šteo. 149. O Ljubljani, v torek, dne 3. julija 1906. Leto xxxiu. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13' — za Četrt leta za en mesec „ 6-50 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za četrt leta za en mesec „ 5-170 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garmondvrsta S 26 H. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* w Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cipravniškega telefona štev. 188. Jusojlovani In vlada. (Govoril poslanec dr. Ploj.) Dunaj, 30. junija. V razpravi o začasnem državnem proračunu je poslanec dr. Ploj dne 27. junija govoril v imenu »Slovanske zveze«: Visoka zbornica! Gospod ministrski predsednik je v seji dne 15. t. m. govoril jako odkrito, kar more le ugodno vplivati. Izjavil je: Vlada se zaveda prav dobro, da si mora šele pridobiti zaupanje visoke zbornice. Z isto odkritostjo izjavim tudi jaz v imenu »Slovanske zveze«, da ne zaupamo tej vladi. Mi sodimo, da dovolitev četudi le začasnega proračuna ni le formalna stvar, ki naj zagotovi zakonitost državne uprave, ampak je važen izraz zaupanja. Tega zaupanja pa mi nimamo. Nezaupanje se je rodilo vsled gotovih dogodkov, ko se jc snovala sedanja vlada. In to nezaupanje se jc še pomnožilo vsled zadnjih dogodkov v odseku za volilno reformo, ko je večina z nekako demonstracijo odklonila opravičeno slovensko zahtevo, namreč sedmi mandat v kmečkih občinah na Spodnjem Štajerskem. Zato bodemo glasovali proti proračunskemu provizoriju. * Oprostite, ako ne govorim o proračunu. Sicer jc to že večletna, ne ravno lepa navada, da se v proračunski razpravi ne govori o proračunu. Ker pa je že pozna ura in jc tudi d.r Tavčar obširneje govoril o slovenskih razmerah. hočem le kratko omeniti nekatere stvari. Program nove vlade obsega tri glavne točke, in te so: Nagodba z Ogri, volilna reforma in narodno vprašanje. Glede nagodbe z Ogri izjavim v imenu »Slovanske zveze«, da ne stojimo v prvih vrstah nasprotnikov Ogrom. Mi ne sodimo, da je ločitev gospodarske zveze z Ogri edina rešitev. Mi ne presojamo tega važnega vprašanja s čustvi, ampak s stališča realnih razmer in obestransklh koristi. Kar se tiče volilne reforme, so naše stališče pojasnili naši govorniki v dotičnih razpravah. Izjavim pa v imenu »Slovanske zveze«: Naše bodoče stališče glede volilne reforme bode odvisno od tega, ali se bode določila pravična in razmeram v državi odgovarjajoča splošna in enaka pravica, ali pa na škodo Jugoslovanom in osobito Slovencem na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Izid glasovanja v odseku glede števila po- slancev in razdelitve volilnih okrajev na Štajerskem in pa domnevanje, da se utegne isto zgoditi glede Koroške in Kranjske, more nas prisiliti, da predrugačimo svoje stališče, kar bode jako škodilo volilni reformi. Gospod ministrski predsednik jc nagla-šal v svojem današnjem govoru, da prevzame volilno reformo »sine beneficio inventarii«, kakor sta jo izdelala baron Gautsch in princ Hohenlohe. Izjavil pa je tudi danes, da vlada odobri vse kompromise, katere sklenejo stranke. Ta izjava pa se ne strinja z ono dne 7. junija. Tedaj je rekel ministrski predsednik : »Vlada prevzame predlogo ter jo hoče tudi izvršiti.« To se pravi: Kompromis glede volilne reforme se mora skleniti. Kdor to čita, mora sklepati, da vlada ne volilno reformo, marveč bodo tudi vporabila volilno reformo, marveč bodo tudi vporabili svoj vpliv, da obveljajo opravičene zahteve posameznih narodov in strank. Le uradniška vlada more biti na stališču, da to odobri, kar sklenejo stranke potom kom-promlisa. Tega pa ne more storiti vlada, ki vedno naglaša, da je parlamentarna. Taka parlamentarna vlada mora imeti svojo oporo v parlamentu, imeti mora večino, katera glasuje za opravičene zahteve. Parlamentarna vlada mora tudi v odseku za volilno reformo voditi pogajanja, uporabiti mora svoj vpliv za opravičene zahteve; ne sme pa le tega odobriti, k;ir slučajno sklene večina. Na ta način je nemogoče, da bi načrt volilne reforme sc izpremenil na korist Slovanom, ker imajo Nemci in Italijani zagotovljeno večino v odseku. Tretja točka vladnega programa je narodna sprava. O tem sc jc že toliko govorilo, da ni mogoče kaj novega povedati. Jako neprijetno je dirnilo nas Jugoslovane, ko je gospod min. preds. govoril le o razmerah na sc-veiu, na Češkem, kakor da bi drugod bilo vse v najlepšem redu. Sploh jc čudno, da vse vlade le tam vidijo narodni prepir in ga hočejo poravnati le ondi, kjer je najbolj razširjen. Na jugu države sc morajo Jugoslovani kruto boriti na dve strani. Boja nismo mi izzvali, ampalt jc bil nam vsiljen. Zato bi morala vsaka prava avstrijska vlada smatrati kot svojo posebno nalogo, da pospešuje kulturni, gospodarski in narodni razvoj Jugoslovanov, ki so glavna opora državi na jugu. Tudi na jugu je treba nujno rešiti narodno vprašanje. Gospod ministrski predsednik jc trdil, da je treba najprejc ustvariti »milje« za rešitev narodnega vprašanja. Temu popolnoma pritrdim, toda vlada bi na jugu ustvarila tak »milje«, ko bi poskrbela, da so državni uradniki povsem nepristranski ter izvršujejo državne zakone v pravem duhu tudi nasproti Jugoslovanom. Zal, da pogrešamo to nepristranost. Prepogosto čutimo, da v tem boju državna oblast podpira naše nasprotnike in da sc le prehitro ustraši terorizma naših protivnikov. Tako z namenom politična oblastva na Spodnjem Štajerskem prezirajo slovenski jezik. Z namenom pošiljajo slovenskim občinam nemške dopise. (Medklici.) To dela navadno okrajno glavarstvo v Ptuju, kar vzbuja veliko nevoljo v okraju. Slovenski župani so sklenili na shodu, da bodo odslej vračali vse nemške dopise ali jih pošiljali namestništvu v Gradec, kjer naj jih prevajajo na slovenski jezik. (Medklici.) To ni sovraštvo do državnih uradov, ampak samoobramba. Slovenske občine, ki dobivajo nemške dopise, imajo mnogo dela in troškov, ker morajo županstva skrbeti za slovenski prevod, kar provzroča troške. (Poslanec Wastian: Ljudje dobro razumejo nemško! Okrajni glavar v Ptuju je strogo objektiven!) Gospod VVastian, o tem sem obširno govoril v odseku za volilno reformo in dokazal, da kmečko prebivalstvo ne razume vseh stro-kovno-tehničnih izrazov v uradnih dopisih. Saj jih tudi nemški kmetje ne razumejo. Mi zahtevamo, da državni uradniki občujejo z ljudstvom v njegovem jeziku. (Klici: 'Iako je!) Jaz sam sem uradnik in trdim, da so uradniki zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi uradnikov. (Pritrjevanje. — Poslanec \Vastian: Tudi mi to trdimo, toda prebivalstvo razume nemški jezik!) Prebivalstvo ne razume nemškega jezika. (Dr. Pommer ves čas brunda za hrbtom.) Prosim, gospod dr. Pommer, vaše opazke glede novoslovenskega jezika so tako smešne, da vam niti ne odgovarjam. (Klici: Dobro!) Obžalujem, da mož, kakor ste vi, ponavlja te stare babje čenče. (Poslanec Povše kliče Pommerju, naj molči. Dr. Pommer pa dalje prodaje svjo neslanost.) Gospod Povše, prosim vas, ne poslušajmo dr. Pommerja, kar on gobezda o slovenskem jeziku in o slovenskem slovstvu. Šc nekaj besed o sodiščih na Koroškem. Do leta 1903 je imela slovenščina še nekaj pravic v sodnijah. Od tedaj pa se je vse iz-pretnenilo. Povsod prezirajo slovenski jezik v sodnijah. Odvisno je navadno le od sodnika. ali sme kmet pred sodiščem govoriti v slovenskem jeziku. Sodnik se niti vedno ne prepriča, ali je stranka zmožna nemškega jezika. Sodnik kratko malo določi da je stranka zmožna nemščine in obravnava se vrši v nemškem jeziku. (Poslanec Gratzhofer: Vsakdo zna nemški!) Ne govorite takih budalosti. Tudi jaz poznam koroške razmere. Kdor me pozna, ta ve, da sem v narodnih vprašanjih popolnoma nepristransk, in da ne bi trdil, česar bi ne mogel dokazati. Trdno moje prepričanje je, da se postopanje koroških sodišč ne strinja z državnimi temeljnimi zakoni, ne z jezikovnimi predpisi za koroška sodišča in ne z navadnimi pojmi rednega pravosodja. Tudi na Primorskem ni nič boljše. Tudi tu prezirajo hrvaški in slovenski jezik. Opozarjam na interpelaciji tovariša Spinčiča, kateri jc vložil dne 23. junija in danes. J udi v Dalmaciji šc ui rešeno jezikovno vprašanje v državnih uradih. Deželni zbor je že mnogokrat soglasno zahteval hrvaški uradni jezik, toda vlada le molči. Tudi v gospodarskem oziru je Dalmacija najbolj zanemarjena. Upam, da bode sedanja vlada rešila jezikovno vprašanje v Dalmaciji ter tudi v gospodarskem oziru podpirala to deželo, ki ima toliko narodnih zakladov. H koncu kličem vladi: Dovolj je besed, \ ideti hočemo dejanja, kakršna mora pokazati prava avstrijska vlada vsem narodom z enako ljubeznijo in pravičnostjo. Potem si vlada pridobi zaupanje tudi Jugoslovanov. (Živahna pohvala in ploskanje.) BOJ ZA VOLILNO PREOSNOVO. V včerajšnji seji odseka za volilno pre-osnovo so prekinili podrobno razpravo o porazdelitvi volilnih okrajev in mandatov v Galiciji, da se doseže sporazumljenje med Poljaki in Rusini. Odsek se med tem časom posvetuje o načrtu glede volilne preosnovc v Bukovini. Malik jc predlagal, naj odsek preneha s sejami skozi osem dni, ker so terorizirali v Brnu socialni demokratje 30. junija shod nekega vsenemškega društva. Zagrozil jc, da če odkloni odsek njegov predlog, bosta on in Stein motila socialdemokraškega zastopnika med njegovimi govori v odseku. Malik je pogorel s svojim predlogom. Včeraj dopoldne so zborovali na Dunaju slovanski zastopniki, da dosežejo sporazumljenje med Poljaki in Rusini. Sporazumeli se šc niso. Med rusinskimi in poljskimi zastopniki posreduje dr. Kramar. L i m K. Žalostna štiridesetletnim. Danes je štiridesetletnica, odkar so porazili Prusi pri Kraljevem Gradcu avstrijsko armado, s katero so še leta 1864 skupno nastopali proti Dancem. Pruski Bismarek jc delal na vso moč na to, da izpodrine Avstrijo iz Nemčije in da postane Prusija vodilna država nemškega cesarstva. Na lep način pa to ni šlo, zato se je poslužil ognja in meča. Pa kljub močni pruski armadi si le ni upal nastopiti sam proti Avstriji. Posrečilo se mu je, da jc pridobil na svojo stran tudi Italijo in tako sc je morala naša država braniti proti dvema sovražnikoma. Srečni sta bili naša armada in mornarica na jugu. Italijansko armado na suhem, ki si jc hotela priboriti Beneško, je popolnoma premagal v bitki pri Kustoci cesarjev stric nadvojvoda Albreht, boljšo italijansko mornarico pa Mariborčan admiral Tcgett-liof pri Visu. Pa kaj sta pomagali ti zmagi, ko pa sreča ni bila mila naši severni armadi na Češkem! Prusi so pridrli na Češko. Zmagali so v več manjših bojih. Prusko armado jc vodil takratni pruski kralj, poznejši nemški cesar Viljem, navidezno sam, dasi ga je Bismarek le z veliko težavo, kakor trdijo pruski zgodovinarji, pregovoril na vojsko proti avstrijskemu cesarju. A pravi poveljnik 220.984 mož močne pruske armade jc bil res genialni zviti Moltke, načelnik pruskega generalnega štaba. Slove Bismarcka, a brez Moltkeja bi bila Prusija težko to, kar jc danes. Ravno Moltke je bil oni, ki jc zapustil izvožena pota višje vojaške vede v vojski in začrtal nova moderna pota velikim vojskam. Nasproti močnejši, že z modernimi boljšimi puškami oboroženi pruski vojski je postavila Avstrija 178.000 mož svoje armade, ki sc ji jc pridružila tudi 20.800 mož močna saška armada pod vodstvom saškega prestolonaslednika Albrehta. Našo armado je pa vodil fetn. Bcnedek, general stare šole, ki si jc pridobil lavorik na Laškem, a za voditelja velike armade ni bil sposoben. Omahljiv v svojih sklepih in neodločen v važnih trenutkih je delal napako za napako. Avstrijski generali in tudi poveljniki zveznih nemških držav mu niso zaupali, on pa njim ne. Niti izdela! ni načrta, kako voditi vojsko proti Pru- som. Za vodstvo velikih delov armade je bil dober, ker je znal navdušiti vojake, toda velik je bil le v izvrševanju danih mu nalog, sam pa ni bil sposoben, dajati navodila. Manjkalo mu jc neomejenemu poveljniku neobhodno potrebne lastnosti, da bi mogel dajati iniciativo. Avstrijska artiljerija je imela 776 dobrih topov Pruska armada naj bi 3. julija počivala. Pruski general Her\vath je poveljeval desnemu krilu od Hradcka do Radokovica, v sa-dovski okolici jc stala prva pruska armada, ki ji je poveljeval pruski princ Friderik Kari, v okolici Račicc in Uorenovesi je stala druga pruska armada, ki ji jc poveljeval pruski prestolonaslednik. Dne 2. julija ob II. uri ponoči dobi Moltke poročilo, da so prekoračili Avstrijci Labo in zasedli ozemlje pri Bistrici. General se je takoj podal k pruskemu kralju in si izposloval povelje, da se bije odločilna bitka drugi dan. Pruski generali so dobili povelje, naj prodirajo. Armada princa Friderika Karla naj napade Avstrijce v fronti, armada pruskega prestolonaslednika napadi avstrijsko desno, po-labska armada pa avstrijsko levo krilo. Dne 3. julija 1866 se je pričel ob osmih zjutraj krvavi ples. Pruski kralj in Moltke ter Bismarek so stali v bližini Sadove. Prusi so prekoračili Bistrico. Strašno so gromeli avstrijski topovi, a sovražnik se je boril za gozde pri Sadovi in Benatku ter za bližnje vasi. Prusi so le s težavo vzdržavali boj do dveh popoldne in bali so sc žc poraza. Ob dveh popoldne jc pa napadla druga pruska armada naše na desnem krilu. Nastopila je pruska garda, vsled česar je veliko trpela avstrijska artiljerija. Benedek jc izpremenil prisiljen svoje stališče, a storil v tem odločilnem trenutku uso-depolno napako, da ni poslal proti pruski drugi armadi v boj takoj razpoložne rezerve. Prusko središče se jc ojačilo medtem s tretjim pruskim rezervnim zborom, pravočasno došle čete pruskega prestolonaslednika so vzele več vasij in končno po hudem napadu tudi hlumskc višave, ki so tvorile ključ položaja avstrijske armade. Prusi so nato prisilili s splošnim napadom Bcnedekovo armado, da se jc umaknila. Le hrabremu, požrtvovalnemu nastopu avstrijske kavalerije se je zahvaliti, da nismo izgubili vse armade. S strašno naglico se jc umikala naša poražena pehota, ki ni mogla vzdržati streljanja iz boljših pruskih pušk. ZASEDANJE DELEGACIJ. V včerajšnji seji avstrijske delegacije so nadaljevali razpravo o arinadnem ordinariju. Grof Schonborn je ostro nastopil proti Steinu, ki je žalil s svojimi izvajanji avstrijsko domoljubje, in naglašal važnost katoličanstva. Nastopil je tudi proti ločitvi armade. Dr. Šu-steršič pravi, da hoče glasovati za zahteve vojne uprave. Glasoval bo za ordinarij in za ekstra ordinarij armadi, ki je državna potreba in ker upa na izpremembo po volilni preos-novi. Tollinger govori proti mažarskemu po-veljnemu jeziku. Ko je še govoril vojni minister in še nekaj delegatov, so delegati odobrili armadni ordinarij. STALIŠČE GOLUCHO\VSKEGA OMAJANO. Odrski listi poročajo, da je omajano stališče Goluchowskega tako, da v kratkem odstopi. Dvor želi, da postane minister knez Karol Kinsky, nadaljna kandidata sta knez Fiirstenberg in londonski poslanik grof Mens-dorff-Pourlly. Mažari se jeze, da ne kandidirajo kakega Mažara. OGRSKA ZBORNICA PROTI RUSOM. V včerajšnji seji ogrske zbornice je poslanec Czizmadia ostro napadel protijudovske izgrede v Bjalostoku. Rekel je, da je ogorčen in da zaničuje bjalostoške po vladnih organih vprizorjena grozodejstva. Kaj so Ogrom tako na srcu ruski judje? Ali niso mažarska nasil-stva proti Slovakom in Rusinom taka, da jim ni para niti v Rusiij? Naj Mažari pometajo pred svojim pragom! _FEJERVARY NA ZATOŽNI KLOPI? Peticijski odsek ogrskega državnega zbora je predložil justičnemu odseku, naj se toži Fejervary. KOŠUTOV GOVOR. V Kečkemetu so otvorili 1. t. m. Košutov spomenik. Ob tej priliki je govoril njegov sin. Slavil je duha svojega očeta, ki dobiva vsak dan več privržencev. Končal je svoj govor s pozivom, da naj uresničijo Košutove ideale. Spomenik stoji na trgu, na katerem je stari Košut hujskal proti Avstriji. OGRSKI MLINARJI PROTI AVSTRIJI. Zveza ogrskih mlinarjev je protestirala, da avstrijske komunalne in mestne oblasti podpira v agitaciji proti ogrski moki avstrijski ministrski predsednik Beck. Vlado poživljajo na pomoč. Protestirajo proti uvedenim taksam na ogrsko moko in proti enostranskim tarifom. Zahtevajo, naj se odpravi tirolska carina na žito in naj se prekliče dovoljene carinske in davčne ugodnosti dalmatinskim mlinom. Zahtevajo, naj nastopi ogrska vlada odločno proti vsaki tarifni izpremembi, ki bi škodovala ogrski moki. RUSKO-TURSKI SPOPAD. Iz Peterburga poročajo: Na turški meji je prišlo do spopada med turškimi četami in rusko obmejno stražo. Več e mrtvih. RUSIJA. Ruska gosudastvenna duma je nadaljevala včeraj razpravo o načrtu zborovalnega zakona. Profesor Kovalevski je ostro grajal načrt in priporočal angleško shodno svobodo, ki ne pozna nikakih shodnih omejitev. Kijev-ski generalni gubernator je izgnal več huliganov iz mesta ki so hujskali proti judom. V soboto so streljali revolucionarji v Varšavi in ustrelili tri policiste in dva orožnika. V Varšavi so štirje roparji ubili mestnega tvorniškega blagajnika in oropali .3000 rubljev ubili so tudi blagajnika plinarne, ki so mu oropali 2500 rubljev. V Moskvi so na dnevnem redu roparski poulični napadi in umori policijskih uradnikov. Najvišji vojni svet v Peterburgu se je izjavil permanentnim. Posvetovali so se, kako zadušiti revolucionarno gibanje v armadi. Datumske uporne vojake premeste v Kar in Eri-van. Vslcd upora v prvem bataljonu Preobra-ženskega gardnega polka se preseli car v Carsko Selo. Zaradi nemir ovne vozijo ruski parniki med Odeso in Galacom. V Bjalostoku Med 3. in 4. uro je bila odločena bitka, a boji so se še nadaljevali tako, da je trajala bitka dvanajst ur. Pruska armada ob Labi ni mogla takoj uspešno nastopiti. Pač pa je II. pruska divizija zajela pri begu po 6. uri zvečer 52 avstrijskih topov in 5000 mož. Naša armada je izgubila 1313 častnikov in 41.499 mož, vjeli so pa Prusi 12.677 Avstrijcev, Saksonci so izgubili 5 častnikov in 1446 mož, topov smo izgubili pa 187. Pruske izgube so znašale le 360 častnikov in 8812 mož. Kaj je bil vzrok temu porazu? Naši so napadali z bajoneti, pruske brzostrelne puške so pa podirale liki kosec travo avstrijske čete. V bitki pri Kraljevem Gradcu je bil ranjen tudi državni in deželni poslanec Slovenske Ljudske Stranke dvorni svetnik S u k I j e. Ko je ležal v prsi zadet na bojišču, je videl, da ga konjeniški napad mora poteptati pod kopiti. S težkim trudom se je privlekel pod neko drevo, vedoč, da se bo morala konjeniška ataka tu razdeliti in jahati mimo drevesa. Tako si je ohranil življenje, drugače bi ga konjiča pomandrala. Posledica bitke pri Kraljevem Gradcu je bila, da smo izgubili Beneško, razdelili so prej enotno državo v avstrijski in ogrski del. Potlačiti so pa hoteli Slovane, in to naj bi izvršili v našem delu Nemci, na Ogrskem pa Mažari. so uvedli sodnijsko postopanje proti dvema policijskima komisarjema, proti dvema ad-junktoma in 14 policijskim stražnikom, ki jih dolže, da so povzročili protijudovske izgrede. Uradno so tudi dognali, da je organizirala policija preganjanje judov in da je hujskalo mnogo častnikov, naj se pleni pri judih. Na dunajski borzi so bile razširjene včeraj govorice, da je bil napaden car. Torpe-dovke so dobile ukaz, naj preiščejo finsko pomorsko obrežje. ITALIJANSKE FINANCE. R i m , 2. julija. Več dni trajajoči slavo-spevi na sijajno stanje italijanskih financ se končujejo s tem, da se pozivljejo vse italijanske hranilnice in ljudske banke, da svoje re-servne kapitalije porabijo za konverzijo italijanskega državnega dolga. RIM - PARIZ. R i m , 2. julija. Telefonična zveza Rim-Pariz je bila včeraj otvorjena. DELCASSE. Delcasse, nekdanji francoski minister za zunanje stvari, hud nasprotnik Nemčije, namerava potovati v Ameriko. Dnevne novice. + Zastave in venci ob otvoritvi nove železnice. Z Gorenjskega se nam piše: Cujemo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici ukazalo občinam, da morajo za otvoritev železnice preskrbeti gotove dolžine slavnostnih vencev za okraske. Med ljudstvom se pa govori, da bodo prepovedane slovenske troboj-nice, da ne bi raznih gospodov bodle v oči. Dobro bi bilo, da se od odločilne strani te govorice zavrnejo s tem, da se izjavi popolna svoboda slovenski zastavi. Sicer bodo slovenske občine morale stati na stališču: Brez slovenskih zastav nobene pedi vencev! : Volilna reforma za ljubljanski občinski svet pride, ne ve se le še ne — kedaj. Kot »veliki Slovan« se je gospod Iv. Hribar obrnil menda še v Peterburg z vprašanjem, kako volilno pravico imajo ondi za občinski svet, zato tudi v današnji seji občinskega sveta volilna reforma še ne bo na dnevnem redu. Koliko je torej vredna Hribarjeva beseda? Sicer pa s strankarskega stališča kon-statiramo, da zavlačevanje volilne reforme za občinski svet ljubljanski le kaže — bojazen in priznanje, da sedanje magistratno gospodarstvo javnosti v Ljubljani nima tako na svoji strani, kakor nekateri kriče. Vedno večji je strah pred naraščajočim opozicionalnim gibanjem in vedno bolj — zavlačujejo volilno reformo. + Politika kravjih zvoncev še vedno cvete v liberalni stranki, kakor smo spoznali iz sobotnega Naroda«. Narodno - napredno stranko je dr. Šušteršičev pogovor s cesarjem spravil iz uma, in zdaj besni na prav čudovit način. Nič več in nič manj ne zahteva, nego da naj vlada takoj škofa Jegliča pograbi, zveze in zapre v samostan, ter postavi na njegovo mesto »razumnejšega in lojalnejšega moža«. Ker »Narod« ravno Brceta proslavlja, je jasno, da želi narodno-napredna stranka njega za škofa. »Druge poti do miru ni«, vpije »Narod« in zdaj pa še grozi, da če vlada takoj ne uboga tega poziva, bo »potisnila s tem narodno-napredno stranko v radikalno strujo«. Kako glasno zveni kravji zvonec, ki ga vihte v »Narodu«! A vsakdo, ki sliši ta glas, ve, da prihaja od živali, ki rada liže sol iz vsake, tudi vladne roke. Ce hoče »Narod« vedeti, kdaj bo mir v kranjskem deželnem zboru, mu to lahko čisto natanko povemo: Takrat, kadar bomo sedanjo večino vun pometali. To je jako jasno in tolažilno dejstvo, ki ga prav nič ne prikrivamo p. n. gg. liberalcem. + Izdajalci Avstrije. Z a d c r, 2. junija. V Metkoviču sta prijeta radi vohunstva poštni uradnik Marinkovič in potnik Topičevega društva »Gnina«. Oba so odpeljali v Spljet. Trdijo, da sta prodala Italiji važne podatke o trdnjavi Nevin. Ovadil ju je avstrijski konzulat v Rimu. Pri hišni preiskavi so našli mnogo kompromitujočih dokumentov. V juniju 1906 v blejskem jezeru dva utopljenca. Dne 3. junija 1906 je padel v blejsko jezero v Mlinem blizu kapele kneza Win-dischgractza dveleten deček, sin kajžarja J. Zumra iz Mlinega, in je utonil, ker 91etna sestrica ni hitela starišem pravit te nesreče. Na praznik sv. Petra se je šel popoldne ob štiriii kopat v jezero v »zaki« onstran otoške cerkve 17letni Janez Sodja iz Gorjuš, kovaški vajenec pri Ant. Kapusu v Zagoricah št. 53. Njegov tovariš je šel naprej k starišem v Mlino, sam pa se je podal v jezero, ki ima dno strmo kakor streha, in nevešč plavanja je utonil, ker v samoti ni mogel priklicati na pomoč ljudi. V soboto zjutraj ga je pogrešil mojster. Dva Mlinana sta utopljenca našla pet metrov od kralja, stoječega tri metre pod \odo, obrnjenega proti jezerski cerkvi. Danes ob 10. uri je bil pokopan na Bledu. Bil je edini sin poštenih starišev. Kako potrebno bi bilo na Bledu kopališče za ljudi! Vremenske nezgode na Notranjskem. Iz trnovske doline se nam piše: V soboto, dne 30. junija, so se privlekli od Postojne črni oblaki, ki so žugali s strašno hudo uro, točo itd. Med strašnim gromom in bliskom se je vlila huda ploha, da je Reka s pritoki naenkrat narasla nad dva metra. Seno po mlakah je ležalo v večini pokošeno ali pa še stalo. Povodenj je odnesla vse ali pa pokončala. Samo potok Klivnik je napravil v tominski in harijski podobčini nad 5000 K škode pri senu. Tudi poljski pridelki so zelo poškodovani. Ljudje so skušali kaj sena rešiti. Dva mladeniča v harijskih mlakah je voda z senčnim kopicami zanesla. Vendar sta se obdržala na vejah in z nevarnostjo življenja so ju rešili nekateri pogumni možje. Voda Reka je nesla velikanske množine sena v svoje žrelo, v škooijansko jamo. Na zapuščenem in zanemarjenem in od zgoraj pozabljenem Krasu je Reška dolina (Trnove- Vreme) še precej lepa in rodovitna. Toda kaj pomaga, ker ni Reka nič regulirana in vsako leto povodenj več ali manj škode napravi. Seveda za nas ni pomoči in podpore. Smo predaleč od Dunaja. Pri krvnem in drugem davku^pa nas ne z^reše. — Vihar v okolici, iz Šmartna pod Šmarno goro se nam piše: Sobotni vihar je pro-vzročil precej škode gameljskemu polju. Divji »gorenjec« je najbolj pustošil v Spodnjih Ga-meljnah. Prinesel je seboj točo in se nevarno igral z obilnimi kozolci. Večinoma leži vse po tleh. Ljudje pravijo, da je hujše, kakor bi pogoreli! Tudi hudomušen je bil divjak. Porinil je naložen voz sena izpod kozolca ter ga na planem prevrnil. Lomil je drevje. Sadno drevje je hudo trpelo. Škoda je velika in ljudje opravičeno pričakujejo podpore. — V Soči je utonila gospa Ivana Rollich, \ dova finančnega respicijenta v Gorici, mati Tobačne trafike in nedelja. Izdan je odlok, da bodo tobačne trafike odprte v nedeljo samo štiri ure dopoldne. Na Dunaju so v nedeljo popoldne bile že vse trafike zaprte. Tudi v Ljubljani so nekatere tabačne trafike tudi že dobile take odloke. — Ob novem kolodvoru na Bledu je otvo-ril v nedeljo g. Peternel hotel »Triglav«. Na dan svojega godu utonila. Na praznik sv. Petra in Pavla sta v Rinži na Kočevskem utonila delavec Peter Cimperič in Pavel Gasparič. Kopala sta se na dan svojega godu a ker sta bila nevešča plavanja in sta se upala predaleč, sta utonila. Strašno je ponesrečil železniški uslužbenec Mihael Cernjavi iz Proseka pri Trstu. Našli so ga na železniški progi, ki pelje v Trst nedaleč od Proseka vsega v krvi. Vlak mu je odtrgal obe nogi in vendar je še živel. Na postaji v Nabrežini, kamor so ga pripeljali, je kmalu izdihnil. Ker so na truplu našli rane, ki se zde, da so provzročene od noža, sumijo zločinstvo. Cernjavi se je baje nekoliko vin-njen res tisti dan prepirai z nekimi tovariši. — O nekem detomoru v Vrtojbi poročajo goriški listi. Razun dejstva samega jim še tli ničesar znanega. Za razširjenje in ureditev luke v Splitu je določilo avstrijsko ministrstvo štiri milijone kron. Splet je najglavnejša trgovska točka na Jadranskem morju v Dalmaciji, a ko se dalmatinska železnica zveže z bosansko, bo še znamenitejša. Truplo samoumorilčevo najdeno četrti dan po smrti. V Rojanu je zadnji čas prišlo do spora med zakonskima Andrejem Cer-kvenikom in Ivanko Cerkvenik, rojeno Ba-štijančič, ker je mož prerad zahajal v krčmo krčmarice Helene Jug, kateri je dvoril. 2ena je moža zapustila in ga tožila na ločitev. V petek, dne 22. junija, je krčmarica Helena Jug nakrat umrla na srčni kapi. Dne 28. junija bi se imelo vršiti na sodišču prvo zaslišanje zakonski Cerkvenik zaradi ločitve, zahtevane po Ivanki Cerkvenik, katerega pa k obravnavi ni bilo. Od tistega časa ni Cerkvenika nihče več videl. Cerkvenih se je umoril dne 28. junija v svojem stanovanju, kjer so ga našli v nedeljo zvečer. — Iz Logatca se nam piše 29. m. m.! V Logatec so 28. junija prišli vojaki-domo-branci 26. polka iz Celja in Maribora. Tu ostanejo 14 dni, potem se vrnejo domov, da potem odidejo na vaje na Koroško. Celjski bataljon je v Dol. Logatcu, mariborski oddelki pa v Gor. Logatcu. Skozi Logatec se je peljal tudi ljubljanski domobranski polk štev. 27, namenjen v Št. Peter, kjer ostanejo tudi le 14 dni. — Za Ciril Metodovo skupščino se vrše živahne priprave. - Lctoviščniki vedno bolj prihajajo sem; večinoma so Lahi. Sedaj je že težko dobiti kje kako stanovanje, posebno, ker so še vojaki tu. Seveda so temu primemo poskočile tudi cene. Vidite torej, da smo Logačani že kakor veliko meščanje. Le za politiko se ne zmenimo nič. Pa čemu? Liberalna — te menda sploh ni — klerikalne" se pa za enkrat še bojimo. No, pa bo že bolje. — Danes popoldne priredi šolska mladina šolarsko veselico v korist ubogim šolarjem. Nemška ljudska univerza v Trstu. Nemška društva v Trstu so sklenila, pozvati nekoliko profesorjev graškega vseučilišča, da v nedeljah popoldne imajo predavanja v Trstu. Ameriške novice. V Clevelaiidu je utonil Janez Košir. Mislil je rešiti klobuk, ki mu je padel v vodo, a je pri tem sam utonil. Isto-tam je lahko ponesrečil Janez Hubernik na cestni železnici. Ko se je že premikala, ga je nekdo porinil dol in Hubernik je obležal nezavesten. Zavedel se je kmalu. — V Clevelaiidu postavijo tamošnji Nemci Goetheju iu Schillcrju v parku Wade skupen kip. Zdaj je ta že gotov, Visok je 11 črevljev in napravljen iz brona. Predstavlja Goetheja, ki poklada Schillcrju na glavo lovorjev venec. Smrt v Soči. Iz Goriškega se nam piše: 7e stari ljudje trdijo, da naša zelena, a tako potuhnjena Soča zahteva vsako let«, svojo žrtev. Prvo si je letos na praznik sv. Petra in Pavla izbrala 25 let starega delavca v solkanski »Mizarski zadrugi« Edvarda An-dlovec, iz Šturij na Vipavskem. Bil je izvrsten plavač, a ravno to ga je zapeljalo, da se je drznil predaleč. Preplaval je precej dolgo pot, tudi nekaj prav nevarnih mest, z lahkoto, ker pa je voda zavoljo v gorah se topečega snega še vedno precej mrzla, ga je prijel krč in izginil je pod valovi. Rešiti ga ni bilo mogoče, tudi trupla do danes še niso našli. Bil je dober mladenič, ki ni ljubil med mladino žalibog tako hrupnega razveseljevanja pri katerem seveda igra alkohol prvo vlogo, ljubil je bolj knjigo, ki mu je bila v razvedrilo in izobrazbo. Mir njegovi duši! — Dnevnik »Oinnibus« v Pulju preneha izhajati za nekaj časa. Omnibus bo izhajal odslej samo vsaki ponedeljek. — Državno štipendijo za potovanje v Nemčijo je dobil g. profesor dr. K. Osvald v Gorici. Progo Jesenice-Trst otvorijo po najnovejših poročilih 19. t. m. Železnico otvori nadvojvoda Franc Ferdinand. Progo Jesenice-Bistrica otvorijo septembra ali oktobra. — Vojaške izpremembe. Prestavljeni so: Poročnik Maks Tooth, od tukajšnjega 1. bataljona 17. pešpolka k pešpolku št. 52 ; poročnik Fran H D r w a r t e r , od lovskega bataljona štev. 17 k lovsk. bataljonu št. 8; nadporočnik W a I t e r S p r i fige r , od pešpolka št. 87 v rezervo s stalnim bivališčem v Trstu; slednjič je vpokojen Ignacij Stančk, nadporočnik računovodja od pešpolka št. 47, s stalnim bivališčem v Feldhofu pri Gradcu. — Umrl je v Trstu inženir Edvard K I e m e n s i e w i c z , star 65 let. — Imenovanje Računski podčastnik Fran M a r t i n š e k od 17. pešpolka v Celovcu je imenovan poštnim ekspedijentom pri poštnemu uradu v Ljubljani. Vžigajte jutri v sredo na predvečer svetega Cirila in Metoda kresove po vseh slovenskih gričih in hribih I V vsaki župniji naj plamti po več kresov! Zavedni slovenski možje in mladeniči, na delo! ljubljanske novice. lj Kres na čast sv.*Cirila in Metoda. Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda, t. j. v sredo, dne 4. t. m., žgal se bode ob 9. uri na Golovcu (posestvo gospoda J. Zabukovca) velik kres, spojen z umetalnim ognjeni, katerega priredi omizje trgovskih sotrudnikov »Sidro«. Po končanem kresu nadaljna zabava, petje itd. na vrtu gospoda Fr. Babiča. lj Veliki kres bo gorel na čast sv. Cirilu in Metodu jutri, dne 4. t. m. na Kodeljevem tik delavskih liiš na lepem prostornem griču, kjer bo tudi velika razsvetljava iu umetalni ogenj. lj (iod sv. blagovestnikov slovanskih praznuje šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda dne 5. t. m. s slovesno sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Petra ob 8. uri zjutraj. Služi jo gospod predsednik, župnik Pavlič, ob asistenci gg. kape-Janov. P. n. člani se vabijo uljudno, da se mnogobrojno udeleže tega znamenitega bo-gočastnega obreda v spomin in proslavo svetih bratov solunskih, prosvetiteljev naših. lj Židje in gospodarstvo ljubljanskega magistrata. Na današnjem sejmu smo našteli 38 židovskih prodajalcev. Vedno več je te židovske zalege, ki plačuje magistratu za prostor po eno krono na teden. Ce to ni brezobzirnost magistrata do domačih davkoplačevalcev, ne vemo, kaj bi bila. Še na deželi morajo ljudje več plačevati za prostor, nego v Ljubljani židje. Ce se že ne more prepovedati Židom prodaje na trgu, tedaj naj se tem Židom vsaj toliko zaračuni za prostor, da se bodo že vsled tega Ljubljane ogibali. Občinstvo pa bo gotovo na dobičku, ker blago, ki ga usiljujejo židje, je malo prida. lj Bivši železniški uradnik bo pel novo mašo. O tem se še poroča: Novomašnik gospod Holečck je bil do 1. aprila 1903 pristavila tukajšnjem južnem kolodvoru iu si z uljud-nitn in prijateljskim obnašanjem vedno znal pridobiti simpatije svojih kolegov, nič manj pa tudi s svojo pridnostjo in marljivostjo zaupanje in zadovoljnost svojih predstojnikov. Bridka nezgoda, katera ga je zadela v tem stanu, namreč smrt njegove soproge, privedla ga je do tega. da je stopil v duhovniški stan. Gospod Holečck je bil kot dijak vedno odličnjak in bil tudi reservni poročnik pri tukajšnjem 27. pešpolku. lj Šišenski »Sokol« na nemškem hrastu. 2e včeraj smo povedali, da je šišenski »Sokol« ob slavnosti razvitja zastave delil vsenemška strelska znamenja. Dotična igla nam predstavlja neki parček iz »rajha«. Na Nemškem se je namreč neki mladi princ oženil z neko ravno tako mlado nemško princezinjo. Kakor znano ie namreč na Nemškem vse polno majhnih državic in zato tudi vse polno mladih prin-cczinj, ki se kaj rade omože, ako jih hoče kdo vzeti. Ob tej priliki so dali narediti veliko slavnostnih iglic, ki so pa ostale v zalogi, ker jih ni maral nihče kupovati. Stvar je prišla torej čisto poceni na Kranjsko. Nemškemu parčku se niti ne sanja, da hodijo zdaj ponosno s to iglico okoli slovanski »Sokoli« v Šiški. — Okoli portreta se ovija hrastov venec, nav-skriž sta pa položena pruska sablja in buršov-ski šlager. Cujemo, da je s temi jako primer- nimi znaki preskrbel šišenskega »Sokola« nemški puška/, ki si je najbrže dovolil pri tem kruto šalo z zavednimi šišenskimi »Sokoli«. Druga zanimivost je bila pa ta, da je šlo »Sokolu« jako vslast Koslerjevo od »Rdečega Prapora« tako odločno bojkotirano in strogo prepovedano »nemško« pivo, o katerem »Rdeči Prapor« neprenclioma piše, da je polno delavske krvi. Tudi gospod Kosler si je dovolil kruto šalo. Po stavki je namreč sprejel v delo same Nemce, posebno kar je boljših delavcev. Pred veselico pa je baje postal celo ustanovni član šišenskega »Sokola«. Ker je pa med šišenskimi »Sokoli« tudi precej socialnih demokratov, je bilo pričakovati, da ne sprejmejo g. Koslerja kot svojega sodruga in da se jim bo z delavsko krvjo pomešano pivo uprlo. A to se ni zgodilo, kajti »Sokol« je tič, ki pije vsako pivo. Sicer je v Šiški več narodnih gostilničarjev in šišenski »Sokol« bi bil lahko napravil veselico na kakem travniku, posebno še zato, ker je obljubil mestni tesarski mojster Zakotnik brezplačno les v ta namen. »Sokoli« so pa šli rajše k nemškemu gospodu Koslerju. Čujemo, da so se unanji »Sokoli« jako pritoževali, ker se je pri veselici govorilo toliko nemško, zlasti dame so govorile veliko v blaženi •lemščini. Zato so šli nekateri unanji »Sokoli« rajši v »Narodni dom«, kjer so se ogorčeno Pritoževali. Ljubljanski in šišenski liberalci so v svoji narodni navdušenosti dali za zastavo 1200 K. Zastava pa stane samo kakih 400 K. Nato je mislil najbrže tudi slavnostni govornik magistratih konceptih praktikant Jančigaj, ki je omenil, da bo zastavo še mnogokrat dež pral. Zato so pa rajši naredili »Sokoli« profit pri zastavi in jim je torej preostalo dovolj denarja za slavnost. Pivo je vsekakor boljše od dežnice, ki jo pije, samo divje sokol, ne pa zavedni šišenski Sokol, ki ljubi bolj Koslerjevo nemško pivo. Tudi veselica je prinesla dobiček; ker so Sokoli dobili za slavnost skoro vse zastonj razun nemških strelskih znamenj, od katerih je nemški puškar Kaiser dal le polovico dobička »Sokolu«. Zato jim je pa več prinesel srečolov, kajti dobitki so bili tako redki, da so se hodili ljudje na oder kregat, ker za deset kron nič ne dobe. A takih sit-nežev so se znali hitro iznebiti. Tako torej ta slavnost ni zaostala za drugimi prireditvami naših naprednjakov. Kravatne bučke s podobami nemških princev bodo pa šišenskemu »Sokolu« ostale v večen spomin, da so še bolj napredni od drugih liberalnih naprednjakov. Ij Poročil se je včeraj g. Karol ^ e č, tehn. voditelj „Katol. Tiskarne" z gospo Hildo roj.. Velepič vdovo Šeber. Bilo srečno! Ij Vrivanje nemščine. V Novom Vod-matu ima v neki trgovini tvrdka Kosler na svojih steklenicah piva samonemške ovitke. Pivo v takih steklenicah naj g. Kosler sam pije! Ij Sadjarska in mlekarska razstava v Ljubljani Kakor čujemo, namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani prirediti letos koncem meseca novembra deželno sadjarsko in mlekarsko razstavo. Te razstave se bodo, kakor čujemo, vdeležile vse kranjske sadjarske in mlekarske zadruge, ki razstavijo svoje pridelke oz. izdelke. ij Žepna tatvina. Delavčevi ženi Ivani Keršičevi je bila včeraj dopoldne ukradena na sejmišču iz žepa denarnica, v kateri je imela 180 K denarja. Tat je neznan. Ij Na tla podrl je v soboto dopoldne na ovinku Bleiweisove in Dunajske ceste nek fijakar delavca Karola Kramarja, kateri se je peljal na kolesu. Pri tem je šel fijakrrski voz čez delavčevo kolo. Kramar ima 30 K škode. Ij Nučič na begu. Reklamni Nučič, ki je radi raznih dolgov pobegnil iz Ljubljane, je pisal nekemu tukajšnjemu znancu iz Belforta. Svoje opazke zaključuje Nučič s prijazno opombo, naj se njegovi ljubljanski upniki obrišejo pod nosom. Ij Velika nova konfekcijska prodajalna iz Gradca pride kakor se govori v novo De-genghijevo hišo na Dunajski cesti. Ij Aretovana tatica. Brezposelna služkinja 25letna Ana Tomšetova iz Dvora pri Litiji je bila že 11 krat kaznovana zaradi različnih de-liktov in ima vslcd tega tudi prepovedan pov-ratek v ljubljansko mesto. Žilica ji pa ni dala miru, da bi sedanjega semnja ne obiskala. Prišla je, in oko postave jo je opazilo; morala je rada ali nerada v »luknjo.« Pri osebni raziskavi so našli pri njej denarnico z 108 kronami, katera vsota je najbrže last delavčeve žene Ivane Keršičeve, kateri je bila na sejmu ukradena iz žepa. Oddali so jo sodišču. Ij Z nabasanim samokresom se je igral dne 30. m. m. nek dijak v Zalaznikovi filjalki na sv. Petra cesti pri tem se je pa samokres sprožil in je kroglja razbila šipo, vredno 6 kron. Ij Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na letni sejm prignanih 1042 konj in volov, 353 krav in telet, skupaj 1395 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih dobra. Ij Uloin na trgu. Na trgu pred Vodnikovim spomenikom je danes poizkušal ulomiti nek tat. Ulomil je s pomočjo škarij v neki zaboj, a je bil odpoden predno je mogel kaj odnesti. Ij Slabo je prišlo danes na trgu Mariji Maček. Prepeljali so jo z rešilnim vozom na dom. lj Srebrno poroko praznujeta danes inženir g. Konrad Lachnik in njegova gospa Klo-tilda Lachnik. Ij Dar. »Slovenskemu trgovskemu društvu Merkur« je izročil njega predsednik, pre-blagorodni gospod Ivan Murnik, cesarski svetnik za »Trgovski dom« 200 K. lj Za veliko vrtno veselico slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki se vrši v prid zaklada za »Trgovski dom« dne 8. julija, se veseljčni odbor pridno pripravlja. Na vrtu »Narodnega doma« bodo postavljeni paviljoni za vino, pivo, šampanjec, kavarno, jestvine, cvetlice, razglednice in srečolov. V areni se bode vršil ples s sodelovanjem šramljev. Za srečolov je dobilo društvo krasne dobitke, ki bodo razstavljeni v posebnem okrašenem paviljonu, najlepši dobitki pa bodo razstavljeni v petek v izložbi tvrdke Gričar in Mejač,, da si jih vsakdo lahko že pred prireditvijo ogleda. lj Napadi. V nedeljo zvečer so napadli v Viditiarjevi gostilni na Karolinški zemlji 18-letni tesar Alojzij Močilar, 18-letni delavec Franc Žitnik, 30-letni delavec Janez Vokal, 16-letni Alojzij Vokal in 17-letni delavec L. Borštnik, delavca v'tobačni tovarni Karola Kosa in ga tako pretepli, da ga je posestnik Ivan Prime težko poškodovanega pripeljal v deželno bolnišnico. — Na Martinovi cesti so se sprli 16-letni ključar Leopold Šmon, 27-letni delavec Anton Novak, 21-letni delavec Anton Ocepek in 21-letni delavec Fortunat Anžur. Posledica tega je bila, da so skočili skupaj in je zadobil Leopold Šmon na nosu precejšnje poškodbe. Vse omenjene napadalce in pretepače je dala policija pod ključ in se izročijo sodišču. — Na Karolinški zemlji so napadli trije fantje cestarjevega sina Franca Ščurka, kateri pa napadalcev noče poznati, in mu prizadejali z nožem na glavi in rokah take poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. lj Nesreča. Včeraj dopoldne je padel po stopnjicah pred frančiškansko cerkvijo mizarski delovodja Ivan Kunstelj in se na obrazu znatno poškodoval. lj Ribji tatovi. Dne 21. m. m. so vjeli v Gradašci trije sodarski pomočniki 12 kg težkega sulca, ga odnesli v Dobrunje, kjer so ga spekli in pojedli. Lastniku lova je pa prišla stvar na uho in je vse tri pomočnike naznanil. Štajerske novice. š Šoštanj. Občni zbor »Ljudske knjižnice" vršil se je dne 1. t. m. v hotelu „Avstrija" ob veliki udeležbi rodoljubov iz vseh stanov. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Jakob Volk, predsednik, Anton Zock, podpredsednik, Vladimir Vošnjak, blagajnik, Josip Skoberne, tajnik, Alojz Trobej in Ivan Zupane, odbornika, ter gg. dr. Fran Mayer in notar Vinko Kolšek, pregledovalca računov. Ker gre vsa zasluga za ustanovitev tega pre-koristnega društva na narodnem polju v Šaleški dolini neumorno delujočemu g. Vlad. Pušenjaku, izvolil se je na predlog g. Zocka častnim članom. „Ljudski knjižnici" želimo mnogo vspeha! š Promocija. Včeraj je bil na graškem vseučiliščr promoviran doktorjem prava gosp. Anton Prus iz znane narodne rodbine v Konjicah. š Krvava drama se je izvršila včeraj v nekem graškem hotelu. Predvčerajšnjim zvečer sta si najela okoli 25 leten moški in približno 20letna dama sobo. Proti jutru včeraj so čuli hotelski uslužbenci votle udarce in poke. Takoj so vdrli v sobo in našli damo krvavečo iz prs na postelji, in moškega na tleh. Njemu je kri curljala iz glave in iz prsi. Dama je bila že mrtva, njen spremljevalec je pa še nekoliko dihal in stokal Iz listin ter iz pisem, ki sta jih pustila nesrečna na mizi, so posneli, da sta se sporazumno ustrelila zaradi nesrečne ljubezni. On je črkostavec Franc Kipperer iz Vojčberga, ona pa šivilja Marija Egger iz Gradca. Kippererja so prenesli v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. š Usmiljenja vredni ljudje. Na sv. Petra in Pavla dan popoldne je izbruhnil požar v hiši in gospodarskem poslopju Franceta Zupana, posestnika na Tolstem pri Laškem trgu. Ogenj je uničil vse Zupanovo imetje razven par svinj in ene krave. A ogenj sam ni edina nesreča, ki je Zupana zadela, nego pridružilo se jih je več: Njegov nad 70 let stari oče je hotel rešiti iz gorečega hleva par volov, a ga je goreče tramovje pokopalo, da je umrl pod groznimi bolečinami. Sina, ki je hotel starega očeta potegniti izpod tramov, je zadelo daljno tramovje. Poškodovan in opečen je tako, da bo moral dolgo čakati, predno okreva. Zupanova žena k vsemu temu čaka bližnjega poroda. Če se pomisli, da nesrečni pogorelec v zadnjem času niti zavarovan ni bil, se vidi, da je njegovo gorje polno. Podpore za nesrečnika pobira Josip Sernec, nad-učitelj v Laškem trgu. Razne stvari. Obravnava proti morilkama Zeller. O strašnem umoru dunajske zasebnice Mayer v gozdu pri Miirzzuschlag smo pred meseci obširno poročali. Umora je v prvi vrsti kriva lii-šina Friderika Zeller, ki je umorila Maycr-jevo, da bi dvignila njen denar iz hranilnice in se lahko poročila z opernim pevcem Pro-hasko. Včeraj se je pričela v Ljubnem obravnava proti morilki Frideriki Zeller in njeni sestri Mici, ki je s sestro skupno peljala May-erjevo na usodni kraj. Včeraj sta obtoženki še vedno tajili. Vse prigovarjanje predsednikovo in zagovornikovo na Mici Zeller naj pove resnico in naj ne prikriva dejanja svoje sestre ker s tem sama sebi škoduje, jc bilo zaman. Obtoženki, ki sta v predpreiskavi že podali nekaj priznanj, sta tajili in hoteli natvesti porotnikom, da se je Mayer sama usmrtila. Pre-čitano je bilo pismo Friderike Zeller. Pismo je poizkušala Friderika v zaporu vtihotapiti k svoji sestri Mici. Pismo se glasi: »Vidiš, Mici, moje izjave so prav dobre, samo to jc škoda, da si ti izpovedala mnogo v mojo škodo. Prejela boš še druge listke, iz katerih boš vse izvedela.« Drugi listek od 11. februarja obsega med drugim sledeče: »Mici, če bodo trdili po iz Gradca došlih telesnih ostankih, da je Mayer umorjena, bom jaz zanikala, iu če mi pred porotno sodnijo polože njeno glavo na mizo, kar je zelo verjetno, bom krivo prisegla; tudi če me postavijo pod ve-šala, ne morejo s tem nič doseči, ker jaz ostanem pri svoji trditvi. Obesiti me ne morejo prej, dokler ni priznan zločin. Razumeš, Mici, jaz še upam! Pred vsem piši, Mici, če si ti vse videla; če si vse izpovedala, potem sem jaz izgubljena in ti tudi. Ce pa nisi ničesar videla, potem upam na oproščenje! Torej zdaj prosim, odpiši, povej, da se vem ravnati.« Frideriki Zeller je opetovano prišlo slabo, na mnoga predsednikova vprašanja ni hotela odgovoriti. Nakrat zakliče: »Prosim, jaz bi rada govorila z zagovornikom.« Predsednik je tej želji takoj ugodil. Med občinstvom jc vse pričakovalo, da bo posledica tega pogovora priznanje. Nakrat se začuje iz sobe zagovornikove krik Friderike Zeller. Obtoženko so prijeli krči. Obravnavo so vsled tega morali prekiniti. Listi poročajo, da je ženin Friderike Zeller operni pevec Prohaska zavezal se za 4000 K nekemu dunajskemu založniku, da bo spisal knjigo: »Ljubim morilko«. Prohaska pravi, da bo Frideriko, če bo obsojena, v ječi poročil — Danes dopoldne smo dobili telefonično poročilo: Danes je Friderika Zeller priznala, da je umorila Mayerjevo. Obenem zagotavlja, da je njena sestra Mici nedolžna na umoru, vi udar prevladuje mnenje, da je tudi Mici so-kri^a. Kot priča zaslišani operni pevec Prohaska se obnaša jako sumljivo. Občinstvo je mnenja, da je on vedel za umor. Pričakovati je, da se izda povelje, naj se Prohaska aretira. Ognjegasna društva dvestokrat poklicana V soboto je bil v Berolinu strahovit vihar. Berolinska ognjegasna društva so bila dvestokrat poklicana. Cestna železnica je morala ustaviti promet. Tudi po Češkem in Nižjeav-strijskem poročajo o velikih viharjih. V okolici Ina je pogorelo 20 hiš, več oseb jc strela ubila. Iz ječe odpuščeni morilec zopet Izvršil umor. Iz Bona poročajo: V Iglavi je bil dne 24. julija I. 1886. radi umora svoje ljube ko-čijaž Ignacij Langmayer obsojen v 201etno težko ječo. Dne 16. aprila t. I. je bil Langmayer izpuščen iz ječe. Predno je odšel iz kaznilnice je spozna! pri nekem učitelju deklo Marijo, katero je 25. maja t. 1. poročil. Ljubezen se je pa pri Mariji kmalu izpremenila v sovraštvo. Zakonska nista živela dolgo skupaj, ločila sta se. Langmayer je v Černovici postal kočijaž, ona je pa postala služkinja. Langmayer je bil silno ljubosumen. Opetovano je poiskal svojo ženo in jo nagovarjal, naj zopet živi z njim, a ona ga je vedno odbila. Pretekli petek je z istimi zahtevami Langmayer zopet prišel k svoji ženi, Ker ga ni hotela poslušati, zagrabil je nož in ji razparal trebuh, da so čreva izstopila iz trebuha. Nato je Langmayer zbežal, a je bil kmalu aretiran in oddan sodišču. Njegovo smrtnonevarno ranjeno ženo so prepeljali v bolnico. Pravijo, da ni upanja, da bi okrevala. Nezgoda pri zgradbi predora skozi Ture. Gastein, 2. julija. Vsled neprestanega deževja zadnjih dni, je udrla v predor skozi Ture voda. 500 delavcev je moglo beže zapustiti predor. Dela so morali vsled tega ustaviti. Tri može zastrupila. Zaprli so bogato ru-munsko vdovo Agnatescu v Kisodi pri Te-mešvaru. Sumijo, da je zastrupila trikratna vdova vse tri svoje može. Rodbinska tragedija. — Vzrok alkohol. Iz Inomosta poročajo: V Rovereto je umoril posestnik Gregor Rizzi svojo soprogo in tri otroke, ko so spali. Prerezal je vsem z britvijo vratove. Morilec jc bil bolan na deliriji in velik pijanec. »Chartreuse«. V Grenoblu so prodali na javni dražbi premoženje kartuzijanccv, ki so izdelovali, dokler jih niso pregnali iz Francoske, znani liker »Chartreuse«. Likerjeva znamka jc bila prodana za 629.000 frankov. Bolgarski finez Ferdinand obišče tudi letos Marijine varc. Cuje se, da se o tej priliki sestane z angleškim kraljem in avstrijskem cesarjem. Štirinajst oseb ubila strela. Viharji so napravili v Šleziji velikansko škodo. Strela je ubila 14 oseb. Ponesrečila se je vdova Charlotte rajnega mehikanskega cesarja, pri izprehodu v svojem parku v Bruselju in si je izvila komolec. Obiskal jo je belgijski kralj. Kakor znano, je duh bivše mehikanske cesarice omračil, ko je izvedela, da so ji ustrelili v Mehiki soproga. Umrl je v Londonu slavni profesor petja Manuel Garcia, star 101 leto. Pripadal je romanski glasbeni šoli. Svetovno slavo si je priboril od 1. 1850 nadalje kot pevec v Ameriki, Londonu in Parizu. Konec izključenja dunajskih stavbenih delavcev od dela. Včeraj so pričeli zopet s stavbenimi deli na Dunaju. Na tisoče stavbenih delavcev je došlo s Češkega na Dunaj. Učitelj morilec iu samomorilec. Učitelj Vojvehomski v Revinu pri Melniku na Češkem jc ustrelil iz revolverja svojega sina, ranil svojo ženo in nato ustrelil samega sebe. Maščevanje učenca. V Budimpešti jc vrgel dijak 19Ietni Arpad Samoglin profesorju dr. Aleksandru Glinskemu' v obraz žvcplcne kisline in ostanek sam izpil. Storil je to zato, ker mu jc dal (ilinski slabo odhodno spričevalo. Oba so peljali težko poškodovana v bolnico. Pincgavsko železnico ua Tirolskem so včeraj slovesno otvorili. Nova proga jc stala 13,976.000 kron. Umrl jc znani francoski pisatelj .lean Lorrain. _ Carinska vojska jc nastala med Špansko in Švico. Zaplenili so zaboj pušk v baboški okolici na Španskem. Hudodelstvo učitelja. V Durnbergu na Bavarskem so zaprli 271etnega učitelja Adolf Miillerja. Sumijo, da je onečastil in na grozen način umoril 71etno učenko Ido NVunschel-mayer, ki so jo pogrešali več dni. Nesreča v železniškem predoru. V predoru Martigny pri Genevi se je razpočila di-namitna patrona. Smrtnonevarno sta ranjena dva, trije delavci pa lahko. Dva japonska parnika sta trčila včeraj v bližini Saše. En parnik se je potopil. Od parnikovc posadke pogrešajo 27 mož. Ostalo posadko so rešili. Stavka poljedelskih delavcev v Galiciji. V rohatynskem okraju so poizkusili agitatorji s silo vprizoriti stavko poljedelskih delavcev. Odposlali so več pehotnih stotnij in eskadron kavalerije. Telefonska In brzojavna poročila. VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJARSKEM. Maribor, 3. julija. »Narodova« vest, da se je tukajšnja duhovščina že odločila za kakega kandidata namesto Berksa je neresnična. DRŽAVNI ZBOR. — ČEŠKI KLUB. Dunaj, 3. julija. Danes državni zbor razpravlja o nujnem predlogu poslanca Noske proti povišanju poštnih pristojbin. Trgovski minister Foft je izjavil, da je povišanje radi zboljšanja položaja poštnih uslužbencev potrebno, da pa bo s tem še počakal, da se dogovori s prizadetimi faktorji. Češki klub je izvolil za svojega načelnika dr. Kramara s 26 proti 31 glasovi. ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA IN VOLILNA REFORMA. D u n a j, 3. julija. V seji načelnikov klubov je ministrski predsednik Beck na vprašanje, koliko časa bo državna zbornica še zbrana, odgovoril, da o tem ne more sedaj ničesar reči, poslancem polaga le na srce, da naj bi bila volilna reforma v odseku rešena tako, da bi mogla že v poletni sezoni zasedanja priti pred zbornico. Ako bi pa bilo to nemogoče, tedaj se morajo vse težkoče odstraniti vsaj toliko, da se glavne točke volilne reforme sprejmejo v plenumu še v poletju. Volilna reforma naj se v odseku pospeši, da more priti že v drugi polovici tekočega meseca pred zbornico. Ministrski predsednik je prosil poslance, naj računajo s temi nameni vlade. Nato je bilo sklenjeno, da do prihodnjega petka ne bo sej državnega zbora. V sredo, četrtek, petek, soboto zborujejo delegacije. V sredo, četrtek, petek ima odsek za volilno reformo sejo ob 5. uri popoldne. Prihodnji teden je v torek zopet seja drž. zbora, nato pa zboruje odsek za volilno reformo v sredo in petek cel dan. VODJA ALBANSKEGA GIBANJA ARETIRAN. Trst, 3. julija. Tu je bil vsled zahteve turške vlade aretiran vodja albaneškega gibanja Kinj Mati Koks, ki je pobegnil v Avstrijo in se je preživel kot delavec pri karavanški železnici. Tudi njegovo tovaršico 20-letno Te-rezo Asta so aretirali in odposlali v Dalmacijo. »Piccolo« protestira proti izročitvi, češ, da je to le politični begunec in je bil navdušen pristaš pretendenta Kastriote. Trst, 3. julija. Kinj je bil aretiran na izrecno povelje turške vlade, ki je razpisala že prej 100 frankov na njegovo ulavo in 300 frankov onemu, ki ga živega vjame, češ, da je zakrivil neštete zločine. Bil je navdušen za osvoboditev Albanije in neumoren sovražnik turškega jarma. Bii je pobratim vodje Noz-kola, ki so ga Turki ubili in Kinj je prevzel za njiin krvno maščevanje, napadel s tovariši turško vojašnico ter pobil šest Turkov. Trst, 3. julija. Kinj je bil nazadnje v zvezi z Borisom Sarafovom, ki je organiziral bolgarsko četo, da zopet napade Turke. Med Avstrijo in Turčijo ni izročilne pogodbe; torej je izročitev Kinja v turške roke neutemeljena. Kinj pravi, da se da rajši takoj obesiti, kot pa oddati v turške roke. BUDIMPEŠTA V TEMI. B u d i m p e š t a. 3. julija. Sinoči so začeli stavkati delavci v plinarni, ki so se jim pridružili prižigavci svetilk. Mesto je bilo v temi. V plinarno so poslali vojake. ZOPER LAKOTO. Pet e r bu r g, 3. julija. Ko je pri razpravi o smrtni kazni hotel govoriti generalni pro-kuror mornarice, so upili nanj: »Rabelj Schmidtov!« Ne pustimo govoriti vladnim morivcev in roparjev.« Moral je zapustiti dvorano. P e t e r b u r g, 3. julija. Duma je soglasno sprejela zakonski načrt, da se smrtne obsodbe opuste. Ministrski predsednik Goretni-kin je podal svojo dcinisijo ter je izjavil, naj se jo sprejme, ali naj se mu pa da dovoljenje, da dumo razpusti. ZOPE RLAKOTO. Peterburg, 3. julija. Notranje ministrstvo je predložilo dumi, da se vzame poročilo 100 miljouov rubljcv v pomoč 172 okrajev kjer je letos žetev slab. UMORI POLICAJEV V VARŠAVI. Varšava, 3. julija. Tu je bil izvršen napad na 6 policistov. Dva sta mrtva, 3 ranjeni, eden je ostal nepoškodovan. Dve mimogre-doči osebi sta mrtvi. ANGLEŠKA ESKADRA V RUSKIH VODAH. Peterburg. 3. julija. Angleška eska-dra pride dne 26. julija v Llbavo, kjer ostane šest dni. DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽEN,Hp,vo™en«LEC in lašk« TRG v Ljubljani, telef. Št. 163. ": priporoča svoje izborno pivo v sodcih in sfeklenicah. - — Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. mbmmmmm. 990 50 25 Kavarna in restavracija. Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, mm Hotel B ALM M l Kavarna in restavracija. h —« Kopelji. HMHHH - »m Cene zmerne. Počkaj & Kogl. O prebritki, nenadomestni izgubi naše iskreno ljubljene preblage mame oziroma stare mame, tašče in tete, gospe Marije Vilar roj. Zamik došlo nam ie toliko doka«ov sožalja, da nam je le tem potom možno se vsem kar najiskieneje zahvaliti. Oso-bito se zahvaljujemo prečastitim gospodom duhovnikom, visokorodnemu gospodu baronu Kechbachu, gospej baronici ter gospicam baronesam za Častno spremstvo; gospodom pevcem za ganljive žalostinue ter vsem p. n. sorodnikom, pryateljem in znancem, ki so dospeli od daleč in blizu spremit blago pokojnico na zadjni poti. Prosimo tudi, naj se nam blagohotno oprosti, ako kdo izmed sorodnikov, prijateljev ali znancev pomotoma ni dobil posebnega obvestila. V D o b u , dne 2. julija 1906. Žalujoči ostali m ,6. ali. d » t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Janeza Kepica hišnega posestnika in gostilničarja v Trzinu po kratki mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes popoldne ob tri četrt na 6, uro v 40. letu starosti. Zemeljski ostanki predragega rajnega se bodo v sredo, dne 4. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani blagoslovili in prepeljali v Trzin in ob 6. uri popoldne na pokopališču v Mengšu položili k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Mengšu in v Trzinu. V Trzinu, dne 2. julija 1906. Anton Kreč, kaplan, brat. — Marija Kepic, soproga. — Apolonija Majdič, Marija Čolnar, Jožefa Dornik, Ivana Erbežnik, sestre. — Marija, Jožefa, Janko, Anton, Antonija, Frančiška, otroci. 1485 Spominjajte se ,.Družbe sv. Cirila In Metoda". Zdravilišče in Postaj, c. kr. drž. železnice 1 en četrt ure od Ljubljane. Najkrasnc sa gorska lega, popolno zavarovano pred vetrom mila, podplaninska klima. Popolno zdravljenje z vodo (sistem Prlessnltz, Winternltz in Knelp), šolnine kopeli, ogljcnokisle in električne kopeli, zdravijenje s suhovročim zrakom, masaža zdravilna zdraviloica z vodo viliski park, izborna restavracija; za bolne na živcih in za notranje bolezni; tudi za cake, ki potrebujejo oddiha biez zdravljenja Udobna stanovanja v zdravilišču in raznih vilah. kopališče Kamnik (Kranjsko) Zmerne cene. Otvorjeno do oktobra. Prospekte pošilja zastonj 916 15-13 dr. R. Wackenreiter zdravnik, voditelj in kopališki najemnik. Usojom si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo na Zgornjem Rožniku obstoječo gostilno prodala g. Karolu Bergmanu. Proseč najuljudneje, da čast gostje doslej meni izkazano zaupanje izkožejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in bilježim odličnim spoštovanjem Jerica Periin. P. n. Oziraje se napredstoječo objavo, usojam si slav. občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem kupil staro in dobro znano gostilno na Zgornjem ™ B™ Rožniku. Priporočam se častitim gostom za mnogobrojni obisk in bilježim odličnim spoštovanjem Karol Berjman. Hiša z gostilno in prodajalno ter tobakarno, gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred se prod£ ali d£ v najem. Več povč lastnik Ivan Feberžar, Struge št. 7. P. Videm-Dobrepolje. 1479 4-i priporoča raznovrstne 2C5T vi z i t n i c c po nizki ceni. Na izvanredni občni zbor vabi pogrebno društvo „Marijine bratovščine" v Ljubljani svoje moške in ženske ude na dan 8. julija 1906 dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani ,Mestnega doma*. Dnevni red: 1. Prememba društvenih pravil. 2. Posamezni nasveti udov. Ker je zadeva važna, se prosi mnogo-brojne udeležbe. i48i i -i Društveno vodstvo. Razpis. Razpisuje se minuendo-dražba za zgradbo poslopja štirirazredne ljudske šole v Igavasi, občini Stari trg, na dan 8. julija 1906, t j. prihodnjo nedeljo, ob II. uri dopoldne. Načrti, proračun in pogoji so na ogled v občinski pisarni v Starem trgu od 4. julija nadalje. Stari trg pri Ložu, dne 2. julija 1906. Za stavbeni odbor: P. HAVPTMAN, 14773 -1 načelnik. Meteorologi6no poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak '86'0 mm Čas spi-s**an|a Btanj. bar.-metra w mm Temperatura po C.Uiju Vetrovi "" Bat h is* a« 9. «veC. 737-7 16-7 sl. jvzh i -h o-o 2*. 7. zjutr. a. pop. Srednji 73881 12-3 738 3 | 24 0 včerajšnja ti sl. jzah. sr. jvzh. imp. 164°, J del. oh . narm. .9- Razglas. Na Savi ob juž. želez . j se bodo izvršila sledeča popravilfiv>' streha na cerkvi, ostr išje in streha na zvonik? ter okna v župniščiw Proračun: 4456 K. MinuendoJ^ražba. bo v župnišču na Savi dne 1" julija t. I. ob 4. uri popOl ine. Načrt in proračun na razpolago rav^otam. Sava ob juž. želez., 28. junija :Q06„ Za stavbni odbor: i457 3-3 Josip Koblar. O Jutri, v sredo, 4. t. ir 3 se žge I4t l l-l Jir na Drenikovem vr/iu velik kres v čast sv. apost. Ciril in Metoda i razsvetljavo, godboinpetjem. Vajenca sprejme takoj večja trgovina mešanega blaga na Dolenjskem. Ponudbe pod „A. B. 100" na uprav-ništvo „Slovenca". 1476 5-1 igid. vb^F 14781 otroška obleka od 3 do 10 let, obstoječa iz suknjiča za vesljače, hlač in kape. Angeško skladišče oblek O. K*' ■* ■* (