POUDARKI IZ GOVORA EDVARDA KARDELJA NA SKUPŠČINI STALNE KONFERENCE MEST JUGOSLAVIJE VMOSTARJU. 1966 Krajevna skupnost - temelj samoupravljanja v komuni Razumeti pa moramo, da krajevna skupnost, kakršno želimo imeti, ni nekakšna formula, ki bi jo bilo mogoče uresničevati že danes ali jutri z nekakšnimi paragrafi in ustreznimi materialnimi sredstvi. Graditev take skupnosti pomeni proces, kije neposredno povezan s celotnim razvojem materialnega temelja naše družbe, predvsem pa z večanjem produktivnosti družbenega dela. Kolikor produktivnejše bo družbeno delo pri nas in se bo na tej podlagi večal individualni in družbeni standard, toliko bolj se bo krepil tudi materialni temelj krajevnih skupnosti. Vsi vemo, da se socializem ne more uspešno razvijati samo na podlagi usmerjanja iz centra - čeprav je tudi to potrebno - marveč se mora razvijati na podlagi iniciative in interesa človeka v njegovem delu in v vsakdanjem življe-nju. Zato je krajevna skupnost eden izmed zelo pomembnih elementov, da Se povezuje aktivnost posameznika in delovnih kolektivov z vsem sistemom družbenega samoupravljanja. V tej zvezi bi opozoril tudi na neka-tere tendence in pojave tehnokrati-zma, ki povzročajo omahovanja in dvome o družbenem smislu krajevnih skupnosti. Pri nas se namreč tu in tam pojavljajo naziranja in »teorije« o tem, da postaja vse tisto, kar se postavlja kot naloga. krajevnih skupnosti, danes anahronizem, ker baje postaja organi-ziranje vseh vrst servisov in raznih po-dobnih služb za potrebe družine in go-spodinjstva v sodobnem življenju, na-loga velikih delovnih organizacij, ki lahko uporabljajo moderno tehniko in tehnologijo, da pa je nesmiselno ureja-ti vsakdanje probleme občanov v oz-kih okvirih krajevnih skupnosti. V tej zvezi se zelo enostransko razlagajo in uporabljajo tudi teorije, da so majhni servisi neekonomični in podobno. Vendar življenjska praksa take te-hnokratske koncepte pobija. Znano je, da imajo tudi v najbolj razvitih deželah in mestih, poleg velikih organizacij za storitve gospodinjstvom, najmoder-nejših velikih pralnic ipd., tako rekoč v vsaki ulici ali bloku majhne pralnice z običajnimi pralnimi stroji, s katerimi zadovoliujejo največji del potreb obča-nov na tem področju. Takih primerov je veliko. • Človeški odnosi v velikih me-stih Dehumanizacija človeških odnosov v velikih mestih po mojem mnenju ni toliko produkt velikega mesta samega po sebi, kolikor posledica določenih odnosov sploh. Mislim, da imamo tudi pri nas take pojave, ker so tudi pri nas ljudje obremenjeni s pritiskom ideolo- škega in psihičnega vpliva sodobne privatizacije potrošniške družbe. Rekel bi, da je celo v konceptih na-šega sodobnega urbanizma čutiti vpli-ve takega zaostajanja družbenih od-nosov. Gradimo moderna stanovanj-ska naselja z veliko sonca in zelenja, z otroškimi igrišči, s klopmi za počitek itd. Vendar se kljub temu človek kot osebek zapira v svoje stanovanje in ljudje izgubljajo medsebojno zvezo. Eden izmed vzrokov je tudi to, da jih že sama urbanistična koncepcija sili v osamljenost. Toda najpomembnejši razlog za to je dejstvo, da ljudje še ne morejo neposredno vplivati na možno-sti in sredstva svojega življenja in dela v prostoru, v katerem živijo, do tega pa prihaja med drugim tudi zaradi še pre-malo razvitih socialističnih samou-pravnih družbenih odnosov. S tem ne kritiziram sodobne urbani-stične koncepcije - kajti za to tudi ni-sem kvalificiran - čeprav je očitno od-sev tega, da človek v nekem smislu nima možnosti, da bi neposredno vpli-val na pogoje svojega življenja in dela, s tem pa tudi na ločevanje ljudi med seboj. Zato mestnih mikroorganizmov v urbanističnem smislu med seboj ne moremo obravnavati samo s stališča urejanja zadev, marveč tudi s stališča urejanja odnosov med ljudmi. Potem-takem je nujno potrebno, da tudi sami ljudje z neposredno akcijo vplivajo na te procese, in to predvsem z razvojem družbenih odnosov na tem področju na podlagi socialističnega samouprav-ljanja. To je, o tem sem prepričan, naj-boljša pot, da se uredi problem dehu-manizacije človeških odnosov, ki se izraža v velikih urbanih naseljih. • Vprašanja financiranja kra-jevnih skupnosti V razpravi so poudarili tudi problem financiranja krajevnih skupnosti. Ne-kateri glede tega pripisujejo poglavitni pomen in vlogo osebnim sredstvom občanov. Drugi spet menijo, da mora-jo biti osebna sredstva občanov samo dopolnilni vir za financiranje dejavno- sti krajevnih skupnosti. Meni se zdi, da glede tega ne bi bilo treba določati, kaj je poglavitno in kaj dopolnilno. Enkrat bo en vir sredstev poglaviten drugič pa drugi, pač glede na naloge, ki se rešujejo. Po mojem mnenju je pri tem glavno, kakšen odnos bodo imeli zainteresirani ljudje in družbeni fak-torji do krajevne skupnosti, kakšne naloge jim bodo v danem trenutku zaupane, in kakšen bo dogovor med zainteresiranimi o financiranju skup-nih nalog. V tem pogledu so pravzaprav trije poglavitni faktorji in nosilci akcij v krajevnih skupnostih: prvič, sami ob-čani oziroma delovni človek in njegov osebni dohodek; drugič, delovne orga-nizacije in njihova skrb za svoje člane in njihove družine, kakor tudi za inte-rese skupnosti; in naposled občina in pomoč občinskega proračuna pri reše-vanju problemov občanov in delovnih organizacij, tb je življenja in dela de-lovnih ljudi in občanov. Mislim, da je pri tem bistveno povezovati in koordi-nirati akcije in sredstva vseh teh fak-torjev glede na konkretne naloge. Ka-tera sredstva pa bodo v danem trenut-ku poglavitna in katera dopolnilna, pa je treba urejati glede na konkretne, programe in naloge krajevne skupno-sti. Pri tem pa si je vsekakor treba prizadevati, da se v proračunu komu-ne ne bodo centralizirala sredstva, s katerimi bi lahko uspešneje razpolaga-le krajevne skupnosti... Pri financiranju krajevnih skupno-sti bi bilo treba upoštevati še en vi-dik. Po mojem mnenju menim, da bi moral biti način financiranja krajev-nih skupnosti drugačen, kakor pa fi-nanciranje proračunske porabe ko-mun. Predvsem mora biti namenski, pač po značaju nalog, ki naj jih kra-jevna skupnost opravlja. Če bi se od-ločili, da bi se viri dohodkov krajev-nih skupnosti določali na proračun-ski način, bi se utegnilo zgoditi, da bi se v krajevnih skupnostih - na škodo resnične vsebine njihovega dela - za-čela oblikovati administracija, ki bi resno obremenila krajevne skupnosti in s tem zadržala njihov razvoj. Mi-slim, da morata biti aktivnost in fi-nanciranje nalog krajevne skupnosti predvsem odraz direktno izraženih potreb in interesov občanov in delov-nih organizacij. Zato bi delu krajevnih skupnosti bolj ustrezale sekcije, komisije in zbori za posamezne sektorje dejavnosti, pa tudi druge oblike prostovoljnega an-gažiranja samih občanov, ki bi krajev-nim skupnostim lahko dali na razpola-go tudi svojo strokovno pomoč, kakor pa oblikovanje kakšne samostojne ad-ministracije na podlagi proračuna, ki bi bila za krajevne skupnosti zelo draga. Vpliv krajevnih skupnosti na tr-govino V diskusiji smo prav tako načeli vprašanje vpliva krajevna skupnost na trgovino. Mislim, da je pri nas vseka-kor problem prešibkega vpliva potroš-nikov na trgovino. Toda, kadar govori-mo o vplivu potrošnikov na trgovino, s tem ne razumem političnega pritiska ali kakšnih administrativnih kompe-tenc potrošnikov, ki bi omejevale zdravo poslovanje trgovinskih organi-zacij. V mislih imam predsvsem dej-stvo, da potrošnik kot eden izmed po-membnih faktorjev v ekonomskih od-nosih na področju trgovine, še zmeraj premalo prihaja do izraza s svojim vplivom na razvoj trgovine. Pred leti smo veliko razpravljali o teh problemih, in takrat so sprožili na-jrazličnejše pobude in predloge, kot na primer udeležbo potrošnikov pri do-bičku trgovinskih delovnih organiza-cij ipd; doslej pa smo od tega prav malo uresničili. Razlog za to, da v tej smeri nismo dosegli pomembnejših uspehov, so predvsem neustrezno po-stavljeni ekonomski odnosi v trgovini sami. Zdi se mi, da je ravno tu eden od razlogov, da trgovina pogosto bolj stremi k visokim cenam z majhnim prometom blaga, kakor k velikemu prometu z nižjimi cenami. In v tem je po mojem mnenju, vzrok, da trgovini, takšni, kakršna je danes, ni dp tega, da bi razvila kakšen drug odnos do po-trošnikov razen kot razdeljevalka bla-ga po ustreznem omrežju.