pahnjen brezposelni delavec s trdo nogo in bolnimi pljuči ter dvema otrokoma na cesto, da bo oskrbnica hiše telefonirala neki tovarni, da je dal njen delavec v liste podjetnikovo ime in da bo sodelavec sam postal h opazovalca in vernega fotografa »sličic« kar nesreča za Gaberje. — Da popra- vi svoje »tendenčno« poročanje, je pripravljen preklicati — tak preklic naj bi oskrbnici podpisal neki stanovalec — preklicati, da stopnice niso vegaste, da hodnik ni majav, ne temen in ne mrzel, da soba tam ne stane 120 din, da so v hiši vsi zdravi, in siti — celo to, da v Gaberju sploh ni vlažnih stanovanj in lačnih otrok. Samo, da ne bi bil kriv, da bo brezposelni delivec čez dva ali tri tedne, sredi zime, z dvema otrokoma na cesti. Če se bo pa to le zgodilo, bo pa opisal trnjevo pot tega človeka od urada do urada, od hišnega gospodarja do hišnega gospodarja v iskanju strehe. , Pretresljiva tragedija v Razkrižju NEZNANEC USTRELIL SKOZI OKNO OČETA IN SINA. Alakovec Karol iz Veščice štev. Z pri Štrigovi je šel 9. oktobra letos mimo hiše Beloviča v Razkrižju št. 37. Videla ga je 10-letna pastirica, ki je pred hlevom doma pregledovala šolske knjige in čuvala dom, kajti domači so odšli k maši že pred 10. uro. Ko je Belovič Martin prišel domov, je v strahu ugotovil, da je okno » kuhinjo vlomljeno. V sobi je bilo vse razmetano. V omari se je nahajal ključ, ki je bil prej skrit v divanu. Izginilo je 12 tisočakov. Na podlagi pripovedovanja pastirice, da je videla nekega mlajšega moškega, so orožniki 13. oktobra aretirali kot osumljenca 23-letnega Makovčevega Karla, ki pa je povedal, da je le šel mimo hiše k brivcu, ni pa vdrl v hišo in odnesel denarja. Kljub temu ga je državni tožilec obtožil tega dejanja, a pri razpravi je bil od kazenskega senata v Murski Soboti oproščen. Skoraj poldrugi mesec preiskovalnega zapora se mu je dobrft poznal na obrazu, zato pa je toliko krepkeje zadihal svobodni zrak, ko mu je predsednik senata razglasil sodbo in velel prisotnim orožnikom, ki so ga privedli iz preiskov. zapora, naj odstopijo. Novica o oprostitvi Makovca je šla v Štrigovi od ust do ust. V ponedeljek zvečer so bili domači pri Makovčevih zbrani v sobi. 74-letni gospodar Ivan je sedel pri mizi, nasproti njemu s hrbtom proti oknu v sobi pa je stal sin Karol, mati se je vrtela ob štedilniku, pripravljajoč večerjo. Naenkrat se je zaslišal skozi okno močan glas: »Če ti je sodnija oprostila, jaa ti ne!« In počil je strel, zadel sina v prša, šel skozi njega v očeta, ki je dobil izstrelek v gornji del glave, da so mu takoj izstopili možgani. Nesrečno mater je to tako pretreslo, da jo je napadel živčni šok. Vse tri so še isto noč odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je oče v torek popoldne poškodbam podlegel, oproščeni sin pa se bori s smrtjo, kajti zdravniki nimajo upanja, da bi ga ohranili pri življenju, dočim je materi, ki še ne ve za smrt svojega moža, nekoliko odleglo. Za groznim morilcem vršijo orožniki intenzivne poizvedbe in je upati, da ga bodo kmalu imeli v kleščah; ljudstvo je tako razburjeno, da bi ga na mestu linčalo, ako bi mu prišel v roke. Amnestija ob 20 letnici Jugoslavije Za 1. december so kraljevi namestniki izdali splošno amnestijo in pomilostitev, ki se nanaša 1. na vse tiskovne prestopke, kaznjive po tisk. zakonu in storjene zaključno do 1. dec. t. 1., 2. za vse prestopke po zakonu o gozdovih, storjene do istega datuma, 3. za vse osebe, ki so bile obsojene po civilnih sodiščih s kaznijo, ki ne presega 12 mesecev, oz. še ni bila izdržana, in za vse denarne kazni do 5.000 din, 4. se oprošča in zmanjša kazen pod določenimi okoliščinami tudi tistim, ki so bili obsojeni na več ko 12 mesecev. Od splošne pomilostitve so izvzete osebe, ki so bile poleg glavne obsojene tudi na stransko kazen, osebe, ki so kot drž. ali drugi javni organi sprejele podkupnino, osebe, ki prikrivajo svoje bivališče v državi sami ali pa v inozemstvu, osebe, ki so bile obsojene zaradi vohunstva, po zakonu o zaščiti javne varnosti in zaradi nekaterih drugih prestopkov. Na predlog finančnega ministrstva je bila izdana tudi monopolska amnestija. 80-letni starček ležal pol leta v gozdu Te dni je našel posestnik Robič s Slemena iz svetokriške občine pri Mariboru kakih 150 metrov od svoje hiše v gozdu že povsem razpadlo truplo neznanega moškega. Mrtvečevo okostje je ležalo nekaj od vozne poti ter bilo oblečeno v rjave cajgaste hlače, črn telovnik in zeleno jopico; kakih 20 metrov stran od okostja je ležala prav tako že vsa strohnela glava in zraven nje ponošen klobuk. Orožniki in občinski možje so ugotovili, da je mrtvec ležal tam že najmanj pol leta. Po listinah, ki so jih našli v usnjeni li. To velja zlasti za zahodne dele Sredozemskega morja, kjer bo Anglija postopala z največjimi možnimi obziri do Italije. V bodoče ne bo ukrenila nič, kar bi utegnilo oteževati položaj generala Franca; nasprotno: stremela bo za tem, da se z njim poravna, pri čemer bo, kolikor ii bo le mogoče, krepila svojo zvezo s Portugalsko. ali točneje rečeno, svoj protektorat nad Portugalsko. Drugače pa bo mislila na Egipt, Irak in Aden. Zato ne gre pričakovati, da opusti Palestino. Ko obnovi tamkaj red, se bo poizkusila pomiriti z Arabci, in zelo je verjetno, da na račun palestinskih Zidov. V kolikor gre za pomiritev z Nemčijo, gotovo računa Chamberlainova vlada še s precejšnjo dobo tipanja in iskanja trdnih tal. Za zdaj olajšuje Nemčiji njeno prodiranje v srednjo Evropo, mogoče s postransko mislijo, da se bo Nemčija v teh predelih za precejšen čas zaposlila in na ta način popustila s svojini pritiskom na drugih straneh. Anglija ne bo odklonila pogajanj o kolonijah, toda brez dvoma se bo tedaj trudila, da odstopi kolikor mogoče manj. Trenutno se omenja Kamerun, Togo in Nigeria, kar bi sicer pomenilo teritorialne žrtve Francije in Anglije, drugače pa glavno neugodnost za Francijo, kajti nova nemška kolonija bi mejila s francoskimi, od britanskega južnoafriškega dominiona in njenih vzhodnoafrišklh kolonij pa bi bila ločena z belgijsko in portugalsko Afriko. Ali je za tem britanskim novoimperia-lizniom kaka globlja politična doktrina? če je o njej mogoče govoriti, potem se glasi takole: »Svetovni mir je mogoč samo tedaj, če se čutijo največji evropski narodi gospodarsko in teritorialno nasičene. Zato je treba Nemčiji in Italiji preskrbeti več prostora, pa naj bo to v obliki neposredne okupacije ali pa vsaj v obliki razširitve interesnih sfer.« Angleži skrbijo za to, da bi šlo to razširjenje čim manj na britanski račun, če se da ekspanziv-niro državam nov prostor, bodo s tem nasičene in pacificirane. V svojih osnovah je torej ta »novi imperializem« defenzivna teorija, vsaj kolikor jo presojamo z angleškega stališča. Drugače ni na njem težko spoznati vpliva Hitlerjeva misli, da naj svet urejujejo le veliki narodi, predvsem Anglija in Nemčija. (Po uvodniku »Lidovih novin«.) denarnici, se je dalo razbrati ime Franca Krambergerja iz Ruš. Pokojni, ki je imel v Rušah preužitek, se je preživljal s prosjačenjem. Odkar so ga odgnali marca meseca ruški orožniki v zapore okrožnega sodišča, kjer je moral odsedeti neko monopolsko kazen, ni bilo po njem nika-kega glasu več. Verjetno je, da je 80-letni starček onemogel na poti skozi gozd in umrl. MARENBERG. Obmejni trg Marenberg je v letošnjem letu precej zidal. Najlepša izmed vseh stavb pa je Sokolski dom, kjer vlada prav zadnje dni izredno živahno vrvenje. Zidarji izvršujejo zadnja dela, mizarji montirajo okna in vrata; v dvorani pa bodo te dni položili še parkete in jo nato izročili svojemu namenu. Dne 8. XII. bodo otvorjeni notranji prostori. Dom bo nudil gostoljubno streho vsem društvom, ki jo bodo gotovo radevolje izkoriščale. Ta dan bo v narodnostnem oziru pomemben zgodovinski dogodek Dravske doline. o Zadušnica za dr. Trumbiča je bila danes dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. o Z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje sta bila odlikovana Albert Primc, davčni inšpektor v Ptuju, in Alojzij Drnovšek, davčni inšpektor v Murski Soboti. o Ugodnosti naših sezonskih delavcev v Nemčiji. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti javlja, da imajo delavci, ki so odpotovali v Nemčijo na delo leta 1937. ter oni, ki so v letih 1937. ali 193*5. menjali gospodarja, pravico do brezplačne vožnje samo do Passaua. Oni pa, ki so odšli na delo v Nemčijo v tekočem koledarskem letu in so ostali na delu do konca sezone pri istem gospodarju, imajo pravico do brezplačne vožnje do Št. lija na jugoslovanski državni meji. o Ulice v Murski Soboti bodo močno zboljšali z novim cestnim valjarjem, ki ga je nabavil okrajni cestni odbor. Posamezne ulice so nasuli z gramozom in jih zvaljali, tako da bo mesto imelo zdat trda cestišča. o Otvoritev Zdravstvenega doma s Protituberkuloznlm dispanzerjem bo 4. t. m. v Slovenjem Gradcu. Koristna socialna ustanova bo imela sledeče oddelke: Otroški dispanzer, šolsko polikliniko in posvetovalnico za matere. o 11 zdravniških služb je razpisanih na ozemlju drinske banovine. Podrobne informacije daje Zdravniška zbornica v Ljubljani. o Iz Gornje Kungote je premeščen v Maribor k 45. puku g. Božidar M r š u ’-j a, poročnik o Vinska razstava in sejem v Ormožu. Kletarsko društvo v Ormožu priredi v torek, 20. dec., IV. Vinsko razstavo in sejem v lastni dvorani v Ormožu. Prijavnice vina za razstavo so razstavljalcem na razpolago pri Kletarskem društvu v Ormožu, Izpolnjene prijave je vložiti najkasneje do 12. dec. v pisarni Kletarskega društva. Vse razstavljeno vino bo šc pred razstavo ocenjeno .po posebni komisiji od strokovnjakov ter bo ta strokovna ocena na razpolago razstavljalcem in interesentom. o Pod pretvezo, da bo ponarejeval denar in da potrebuje za to raznih »vzorcev«, je opeharil neki »lesni trgovec« Jože Klemenčič posestnika Josipa Udriha v Sv. Petru v Savinjski dolini za dobrih 3.500 din v papirju in kovancih. Obljubil je, da bo zdaj lahko neomejeno izdeloval denar in brez sledu izginil. c. Na predvčerajšnjem sejmu ni bilo niti ene tatvine, le nekaj beračev in brezdomcev je polovila policija. c. V celjsko bolnišnico so prepeljali Karolino Leskovšek, posestnico z Mariborske ceste 36. Zadela jo je možganska kap. »Pa si menda vendar ne domišljaš, da je to zaročni prstan, ki sem ti ga podaril?« »Veče r n ik« V Mariboru, dne 2. XII. 193$. Maribor ftianb>rska socialna sramota - zgorela V sredo zvečer je imel Maribor svojevrstno senzacijo. Zgorele so Dajnkove barake in stanovanjski vagoni, kjer so skoraj dvajset let živeli najsiromašnejši Mariborčani. Ob 201etnici svobode so tudi barakarji in vagonarji dobili zdrava stanovanja. Okoli pol 18. ure so prispeli pred barake gasilci, ki so podrtije polili s petrolejem in zažgali. Barake so bile v trenutku v plamenih. Luči v mestu so se za pol ure ugasnile. Samo krvavordeč žar je razsvetljeval Maribor. Nebo nad lem mestnim delom je bilo ožarjeno in od da leč je bilo videti ko da gori ves Maribor. Na kraju ogromnega »požara« se je zbrala velika množica ljudi, ki je z zadovoljstvom gledala, kako gori sramota Maribora. Red je vzdrževala policija s pomočjo vojaštva. Po večurnem uničevanju plamena, je ostal od barak samo še kup pepela in ogorkov. ljani sto tisoč dinarjev. Dejanje gospoda * Nanosov Miklavž obišče gostilno tovarnarja, ki je prvi podprl našo mlado Grmek v Studencih v nedeljo. 4. t. ni., kulturno ustanovo in dal s tem pobudo tu- ivečer. Darila sprejema gostihrčar. —- di drugim mecenom, je treba prav iskreno Odbor, pozdraviti. i SVLLI MIRKI SIMFONIJA Obrtn ški dom v Mariboru Kljub težavam, ki jih preživljajo mariborski obrtniki, se je v tukajšnjih obrtniških vrstah porajala zamisel postavitve lastnega doma. Za društveno in uradno delovanje in za razvoj obrtništva sploh je obrtniški dom v Mariboru res potreben. Zato so že pred leti pričeli zbirati prispevke v posebni fond. Zamisel je bila že tako resna, da sta celo banovina in občina bili pripravljeni sodelovati pri tej akciji. Vendar je gradnja obrtniškega doma v Mariboru zapadla pozabljenju. Ne bomo se spuščali v ugotavljanje krivde, marveč l>odčrtavamo samo dejstvo, da je eden Ako želite biti neopazno našminkani, vzemit FORVIL ROUGE za lice »5 ^pjeurs<( v naravnih barvah. Dobi se v V soboto, 3 decembra, ob 14. uri m v nedeljo, drogerili Kanc 4. decembra, ob >/;H. uri pr rn.zanih cenan velika , , 0bvestj|o 'trg0vStvU ill prebivalstvi!. Z izrecnim dovoljenjem Kr. banske upra-I ve so trgovine v mestu Mariboru v ne* SK&tfc dec predpoldne odprte. - simfon:je“ pflhOd 3*. Miklavža za vel ke n male ^dr. trg. za Maribor. : * Hotel »Orel«. V soboto koncert. v ne- —----------------------------------deljo. 4. t. m., Miklavžev večer! Darila m Slomškova nagrada, ki jo je razpi- se oddajo pri portirju. Izborna vina in sala mestna občina za leposlovno delo, | kuhinja. Specialitete togoš, šili, humar in langusi. Zmerne cene, glavnih vzrokov neuresničenja tega načrta bilo nezadostno razumevanje takratne obrtniške uprave, ki je pred leti ta fond porabila v druge, sicer tudi potrebne in važne namene. Šele zadnja leta se je mariborsko obrtništvo pričelo zopet resno baviti z zamislijo gradnje obrtniškega doma v Mariboru. Zopet so obnovili gradbeni sklad, ki izkazuje pod sedanjo upravo že precejšen znesek. Seveda bo obrtništvo v obmejnem Mariboru dobilo mnogo prej lasten dom, če bodo pri tej akciji sodelovale država, banovina in občina. zajeto iz dobe našega osvobojenja, se le-1 tos ne bo podelila, ker nobeden od poslanih rokopisov ne odgovarja v zadost- Mifelavžev večer v Slarši, razvedrite svojo Veliki kavarni-deco! 4. 111 meri pogojem, razpisanim za nagra- decembra ob pol 16. uri bo v Sokol-do. Določeni znesek se bo uporabil za j skem domu (Union) Miklavževa igrano v razpis. m Zapora Aleksandrove ceste v nede- Ulica „Ob bregu" Ulica »Ob bregu«, ki ima lego ob Dravi, je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna temeljitega popravila, zlasti na njenem zapadnem delu. Cestišče je vse polno jam in udrtin, mestoma pa štrli iz njega do 15 cm visoko, debelo kamenje, tako, da je prehod — zlasti ponoči ob slabi razsvetljavi — skrajno nevaren. Mesto, da je cestišče vzbočeno, je v sredini pogreznjeno, kjer se nabirata ob dežju voda in blato. Hodnikov ob straneh sploh ni. Ta ulica je močno frekven-tirana po pešcih, ki prihajajo z desnega brega Drave, preko brvi na tržnica v Strossmajerjevi ulici. Prizadete gospodinje uljudno prosijo, da se še pred nastopom slabega vremena da odrediti temeljito popravilo, kar ne bo zvezano z velikimi izdatki. Nekaj tovornih avtomobilov gramoza in par ur dela s cestnim valjarjem. bi za prvo silo zadostovalo. Da ne bodo morali hoditi pešci po sredi ulice, bi bilo tudi zelo umestno napraviti ob straneh ali pa vsaj ob eni strani cestišča hodnik za pešce, kakor ga že imajo druge manj frekventirane ulice. Priznati je treba, da se veliko žrtvuje za regulacijo glavnih ulic, pri tem pa zaslužijo tudi druge ulice, zlasti tiste, ki ležijo na prometnih krajih, več pažnje. Treba bo tudi misliti na regulacijo dravskega brega od železniškega mostu do brvi. Opazovalec. K)e naj bo tržnica? Glavni trg kakor glavni most se razbremenita, če bo tržnica na desnem bre- gu Drave, ki je mestni prostor, kateri bi se moral urediti ter bi dal mestu dohodke in olepšavo. Tržišče zalaga večji del okolica magdalenskega predmestja; kakor Ptujsko polje in Slov. gorice. Tovori, ki pridejo po Pobreški, po Ptujski, po Tržaški, Radvanjski cesti, bi neovirano tovorili na tržišče ob Dravi. Tržišče naj bi bilo zidano ali posneto po zagrebški tržnici in sicer v višini Kralja Petra trg, tako da bi bila streha tržišča tudi že tržišče za nekatere stvari. Spodnji del; naj bi služili za mesarje in drugo. Zidano naj bi bilo od gostilne Jelen priključno do mosta, Kralja Petra trg in do promenadne poti. Kar se tiče čiščenja je jasno, da je to najprimernejši prostor. Dohod za pešce naj bi bil od desne strani mosta po predoru pod mostom na levo stran, da bi se prišlo ravno na glavni del tržišča, t. j. pod streho. S tem bi ne bil oviran prehod ob mostu od desne na levo stran. Olepševalno društvo namerava zidati škarpo od starega do glavnega mosta in bi se s tem pridobilo že za razširjenje tržišča. m. Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone 5. .stopnje šef davčne uprave v Mariboru g. Jože Sever. m. Ljudska univerza. Danes ob 20. uri predava prof. Jakob Solar iz šl. Vida o temi ,,Kulturne vrednote slo-venščine“. m. Mariborski mecen. Tekstilni tovarnar. g. Marko Rosner je daroval ob priliki našega državnega praznika slovenski Akademiji znanosti in umetnosti v Ljub- ijo. Predstojništvo mestne policije razglaša, da bo 4. decembra od 10. do 14. ure Aleksandrova cesta zaprta za ves vozni promet od Kopališke do Sodne ui. in obratno. Vozni promet se za ta čas usmeri po stranskih ulicah. m Železniške zapornice in občinstvo. Mariborske železniške zapornice mnogokrat upravičeno vznemirjajo ljudi. Kar do pet minut in še več pred prihodom vlakov se zapornice zapro. Ves promet se ustavi in občinstvo se glasno razburja nad zapornicami oziroma čuvajem, ki zapornice prehitro zapira in nato zopet tako pozno odpira. Tako je pri zapornicah na Tržaški cesti, Ob železnici, na Ptujski cesti in pri tezenskem postajališču. m Tatinski berač. K rudarju Marku Kropivniku v Takraj Meži je prišel neznani berač in prosil miloščine. S to pa se ni zadovoljil. Svojemu dobrotniku je berač ukradel dva para čevljev in nekaj perila, ki se je sušilo na dvorišču. m Požar iz neprevidnosti. Na Spodnji Kaplji je zgorela domačija posestnici K. Volmayerjevi, ki ima okoli 15.000 din škode. Preiskava je ugotovila, da je požar povzročila domača dekla, ki si je na Skednju svetila s treskami. m Pravega prijatelja si je izbrala kuharica Ana Ferenčeva iz Trčove, ko sc je v neki tukajšnji gostilni seznanila z neznanim'moškim. Ko je kuharica za trenutek zapustila gostilno, je njen »prijatelj« izginil z ročno torbico, v kateri je bilo 400 din gotovine. Hotel mariborski dvor vsako soboto in nedeljo KONCERT Miklavžev večer 5. t. m. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Trgovski nameščenci! Miklavžev večer s plesom 3. dec. ob 20. uri. Narodni dom. * Organizacija tekstilnih tehnikov nia v nedeljo, dne 4. dec., ob 10. uri tov. sestanek pri »Orlu«, lovska soba. Isto tam ob 9. uri odborova seja. * Stariši, privedite svojo deco na Miklavževo igro 4. decembra ob pol v Sokolski dom (Union). Predprodaja vstopnic pri Putniku. Nočna lekarniška služba. Lekarna Pf Orlu. Glavni trg 12. tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste. tel. 25-32. _ Kino Grajski kino. Danes „V carstvu valčka“ Hans Jaray, Irene Agay. Kino Union. Od danes globoko znižane cene. Predvaja sc velenapeti francosti illn’ ,.Trgovci z dekleti“. * Miklavžev večer priredi gas. četa v Studencih v soboto, dne 3. decembra, v novozgrajenem gasilskem domu. Darila se sprejemajo v soboto popoldne v gas. domu. Mariborsko gledališče Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: ,Aida“. Premiera. Nedelja, ob 15.: „Pesem s ceste“. Ob 20. uri: ,.Kar hočete“. Znižane cene* Zadnjič. , Ponedeljek, ob 17.: „Gašper in Buda-mora“. Nastop Miklavža. Premier« „Aide“ lo soboto. Vse, kat jc mariborsko Narodno gledališče p0^ vodstvom kapelnika Herzoga in v Skr-binškovi režiji zmoglo, je dovršeno z* premiero to soboto. Etiopska kra J čina pride v spremstvu blizu 80 ela skega zbora in številnega dvorjans ' ‘ vsa v novi opremi na v mali EgiP spremenjeni oder. . Miklavžev večer v Narodnem gl«®" lišču. V ponedeljek, 5. dec. ob *'• prva letošnja otroška predstava. * novi se zelo vesela in zabavna pr ^ Ijična igra „Gašpcr In Hudamora • Pri tej priliki nastopi tudi sv. Miki z darili za pridne otroke. ggflura Boj za mir V januarju 193S. j-?, priče1 izhajati mesečnik »L’AGE NOUVEAU« (Pariš Vle, 86 Rue d’ Assas), ki bo dal 10 številk na leto (avgusta in septembra ne izide). Letošnji novembrski izvod obsega str. 256—384. Naročnina za tujino znaša 65 frs, ob boljšem papirju pa 115, oziroma 315 frs. Članki o španskih, angleških, nemških, italijanskih zadevah se tiskajo v izvirniku in prevodu. Enak postopek obeta urednik Marcello - Fabri za romunščino in ruščino, po možnosti tudi /.a niponščino, turščino in arabščino. Vsebina bo iz umetnosti, slovstva, idej. Od daljših prispevkov naj omenim urednikovo »Muzikalno vlogo jezika«. Dalje našega preizkušenega prijatelja Ph. Lebesgua, ki je te dni dosegel svojo 69 letnico, »Tajni izvori hitlerstva« (germanski nacizem stavi v ospredje intuicijo — doumnost ali vrojeni vid — in voljo; njegov vodja, prost ženskih dogodivščin, pristaš vegetarianstva, mož odločne volje, se zdi privrženec nemškega viteškega reda). Skrbno ilustriran je Soignardov sestavek »Otroci nas uče slikarstva«. Poseben oddelek nosi naslov »Combat jour la paix«, (boj za mir). »Vsak miro- ljubnik ni nujno begunec« tolmači v 10 točkah urednik, češ pacifist mora biti pripravljen umreti za mir! E. Gaudissard priobčuje »Odprto pismo g. Hitlerju, kanclerju rajha«, češ da je doslej zamudil priliko, pregnati z zemlje tesnobo, dati človeštvu mir: »Veličastno početje, kateremu se bo rada pridružila vsa Ev-rooa, lahko poskusite samo vi. Ena sama vaša kretnja bi zadoščala, da se reši cela vrsta tesnobnih problemov, pa najsi bodo še tolikšni. Vi držite v rokah življenje milijonov bitij. Dajte svetu pokoj. Svet čaka od vas čudovitega daru.« P. Bamiard označuje v poglavju »Ozračje sramu« občutke francoskih razumnikov po septembrskih dogodkih. Eden sobesednikov umuje: »Priznajmo si: mi smo v hudem času nravstvene krize. Morda od nje umremo... Hitler in Mussolini sta vzpostavila notranjo moralnost. In da ni umrl, bi bil mogoče Lenin spremenil Rusijo, to zemljo baši-buzukov, kakor jo je imenoval. Mi imamo tudi svoje bašibuzuke. Francija je postala drugovrstna sila zaradi stalnega trgovanja z vestmi, ki povzroča državi še več nalog, nego so nani jih zadale povojne iborzne špekulacije. Bodočnost naše dežele, torej onega dela omikane Evrope, ki nekaj da na svobodo,... je podrejena njenemu pojmovanju časti, njeni zopet najdeni nravnosti...« Le Sidaner je napolnil 6 strani, s potopisom: »Dix jours en YougosIavie«, ki ga o priliki prevedem. Na njegovem ahasverjenju po svetu se mu je pri nas prvič primerilo, da ga je sprejel na meji uradni zastopnik glavne turistične organizacije. Tako ravnanje naj bi Francija posnemala! Vobče povedano mu je pokrajina povsod jako ugajala, po vseh mestih je našel snažne hotele, postrež-ljive ljudi, ki so mu hitro pomagali iz jarka potegniti avto, ponesrečen radi slabih cest. Vsega seveda ne hvali. Ljubljanski muzej mu je »prašen in slabo urejen«. Ko si je njegov vozač, dr. P. Vernier, zaželel v nekem ljubljanskem hotelu pristno jugoslovanske jedi, so mu postregli s prašičevim rebrom in sočivjem v salati. Tak obed je neštetokrat imel v Parizu, vendar ob boljši godbi, nego jo je poslušal tu!... Naš Bretonec je med redkimi, ki rabijo nepotvorjeno slovanska imena: Banja Luka, Beograd. Le diakritičnih znakov ne premore: Mestrovič. Edini dvojezični sestanek v pričujočem zvezku je poročilo o spisu ital. književnega kritika A. Bruersa: »Problemi della letteratura italiana«. Kratek, a tem prisrčnejši ie Tuste sestavek o razčetvorjeni golobici — a; škoslovaški — z geslom iz ^.asfr„age »Jezus, a ne Cezar, to je_smis je vi dno računal in bili so v vsem strožji in nepopustljivejši, kakor konservativci. Bili so povsod na delu 1ri vedno čuječi. Spočetka mi niso bili ljubi in trajalo je 1 (>lgo, da sem lahko spoznala njihovo pravo bistvo. Mnogi vodilni možje tedanje romunske zgodovine so 11 tisti, ki so me sprejeli že ob prvem prihodu v Buka- rešto: Petre Carp, Aleksander Marghiloman, Aleksander in Jakob Lahovary, Menelas Ghermani itd. Jaz s-i nisem želela tedaj nič drugega kakor samo miru, toda tega nisem mogla najti. Najhuje me je prizadela neka dogodivščina. Ob priliki proslave državnega praznika sem povabilo v svojo kočijo eno izmed mojih dvornih dam in jo posadila sebi nasproti, ker sem pač mislila, da se bova tako lažje pogovarjali in da ji izkažem še posebno pažnjo. Lahko si je misliti, kako veliko je bilo moje začudenje, ko sem dobila naslednjega dne od kralja pismo, v katerem mi je sporočil, da je dvorna dama zaprosila za odpust, ker sem jo javno in namenoma žalila, s tem da je nisem posedla zraven sebe. Kralj je pripomni!, da se mu zdi dejanje dvorne dame tudi popolnoma utemeljeno. To me je strašno zadelo, toda kaj naj bi storila? Bila sem vedno že vnaprej pri vsem obsojena, ne da bi mi sploh sprej zaslišali. Toda moje razburjenje je bilo tako veliko, da sem zbrala okoli sebe vse, ki bi lahko dokazali mojo nedolžnost. Bilo je tedaj malo pred rojstvom mojega četrtega otroka, princa Nikolaja. V obupu sem izbrunnila v jok in prosila, naj pokličejo Sturdzo. »Čemu Sturdzo?« »Ker mi jc vsega dovolj. Ker je ministrski predsednik in moj večni tožnik. Toda sedaj mu bom povedala vse, kar me jezi.« . Nando me je skušal pomiriti, toda pomagalo ni: Sturdza je moral priti. Jaz sem se toliko razburila, da so me morali odnesti na posteljo, kjer sem ležala vsa vroča, nemirna in z razkuštranimi lasmi; ogorčena in uporna princesa, prava vnukinja kraljice Viktorije in hči Marije Aleksandrovne, velike kneginje ruske. Končno je prišel mali Demeter Sturdza k moji vulka- nični postelji. In res; povedala sem mu vse. Govorila sem brez ovinkov, deloma v nemščini in deloma v francoščini ter izbruhala iz sebe vse, kar se jc bilo v c»olgih letih nabralo grenkega v mojem srcu. »Ali ne more nihče izmed vas občutiti sočutja?« sem zaklicala. »Ali ne morete razumeti, da sem presajeno drevo, izkoreninjeno iz zemlje svoje domovine, in da stojim sedaj sama tu nasproti tolikim, tuja in brez moči, izročena na milost in nemilost tujemu ljudstvu, h kateremu sem prišla polna zaupanja?! Da, padla sem v past. Samo to ste hoteli od mene, da vam rodim kraljevske otroke. Ne brigate se za moja čustva, ne za moje bolečine, za mojo samoto, za mojo brezmejno tegobo in bol, da sem vedno napačno razumljena. Smejite se mojim željam, mojemu upravičenemu uporu in mojim bojem. Ustrezalo je vašemu ponosu, pripeljati v vašo deželo princeso visokega rodu; ugaja vam moj obraz; zadovoljni ste, da je vaša prestolonaslednica čedna, veseli vas, da sem zdrava in »da so moji sorodniki najvišje kronane glave v Evropi. Toda prav nič se ne brigate ne za moje ideale ne za imoje želje. Brezsrčno žalite moje otroško Človekoljubno zaupanje in kalite srečo moje mladosti, dvoje najlepših ■darov, ki sem jih kot mlada deklica prinesla k vam ';z dežele svoje mladosti. Namenoma mu razumete krivo m me sodite s strogostjo svojih glav, ki so samo politični stroji. Ne potrudite se, da bi me razumeli in postopali z menoj človeško, kakor se spodobi. Vedno samo prežite na mene kakor pajki, in kadar storim kaj narobe, se veselite, ker si domišljate da vam dajejo moje napake pravico, da postopate z menoj še ostreje. Ali res ne morete niti za trenutek misliti na to, da sem med vami tujka, brez svetovalca, tujka tu med vami, ki ste doma! (Dalje sledi.) Stran 6. »V e č e r n i k« V M a r i b o r u, dne 2. XII. 193^ ■ ------ S sodišča Tri teta težke ječe za poiig Pred veliki kazenski senat petih sodnikov, ki mu je predsedoval senatni predsednik dr. T. Turato s s. o. s. dr. Haber-muthom, dr. Hočevarjem, Lečnikom in Lenartom, sta sedla na zatožno klop 271etni Anton Pungartnik in 261etna Antonija P u n g a r t n i k o v a. Mladega moža in ženo je obtožnica dolžila, da sta zažgala ponoči 28. maja v Spodnji Kapli svoje gospodarsko poslopje, da bi prišla do zavarovalnine. Skraja je bil osumljen požiga neki Kotnik, pozneje pa so obdolžili požiga gospodarja samega. Ali on je zanikal. Orožniki so odšli po njegovo ženo, ki je med potjo začela pripovedovati, kako ji je mož večkrat dejal, da bi bilo najboljše zažgati gospodarsko poslopje, da bi se rešila dolga, ki sta si ga nakopala ob prevzemu. Povedala je, kako je mož dvakrat vstal tisto noč in odšel iz hiše in kako ji je rekel, ko se je vrnil drugič v izbo i nlegel, da je podkuril. Po teh ženinih izpovedbah je tudi mož priznal požig pred orožniki in pred preiskovalnim sodnikom. Nato so ju izpustili. Kmalu po prihodu iz preiskovalnega zapora pa so se raznesle govorice, da Pungartnikova tajita, da bi onadva zažgala. Znova so ju aretirali. Na sodišču je mož povedal, kako sta z ženo prevzela posestvo, na katerem je bilo okrog 50 tisoč din dolga in kako sta ga že nekaj odplačala. Ni res, da bi zažgal; saj je nadnje leto zavarovalnino celo znižal: od SO tisoč na 65 tisoč din. Ali pri podrobnejšem pregledovanju se je izkazalo, da je Pungartnik znižal zavarovalnino, ali to samo pri stanovanjski hiši, dočim jo je pri gospodarskem poslopju zvišal. Izgovarjal se je, da se on sploh ne razume na pogodbo, saj je bila napisana v nemščini (— in to 1928 leta pri zavarovalnici »Jugoslaviji«!). Predsednik: A zakaj ste priznali? Pungartnik: Priznal sem, ker se je slabo ravnalo z mano. Predsednik: Tudi pri preiskovalnem sodniku ste priznali; tam vas ni nihče silil za priznanje. Pungartnik: Pri vojakih so nas učili, da priznaj, če hoče kdo kaj s silo spraviti iz tebe! Tako govori 48 ur! Potlej prekliči! Ko sem bil pri preiskovalnem sodniku, še ni preteklo 48 ur. Zato sem tudi tam priznal. Predsednik: Kaj ste napravili, ko je začelo goreti? Obtoženec se je malo izmikal, preden je povedal, da je pograbil zaboj. Predsednik: Zakaj ravno zaboj? V gorečem poslopju je spalo toliko družin, kjer se je nahajal tudi stari tast s svojo hromo ženo. Pungartnik pravi, da so oni že bili po-koncu, ko je pritekel v vežo. V zaboju so bili zavarovalni dokumenti. Požar sam na sebi je bil strahovit; stanovalci so se prebudili šele v zadnjih trenutkih, ko so začeli padati na nje ogorki. Prav lahko bi ogenj zahteval človeške žrtve. Po moževem zaslišanju je prišla pred sodnike žena, ki je prav tako zanikala, da bi mož zažgal. Izgovarjala se 2. Obljubljajte previdno, toda svoje ob-j X Milijonar je pobegnil od svojega bo* ljube pošteno izpolnjujte, in to pod vsemi gastva, da bi mogel živeti srečnejše ziv-okoliščinami. : Ijenje. To je ameriški milijonar Sidney 3. Pohvalite vedno dobro izvedeno delo j Martin, ki je pred dobrima dvema me-brez ozira na osebo, če morate kritizirati, secema izginil neznano kam. Policija je podajte vzpodbujajočo sodbo, nikoli pa ne zdaj ugotovila, da živi kot prodajalec hi-zlomiselne. jgieničnih priprav v Richmondu« država 4. Zanimajte se za svoje soljudi, za njiho j Virginia. Ko je izginil, so najprej mislili, vo delo, prizadevanja, dom in rodbino, če'da so ga ugrabili gangsterji, zdaj pa je srečate zakrknjenega in do sebe samega izjavil, da mu je začelo življenje :ne. nezaupnega človeka, mu dajte razumeti, j milijonarji presedati in da je pobegnil iz * do j kakor nesmiselno življenje bogatašev. I X Mickey-miška v Italiji zopet dovo-j ljena. Pred kratkim so v Italiji prepove-6. Ohranite si zdrav razum v vseh vpra-1 dali časopisom tiskanje Mickey-mišl\ in šanjih, o katerih debatirate. Debatirate j drugih podobnih pripovedk v slikah. Pi"e" da mislite o njem dobro in da ga upošte-; dolgega časa. Zdaj bolj ljubi svojo vate. 5. Bodite veseli. Svoje bolečine, skrbi in razočaranja skrite pod smehljajem. lahko ne da bi se prepirali. Izobražen človek ni primoran, soglašati z mnenjem dru poved je prišla od ministrstva za kulturo. Nedavno pa so Mickeya zopet reha- gega, a mora biti 'vendarle sposoben ostati bilitirali. Ministrstvo je to utemeljilo ces prijateljski. 7. Ne opravljajte. Vaše načelo bodi: če ne morem o nekom reči nič dobrega, rajši ne rečem nič. 8. Pazi na čut drugih. Dovtipi in posmeh »da je mickey edinstven, ni pa neitalijan-ski.« X Mravlje so alarmirale gasilsko četo v mestu Worbut v državi Indiana v Sev. Ameriki. V centrali gasilske čete je ne- na njihov račun jih lahko ranijo tam, kjer nadoma zazvonil zvonec, in tri minute bi to najmanj pričakovali. pozneje je odhitela na mesto požara vsa 9. Ne pazite preveč na zlobne opazke četa z vozovi in pripravami. Tam pa- je, da je priznala, kar so ji drugi položili 0 s5bi' Mislite si PreProsto> da iim tako kjer bi bil moral po zvonenju biti poza k« njS0 na-|j gas}]Cj ognja niti dima. na jezik. Zasliševanje je nadalje pokazalo, da je Pungartnikova defektna, da ne reagira vedno pravilno na predstave. Zaradi tega je zagovornik predlagal zaslišanje psihiatra, številne priče so deloma podrobneje opisale ogenj, deloma pa povedale, da je bil Pungartnik na večer pred ognjem nemiren pri večerji. Pred koncem razprave je predlagal zagovornik nove priče, ki jih je pa senat zavrnil. Proti eni juri je bila razglašena sodba. Senat je obtoženega Antona Pungartnika spoznal za krivega ter ga obsodil na tri leta težke ječe in za pet let izgube častnih državljanskih pravic; dočim je njegovo ženo Antonijo Pungartnikovo oprostil krivde. Branilec dr. Leskovar ml. je prijavil priziv in revizijo procesa, nakar je tudi državni tožilec dr. Hojnik napravil priziv zaradi prenizke kazni. Zanimivosti Občni zbor ..Kluba budal” Te dni je bil v Londonu redni letni občni zbor »Kluba budal«, ki obstaja že 50 let in se sestaja samo enkrat na leto. Clan kluba postane lahko vsakdo, ki je vsaj enkrat v življenju napravil kako veliko budalost, ali pa je bil na tak način prevaran, da je moral potem priznati in si reči: »Pa sem res tepec!« Pri sprejemanju v članstvo mora vsak nov član do najmanjših podrobnosti opisati naključje, ki mu je omogočilo vstop v klub. Letos je klub zopet sprejel nekaj novih članov, ki so se prav iskreno izpovedali. Za največjega budalo je bi! proglašen neki angleški plemič, ki je doživel res zanimivo dogodivščino. Nekega dne, ko se je vozil skozi Škotsko, je glasno vzkliknil, opazujoč iz voza lepe predele škotske narave: »Velik denar bi dal, če bi mogel vsaj četrt ure gledati te naravne motive.« Na to je nek! njegov sopotnik potegnil zasilno zavoro, nihče ne bo verjel. 10. Ne bodite preveč občutljivi v svojih j s0 oblasti odredile preiskavo, so na ve-pravicah in svojem deležu. Delajte dobrojjjko presenečenje ugotovili, da so po-svoje delo, bodite potrpežljivi, pazite na izročile alarm mravlje, ki so prodrle v svoje zdravje in ne pozabite, da je ena i enega od signalnih aparatov in povzro- najlepših sebe. kreposti zatajevanje samega gjie kratek stik. Darujte za azs ni sklad PILI MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 60 par: oaiuiani&a prlstuibinj za te - oglase ie din 6.—. Dražbe orekllci. donlsovania In ienltovaniskl oglasi din L— oo besedi. Naimani-* znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oelasni davek enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuie tako! orl naročilu oziroma ca \poslati v pismu skupai z naročilom ali pa po poStnl položnici na čekovni račun st U.400 Za pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din Razno ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 na kar se je vlak takoj ustavil. Ko je sprevodnik vprašal, kdo je vlak ustavil, je potnik pokazal na angleškega plemiča in dejal: »Tale gospod je pred menoj izjavil, da je pripravljen plačati veliko vsoto denarja, če bi mogel dalj časa opazovati naravo tu okrog.« Seveda plemiču ni preostajalo drugega, kakor da plača vsoto, ki jo je zahteval sprevodnik. Ves ta čas pa seveda pokrajine niti za trenutek ni mogel pogledati. Na koncu občnega zbora je predsednik pobiral prispevke v dobrodelne namene. Ko je z nabiranjem končal, pravi: »90 odstotkov vseh prostovoljnih prispevkov, nabranih v Angliji, ne pride na svoj j cilj, temveč se ta veliki odstotek uporabi za administracijo humanitarnih društev, in vsega 10 odstotkov dobivajo siromaki.« »Pa smo res tepci!« so vzkliknili člani društva enoglasno. ČASOPISE domače ter inozemske, in in-serate za vse časopise naročate najbolje pri Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. 2945 BREZUSPEŠNA TREZVENJAŠKA PROPAGANDA. Trezvenjak je prepričeval nekega notoričnega pijanca, kako je alkohol nenavadno škodljiv za zdravje, in na koncu mu pravi: »Ali ne veste, da je alkohol najstrašnejši strup na svetu? Enemu samemu prašičku zadostuje, če mu daste majhno količino alkohola potom injekcije, in prašiček bo na mestu poginil!« >Prav rad verjamem, gospod! Jaz sem že davno trdil, da alkohol ni za svinje!« GOETKE JE VEDNO PIL VINO Z VODO. Goethe ni nikoli pil čistega vina, temveč ga je vedno mešal z vodo. Nekega večera je sedel v gostilni v Jeni in pil staro vino, ki ga je tudi ob tej priliki mešal z vodo. Pri sosednji mizi je sedela skupina študentov. Razigrani fantje pesnika niso spoznali in začeli so se iz njega norčevati, ker pije vino z vodo. »To je gotovo kak ponarejevalec vi- na!« so se smejali. Nato je pristopil h Goethejevi mizi neki študent in ga predrzno vprašal: »Poslušajte, starček, zakaj pa falzificirate to dobro vino?« Goethe se je namršil in odvrnil: »Od vode postane človek nem, kar dokazujejo ribe. Od čistega vina postane človek bedast, kar dokazuje gospoda za sosednjo mizo. Ker pa ne želim biti niti nem niti bedak, mešam vino z vodo.« KAKO NAJ OBČUJEMO Z LJUDMI? časopis Pere Marquctte je objavil deset dobrih nasvetov, kako se naj obnašamo v stiku z bližnjimi in obljublja svojim člta-teljem, da si bodo z izpolnjevanjem teh deseterih zapovedi olajšali in napravili pri-ietnejše svoje vsakdanje življenje. Teh de set dobrih pravil se glasi: 1. Recite vedno nekaj manj kakor si mislite. Prilastite si nizek, tih in prepri čevalen ton govorjenja. Včasih ni niti to liko na tem, kaj poveste, temveč kako to izgovorite. Darila ki razveselijo, kakor: lepo namizno perilo dobro posteljnino (Schroio moderno blaoo n zavese volnene in šivane odeje prinaša 3447 Tekstilana Budefeldt Maribor, faospocka ul. 14 I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru vljudno vabi na MIKLAVŽEVANJE v nedeljo, dne 4. t. m. v gostilni »Triglav« (Voller), Košaki. Začetek ob 15. uri. Darila se sprejemajo isto tam 4. t. m. od 14, do 18. ure. 3462 MIKLAVŽEV VEČER v gostilni »Triglav« (Voller). Darila sprejema gostilničar 3. XII. 3464 Vabilo na A1IKLAVŽEV VEČER ki bo v soboto, dne 3. dec. 1938, v gost. J. Klobasa v Studencih. Za pridne se sprejemajo darila v gost. Klobasa, a za poredne je pripravlje na precej močno veriga. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. 3473 Prodam PRISTEN CVETLIČNI MED po din 16,— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba. Meljska c. St. 12. 3371 Sobo odda Sobo sšie ansamanu., _i*aarc»is Iščem opremljeno, separiran0 SOBO na desni strani Drave. P°' nudbe na upravo pod »Oficir«. 3463 Službo išče MLADA STREŽNICA želi sprejeti postrežbo dop0>" dne ali pa večkrat v tednu-Naslov pustiti v upravi lista. 3456 VSE SKRBNE GOSPODINJE tudi popotniki, turisti, avtomobilisti in športniki, kupujejo in uživajo le Čebokli-jev vanilni Suhor, ker ta je boljši in izdatno cenejši. ČASTNA IZJAVA! Podpisana Pirman Amalija, tovarniška uslužbenka v Mariboru, Jezdarska ul. 8, s tem prekličem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih 26. novembra 1938 okoli 1. ure popoldne v Jezdarski ulici v Mariboru rabila nanram gdč. Rozman Mariji, tovarniški uslužbenki v Mariboru, .Tez-darska ul. 8, kateri se zahvalim za uslugo, ki mi jo je izkazala z odstopom od sodnega pregona, ker se zavedam, da bi bila sicer radi tega svojega nepremišljenega dejanja od sodišča strogo kaznovana. 3458 Maribor dne 30. nov. 1938, Pirman Amalija. NAJBOLJŠI SLADKI MUŠKATNI SILVANEC in druga izborna vina dobite v gostilni Mdscha, Stolna 8. 3460 PRAZNA SOBA na dvorišču, primerna za pisarno, se odda. Vprašati je pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12. 3370 Stanovanje SPREJMEM GOSPODA kot sostanovalca. Vrbanova ul. 4, desno. 3459 KLETNO STANOVANJE sončno in suho, soba, kuhinja in kabinet, se odda s 1. januarjem. Betnavska cesta 29, Maribor., 3465 Iščem boljšega, solidnega SOSTANOVALCA center. Jenkova 5. 3457' IŠČEM SLUŽBO čuvaja ali sluge. Imam kavcije 5000 din. Ponudbe P°“ »Zanesljiv« na upravo. 3461 Posolilo _ mtammmKmaitskvrr. it URADNIŠKA POSOJILA na večletne ugodne mesečne obroke z vezano štednjo v zvezi brezplačnega zavarova nja dobijo vsi državni-sanio-upravni nameščenci in upokojenci, oženjeni brez porokov. Informacije brezplačno: Alojz Leskošek, banu" zastopnik, Maribor, Držav«* cesta 2 (Mavib. dvor) 3f> Po din 8---10'* kg Purani očiščeni, prodaja dnevno do Božiča od 10. do 12. ure And. Suppan* Maribor Cvetlična u«ica štetr. 2° (na dvorišču) Širite „Večernik‘ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuiiiimiu1 Makulaturni pap"r proda uprava „Večernika“. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii>ir'' Mal’ položi dar domu na o tar! B18MEIBBBBB*®? Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. Tiska Mariborskn tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dnu ob 14“^- Velja na mesec prejemati v upravi ali po [>ošti 10 din, dostavljen nu dom 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. ielefon uredništva in upr it. 25-67. Postni čekovni račun št. 11.409.