postni™ o»e?ana v eo»ovim Leto LVII. V UubHani, v nedel'o dne 12 maia 1929 Št 107 3t. 3 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedenslca izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. pelll-vrsla mali oglasi po ISO in 2 D. veflfl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn veClem o Izide ob 4 zjulrej razen pondeljke In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evi ulici«. 6/111 Rokopisi se ne vraCalo, nelranMrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050. upravnlitva it. 2328 Oprava le vKopliarJevi ul.Si.ti ^ Celtovnl račun: C/ubl/ana Ste v. tO.OSO In 10.345» xa Insetate, Saraicvošt.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In liunal St. 24.797 Za kulturno vzajemnost ' Danes in jutri bomo imeli v svoji sredi zastopnike belgrajskega in zagrebškega PEN-kluba, da se vsa tri središča: Belgrad, Zagreb in Ljubljana posvetujejo o skupnih klubskih zadevah in smernicah za delo doma in zunaj države. Ta dogodek, ki sicer nima tolikega zunanjega poudarka, je vendar važna zadeva, in sega v bistvo narodne in državne kulturne politike, da zahteva vse naše pozornosti; zato kličemo kulturnim zastopnikom Srbov in Hrvatov prisrčni: Dobrodošli! Ob tej priliki stoji posebno v ospredju poset srbskih književnikov, ki prav ob letu vračajo obisk, katerega so lansko leto napravili slovenski književniki v Belgradu. Prvič bomo pozdravili v Ljubljani odlične zastopnike srbske književnosti, uživali neposredno samoraslo moč njihove ma-terne besede. V ponedeljek zvečer bodo namreč v ljubljanskem dramskem gledališču nastopili s svojimi recitacijami Milan V. Bogdanovič, Jovan Dučič, Gustav Krklec, Milan Kašanin, Desanka Maksimovič in Todor Manojlovič. Upamo, da se bo Ljubljana, ki je vedno znala pokazati svojo kulturno zavest, častno odzvala, kakor je lansko leto izkazal Belgrad našim književnikom vso pozornost in ljubeznivo gostoljubnost. Organizacija PEN-klubov je mednarodna ustanova. V PEN-klubih se zbirajo zastopniki duševne kulture na temelju medsebojnega spoštovanja in prijateljskega razmerja. Ljudje najrazličnejših nazorov in smeri si radi svoje skupne duhovne poklicnosti (PEN so začetne črke besed poet, esejist in novelist, pomeni pa vse, ki se s peresom trudijo za duševno kulturo človeštva) osnujejo izbrano družbo in skrbe za osebne in mednarodne stike in skušajo družabno in pisateljsko v široki svet posredovati duševne dobrine svojega naroda. Ta misel, ki se je redila in uresničila najprej na Angleškem, spočetka ni bila nič drugega, kakor sprejemati tuje pisatelje in jim omogočati spoznanje dežele; ta misel se je v nekaj letih razvila v mogočno zvezo PEN-klubov, ki ima svoja središča po vseh državah celega sveta. Tako smo s to zvezo tudi Slovenci stopili v mednarodno duhovno skupnost in tako se na temelju plemenite družabnosti skrbi, da široki svet po naši knjigi in njenih zastopnikih spozna bistvene duhovne vrline slovenskega naroda. PEN-klubi namreč izločajo vse materijalne in poklicne zadeve književnikov in urejajo med seboj samo predloge o duhovni in družabni skupnosti, posredujejo in svetujejo glede prevodov ter se na kongresih, ki se vrše vsako leto v velikih svetovnih središčih, posvetujejo, kako bi moralno vplivali na bratstvo in skupnost vsega sveta. Zato je tudi iz PEN-klubov izšla misel, da nobena politična ali celo vojna nesreča ne more razdreti duhovne skupnosti, ki vežejo pisatelje vsega sveta. Pazen motrivec našega javnega življenja vidi v posetu srbskih književnikov in zborovanju naših PEN-klubov še posebno važen dogodek v razvoju duševnega življenja v naši državi. V najhujši politični napetosti je lansko leto Belgrad povabil in radostno pozdravil zastopnike slovenske kulture, in danes lahko povemo, da je v času najhujših sporov v našem notranjem državnem življenju v ljubljanskem PEN-klubu prodirala misel, kako poživiti vez prijateljstva in bratstva med Belgradom, Zagrebom in Ljubljano. Zato je osebna vez med kulturnimi zastopniki največja moč. Misel plemenitega miru, medsebojnega spoštovanja, bratstva in upoštevanja, je temeljna točka pri ureditvi našega skupnega življenja. Deset let velikih naporov je bilo v marsikaterem oziru zaman, kajti v tem času je v mnogočem odločeval materialističen egoizem, kričaštvo in brezsrčnost, in niso se upoštevali tišji, globlji glasovi prave duhovne skupnosti. Ločeni po neštetih predsodkih smo si bili Srbi, Hrvatje in Slovenci v duhovnem oziru pravi tujci; edinstvo je bil zgolj politični pojem za tiste, ki jim je bilo edinstvo istovetno z oblastjo. Zato ni nič manjše važnosti, da k tej prireditvi pošlje tudi Zagreb svoje zastopnike in tako bomo med šestimi zagrebškimi zastopniki s posebnim veseljem pozdravili nam najbližjega D. Domjaniča, odličnega kajkavskega pesnika. Ker se v kulturnem življenju narodov ne da nič umetno potvoriti, ampak vse pravo narodno življenje prodira iz skritih notranjih vrelcev človeške in narodne bitnosti, zato vidimo bolj in bolj. kako potrebno nam je medsebojno spoznavat'je in upoštevanje, kajti pravo trdno državno edinstvo nam vzklije iz varstva individualnih duhovnih vrednot vseh sestavnih delov Jugoslavije. Iz polno razvite duhovnosti, iz spoštovanja in ljubezni najširše narodne individualnosti in iz plemenite vzajemnosti zraste šele zdrava narodna in državna kultura. V tem zmislu zlasti pozdravljamo predstavnike jugoslovanske lite- Načrt novega ljudsko-šotskega zakona Nadaljne podrobnosti - 14 učnih predmetov - Verouk obvezen -Manjšinsko šolstvo - Šolsko leto traja od i. septembra do konca junija - Predpisi glede učiteljstva - Ambulančne šote - Analla-betski tečaji - Postranski zaslužek učiteljem prepovedan Belgrad, 11. maja. (Tel. Slov.) Ljudskošolski zakon, ki se nahaja pri pravosodnem ministru, obsega nadalje te določbe: Stanovanje za učitelje mora biti zdravo in obsegati za učitelja samca sobo in kuhinjo, za očenega učitelja dve sobi in kuhinjo, klet in mbo. Učnih predmetov je 14: srbsko-hrvatsko-slo-venski jezik, narodna zgodovina, zemljepis domače države, računstvo, osnovna geometrija, praktično gospodarstvo, zdravstvo, domoznan-stvo, državljanske pravice in dolžnosti, ženska ročna dela, risanje, lepopis, petje, telovadba, pri-rodoslovje. Verouk, kot smo že javili, je izven predmetov; je pa obvezen in ga poučujejo duhovniki ali učitelji, kakor to želi večina staršev dotične veroizpovedi. Kjer ni za ta slučaj učitelja, pa poučujejo duhovniki. Kjer ni ne enega nc drugega, poučujejo verouk druge pripravne osebe Vero-učitelji bodo položili poseben veroučiteljski izpit. Vcrcučitelje razrešuje prosvetni minister na predlog šolskega nadzornika, če njihovo delo ne odgovarja vzgojnim načelen in njegovo obnašanje v šoli in izven nje ni v skladu s cilji narodne šole. Učni načrt in program in verouk predpisuje in odobruje učne knjige prosvetni minister po zaslišanju pristojne cerkvene oblasti. Manjšinsko šclsivo. Pouk se vrši v državnem jeziku. V krajih, kjer se nahaja v precejšnjem številu tuje prebivalstvo, sc bodo za njihovo deco dvorili posebni oddelki, ki se stopnjema lahko strnejo v posebne šole. V teh oddelkih je učni jezik v 1. in 2. razredu materinski, v 3. in 4. je državni jezik obvezen predmet. V višjem razredu odnosno nadaljnja štiri leta pa se vrši izobrazba brez izjeme v državnem jeziku. Druge narodnosti bodo imele svoj jezik kot predmet, če je dovolj učencev. V narodni šoli se uporabljajo samo učne knjige državne izdaje. Druga izobraževalna sredstva so lahko državne ali zasebne izdaje. šolsko leto traja ocl začetka septembru do konca junija. Če gospodarske in klimatič-ne razmere temu nasprotujejo, lahko prosvet-! ni minister odredi drugačne počitnice. Otroci, ki so dopolnili do 1. septembra šest let, se vpisujejo v šolo. Spričevala se izdajajo dva-: krat, v januarju in v juniju. Ufiteljstvo je ali začasno ali stalno. Stal-' ni so tisti, ki so položili praktični izpit. Ta se lahko polaga po dveh letih. Učitelji, ki najkasneje v Štirih letih ne položijo tega izpila, ne morejo več ostati v državni službi. Učitelj, ki je bil izven službe več kot tri in manj kot deset liet, se lahko ponovno sprejme nazaj, ako ponovno naredi praktični izpit. Za rasa šole se premestitve nn podlagi prošnje nc morejo izvesti. V mestih, kjer so vseučilišča, smejo kompetirati na mesta samo tisti, ki imajo najmanj 12 let, na druga nies.hi pa tisti, ki imajo najmanj O uspešnih službenih let. V krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev šole, pa je tam najmanj 15 do 20 otrok, se ctvori začasna šolska postaja ali ambulanf-na šc. c!o"!cj. Največ tlela je ilnla Srbija. V Srbiji zemlja sploh ni bila izmerjena. Srbija šteje 7200 vasi, političnih občin je pa 2435. Glavno ravnateljstvo je postopalo tako, dn se je najprej določila meja teh občin, da se je torej vzela kot enotna občina, ne pa vas. Nato se je izvršil popis in izmera površine zemljišča. Delalo je 179 geometrov. Akti so se tako nakopičili, da bi z njimi napolnili 42 vagonov. Vzporedno s tem je šla kvalifikacija zemlje. Kako ogromno delo je bilo lo, se zdaj vidi v tem, dn ima Srbija 22 milijonov parcel. Srbija, južna Srbija Črna gora so razdeljene na 18 okolišev. Okoliši pu na 7 do 8 okrajev. Razdelilo se je po vzoru Hrvatske in Slavonije. Pri posameznih zemljiščih je bilo treba ugotoviti lestvico in dohodke. Dosedaj se jfi to izvršilo v 1700 občinah. To delo gre sedaj počasi h koncu. Ustvaril se je temelj. Najzanimivejše je pri vsem tem, da odpade polovica proručunanega zemljiškega davka na Vojvodino, polovica pa na vse ostale pokrajine države. Kraljica Marija se je odpeljala na Bled Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Danes ol' 15.20 se je Nj. Vel. kraljica odpeljala s kraljevičem Petrom in princem Tomislavom ter dvornim spremstvom na Bled, kjer bo ostala dalje časa. Na Bledu še pričakuje vesel dogodek. Za pogorelee v Kočevski Reki Kočevska Reka, 11. maja. (Tel. Slov.) Danes pcpoldne sta se pripeljala v Kočevsko Reko vel. župan g. dr. Vcdopivec in komisar oblast, skupščine g. dr. Marko Natlačen. V družbi župana in drugih članov krajevnega pomožnega odbora, ki so ga v svrho organizacije pomoči takoj sestavili, sta si ogledala pogorišče. Po ogledu in razgovori z nesrečnimi ljudmi so se storili razni sklepi, kako naj se pomaga, da bi sc čimpreje obnovile hiše in gospodarska poslopja. Skupno je pogorelo 82 objektov, škoda, ki je nastala vsled tega strašnega požara je cenjena na pet milijonov Din, pri čemur pa ni všteta vrednost premičnin (oprave, orodja itd.) Veliki župan g. dr. Vodcpivec je odboru izročil 10.000 Din kot prvo podporo vlade, komisar oblastne skupščine g. dr. Natlačen pa 30.000 Din oblastne podpore. Za dvig Slovenske Krajine Belgrad, 11. maja. (Tel. Slov.«) Prekmurska delegacija je obiskala pravosodnega ministra. Z njim je razpravljala o ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti. Pri prosvetnem ministru je deputacija intervenirala za popolno državno gimnazijo v Murski Soboti. Tudi prosvetni minister je obljubil, da bo vprašanje proučil. Nato jc bila deputacija pri pomočniku notranjega ministra Žiki Laziču in mu predložila spomenico. Povabila ga je, naj se udeleži proslave desetletnice osvobojenja Prckmurja. Seja širšega odbora Glavne zadružne zveze Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) širtši upravni odbor Glavne zadružne zveze je imel danes sejo. Na dnevnem redu sta bila pravilnik in poslovnik, ki ju bo izdalo pravosodno ministrstvo z zakonom o agrarni banki, dalje o odredbah, ki jih k temu zakonu izdeluje kmetijsko ministrstvo. Nadalje se razpravlja o tem, kdaj naj se skliče redni letni občni zbor in kako naj se izda letno poročilo. Določili so se delegati za kongres v Bukareštu. O seji je bil izdan obširen komunike, ki pravi med drugim, da se je vršila seja pod predsedstvom prometnega ministra dr. Korošca. Poleg ostalih delegatov in članov odbora ter zadružnih zvez se je udeležil seje tudi komisar kmetijske banke d r. G j u r i č i č, ki je upravo obvestil o začetnih delih za ustanovitev in poslovanje agrarne banke. Dne 13. maja se skliče specialna širša seja, na kateri se bo razpravljalo o tem, koliko delnic naj se vpiše v novo banko. Napredovanje sodnih uradnikov Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V višjo skupino so napredovali: višja pisarniška predstojnika Josip Soban v Novem mestu in Anton Zorko v Celju, Josip Rainer pri dež. sodišču v Ljubljani, Srečko Komar v Radovljici. Pisarniški oficiali: Ljudevit Modic v Krškem, Martin Pinterič v Ljubljani, Josip Kogej v Ptuju, Alojzij Lipušič v Brežicah, Milan Von-čina v Konjicah, Josip Lop pri maribor. okrož. sodišču. Kanclisti: Rudolf Knol, okrožno sodišče v Novem mestu, Franc Ivaeič, okrožno sodišče v Krškem. Josip Pavliček v Radečah, Viktor Nemec v Murski Soboti. Vojni ukaz Bcigrad, 11. maja. (Tel. Slov.«) Izšel jo večji vojni ukaz. Med drugimi sla imenovana Viljem Klobučar ^a generalštabnega polkovniku, Franc Tomšič, dosedaj v železniškem oddelku glavnega štaba, za majorja. Zakon o samoupravnih cestah Bo- jtgpi zakonu se dele samoupravne ceste v obrtne ceste t. in 2. reda (sreske ceste), v občinske 1. in 2. reda ter v javna pota, ki vaffjjk-k železnici. Razlastitev zemljišč za samoupravne ceste s0'vi$i na isti način, ko za državne. Oblastno ceste in objekti na njih se grade in, vzdržujejo z oblastnimi sredstvi in prispevki sreskili cestnih odborov. Če se vsi ti stro5W,;«e bi mogli pokrili iz posebnih virov pri gramu j i in preložitvi obstoječih oblastnih cest, bo oblast prispevala h gradnji m stroškom s 50 ostali 50% pu oni s res k i cestni odbori, ki bodo imeli od ceste neposredno korist. Stroške za vzdrževanje oblastnih cest 1. in 2. reda, nosijo oblasti in okraji praviloma v razmerju 2:1. Stroški za železniške dovozne ceste se praviloma razdele: ena tretjina na zainteresirane cestne okraje, odnosno neposredno zainteresirane občine ali posamezna podjetja, ici imajo sorazmerno največjo korist od teh cest. Prepovedano je pobiranje mitnine na samoupravnih cestah. Pri gradnji večjih tehničnih naprav na obL ali obč. cestah v težkem terenu prispeva gradbeno ministrstvo do 30% vseh stroškov. Uporaba ljudskega dela. § 37. Za gradnjo iu vzdrževanje samoupravnih cest se uporablja ljudsko delo, v kolikor ne bi mogle samouprave iz svojih denarnih sredstev izvršiti ta dela. Uporaba ljudskega dela v smislu tega zakona zahteva osebno delo zavezancev, odn. njih namestnikov ali plačanje odgovarjajoče povprečne dnine navadnega delavca. § 38. K osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci na ozemlju pristojne samoupravne edinice od dovrše-nega 18 do 55 leta. Ta obveza se more odkupiti s plačanjem odgovarjajoče delavske dnine. Davkoplačevalci, ki niso zavezani k osebnemu delu. a plačajo nad 100 dinarjev neposrednega davka, morajo brez ozira na spol, starost in delavsko sposobnost plačati odkupnino. . Vsi drž. oblastni od občinski uradniki, oficirji in vsi duhovniki plačajo osebno delo v denarju v višini trodnevne plače (osnovne in položajne). . § 39. Dijaki do 24 leta, ki ne plačajo 100 Din neposrednega davka, so oproščeni osebnega dela in odkupnine. § 40. Za določitev delovne obveze, odnosno odkupnine se upošteva kot enota: od oseb. ki plačajo po 200 Din neposrednega davka. en dan dela: od oseb, ki plačajo do 500 Din, dva dneva dela; do 900 Din tri dneve, do 1400 Din štiri dneve, do 2000 pet dni, do 2700 šest dni, do 3500 sedem, do -1400 osem dni, do 5400 devet, 6600 deset, do 8000 enajst do 10.000 dinarjev 12 delovnih dni. Pri osebah, ki plačajo več ko 10.000 Din neposrednega davka od vsakih 3000 Din po en delovni dan več. § 41. V enem letu »e sme odrediti ljudsko delo, odnosno plačanje odgovarjajočih dnin, največ za tri enote pri oblastnih in za tri enote pri občinskih cestah. § 42. Davkoplačevalci, ki imajo tovorne vozove z vprego ali tovorne avtomobile, morajo priti na poziv oblasti na delo s svojim vozom, odnosno avtomobilom. V tem slučaju se računa dnevnica od voza kot tri delavske dnine, dnevnice od tov. avtomobila pa kot 6 dnin. . S 43. Vsak zavezanec opravlja svojo dolžnost v svoji občini in pri popravilu oblastnih cest le v svojem okraju. § 44. Porazdelitev delovne dolžnosti na posamezne zavezance in višina povprečne dnine navadnega delavca za nadomestilo osebnega dela se°morata odrediti po krajevnih prilikah v pričetku vsakega leta in na običajen način razglasiti. § 45. Uporaba ljudskega dela se ima izvršiti po možnosti v času, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli. § 46. Pristojni organi oblastnih samouprav bodo izdelali v roku šestih mesecev potem, ko stopi ta zakon v veljavo, pravilnik o uporabi ljudskega dela. Ta pravilnik mora obsegati zlasti tudi predpise o evidenci zavezancev, o določevanju in razglašanju njih dolžnosti o plačevanju odkupnine in o času ter način vpoklicanja na delo, o postopanju v slučaju pritožbe, o dolžnostih predsednika občine, in tudi o vseh ostalih potrebnih odredbah. § 47. Cestna dolžnost, »spremenjena v denar, se mora plačati najkasneje do prvega oktobra, ker bi se drugače izterjala dražbenim potem. Osebe, ki niso svoje obveze odkupile in tudi niso prišle na delo, bodo s silo prepeljane na delo in poleg tega kaznovane z zaporom do sedmih dni. Eksekutivno plačilo izvršuje in kazen izreka na predlog pristojne samoupravne oblasti sreski poglavar. Okrajni cestni odbori. Določa se ustanova posebnih okrajnih cestnih odborov, ki bodo pomožni organi oblastne samouprave za graditev in vzdrževanje Nemški protest v Moskvi Razpust organizacije rdečih bojevnikov - Sovjetska vlada se opravičuje Berlin, 11. maja. (Tel. Slov.c) Nemški poslanik v Moskvi Dircksen je včeraj pri sovjetski vladi izvršil napovedano deiuuršo radi protineniških demonstracij v Moskvi in Leingradu. Sovjetska vlada je zanikala, du bi se oficielno osebnosti bile izjavile preti nemški vladi in da bi bile demonstracije imele sovražen značaj proti Nemčiji. Berlin, 11. maja. (Tel. Slov.c) Včeraj je bila deželna konferenca pri državnem notranjem ministru Severingu, na kateri se je sklenilo, da se v najkrajšem času razpustijo organizacij« rdečih frontnih bojevnikov v vseh nemških deželah. Varnostni ukrepi dunajske vlade Dunaj, 11. maja. (Tel. Slov.) Za jutrišnjo nedeljo je vsa dunajska vojaška posadka v strogi pripravljenosti, da bo policija mogla zaprositi za vojaško pomoč, če bi prišlo do nemirov radi številnih nastopov Heirnsvehra in Schutzbunda. Vsak nastop bodo ob strani stražile močne policijske čete. Promet na Ringu bo opoldne zatvor-jen, da se bodo nastopi mogli čimprej raziti. Ta varnostna služba bo stala državno blagajno od pol milijona do enega milijona šilin- gov. Konlisciran je bil komunistični list »Die Rote Fahne« in neki hujšajoči letak. Zvezni kancler Streeruwitz je odredil, da udeleženci nastopov po zakonu ne smejo imeti pri sebi nobenega orožja in sploh ničesar, kar bi moglo služiti za napad ali obrambo, torej niti vojaških lopatic, sekiric ali čelad. To jc nov dokaz resne volje novega zveznega kanclerja, da hoče doseči notranjo pomiritev. Odkrita zarota Atentator na Voldemarasa prijet - Zarota študentov in častnikov Kovno, 11. maja. (Tel. Slov.) Notranje ministrstvo razglaša oficielno, da je bil aretiran soci-jalnorevolucijonarni študent Vosilius, kateremu so napad na Voldemarasa dokazali. Vosilius je proti svejim zasledovalcem vrgel ročno granato in leži sedaj sam težko ranjen v vojaški bolnici v Kovnu, tako da ga ne morejo zaslišati. S tem je dokazarto, da je atentat izvršilo socialistično dijaško društvo. Vosiliusova tovariša Bulota in Budelis sta izginila, aretiranih pa je bilo šest članov dijaškega društva Ausa. Atentatorji so imeli zveze tudi s častniki 5. polka, ki so bili tudi aretirani. Atentat na Voldemarasa bi imel biti znak za vstajo. Častniki bi imeli v polku začeti upor proti vladi, če bi se atentat posrečil. Kovno, 11. maja. (Tel. >Slov.«) Državni predsednik Metona je zavrnil prošnjo za po-miloščenje štirih emigrantov iz Vilne, ki jih je vojno sodišče v Šaulenu obsodilo na smrt radi njihovih terorističnih činov, Nemški protest v Moskvi Dr. Seipel na potovanju Dunaj, 11. maja. (Tel. >Slov.«) Bivši zv-ez-ni kancler dr. Seipel je davi z brzovlakoni zapustil Dunaj in odšel na potovanje. Na kolodvoru so se pod vodstvom doyena papeževega nuncija nadškofa Sibillia zbrali skoro vsi na Dunaju akreditirani poslaniki. Ob slovesu so mu priredili prisrčne ovacije in ga obdarili s cvetjem. Ogoljufali državo za t milfon dolarjev Varšava, 11. maja. (Tel. »Slov.«} V Lvovu se je začela včeraj sedna razprava proti štirim visokim železniškim uradnikom in večjemu številu trgovcev, ki so tekom več let ogoljufati poljsko državo za približno 1 milijon dolarjev, Glavni obtoženec je inženjer Pavlovič iz vodstva železniškega ravnateljstva v Lvovu. Istočasno se je začel še drug senzacionelni proces proti 46 ukrajinskim kmetom in kmeticam radi cestnega ropanja in upora proti državni upravi. Napadli so lesni transport neke tvrdke, ki je po njihovem mnenju plačevala prenizke mezde. Pri tem je prišlo do hudega streljanja, v katerem so bile štiri osebe ubite, dve težko, nad 50 pa lahko ranjenih. Umor svečenika pred oltarjem Sofija, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V vasi Sa-nioranovo je pred več meseci sin vaškega svečenika zabodel nekega kmeta. Zato je od onega časa vsa vas črtila tega svečenika. Meiro-polit v Sofiji je vasčanom obljubil, da bo tega svečenika prestavil iz vasi. Kljub temu pa sta vdova in sin ubitega kmela napadla sedaj do-tičnega svečenika v cerkvi sami. Sin ga je z divjimi kletvami in psovanjem zabodel z nctžem v sence in srce. Svečenik je storil še par korakov in se potem mrtev zgrudil. Morilec in njegova mati sta zbežala v bližnje gozdove Po večurnem iskanju so oblasti morilca našle, njegove matere pa še ne. njenih cest. Sestava teh odborov se bo izvršila po zaslišanju zainteresiranih občin. V vsakem političnem okraju bo en ali več okrajnih cestnih odborov. Ti odbori bodo imeli od sedem do dvajset odbornikov in se volijo za tri leta. Po poteku tega roka vodi stari odbor še nadalje posle odbora, dokler ni sestavljen novi odbor. Za člana cestnega okrajnega odbora more biti izvoljen vsak, kdor sme biti izvoljen za občinskega odbornika. Člane okrajnih cestnih odborov volijo občinski odbori. V ta namen more pristojni organ oblastne samouprave združiti več manjših občin. Okrajni cestni odbor izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede načelnika cestnega odbora. Pripominjamo, da sino priobčili ceslni za kon na podlagi poročil belgrajskih dnevnih listov in da nam avtentično besedilo zakona še ni doposlano. Že iz teh poročil pa je razvidno, di< je bil prvotni načrt bistveno spremenjen. Tako n. pr. glede jamstva občine za poškodbe državnih cest, glede brezplačne razlastitve, uvedbe ljudskega dela, glede prispevka občin za državne ceste v Območju občine, kjer so h I m jena seliščn, glede sestave in nadzorstva uad cestnimi okrajnimi odbori itd. Obsodba mladoletnega morilca Dunaj, 11. maja. (Tel. Slov.) V kazenski stvari proti mlademu Ferdinandu Artmannu je bil danes zvečer 17-letni gimnazijalec Ferdinand Artmann po šestdnevni razpravi obsojen radi zavratntga umora svojega očeta po zakonu o mladostnih zločincih na 10 let strogega zapora. Ko se je razsodba razglasila, se je Ferdinand Artmann zgrudil, rekoč: »Ali je to mogoče?« Državni pravdnik je zahteval obsodbo radi umora staršev, pri čemer je priznal, da je bil mladi sin vladnega svetnika Ferd. Artmanna, bivšega podpredsednika osrednje banke nemških hranilnic, kot edini sin zelo razvajen. Kljub temu pa je državni pravdnik zahteval strogo uporabo zakona. Zagovornik je predlagal oprostitev, ker je mladi obtoženec navzlic dolgotrajni in strogi preiskavi tudi med razpravo vztrajal pri svoji prvetni izpovedi, ki jo je podal takoj po izvršenem dogedku. Njegovo priznanje pri ogledu na licu mesta, da je v boju z očetom, ko je hotel braniti mater, zgrabil za nož in večkrat vbodel očeta, se ne more smatrati za priznanje v smislu obtožnice. Zagovornik smatra za verjetno, da je mati, katero so večkrat označili za nenormalno, radi obubožanja hotela odstraniti vso družino, in skušala zgedaj zjutraj še spečega moža umoriti s streli. Oče pa je imel še toliko moči, da je skečil s postelje, zgrabil za nož in se branil. Mati se je potem sama ubila s tremi streli Rane z nožem je prizadejal najprej mož svoji ženi, ■petem pa sin svojemu očetu. Sodna razprava je vsekakor ostala nepopolna, ker ni razčistila zadeve. Belgrajske vesti Nj. V. kralj je dopoldne obiskal razstavo jugoslovanskih umetnikov v umetniškem paviljonu Cvetke Zuzoričeve. Naša mornarica bo od 15. maja do 16. junija gost francoske, grške in angleške mornarice. Na srednjih šolah trajajo binkoštne počitnice po odredbi prosvetnega ministrstva v nedeljo in pondeljek. Za mednarodne sniuškc tekme v Bohinju je zunanje ministrstvo obljubilo podporo 50 tisoč Din, v glavnem za reprezentanco. Veliko podporo je obljubilo tudi vojuo ministrstvo. Premeščen je iz prosvetnega ministrstva Lavo Traven, ki je dobil upraviteljsko mesto na šoli v Trbojah. Zagrebške vesti Zagreb, 11. maja. (Tel. »Slov.-) V Zagrebu se je danes vršila seja zveze mest, kateri so prisostvovali delegati skoraj vseh jugoslovanskih mest. Za predsednika zveze je bil izvoljen dr. Srkulj, za podpredsednika dr. Puc in zastopnik belgrajskega mesta dr. Jo-vanovič. Zagreb, II. maja. (Tel. Slov. ) Jutri ob pol 12 odpotujejo hrvaški romarji v Rim. Romarje, po šlevilu okoli 800 oseb, bodo med drugimi vodili gg. Slaniič, Bakšič in odv. dr. Knrkaš. Dunajsko vremensko poroflo. Severne Alpe: Vreme sc bo razjasnilo, zjutraj po večini jasno, vendar zvečer 2e morda nič več. Višja temperpUira. Južne Alpe: I'o večini jasno, višja temperatura. Člani profesorske izpraševalne komisije Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Podpisan je ukaz, s katerim se postavljajo za člane jn namestnike v izpitni komisiji za polaganje profesorskega izpita v Ljubljani za triletno periodo 1929-1930-1931-1932: Za nacionalno skupino predmetov: člana dr. Ivan Grafenauer, prof. na I, drž. gimn. v Ljubljani, dr. Stojičevič Aleksander, vseuč. prof. v Ljubljani; namestnika: dr. Ivan Lokar, ravnatelj na I. drž. giinn., Zgrablič Martin, prof. na realki. V filozofsko-pedageški skupini: člana: univ. prof. dr. Karel Ozvatd in dr. Franc Ve-ber, vseuč. prof. Za tuje jezike: član dr. Gregorin Janko, realčnj prof, za francoščino, dr. Ivan Lokar za nemščino; namestnik dr. Gregorin Janko za nemščino, dr. Šturm Franc, docent na vseučilišču, za francoščino. Za šolsko upravo: člana dr. Janko Gregorin in dr. Janko Lokar; namestnik dr. Franc Šturm. Za matematiko: člana vseuč, profesorja dr. Josip Plemelj in dr. Rihard Zupančič; namestnik Karel Kune, prof. na I. drž. gimn. Za fiziko: člana dr. Julij Nardin, prof. sred. telin. šole in dr. Hugo Sirk, vseuč. prof.; namestnik Leopold Andree, prof. na realki. Za kemijo: člana univ. profesorja dr. Marijan Rebek in dr. Maks Samec; namestnik Prezelj Maks, prof. na realki. Za opisno geometrijo: član Josip Mazi, ravnatelj realke; namestnik Franc Jeran, prof na realki. Za zoologijo: člana dr. Grošelj Pavel, docent na univerzi v Ljubljani, dr. Jovan Hadži, vseui. prof. v Ljubljani. Za botaniko: člana dr. Stanislav Bevk, inšpektor v pokoju, dr. Franc Jescnko, vseuč. profesor; namestnik Franc Kapus, prof. nr I. drž. gimn. v Ljubljani. Za mineralogijo in geologijo: član dr. Karel Hinterlechner, vseuč. prof.; namestnik Fer-dinand Seidl, prof. v Novem mestu. Za zemljepis: član dr. Ivan Melik docent; namestnik dr. Vinko Šarabon, prof. na I. drž. gimnaziji. Za ob,čo zgodovino; člana univ. profesorja dr. Milko Kos in dr. Balduin Saria; namestnika Josip Bučar, prof. na II. drž. realni gimn., dr. Karel Capuder, prof. na I. drž. gimn. Za narodno zgodovino: član dr. Nifcola Radejčič, vseuč. prof.; namestnik dr. Milko Kos, vseuč. prof. Za slovenščino: člana univ, profesorja dr. Rajiko Nahtigal in dr. Franc Ramovš; namestniki: dr. Anton Breznik, prof. na gimn. v Št Vidu r.ad Ljubljano, dr. Janko Lokar, ravnatelj na 1. drž. gimn., Martin Zgrabljič, prof. II. drž. gimn. Za zgodovino narodne književnosti: člani univ. profesorji dr. Franc Kidrič, dr. Ivan Prijatelj, dr. Aleksander Stojičevič; namestnika dr. Ivan Grafenauer in Zgrabljič Martin. Za francoščino: član dr. Franc Sturm, namestnik dr. Janko Gregorin. Za nemški jezik in literaturo: član dr. Ja kob Kclemina, vseuč. prof.; namestnik dr. Jan-ko Lokar. Za latinsko in grško literaturo: član dr. Franc Bradač, docent; namestnik dr. Ivan Lu-njak, vseuč. prof.; dr. Karel Oštir, vseuč. prof.; namestnik dr. Josip Pippenbacher in Anton Sovre, profesor. Za filozofijo in pedagogiko: dr. Karel Ozvald in dr. Franc Veber; namestnik Anton Dokler, ravnatelj učiteljišča, dr. Simon Dolar, profesor v Kranju. Kot tajnik izpraševalne komisije bo posloval tajnik filozofske fakultete V. M. Zalar. I I Gradianshi s sofijsa Slavija 4 : 2 Zagreb. 11. maja. (Tel. Slov. ) Nogo-! nietna tekma med zagrebškim klubom Grad-janski in sofijsko Slavijo je končala z rezultatom 4 : 2 v prid Gradjanskemu. Porušen propast Zagreb, 11- maja. (Tel. : Slov. ) V noči od petka na soboto je bil vsled eksplozije razgnan propust pri posestvu 13restovica. Železniška nesreča v Ljnbiitsni Pelkovšek Ivan, 42-letni (»seslnik na Ižanski cesti 27, ie danes zvečer ob 7, ko je odhajal dolenjski vlak iz dolenjskega kolodvora, peljal voz s parom konj na Galjevici, kjer ni nobene železniške zapore. Konja sta že prekoračila progo, vlak pa je zadel ob zadnji del voza, ga povlekel za seboj in razbil, tako ■ da je voznik padel z voza, se potolkel po glavi in rokah in obležal nezavesten. Konja sta se odtrgala in ostala nepoškodovana'. Voznik je saino lahko ranjen , in bo najbrže že danes zapustil bolnico. LITIJA Pregled cepljenih koz je v ponedeljek, dne 13. maja ob pol 4 jiojioldne v narodni šoli v Litiji. Opozarjamo starše, da pošljejo šolarje in dojenčke pravočasno k pregledu, da ne bo kakih kazni. Važna seja litijskega občinskega odbora bo jutri v ponedeljek 13. maja ob 2 popoldne. Med drugim bodo obravnavali tudi proračun za lelo 1929., občinske takse in elektriko. $le zahtevaj nemogočegal Kdor žel;, da aiu ho obleka tegotovljena do binkoštnih praznikov, i nj jo čimprej^ naroči da bi časa za skrbno krojenje. DRAGO SCmVAB, Ljubljaua. / / aj/e novega Koledar maja. 6. povelilk. Pankracij. 13. maja. Servacij. Nedelja, 12. Ponedeljek, Torek, 14. maja. Bonifacij. VIL telovadna akademija JOZ Letos se bo vršila običajna vsakoletna akademija J. 0. Z. na binkoštno soboto, ker bodo o Binkoštih izbirne tekme za mednarodne telovadne tekme v Pragi. Vstopnice so na prodaj v Unionski trafiki in v orlovski pisarni v Ljudskem domu. Obiskovalce z dežele opozarjamo, da si vstopnice rezervirajo. Zadošča dopisnica na Jugoslovansko orlovsko zvezo, Ljudski dom, Ljubljana. Polovična vožnja je dovolfeia; kupite cel vozni listek na domači postaji, pustite ga žigosati z mokrim žigom; listfk velja potem za povratek z izkaznico, k! jo dobite na dan prireditve pri blagajni aH na Stadionu pri tekmah, ki se bodo vršilo na binkoštno nedeljo in ponedeljek. Akademija bo na binkoštiro soboto ob pol 9 zvečer v Unionski dvorani Kdo bo prvi? Samo ugibati je že nekaj, a ko gre zares tako kot gre pri »Slovenčevem« ljudskem glasovanju, je samo ugibanje premalo. Resnega prizadevanja je treba, da si ustanova, ki želi biti obdarovana, pridobi zadostno število glasov. Opozarjati mora naše naročnike in nenaročnike nase, ljudem pomen glasovanja pojasnjevati, agitirati zase. Mi smo z dosedanjimi rezultati došlih glasov zadovoljili. Oddanih je vsega skupaj že nad en milijon in četrt. To veliko pomeni. Kdo med ustanovami je prvi v tej borbi za »nadvlado«, mora pa biti nam vseeno. Kdor bo dobil več glasov, njegovo bo darilo, prvo, drugo ali tretje, na katerem mestu pač bo. Prijatelji vsake ustanove naj pa poskrbe, da zmagajo. Na njih je to ležeče. — Do danes došli glasovi so bili oddani takole: za slovenske misijone na Kitajskem 306.250, za slovenske slepce 259.950, za orlovski stadion 236.800, za vseučiliški sklad 222.450, za hiralnice 214.300, za Zoo 91.900. — A nihče naj ne pozabi, da je do 1. junija še vedno čas. In kdor se nazadnje smeje, se najprisrčnejše smeje ... Kranjska dekanija se poslavlja od svojega škofa Kranj, 11. ma ja. V Podbrezjah je bilo, ko je na Vncbohod prevzv. g. škof potrdil z zakramentom sv. birme zadnje birmance kranjske dekanije. Od vseh strani prihajajo poročila, kako navdušeno in s kakšnim veseljem je ljudstvo povsod sprejemalo in pozdravljalo svojega nadpastirja. Naše ljudstvo namreč dobro ve, kaj mu je za njegov blagor osiveli škof, zato so se ravno ob dnevih njegove vizitacije srcu vseh še prav posebno sklenila okrog njepa. In če kdo, gotovo On zasluži to ljubezen. Z isto mladeniško či-lostjo in požrtvovalnostjo kot nekdaj se pomiku od fare do fare, povsod deleč svoj nadpastir-ski blagoslov, povsod bodreč in potrjujoč za delo krščansko Birmanih jc bilo sledeče število: Cerklje 371, Šenčur 227, Trboje 28, Zapoge 24, Smlednik 100, Mavčiče 44, Kranj 334, Velcsovo 49, Kokra 38, Jezersko 61, Preddvor 108, Trstenik 5!, Goriče 47, Predosljc 116, Šmartno pri Kranju 161, Sv. Jošt 28, Besnica 43, Naklo 98, Duplje. 40, Tržič 377, Lom 43, Križe 152, Kovor 4t, Podbrezje 80. Skupaj 2661. V spomin vrlemu možu Šmartno pri Liliji, 11. maja. V petek 10. maja je umrl mož stare korenine, ključavničarski mojster Anton Verbajs v starosti 72 let. Vedno veder in vesel, kreme-nit značaj, jc vžival po vsej okolici velik ugled. Dolgo vrsto let je kot odbornik in podžupan iziedno skrbel posebno za domačo šmarsko vas, bil je dalj časa član krajnega šolskega sveta, član nadzorstva Hranilnice in posojilnice in skozi 15 let skrben ključar župne cerkve. Za vse dobro vnet, je že nad 50 let star oblekel orlovski kroj in ostal prijatelj orlovstva do konca. Poštenega, razumnega in spretnega, pri vsem tem pa skrajno nesebičnega obrtnika bo ljudstvo močno pogrešalo. — Znučilna in čust-n.i poteza rajnega jc njegovu očetovska skrb in ljubezen do vajencev in pomočnikov. Ni jih samo učil obrti in delu, ampak jih je vestno vzgajal za pošteno in krščansko življenje. Po nravici .jc malo pred smrtjo rekel: t>'L Vodnikom bi lahko zapel: Ne hčere ne sina po meni ne bo (ostal jc namreč samski) — a zavest imam, du sem veliko fantov izučil in vzgojil.« — Počivaj v miru, vrl mož in vživaj plačilo za svoje delo! Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef«-gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef«-vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poset betgrajshega Penkluba v Sloveniji Člani belgrajskega Penkluba pridejo v Ljubljano danes v nedeljo 12. t. m. in sicer z brzovlakom ob 8.15. Takoj nato se ob 9 odpeljejo na Gorenjsko v Bohinj k Savici, odkoder se vrnejo na Bled, katerega si ogledajo. Nato se odpeljejo nazaj v Ljubljano. V ponedeljek 13. t. m. bo ob 10 skupna seja vseh treh Penklubov, slovenskega, hrvatskega in srbskega, v palači Trgovsko zbornicc. Istega dne je ob 8 uvečer v Dramskem gledališču literarni večer, na katerem bodo čitali svoje izbrane proizvode: Desanka Maksimovič, Milan Bogdanovič, Milan Kašanin, Gustav Krklcc, Veljko Petrovič, Todor Manojlovič, Jovan Dučič in Vclmar Jankovič. Po literarnem večeru imajo vsi trije Pen-klubi skupno prijateljsko večerjo. V ponedeljek si bodo gostjo ogledovali ljubljanskega mesta zanimivosti. K sprejemu dragih gostov kakor tudi k literarnemu večeru se vabi naše za vse lepo navdušeno občinstvo, da sliši besedo bratskega srbskega naroda iz ust najboljših predstavnikov njegove umetnosti. To pa bodi obrnem manifestacija naše narodne vzajemnosti, ki naj se utrdi in obogati prav po medsebojnem posredovanju kulturnih vrednot. Ljubljana to dni pokaži, da zna vračati gostoljubnost za gostoljubnost in da hoče naš narod, ki mu je ona središče, prispevati s svojimi slovenskimi osobinami k zgradbi v razno-lifnosti duhovno enotne kulture Jugoslovanov! Na razvalinah Kočevske Reke šele Kočevje, 11. maja. v petek se je moglo natančno pregle- dati koliko hiš in koliko gospodarskih domov je pogorelo Uradno sporočilo pravi, da je zgorelo triindvajset hiš, vsi gospodarski objekti, ki so spadali k tem domovom ter povili tega še dva skednja, last g. hotelirja Leopolda Meditza in Lacknerja. Prebivalci so prebili to noč pod milim nebom vsak na tem, kar si je zmogel v prvi sili izvleči iz hiše. Po polju okrog vasi si mogel videti, kako mizo, odeje, kako omaro. Vendar večina pogorel-cev še tega ni rešila. Edino, kar so rešili, je živina, ki so ji v hlevih, kjer je bila privezana, porezali vrvi. Le dva prešiča last posestnika Wittine sta zgorela. Kjer so stali mogočni skednji, si mogel videti samo še stisnjeno železje mlatilnic in slamorez-nie ter tuintam ožgane vile brez držajev. Javna poslopja tako pošta, župnišče, cerkev ter žandarmerijska postaja niso zgorela, pač pa pri pošli šupa. Ravno ta štiri poslopja so bila mejniki ognju, v okviru teli hiš je gospodaril ogenj. Cerkev k sreči ni zgorela, kar se je zahvaliti vrlini Koča-nom in Borovčanom, ki so z vso silo obranili božji hram, ki je znan kot eden najlepših na Kočevskem. Streho zakristije so razdrli in pometali goreče deske daleč proč na njive. Ves čas požara so hiteli na lice mesta osebni in tovorni avtomobili, večinoma iz mesta. G. hotelir Lackner ima poleg pogorelega hleva še občutno škodo na svojem avtomobilu, katerega je dal na uporabo gasilcem. Tik pred cerkvijo v Kočevski reki na klancu se je razletel inotor. Človeških žrtev, hvala Bogu, pri tem ni bilo. Ogenj je izbruhnil ob enajstih in deset minut dopoldne. Ljudje so bili večinoma doma po hišah, gospodinje pa so pripravljale praznični obed družini. Hipoma zakriči nekdo: Gori, Feuer, Feuer iu še predenj so ljudje mogli na vas, je objel krepak zubelj ves skedenj posestnika Dulzerja nato še hiše. Plat zvona je naznanjal sosednjim vasem, da se je prikazal rdeči petelin. Vse je hitelo k prvi hiši, kjer je gorelo, med tem pa so se vnemali še drugi domovi in le hladnemu nastopu domačega orožništva se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev in da ni v gorečih hlevih zgorela še živina. Ljudje so se porazgubili po svojih hišah iu vlekli iz njih vse, kar jim je prišlo pod roke. Nek osivel mož je nosil precej časa s seboj stol, neka ženska pa ničvredno toporišče sekire. Vse je bilo zbegano in preplašeno. Pri reševanju se je močno poškodoval na levi roki neki gosilec iz Livolda. Ko je prišla prva pomoč iz Koč in iz Borovca so se tudi ljudje nekoliko bolj zbrali, šli ua strehe, ki so tam navadno krite z lesenimi ploščicami in oblivali robove streh, katere je že lizal požrešni plamen. Posrečilo se jim je, da so ogenj vsaj do prihoda Kočevskih gasilcev lokalizirali. Škoda se še danes ne more preceniti, vendar je sedaj čisto očividno, da gre na milijone dinarjev, posestniki pa niso bili skoraj nič zavarovani. Tudi za povzročitelja še niso natanko zvedeli. Gotovo je, da je vzrok neprevidnost in nesreča. Vsi govore, da so zažgali domači reški otroci. Pogo-releem, ki so brez doma in hrane, pomagajo sedaj sosedje, katerim je sreča prizanesla, ker so sami po večini siromaki. Treba bo obširne akcije, da se bednim pomaga in se jim vsaj za prvo silo postavi domove, kar bo laže. ker je v bližini i gozd i velika Tschinkelnova žaga. Naša nova mladinska povest Veliko veselje in presenečenje pripravljamo našim malčkom. Z današnjim dnem smo, kakor vidite, zaključili »Konjička grbička«. S prihodnjo nedeljo začnemo priobčevati novo prelepo mladinsko istorijo »NAJDENČEK JAKEC« ki jo je spisal našim mladim čitateljeim že znani pisatelj Mirko Kunčič. Istorija je polna čudovitih, veselih in žalostnih prigod. V njej nastopajo številne pravljične osebe: palčki, škratje, gozdni duh, čarovnica, začarana bitja, razbojniki itd. ter nepregledna vrsta raznih malih in velikih živali, ki skrbijo za pestrost in napetost dejanja. Motiv je z ozirom na svojstven značaj glavnega junaka, ki je na zunaj ves neznaten in brezpomemben — pritlikav, grbast in krivih nog — povsem nov in izviren. Narahlo, komaj opaženo je v njem podčrtan nekakšen sodoben socialno-tcndenčni nazor, v kolikor slednji sploh more biiti v neposrednem stiku z mitom. Da bo pa vse še prav posebno zanimivo in dojmom naših mladih čita-teljev dostopno, smo poskrbeli, in se pri tem nismo ustrašili materijelnih žrtev, da bo istorija tudi nad vse bogato ilustrirana. Preko 100 lepih izvirnih perorisb bo nanizanih vanjo. Kakor v kinu se bo vrstil prizor za prizorom, eden zanimivejši od drugega: groteskno spačeni obrazi se bodo umikali lepim, plemenitim; veselje in smeh bosta sledila solzam žalosti, zli duh v človeku in živali se bo kosal z dobrim — vse bo našim malčkom novo, privlačno, prečudežno! Istorijo bomo priobčevali v mladinski prilogi. Mamice, naročite svojim malim nedeljskega »Slovenca«, privoščite jim nedolžno, koristno veselje, ki ga bodo imeli s črtanjem te prelepe istorije in z ogledovanjem njenih podob' Drugi požari Lcšnica pri Ormožu, 10. 5. 1929. Naša vas leži v mirni dolinici, ki se razprostira nad prijaznimi hribčki in vinskimi goricami od Ormoža proti Sv. Tomažu. Pridni in skrbni kmetje živijo in delajo v nji. Toda zdi se, da neki zli duh stalno vznemirja in muči te siccr dobre ljudi. Kajti v teku par let je nn Lešnici že do desetkrat gorelo in škoda gre v težke tisočake. Na Vncbohod zjutraj ob pol-treli jc začelo goreti pri posestniku Francu Štuhec. Šestletni sinko Vanček. ki se jc bil ob požaru pri sosedu Podgorelcu močno prestrašil in od tedaj večkrat ponoči preplašen v spanju zečel klicati, da gori. je. prvi opazil nevarnost in zbudil družino s krikom: ogenj, ogenj! Ko jc zbegana družina zbežala na prosto, je bila že vsa streha nad stanovanjem v ognili in v eni uri je pogorela 60 metrov dolga slamnata streha nad hišo in enim gospodarskim poslopjem. Zgorelo jc tudi prccej krme in nekaj oprave. K sreči so mogli še pravočasno rešiti živino in hišno opravo. Pri tem požaru jc bil nesrečen tudi sosed Matija Cegelc, ki je imel pri Štuhecu spravljena nova okna, vrata in deske za novo hišo, ki jo je nameraval staviti. Škode, ki je precej velika, zavarovalnina ne bo pokrila. Pohvalno se mora omeniti, da sta takoj, čini je bilo mogoče, prihiteli na pomoč ormoška in hardeška požarna hramba. Nesreča. strah, razburjenost in nemir je pokvaril veselje tako lepega bož jega dne... Ljudstvo je zelo razburjeno, posebno ker ni nikakega dvomu, da mora biti tu vmes zlobna roka, ki ob različnih dnevnih in nočnih urah, najraje okrog praznikov, podtika požar. Vsi pričakujejo. da se bo poklicanim vendar enkrat posrečilo priti zločincu na sled. Sv. Barbara v Halozah, 9. maja. V noči 8. maja okoli pol 11 je začelo goreti v Varežu poslopje Janeza Kranjc, posestnik v Dolanah, ki je stalo nasproti gostilne Ivana Zuvec. Ker je bila hiša s slamo krita in lesena, je bilo vslctl vetra naglo vse v plamenu. K sreči je bilo stanovanje prazno. Pogorelo je do tal. Da se ni ogenj razširil nn sosedovo hišo Ivana Zavca, kar je bilo zelo nevarno, so gasilci razkopali goreče poslopje, tako da je sedaj vse na tleh. Škoda je veliku, ker jc posestnik bil zavarovan za malo vsoto. Na plat zvonu so ljudje kljub pozni uri prišli iz vseh strani branit, celo iz hribov. Opomin in poziv prebivalstvu ljubljanske oblasti, V kratki dobi šestih tednov jc zadelo ljubljansko oblast kar sedem večjih požarnih nesreč, ki so imele v štirih primerih katastrofalen obseg. Dva dni po velikonočnem požaru sloveče božjepotne cerkve v Tunjicah jc za- GRATIS RacTo-detektor aparat za vse, ki uporabljajo Lux in Vim Fabrikanti Lux milnih pen in Vim, univerzalnega sredstva za čiščenje, imajo Vam čast javiti, da pošljejo, dokler traja zaloga, gratis izvrsten Radio - detektorski aparat za valovno dolžino 200 do 600 m za vporabo znotraj 25 km postaje za dajanje Ljubljane pod predpisanimi formalnostmi, vsakomur, ki pošlje na spodnji naslov 4 prazne Vim kartone (doza šteje 2 kartona) in dva prazna Lux paketa. s sp05tovanjem Ner&ert We!si, prodajni ured i skisdlšte Lev&r Brothers Ltd. Zagreb, Trg Kralja Petra 5. ZA PPANJE TENIS OBLEK žgala strela v Žcrovnici pri Cerknici šestnajst gospodarskih objektov, tri tedne pozneje jc iskra iz lokomotive zanetila v Gatini pri Grosupljem požar, ki je uničil del vasi. Isiti dan jc gorel ponoviški gozd, a dan na to Pribinci v črnomeljskem srezu. Neodpustljiva lahkomiselnost pa je zopet v zadnjih dneh povzročila veliki katastrofi v Glinku na Dolenjskem in v Kočevski Reki. Z občutkom skrbi in groze doznava te nesrečne vesti vsakdo, ki se mu smilijo številne obubožane rodbine in ki mu je mar naše narodno gospodarstvo. Ti žalostni pojavi me silijo, da resno opozorim vse prebivalstvo ljubljanske oblasti, naj bo ob vseh prilikah skrajno pazljivo z ognjem, naj posebno po vaških in domačih slavnostih pazi na neprevidneže, ki ob skednjih in kozolcih lahkomiselno pušijo in netijo ogenj. Posebno pa naj starši nadzirajo otroke, da nikdar ne dobe v roke vžigalic. Županstvom in vsem krajevnim gradbenim obla-stvom naročam, da v nobenem primeru nc dovolijo kriti stavb in gospodarskih poslopij s slamo ali lesom ter da nc dopuste postavljati kozolcev in skednjev preblizu stanovanjskih objektov. Ponovno pa opozarjam vse posestnike na važnost zavarovanja proti požaru. Ob tolikem številu tako velikih nezgod nc bodo mogle niti državne podpore, niti dobrodelne akcijc povrniti nesrečnežem nastale škode. Neuvi-devnost in skoro trdovraten odpor nekaterih proti zavarovanju se maščujeta. Predvsem pa naj skrajna in stalna čuječ-nost obvaruje naše kraje pred nesrečo po- Veliki župan: Dr. Vodopivec. Težka avtomobilska nesreča Beljak, 10. maja. Avto, ki je peljal letos prvič koroške zlet-nike čez Ljubelj v Slovenijo in sir vračal včeraj 9. t. m. čez Korensko sedlo v Bel jak, se je prekucnil okrog polnoči nn največjem ovinku v najhujši strmini pod Mrzlim studencem (pod Strmcoin 1008 m) preko ograje in obležal popolnoma razbit med smrečjem. Od 12 oseb je ena ubita. 7 pa težje in lažje poškodovanih. Samo štirje /.letniki so odnesli manjše praske. Ponesrečenec so prepeljali še tekom noči v bolnico v Beljak. Vzrok nezgode je bil, ker so odpovedale zavore in ker jc vozil šofer prvič po tej gorski cesti. Novi vozni red O polnoči od 14. na 15. ma j 1929 stopi v veljavo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi v vseli sosednjih državah novi vozni red za leto 1929-30. Detajlni vozni red posameznih vlakov je razviden iz stenskih voznih redov. Večje spremembe so pri sledečih vlakih: Brzi vlnk štev. 2 Belgrad—Zagreb—Jesenice—Miinchen odhaja i/. Zagreba ob I", uri "0 min., iz Ljubljane gl. kol. ob 20. uri 36 min. in iz Jesenic ob 22. uri 4(1 min. Brzi vlak štev. 4, ki odhaja i/ Zagreba af> 5. uri 25 min., nima več zveze v Zidanem mostu proti Mariboru na potniški vlak štev. 514. ki odhaja iz Zidanega mosta ob 6 uri 55 mili. Brzi vlak štev. 1 Maribor—Zagreb—Belgrad, odhod Maribor ob 14 uri 35 min., vozi na Zidanem mostu na osebni kolodvor, tako, da imajo potniki vlaka štev. 621 i/. Ljubljano ob 14 uri 10 min. tamkaj zvezo s tem brzini v lakom v Zagreb. Istotako vozi brzi vlak štev. S Zagreb—Maribor—Dunaj, odhod Zagreb ob 20 uri 40 min., na Zidanem mostu nn osebni kolodvor, tako, da imajo potniki, ki odhajajo i/ Ljubljano z brzini vlakom štev. 5 ob 19. uri 57 min., v Zidanem mostu zvezo z zagrebškim brzini vlakom proti Mariboru in Dunaju. Občinstvo se opozarja, da vozi dne 14. maja t. m. brzi vlak Zagreb—Maribor—Dunaj i/. Zagreba gl. kol. ob 20. uri 50 min. in iz Celja ob 23. uri 15 min. ter da izostane vsled tega iz Zagreba gl. kol. tu dan brzi vlak z odhodom ob 25. uri 25 min. Vozni red potniških vlakov bistveno ni i/, premenjen. Nočni potniški vloki Ljubljana—Maribor v obeh smereh iti nočni potniški vlak Zagreb— Zidani most tudi po novem voznem redu ne vozijo. Potniška vlaka štev. 1112 in 1129 vozita je na progi Pragersko—Kotoribn, tako. dn morajo potniki, ki odhajajo iz Mariboru ob 5. uri 20 minut, za smer Cakovec in oni. ki odhajujo iz ČukoVfea irf) 19. uri min. zu smer Maribor v Pragrskčlu prestopati. V polni konstrukciji moderno opremljenega šivalnega stroja: stojalo je izredno močno in trpežno, obenem jc tudi opremljeno s pripravo, ki omogoču pri neravnih tleh ravno stojo stroja. Vsakemu šivalnemu stroju je priloženo petnajstletno pismeno jamstvo. Tisti naročnici (ali pa naročniku), ki bo izžrebana za tretjo nagrado in bo želela šivalni stroj, bo naša uprava dala nakaznico. Da bo do podrobnosti spoznala stroj in ga lahko s popolnim pridom vporubljala za vse svrhe, v katere je namenjen, jc tvrdka Baraga v Ljubljani pripravljena prevzeti brezplačen pouk v vezenju. štopanju, krpanju itd. na imenovanem stroju. Naročnice! Čc še niste glasovale, takoj oddajte glasovnico v zmislu nagradnega razpisa. Če še niste naročeni, list takoj naročite — in 2. juni ju bo opisani šivalni stroj lahko vuš. Vsa pc jasnilu da je uprava »Slovenca« — Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. „Zoo" v Ljubljani Med onimi ustanovami, ki jih namerava »Slovenec« ob priliki svojega glasovanju obdariti, je tudi društvo »Zoo«. »Slovenec« je dosedaj žc večkrat pohvalno pisal o marljivem delovanju in hvalevrednem stremljenju tega društva, nič pa nc škoduje, čc še enkrat natančneje seznanimo naše čitatel.je s cilji in uspehi -.Zon«. Saj društvo to tudi zasluži in si je v teku svo-jegu komaj dveletnega obstoju pridobilo simpatije najširše javnosti. Društvo »Zoo« jc bilo ustanovljeno letu 192? z namenom, tla sr- osnuje v Ljubljuni zoološki vrt, ki nuj bi obsegal vse. živalske vrste vretenčarjev, ki žive v Sloveniji, torej vse ribe, amfibijc, reptilije, ptice in sesuvce. Kakšen bo zoološki vrt? Naš zoološki vrt sc bo bistveno razlikoval oii današnjih zooloških vrtov drugih mest, kjer sc goje predvsem tuje prekomorske živali in sc zanemarjajo domače. Ljubljanski »Zoo« hoče podati s zoološkim v rtom sistematičen pregled v>eli v naših krajih živečih živali in sicer izčrpno. V zoološkem ^ rtu bi imela vsaku živul-sku vrsta svojo kletko. Le tiste živali, ki se jih nc da držuti v zaprtih kletkah, kukor velike ujedc (orli. jastrebi, uharice), od sesuvcev p.t jelen, srna. medved, volk itd., le te živali bi imele v zoološkem vrtu primerna zavetišča ni« prostem in bi živele v ograjah ali zveri-ujakih. Kje bo »Zoo«? Du doseže ta namen, je društvo prosilo ljubljansko mestno občino, če je pripravljena odstopiti društvu tivolski ribnik z okolišem, Občina jc sklicala komisijo, ki si jc ogledalu na licu mesta teren in se principijelno izjavila, d i bi bila pripravljena ribnik odstopiti društvu. Definitivno pa bo sklepul občinski svet o tein, ko bo društvo predložilo podrobne načrte končne ureditve vsega kompleksu. Ureditev zoološkega vrta. Društvo »Zoo« je že izdelalo načrte za ureditev zoološkega vrtu. Potrebni bi bili tile paviljoni: Upravni paviljon / majhno pisarno za zoološki vrt in s šolo za ornitološki zavod, ki bi se pozneje združil s zoološkim vrtom in z laboratorijem. Dalje bi bilo v tem paviljonu stanovanje za upravitelja vrta z dvema sobama Albus Plehko Albus milo zvon za pranje varate Vaše perilo. Večina umetnih sredstev za pranje škoduje perilu zaradi svojih škodljivih dodatkov. Albus milo Zvon nasprotno, raztopi najtrdovratnejšo nesnago ter varuje najbolj občutljivo tkanino. Albus milo Zvon za pranje je mehko, iz finih masti izdelano pristno milo, prosto vseh škodljivih dodatkov. Daje krasno perilo in varuje roke. milo Zvon odgovarja po svoji izdatnosti popolnoma ceni. Gospodinja ga ceni zaradi njegove vedno enake vrline. Albus milo Zvon za prante Izdeluje: Albus tovarna mila, d. d. Novisad Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spadajočth trgovinah. ........................ in kuhinjo ter dvoje enosobnih stanovanj in prostor za garderobo. Paviljon za ribe. Meril bi 22.5 metrov v dolžino, 5 metrov v širino in 5 metre v višino. Vseboval bi 50 akvarijev po sto litrov in štiri akvarije po 500 litrov. Te posode bi zadostovale zu vseh 82 vrst rib. ki živo v Sloveniji. V puviljonu zu ribe bi bili tudi štirje akvatera-riji, v katerih bi bile shranjene vse naše um-fibije — 15 vrst — in vse reptilije. kakih 15 do 20 vrst. Paviljon za ptice pevke. Dolg bo 24.5 tu, 5 m širok. 5 m visok in bi vseboval 200 kletk zu male ptice. Kletke bi stale v štirih vrstah. Paviljon za ptice ujede. Velik bi bil ravno toliko kot oni zu ptice pevke. V njem bi stulo lo kletk, širokih 1.80 in in 12 kletk, širokih 1 meter. Paviljon za male sesavcc bi bil iste velikosti kot oba paviljonu zu ptice in bi obsegal 20 kletk s po 120 dm3 prostornine za kune. male glodavce itd., dalje 4 kletke po 500 dm3 prostornine in štiri zverinjakc po I m3. Razen tega bi bilo v kletkah kakih 20 malih kletk za male vrste rovk, miši iu drugih živalic. Na prostem bi gojil zoološki vrt v primernih ogradah in omrežjih vse večje ujede, kakor u. pr. planinskega in jezerskega orlu, kanje, postojno, ribjega orlu... Vseli vrst ujed živi v Sloveniji kakih 50. sov pa 12 vrst. Od velikih sesuvcev bi zoološki vrt gojil na prostem jelena, srno, ga niza, kozoroga, medveda, volku in mrjasca. Zu vodne ptice bi bil adaptiran ribnik, ki bi sc zasadil z vodnimi rastlinami in bi dobil po sredi nekaj otočkov. Čakati bo treba! Vsa tu obširna delu so preručunana na dolgo vrsto let. Zaenkrat je namen, du sc zgrudi samo en paviljon v dolžini 24.5 m. v katerem bi provizorno preziiuovulc živali. V to svrho bo potrebnih 250.000 Diu. Društvo imu nekaj denarja že zbranega, kakih 100.000 Din pa tipu dobiti z veliko letošnjo jesensko razstavo. Zoološka razstava bo letos znatno večja kot lani Obsegalu bo ves velesejmski paviljon »I«, torej tudi prostore, kjer so luni razstavili vrtnarji. Sedanje delo društva. Društvu »Zoo« predseduje, kot znano, nc-umorili g. dekan medicinske fakultete dr,. Alfred Š c r k o , delovni odbor pa tvorijo vpo-kojeni železniški nadrevident g. Leopold Egger, prof. dr. Milan .šerko. nicdicinec g. Alfred Šerko, in vpokojeni poštni nudkontrolor g. Jože Vr-tovec. Naravnost ginljivo je gledati, kako vneto skrbe ti gospodje in negujejo živi inventar društva »Zoo«, to jc žc dosedaj lepo število živali. ki jih društvo imu. Pozimi so živali pre-zimovule v Meglerjcvem paviljonu na Miklošičevi cesti, ki pa je mnogo premajhen. Svoje prostore imu društvo začasno v garderobi ob tivolskem ribniku, živali pa so shranjene v ve-lesejmskem paviljonu, kjer sc pripravlja .in zbira materijal zu jesensko razstavo. i! Društvo skrbi, du imu vsaka žival-zadostno bruno in dovolj prostora. Vse tendencijo^hc trditve, ki so se pred časom pojavile-, češ; da jc pozimi radi gladu in mrazu poginilo mnogo živali, so sumo izmišljotina. RniTormunaellsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Toi llce pri Novem mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rkeumatizmu, neurulgljali, ženskih boleznih i.t.d. — Kopališčne naprave so vseskozi neposredno nn izvirkih. — Sezona od t, inaja do 30. septembra. — Železniška postaja Straža-Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Ceno znižane, posebno v pred- in po se/.oni. Silvester škerl: Iščem tolažbe Za vse nadloge, ki tepejo človeka od pamtiveka in za vse, ki jih trpijo moji dragi in ki jih prenašam jaz, za velike in male, za dvome in bridke gotovosti, za težave in grenke uspehe, za jutranje, poldanske in večerne žalosti in tegobe, iščem tolažbe. Minuli so nešteti dnevi, poteklo je blazno število ur in minut, odkar posvečam svoje misli neprestano iskanju izhoda in iščem tolažbe, ki je v osvoboditvi duha, vendar se ne moreni približati čudovitemu studencu niti za ped. Vsak dan težje postajajo verige, s katerimi so okovani členki mojih nog in vsak dan obupnejši postaja moj položaj. V človeku je nepremagljiva moč, da iz preprostih stvarja zamotane stvari. Vedno bolj se zamotavam in vedno bolj sem oddaljen od tolažila. Kje tedaj cvete skrivnostno \sejano seme božje tolažbe? — Tam, kjer iina vsaka stvar en sam obraz, tisti, ki je bil v začetku. Tam, kjer premaga um svojo zmotno domišljavost ler se iz-čisti oblikujoč se v biser nespremenljivega soja, ki je vera. KER LJUBIM. Čas je, da ostavim svoje delo. Oči, ki so se od jutra neumorno trudile z napeto pozornostjo ui z enako jakostjo za poglavitne kakor za drobne strani mojega dela, si želijo samo še. da bi se spustilo veke nanje. Roke, ki so se v členkih iti prstih urno pregibale ves dan brez počitka, so zdaj kakor slečene rokavice na mizi, lahko bi pozabil da so moje. Sleher- na moč mojega telesa je izčrpana, do poslednje kaplje je izsesana sveža sila, ki so je bili zjutraj polni moji udje. Večer za večerom tako. Sam sem na ulicah, ker ničesar ne opazim. Ne vem, ali šele cveto ali že umirajo drevesa, ker v svoj mali vrt ue hodim več. A pomislim, da me čaka pri ognjišču žena z detetom v naročju in da so ji do nezavesti trudne oči in do onemoglosti izmučene roke. Ogenj neizprosno ugaša in ona mu ne more braniti. Lačna je in nima moči, da bi si vzela kruha. Večer za večerom tako. Tedaj se pretoči iz skrivnostnega vira čudežna Živa v moje telo. In ko cepim štore, da podnetim žerjavico na ugašajočem ognjišču, ter urno pripravljam večerno okrepčilo, vidim na njenih očeh, odkod prihaja radost, s katero pozdravljam vsako jutro znova čas, ko se vračam k svojemu delu. PRIMERJANJE. Kar jaz vem, ni bila moja žena še nikoli tako iz sebe: mrzlična groza drgeta v njenih zmerom vdanih očeh in komaj zadržan, s si doni pomešan jok ji kipi na ustnicah, ki so vselej ponižne kakor perot golobičke. — Pripeljal je premog, popoldne, veš. Onal je dva drobna, slaba konjička. Voz je obtičal v blatu pred hišo. Razkačen je vzel voznik bič in udrihal, kamor je padlo, klel — o, še nikoli nisem videla tako zverinskega obraza: malo je škilil, v lica je bil rdeč in zabuhel. V zariplo roko je vzel toporišče biča in je tako neusmiljeno tepel po gobcu zdaj eno, zdaj drugo živalico, da sem v grozi čakala, katera se prva zgrudi. Vlekel je uzdo, suval s škornjem v konje, kakor da je zblaznel. Zivalici sta vlekli, vlekli — tako ti je bilo to iztegnjeno, razvlečeno, da ni bilo več podobno konju. To je tedaj življenje uboge pare v razbojnikovih rokah ... Jaz pa mislim, na premnoge ljudi, ki imajo prav tako življenje. Mislim na neznane še bolj kot na znane mučenike, na nepregledne vrste vseh tistih, ki imajo bič za gospodarja in zvrhan voz za vsakdanji tovor. Prav zadaj, na kraju te prispodobe, vidim svoje roditelje, svojo ženo in samega sebe. — In nase nič ne misliš? — vprašani. — O, jaz imam tebe in človek si more tako in tako pomagati. Tudi mu je dal Bog tolažbo, če si jo hoče poiskati. Ampak kaj je početi ubogi živalici, ubogemu trpinčenemu konjičku, ki nima žive duše in si tudi sam ne more pomagati, to mi povej. — SKRIVNOSTI. S svojim voljnim hrbtičkom se naslanja na mojo nogo na ovčji koži sedeče dete in zre v rdečo peč. — Bog te je dal, ljubo moje dete. A kako da ne vem, kdaj si zraslo — kako? Dotaknem se glavice, ki je nikoli ni moči spodobno razčesati, otipam ličece in čutim, da še nisem nežnejšega otipal. Na hrbtu kazalca začutim nenadoma vlažno sladkost otroških ustec in v dnu, ki ga v sebi inače ne najdem, vztrepeta najnedolžnejša slast. — Kako da te čutim, božji otrok, v svoji globini, a o tebi ničesar ne vem? Dete čuti mojo roko in čeblja: — Tata ima rokce... mamica tudi ima rokce. — Kdo ima še rokce? — Jasna ima rokce. — Kdo pa še? — ... Lučka ima rokce. — O ne, Iueka pa nima roke. — 0 ja, lata, ima ... skrite. Zdaj vem, Jasna, da si od Boga. PKED BODOČNOSTJO. Časih moram kar zatisniti oči, kajti vkle-ne ine grozna tema in ne čutim več tal pod seboj. In ničesar, kar bi me moglo držati. Moja slabost je taka, da mi sleherna bilka življenja odpove svojo pomoč' in tema je tako strašna, da je ni moči primerjati niti črni noči niti najbolj omotičnemu prepadu. Komaj tišini vročega poldneva v tropični deželi domišljije. Tako je, kadar omahnem v strahu pred bodočnostjo. — Videl sem kmeta, ki je dobro sejal in slabo žel. Očeta sem poznal, ki je zvesto in vestno gojil, pa se mu je izpridil otrok. . Kako kruta je moja misel in kako obupna : kaj če se ti dete izpridi, kadar ga tvoja siromašna pomoč ne doseže več? — Predstave, ki obkrožajo to misel kakor gaivrani mrhovino, so uničujoče. Moje ljubo dete, izročam ti z vso jakostjo svojega prepričanja in v tvoji mali dušici budim z vso gorečnostjo svoje uplašene duše samo eno: vero. fc tem ognjem, ki mu plan ne sme nikoli ugasniti — rotim te, pazi na to, skrbno ga čuvaj, ljubo dete — sem ti dal najdragocenejše, kar imam, dal sem ti hrbtenico vsega življenja. Ker je tako, da rodi vera na čudežen način pravo obliko za sleherno drobno in nevarno potankost življenja in ne narobe, da ohrani duh v bolezni zdravje, srce sadove v pomanjkanju in duša tolažbo v obupu — in ne narobe. Le vera ini pomaga, da prikličem luč v najgroznejšo temo in tudi tebi more lo ona pomagati, da se v temi ne izgubiš. Chlorodont Krasno osvežujoča Pepermint-zobna pasta odstrauiuje rjavkasti _ obložek lfsak Jo želi. Kadar pride na mizo, gotovo noben rodbinski dlan noče bjii brez nje. Otroci trdijo, da je OVOMAUt prava slaščica, starejši pa vedo iz izkušnje, da je mnogim prav dobro koristila. Koncentrirana forma Ovomaltine nadomesti moč, ki jo dete izgubi pri igri, moči gospodinje, ki se briga za svojo hišo, kakor tudi življenjsko energijo človeka, ki dela z glavo ali mišicami. Ovomaltine vsebuje beljakovino, ogljikohidrate, masti in mineralne soli v razmerju, ki je po današnjih izkustvih potrebno za telesno zdravje. — Ovomaltine ima iz-boren okus ter se zelo lahko prebavlja. Dobtoa se povsod za ceno Din 18*50 za škatlio. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na oglas v Slovencu. Dr. A.Wander d. d. Zagreb Prve priprave. Društvo »Zoo« je že razpisal« natečaj za celokupen načrt ureditve ribniku z okolišem v zoološke svrhe. Čc bodo načrti od občine, potrjeni, se bo pričelo z zgradbo že to poletje. Pomen zoološkega veta. Kakor smo že poudarjali, ho zoološki vrt gojil principijelno samo živali, živeče, v Sloveniji, cventuelno tudi v Jugoslaviji. Sicer se pa živalstvo Jugoslavije z onim Slovenije skoro popolnoma ujema. Vrt bn te živali gojil izčrpno in sistematičuo. Eksotičnih živali vrt ne bo gojil. Ljubljauski zoološki vrt nikakor nima namena, da bi se zadovoljil samo s tem, da bo nudil zadoščenje radovednim očem, temveč še mnogo več. Vrt bo velikega pomena za učečo mladino, ki ji bo dana prilika, da res spozna domačo favno, dalje mnogo pomena /a široko publiko, tujccm pa bo nudil najlepšo priložnost, da se seznanijo hitro in nazorno s favno naše države. Zoološki vrt bo ena najbolj privlačnih točk našega mesta in bo tudi mnogo prispevalo k povzdigi tujskega prometa. Namen vrta bo, podati vse, kar imamo pri nas živalstva. Vrt bo imel popolnoma svoj značaj, različen od vseh drugih zooloških vrtov in bi sc dal primerjati prej s kakim živim muzejem. V teku tega in prihodnjega meseca prične društvo z obširno akcijo za nabiranje novih č ki nov. Občinstvo prosimo, da to akcijo podpre, saj so pogoji za članstvo zelo majhni: rodna članarina znaša letno 20 Din, prispevek za dobrotnike letno 100 Din, ustanovitelji pa plečajo enkrat za vselej 1000 Din. Med prvimi ustanovitelji društvo je tudi bivši ministrski predsednik iu sedanji prometni minister dr. A. Korošec. Velike simpatije, ki jih je društvo 'Zoo« doseglo v javnosti, priča tudi ogromno število glasov, ki jih jc doseglo pri našem ljudskem glasovanju. Naši čitatelji so o delovanju >Zoa< dobro informirani in znaten del svojih glasov poklanjajo za -»Zoo«. To pomembno društvo tudi res zasluži, da dobi eno od daril, ki jih jc »Slo-vencc« razpisal. Osebne vesti "A Za doktorja vsega zdravilstva bo pro-moviran v ponedeljek, 13. maja, na graški univerzi g. France L e b i n g e r, iz znane Le-bingerjeve družine v Litiji. Ostale vesti it f Župnik Anton Štritof. Nagle smrti je umrl 11. t. m. g. Anton Štritof, župnik na Trebelnem. Rojen je bil 2. junija 1880 v Cajnarjih, župnija Sv. Vid nad Cerknico. Gimnazijo je študiral v Ljubljani ter po maturi 1. 1903. stopil v celovško bogoslovje ter v mašnika posvečen 19. julija. 1908. Služboval je na Koroškem, in sicer kot kaplan v Prevaljah, kot provizor v Prevaljah, v Št. Jurju na Žili in v Šmartnem na Dolici, kjer je postal tudi župnik. Povsod je bil vnet narodni delavcc. L. 1920. je moral zapustiti to župnijo in je služboval nato kot župnik-bc-gunec v Pečnici in v Št. Vidu pri Brdu; kot župnik na Trebelnem pa od 1. 1923. dalje. Bil jc miren, blag značaj. N. p. v m. I it Današnja nogometna tekma v radiu. Na nuiogc želje, posebno iz Maribora, se bo današnja finalna nogometna tekma Primorjc:Maribor prenašala |X> radiu. Pričetek ob 16.45. it Planinci pozor! Aljažev dom v Vratih bo o Binkoštnih praznikih otvorjeu iu ostane v nadalje oskrbovan. Na binkoštno nedeljo se bo v Aljaževi kapelici darovala sveta maša. Huda zima se in umaknila krasni pomladi in planinska srca bodo zopet zavriskala, ko zagledajo naši vrli planinci naš mogočni Triglav, Stenar, Cmir, s katerih baš sedaj grmijo plazovi navzdol, katerih votlo bobnenje sc razlega po dolini kol mrtvaška pesem zime. Kdor šo nI videl veličastnega umiranja zime v planinah, kako se rušijo snežne mase raz sten, naj pohiti za Binkošti v dolino Vrata v Aljažev dom. V dolini se pa vzbuja pomlad, vse je že oživelo. Vedro nebo, beli vrhovi, zeleni gozd mora razvedriti vsakogar; pozabiti mora v tem najlepšem kotičku naših gora ob krasoti vzbujajoče se pomladi, na vse težave, ki jih ima v vsakdanjem življenju. Slap Peričnik je sedaj velikanski, njega šumenje in bobnenje udarja turistu na uho že od daleč, ne zamudite si ogledati ta svetovno znani slap. Torej za Binkoštnc praznike v Aljažev dom pod Triglavom. it Blagajniške ure pri davčnih upravah. Radi nove organizacije finančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno veliko internega uradnega dela, se je do nadaljnjega odredilo, da bodo trajale izza duc 15. maja t. I. blagajniške ure pri davčnih upravah le ob delavnikih in sicer samo dopoldne od 8 do 12. Strankam se priporoča, da se v čim večji izmeri poslužujejo plačevanja raznih davščin v poštnem čekovnem prometu in to tembolj, ker bodo pri vsakem poštnem uradu poštne položnice na razpolago. Na hrbtu poštnih položnic pa naj vedno označijo namen plačila. it Prepovedan inozemski tisk. Madjarski list ■»A Mai Nap-, ki izhaja v Budimpešti in knjigo >La vie de. Lenine., ki je izšla v francoskem jeziku v Parizu, je zabranjeno uvažali in razširjati v naši državi. ir Na avtoprogi Škotja loka—Ljubljana se spremeni vozni red: Auto odhaja iz Škofje loke ob 8.15 iu ob 13. Iz Ljubljane (Kmetska posojilnica) ob 12 in 18.30. Redna vožnja ob nedeljah in praznikih sc ukine. •k Samoumor v Hrastniku. V petek zvečer sc jc ustrelil g. Anton Spe i ser, trgovec z mauufak-turo v Hrastniku. Ker se ni dobro zadel, jc ostal pri življenju in so ga ponoči s trboveljskim rešilnim avtom prepeljali v celjsko bolnico. Pravi vzrok tega dejanja ni znan. Popoldan jc bil v Trbovljah in je v mraku prišel domov. ir Podružnica Slovenčcve uprave v Mariboru vljudno opozarja interesente, da dvignejo na vo dospela pisma: »Lepa priložnost št 3969«; -njolovi na« in »Ženitbena i»nudba« pod šifro »štajerska«. •k Za binkoštno razstavo psov je dovolilo ministrstvo prometa v Belgradu vsem udeležencem, to je razstavijalcem in obiskovalcem 25% popusta, razstavljenim psom pa 50% po|Jusla pri prevozu po železnicah. Vsak razstavljalcc oz. obiskovalec mora kupiti pri odhodni postaji normalno, polno vozovnico za sebe in razstavljenega psa. Karte pri dohodu v Ljubljano ne sme oddati, marveč jo mora pri dohodu na razstavni prostor pustiti žigosati od razstavnega odbora. Na podlagi te žigosane že'ezniške karte dobijo vsi obiskovalci za povratek ix>lovično karto, dočim sc vozijo razstavljeni psi nazaj brezplačno. it Za šoferje in avtomobiliste. V Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani se dobi knjiga »Šofer in samo-vozač«, ki j® je spisal inž. Ivan Štolfa. Knjiga je zelo obširna, jasna, bogato opremljena, lahko uinljiva ter velja vezana 140 Din. Na to knjigo opozarjamo šc posebno one, ki nameravajo napraviti šoferski izpit. Izpraševalna komisija pri šoferskih izpitih izprašuje namreč le iz te knjige. ir Za spoznavanje sodobnih stremljenj bodisi v slovenskem narodnem življenju bodisi v širšem svetu so nam posebno potrebne sledeče tri knjige: Stanko Vurnik: Uvod v glasbo, (stane 30 Din); Jakob Kelemina: Literarna veda (34 Din) m Fr Štele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (60 Din). Vse tri knjige so odlično opremljene ter lepo in trpežno vezane. Broširane so znatno cenejše — priporočamo pa vezane izvode. Naročite jih pri Novi Založbi v Ljubljani. it Na Binkoštni ponedeljek vsi na Tabor pri Grosupljem. Ondi bo ob 10 sveta maša, nato pa veselica v senčnatem gozdu, kjer se bodo pekli janci na ražnju ter pila pristna turška kava; tudi za dobro kapljico in prigrizek je preskrbljeno. Pridite vsi! it Vsi prijatelji prirode pridite o Binkoštih si ogledat podzemski čudes »Zupanove jame«. Ob vlakih na postaji Grosuplje vozovi na razpolago. it Občni zbor Udruženja Oblikujočih Umetnikov se vrši v torek, dne 4. junija ob 20 v Prešernovi sobi gostilne pri Mraku na Rimski cesti. — Odbor. ir Prijavite se čimpreje, ako želite o Binkoštih na Trsat in na otok Krk. Pojasnilo Vam pošlje brezplačno »Sveta vojska« v Ljubljani. * »PLANINKA*-ZDRA VILNI ČAJ. Heiligen Geistapotheke, Wien /., Opperngasse 16, je prevzela generalni depot za Avstrijo od lekarne Bukovec v Ljubljani proizvajanega »Planinka« zdravilnega čaja. 'it SNAŽNOST .IE VAŽEN FAKTOR KULTURE. Že mnogo stoletij jc dokazano dejstvo, da. ni beljenje perila, ki nas obvaruje pred mnogimi, nalezljivimi boleznimi in zagotovi dolgo rabo našega perila, ampak temeljito pranje s prvovrstnim milom brez kemičnih primesi. Albus milo je ie mnogo desetletij nespremenjeno dobro. Zalo opozarjamo cenjene čitatelje na oglase tvrdke Albus o našem listu. it URE ZA BtRMANCE - Ivan Pakiž — Pred Škofijo 15, Ljubljana. it OPOZARJAMO na danes priloženi, cenik znano dobrih HUMANI K. čevljev. it PRI SLABOKRVNOSTI ali po prestam TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferin. — Dobi se v vsaki lekarni. ★ DEG VINO BOMBAŽNO BLAGO slane meter IS Din ve ,28 Din, kakor je bilo pomotoma objavljeno. it VSELEJ, KO K.l.S- NAPADE VROČINA, sploh pri vsakem, nerazpotoienju pri odraslih aH otrocih še isti večer masirajte telo z Algo. Alga osvežuje in preprečuje razna vnetja. Alga okrep-Ijuje. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah. Steklenica IG Din. ir TRAJNO KODRANJE in BARVANJE LAS, izpopolnjeno z garantirano trajnostjo, samo v domskem salonu E. MAREŠ, MARIBOR, Gosposka 27. ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, 1 Volfova 12, prosi vljudno milodarov. * KO NASTOPI TOPLO VREME in sc začno pojavljati molji, je najboljše sredstvo zoper iste TAIIMOL. Izdeluje ga »Chemo-technac, d. z o. z.} Ljubljana Mestni trg 10. ★ ROGAŠKA SLATINA, najbolj reno-mirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte! * LEP SPOMIN na birmo je dobra ura, zlatnina, ki jo kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg .9. it URE ZA BIRMO najceneje Slavko Rus, Dunajsko cesta 9. -cfflurimin.fu ».trn M m Ljubljana Nočna služba lekarn Nedeljska služba: Sušnik na Marijinem trgu, Kuralt na Gos.posvetski ccsti, V noči na torek: Ramor na Miklošičevi cesti in Trn-koczy na Mestnem trgu. 0 Orlovske prireditve o binkoštih. 1. Spored akademije J. O. Z., ki se bo vršila v soboto, dne 18. maja ob pol 9 zvečer v Unionu. — Orlovska himna. 1. člani: Proste vaje za t. 1930.-31. 2. Članice: Pomladno jutro. 3. Člani: Mornarji. 4. Članice: liitmična študija. 5. Hrvatska narodna kola. Pozdrav. Državna himna. Fanfara. 6. Članice: Jutranja. 7. Člani: Bradlja. 8. Članice: Ritmično vaje na llellerjevo ctudo. 9. Člani: Red-zastop. 10. Članice: Pod lipo. 11. Člani: Drog. 12. Članice: Gor čez izaro. Koračnica. — Godba Dravske divizije pod osobnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Jos. Čerina. Cene prostorom: V parterju: 25, 20, 15, 12, 10 in 8 Din. Na balkonu: 12 in 10 Din, na ga-lcri ji: 8 in 6 Din. Stojišča 4, za dijake in vojake 2 Din. — 11. Spored tekem: 19. maja ob-pol 7 zjutraj: Sv. maša v frančiškanski cerkvi. Ob 8 dop.: Tekme članov za prehodni prapor S. O. Z. Tekmo nižjega in srednjega oddelka. Tekme članic v nižjem in višjem oddelku. Ob 3 popoldne: Izbirna tekma za mednarodno vrsto v Pragi. Tekma posameznikov v orodni lelovadbi za prvenstvo S. O. Z. 20. maja ob pol 7 zjutraj: Sv. maša v frančiškanski cerkvi, ob 8 dopoldne: Tekma članov v višjem oddelku, ob 9 dopoldne: Tekma članov v petero-boju in posameznih panogah lahke atletike. Ob 3 popoldne: Razglasitev izida tekom ter razdelilev priznanj v dvo ''okodelskega doma. Vstopnina k tekmam 5 Din. .. člane, vojake in dijake 2 Din. Če bo deževalo, se spored in kraj tekem objavita v listih. © Znanstvena ekskurzija zagrebških filozofov v Ljubljano je popolnoma dosegla svoj namen. Zagrebški slušatelji filozofske fakultete so po<> nizkih cenah. Fotograf Vlašie, Gosposka ulica 23. □ Kdor hoče dobro obutev, si kupi >Karo Čevlje,. Maribor, Koroška cesta 1!)- □ Brez kričeče reklame Vam nudi birmanske slike v okusni izdeljavi in nizkih cenah. Foto-»telje .iapelj. Gosposka "28. □ ^Grob na severnem tečaju*. Prosvetni zvezi v Mariboru se je posrečilo dobiti enega med največjimi kulturnimi filmi Grob na severnem tecajin; predvaja se v Grajskem kinu od današnjega dne naprej pa do vključeno srede 15. t. m. Film ie naravni posnetek ekspedicije učeniakov in polarnih raziskovalcev I I. A. in Sidney Snowa 1. 1924 na otoku He-rold Posebne šolske predstave se vrše no enotnih znižanih cenah za t Dm za katerikoli sedež. Šolske predstave se vrše lahko vsak dan cd pol 15. ure naprej. če ?e prijavi najmanj 100 obiskovalcev. Pri 110 obiskovalcih dobi 10 najrevnejših brezplačno vstopnico. Prijave se sprejemajo v pisarni Prosv. zveze na Aleksandrovi 6. . . □ Aljažev klub v Mariboru je imel v petek zvečer svoj redni letni občni zbor. Posebno zanimivo ter omembe vredno je poročilo načelnika dr. Jeharta. ki kaže, kako živahno jc bi'o kiubovo delovanje v letošnji poslovni dobi in koliko simpatij si jc pridobil Aljažev klub med mariborskimi planinci. Aljažev klub je oskrboval redno službo bož o pri Arehu in na Urški gori. Po možnosti sc i? vršila služba božja tudi na Smolniku in Klopnem vrhu. Z a pri: hodnjo sezono se bo uredila redna služba božja tudi Ha drugih planinskih postojankah. Tudi je oskrbel Aljažev klub prenosljiv oltar (porlatile); na la način je omogočeno oskrbovanje službe božje tudi na takih planinskih postojankah, kjer ni kapelice Obenem se je na občnem zboru storil hvalevreden sklep, da se naj prične akcija za gradnjo kapelice na Klopnem vrhu, Peci in Tratici. Za klubovega načelnika je bil ponovno izbran bogosl. prof. dr. Jehart, ki mu stoji ob strani akcijski odbor mariborskih duhovnikov-planincev. Občnega zbora so se udeležili tudi dr. Sc-njor in ravnatelj dr. J. Zupančič za maribor. SPD; ravnatelj dr. J. Tominšek ter Rotter in Gajšek za zimskošportni odsek. Celfe & Za današnji cerkveni konccrt, ki se prične točno ob 5 popoldne v kapucinski cerkvi, se dobe vstopnice dopoldne med 9—11 tudi v pisarni Prosv. tajništva na Cankarjevi cesti 4 in popoldne seveda tudi pri vhodu v cerkev, kolikor bo pač vstopnic dotlej še ostalo. Prireditelji so izdali tudi lično tiskano besedilo k posameznim točkam sporeda ter je isto proti mali odškodnini dobiti i>ri blagajni. •0- Prestava zlatomašniške^a jubileja Sv. Očeta se bo vršila v Celju v ponedeljek, dne 27. maja v dvorani mestnega kina. Popoldne istega dne bo mladinska proslava, na večer pa enaka proslava za širše občinstvo. Obakrat bo govoril glavni tajnik Prosv. zveze v Ljubliani g. Vinko Zor in sicer bo predavanje ponazereva! krasen film »Papež in Vatikan« ali bolje imenovan »Vatikanske umetnine«, ker nas popelje ckozi vsa v dolgih stoletjih od največjih vele-umov sveta ustvarjena umetniška bogastva Vatikana. Pri večerni proslavi bo pevski zbor Katol. prosvetnega društva zapel papežko himno, na sporedu pa so še nekatere druge glasbene točke. er Nesreča pri delu na stavbi. Stcrmeckijeva hiša na vogalu Kr. Petra ceste ter Prešernove ulice dobiva toliko potrebno 11. nadstropje. Ker se nahaja na najbolj prometni točki mesta, je stavbenik vse podvzel, da zavaruje pasante pred ev. nesrečo. V četrtek popoldne pa je težka nesreča zadela njegovega delavca 20-letnega Adolfa Kranjca, ki ;e nakladal malto v zaboje, katere so z ročnim dvigalom dvigali v novo II. nadstropje. Okoli pol 6 se je namreč utrgala vrv dvigala in s precejšnje višine je j^adel z malto napolnjen zabojček na tla in pri tem nevarno poškodoval desno roko Adolfa Kranjca, k' ie stal pod dvigalom. Le slučaj je bil, da ni zabojček Kranjca ubil. V javni bolnici je zdravnik nudil Kranjcu prvo pomoč nakar je odšel ponesrečenec v domačo oskrbo. Nesreča je zbudila mnogo pozornosti in zvečer se je brez podlage trdilo po mestu celo, da je neki delavec padel z II. nadstropja itd. Sr Umrli sta v celjski bolnici včeraj Tomislava Guček. hčerka trgovske pomočnice pri Goričar & Leskovšek v Celju, stara 9 mesecev ter 34Ietna brezposelna služkinja Marija Regoršek iz Dramelj. & Redna seja celjskega mestnega občinskega sveta se vrši jutri 13. maja ob 6. Na sporedu so poročila odsekov ter morebitne nadomestne volitve v odseke. Okrajni živinozdravnik Armin Tomašic, Braslovče ordinira ,,Pri pošti" (g. Roessner) Za bsstrce In Islrmance priporočamo veliko izbero ravnokar clošlih krasnih čevljev, najmodernejše oblike v vseh modnih barvah. — Ccne skrajno solidne. — Državni nameščenci dobe iste tudi proti mesečnemu odplačevanju.-- V O I K A - Krekov trg Radioaktivno termalno kopališče Rimske Toplice SHS Odlično proti reumatizmu, protinu, išijasu, nervoz-nosti in ženskim boleznim. Sezona: Maj — oktober. Penzija: Predsezona Din 60'—. Glavna sezona Din 80'— za osebo. Prospekte pošilja kopališčna uprava brezplačno. Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno in edino uspešno »TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO« ki se dobi pri: M. Težaku, Zagreb, Gunduličeva 13. Klobuke zadnje pomladanske novosti v najrazličnejših barvali in oblikah, ter razne športne klobuke in SLAMNIKE nudi bogato založena špecijalna trgovina klobukov J O S. POK nasl. M. Bogata) I, P U BI. J ANA, Stori Irg 14. Sprejemajo se popravila. Cene zmerne. Solidfla postrežba. Cehi slovenskim Orlom Obisl; naših Orlov v Olomucu na poti v Prago obeta najlepši efekti O pripravah na ta obisk, ki sta ga zasnovala g. komerc. svetnik Dolansky in g. župnik J. Hafner, piše zadnji Našineci (Oloinuc): Slovenci bodo potovali v Prago z 2. posebnim vlakom čez. Olomuc in se bodo tu ustavili, da po-časte spomin svojih padlih bratov, zakopanih v mavzoleju sredi mesta. Njihov program je približno ta-le: 2. jul. ob (i. zv. pride 1. posebni vlak v Olomuc; pozdrav na kolodvoru; ob 8. zv. v dvorani mestne redute koncert slov. glasb. dr. »Ljubljana^ pod vodstvom prof. dr. A. Dolinarja; nato koncert v Narod. domu. 3. jul. pred 9. zj. prihod 2. vlaka iz Velehrada, odhod pred magistrat. Tam pozdrav, sprevod k mavzoleju, žalna slovesnost z izročitvijo domače prsti. Predpoldnein odhod Slovencev v Prago. Izlet Slovencev v Prago se vrši pod protek-toratom Nj. Vel. kralja Aleksandra, udeleže se ga tudi visoke cerkvene in civilne osebe, Mestni svet glavnega mesta Olomuc je prevzel prolektorat nad koncertom >Ljubljane«, bo oficijehio pozdravil goste, okrasi vsa javna poslopja z zastavami, za repre-zentanfe priredi koncert.* Dalje prosi ta oglas, naj se priglase vse korporacije iu društva, ki žele sodelovati in vsi, ki bi sprejeli goste za eno noč na stanovanje. Druga objava iste štev. »Našinca« javlja, da je sprejel protektorat nad koncertom, ki bo v mestnem gledališču, tudi diviz. general g. Ce-nek Weiss, ki se za prisrčen sprejem Slovencev zelo uspešno zavzema (Olomuc je največja čsl. garni-zija, ima nad 8000 vojaštva). Tudi Čsl.-jugosl. liga v Olomucu je sama ponudila sodelovanje in poziva hanaško gostoljubnost, da vse ukrene, kar treba, da odneso slovenski gosti iz Olomuca najlepše utise. — Ker po načrtu obišče en vlak Velehrad, drugi pa gre mimo Velehrada naravnost v Olomuc, sc bodo izletniki na Dunaju morali nastaniti v dotični vlak. Takoj pa morajo javiti oni. ki bi raje bili v Olomucu (kakor na Velehrada) že zvečer 2. julija, to svojo odločitev Jug. Orl. Zvezi, ker bi sicer ne mogli poskrbeti za prenočišča in prehrano. OBLEKE damske in otroške bluze in nogavice dobite naj-enejevtrgov ini I. TOMSIC, Sv. Petra c. 58. — Šport Finale zu nogom. prvenstvo Slovenije. Danes se nam obeta zanimiva in napeta nogometna borba med prvakom Ljubljane in Mariborom. Nastopila bosta torej dva naša najboljša kluba, ki se l>osta borila za največjo slovensko nogometno trofejo, za prvenstvo Slovenije. Prvi del tega tekmovanja se je že odigral prošlo nedeljo v Mariboru, kjer je po ostri borbi zmagal ljubljanski prvak ter na ta način demonstriral na najlepši način športno Ljubljano. Toda kljub temu se mora priznati, da Maribor ni klouil do zadnjega odžvižga ter predvedel igro, ki je zadovoljila mnoge prisotne. Poudariti moramo. da moštvo ISSK Maribor od lanskegu leta ni nazadovalo, kakor bi se moglo po rezultatu nedeljske tekme sklepati, temveč ravno nasprotno. Moštvo igra s še večjo ambicijo, je tehnično na višini iu se zaveda svoje naloge. Edino, kar bi se moglo moštvu ojiorekati, je nekoliko preostri način igranja, česar se pa igralci z luhkoto odvadijo. V kaki postavi nastopijo Primorjuši. se še ne ve. Mogoče v isti kot v Mariboru, če bodo vsaj nekoliko ozdravljene blesure Jančigaja in Hassla. V tem slučaju se nam bo nudila ne samo napeta nego tudi lepa obojestranska igro. Tekmuje se ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ob 16.30, a ob 15 sc bo odigrala tudi predtekma. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 8. maja 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem v Ljubljani dne 12. t. m.: Igrišče SK Ilirije: ob 10.30 Ilirija jun. : Slovan jun.; služba: odbornik LNP g. Sterlč, blagajna SK Ilirija, vsak klub 3 reditelje, str. sodnika Skalar in Peče. — Igrišče ASK Primorja: ob 10.30 Jadran jun. : Hermes jun,; ob 15.15 Krakovo : Reka (I. moštvi), ob 17. finale podsav. prvenstva za 1928/29 Primorje : Maribor. Služba: dopoldne: odbornik LNP g. Cek, blagajna SK Jadran, vsak klub 3 reditelje, str. sodnika Milač in Matko; popoldne: blagajna g. Florjančič in ASK Primorje, rediteljstvo g. Bucik, po 3 reditelji SK Krakova in SK Reke in 6 rediteljev ASK Primorja; str. sodnika za predtekmo Lev-stek in Pišlar, za finale Breskvar in Pečar. Nastop službe dopoldne ob 10, popoldne ob 14.45. Biljeterje za dopoldanski tekmi postavi klub, ki opravlja blagajniško službo, za popoldanski tekmi na prostoru Primorja postavi biljeterje podsavez. —Posl. odbor je odobril naslednje prijateljske tekme: Svoboda : Villacher Athletik SK dne 12. t. m. ob 15 na prostoru SK Ilirije v Ljubljani; Celje : Ilirija 12. t. m. v Celju; Elan : Krakovo 12. t. m. v Novem mestu. — Prv. tekmo SK Natakar : SK Grafika je določil posl. odbor na termin 26. maja, vrši se ob 8.30 dopoldne na prostoru SK Ilirije. — Iz jesenske sezone preostalo prv. tekmo Slovan rez. : Jadran rez. ie določil posl. odbor na praznik 20. maja; vrši se ob 10 dop. na prostoru SK Ilirije; igralci, ki so nastopili v jesenski prv. tekmi Slovan : Jadran za I. moštvi, v tej tekmi ne smejo nastopiti. — Ka-petana rezervnih moštev SK Herinesa in SK Sla-vije igr. Čop Lojze in Muzlovič Josip se pozivata na prihodnjo sejo posl. odbora dne 15. t. m. ob 21. uri, da pojasnita netočnosti v seznamih svojili moštev za tekme dne 5. t. m. — Upr. odboru se predlaga SK Rapid v globo 25 Din, ker za tekmo z Atl. SK dne 5. t. m. ni oddal predpisanega seznama moštva. — Posl. odbor je verificiral s pravico nastopanja dne 18. t. m. za SK Svoboda, Ljubljana: igr. Smolnikar Drago, Gašperšič Miro; za SK Slovan: Pirš Bogomir. — Na znanie se vzame izjava igr. Jereba Slavka, glasom katere preklicuie svojo prijavo za SK Celje, ter ostane šc dalje igralec SK Svobode, Ljubljana. — V smislu § 10, o. p. je dovoljeno z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Svobodo, Ljubljana, igr. Starmanu Ivanu. — Izjemoma se dovoli predčasen nastop za SK Svobodo dne 12. t. m. igr. Gašperšiču Mirolu. — Tajnik II. Službene objave LHP-a. Na znanje sc vzame prijava prv. tekem SK Ilirija in SK Mura proti SK Ptuju oziroma ASK Primorju dne 12. maja. — SK Iliriji sc dovoljuje prijateljska propagandna tekma proti SK Celju 9. maja. Sodnikom se imenujejo za tekmo 9. maja v Celju g. Baltesar, za prv. tekmo SK Ilirija : SK Ptuj dne 12. maja v Ptuju g. Cizel (nam. g. Baltesar). Na prijavo pod-saveznega odbornika g. Samuda se uvede kazensko postopanje proti igralkam Vuga Olga in Vodeb Danuška (obe I. SK Maribor). Tehnični referent g. Baltesar sc pooblašča, da sestavi o tej zadevi zapisnik s podsaveznim odbornikom g. Samuda dne 12. t, m. v Ptuju. — Prvenstvena tekma SK Mura : ASK Primorje dne 12. t, m. odpade. Tekma se smatra zu dobljeno s 6 :0 par forfait za SK Muro. — Tajnica. Tekmovalno streljanje slovenskih lovcev. V binkoštnih praznikih dne 19. in 20, maja priredi Slov. loviko društvo na vojaškem strelišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom komandanta drav. div. oblasti generala S. Tripkoviču svoje običajno tekmovalno streljanje Tekma vojaštva sc vrši v nedeljo, na praznik v ponedeljek pa otvoritev lovskega streljanja od 9, ure dopoldne ter tekma za prvenstvo. Sporedi se dobe pri blagajniku S. L. D., dragocena darila pa bodo razstavljena na dan streljanja na strelišču. Zmagovalcu v prvenstvu pripade prehodno darilo S. L. D. Vsi ljubitelji strelskega športa so vabljeni k sodelovanju. Za poskusno streljanje je strelcem vojaško strelišče na razpolago dne 14. in 17 t. m,, od 5. do 7. ure popoldne. Stanje prvenstva v ljubljanskem I. B razredu. Prvenstvena tabela I. B razreda kaže pred današnjo tekmo Reku : Krakovo, ki se vrši ob 15.15 kot predigra na prostoru ASK Primorja, naslednje stanje: Svoboda Reka Krakovo Slavij a 4 4 — _ 3 2 — I 4 112 5—1 4 20 :5 8 1 12:9 4 II 8:12 3 MI 5 : 19 I IV 2 2 — — 6:1 4 I 1 — t 5:1 2 II I — — 1 1:5 0 III 1 — — I 0:30 IV Nadaljevanje juniorskih prvenstvenih tekem. Juniorske prvenstvene tekme se nadaljujejo danes s tekmama Ilirija : Slovan (ob 10.30 na igrišču SK Ilirije) in Jadran : llermes (ob 10.50 na igrišču Primorju). Stanje prvenstvene tabele je sedaj naslednje: Ilirija Primorje Jadran Slovau Hermes Jesenska prvenstvena tekma Ilirija juu. : Primorje jun. 4:0 v tem stanju ni vpoštevana. . S. K. Ilirija (iz tajništva). Prihodnja seja 1 načelstva se vrši v torek dne 14. t. m. v običa j- I nih prostorih. Radi važnosti dnevnega redu je J navzočnost vseh gg. odbornikov potrebna. Od-borniško službo na igrišču vrše v prihodnjem tednu sledeči gospodje: v p>oiideljek Rotcr, v torek Bardnjs. v sredo Baltesar, v četrtek Smole, v petek Muhkovee, v soboto Cimper-mun. Službo je nastopiti vsakokrat najkasneje ob 18. Pravilnik za vršenje te službe je na vpogled pri oskrbniku na igrišču. Istega je po končani službi oddati zopet oskrbniku. Gospodje, k: bi bili na dan službe nujno zadržani, morajo sumi poskrbeti za svojega namestnika. V kratkem času se otvorijo kurzi za lahkoatlet-ske, plavalne in nogometne sodnike, katere priredi klub za svoje člane, ki se nameravajo posvetiti temu poklicu. Prijave je pošiljati nu klubov naslov »poštni predal 175«. — Tajnik. Nadaljevanje bazenskega prvenstva. Danes se vrši tretje kolo bazenskega prvenstva, v katerem se srečata Ilirija in Ptuj v Ptuju. Srečanje Mure s Primorjem odpade, ker Primorje v pomladni sezoni ne bo nastopalo. Tekma Ilirija : Ptuj utegne biti jako zanimiva, ker bomo topot prvič videli jjomlajeno družino Ilirije. Stališče lirije bo vsekakor težko, ker nastopi nekompletna, poleg tega pa nastopi nekaj njenih igralk v tej tekmi prvič javno, vendar pa njeni izgledi nu zmago niso ravno slubi. ako upoštevamo, da je njena kobiniranu družina fiorazila v četrtek ugilno družiijo Celja v Ce-ju z rezultatom 8 : 5. Službeno iz LNP. Prvenstvena teknin rezervnih moštev Reka: Krakovo je preložena nu praznik 20. t. m. ob 10 na igrišču ASK Primorja. — Tajnik II. SK Ilirija bo v prihodnjih dneh že uspešno zaključil pogajanja za pridobitev prvovrstnega inozemskega trenerja za nogomet. Trener prispe tekom prihodnjega tedna v Ljubljano. Tujski promet v Sloveniji Ljubljana, 11. maja. Skupščina zveze za tujski promet se je vršila danes dopoldne v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ter so se je udeležili mnogi odlični predstavniki raznih društev in kor-poracij. Skupščino je otvoril predsednik Zveze, g. dvorni svetnik dr. Marn, ki je pozdravil posamezne gospode zastopnike društev, oblasti in nekaterih občin ter nato govoril o tujskem prometu v Sloveniji: • Lahko smo ponosni, da smo v državi ravno mi Slovenci dali iniciativo za pravilno umevanje tujskega prometa. V trgovinskem ministrstvu se je osnoval odsek za turistiko, kateremu na čelo je bil poklican naš vneti sodelavec Slovenec dr. Žižek, Na tem mestu se g. dr. Žižek še vedno nahaja. Zveza za tujski promet je čisto gospodarska korporacija. Tujski promet je postal vprašanje ter tvori v bilanci narodnega gospodarstva važno in odlično postavko. Naš tujski promet ima že tradicijo. Olepševalno društvo v Novem mestu bo letos slavilo že 501etnico obstoja. Letoviško društvo v Kranjski gori pa 25letnico obstoja. Ob isti priliki bo v Kranjski gori otvorjeno novo kopališče ob Pišenci. Svojega ustanovitelja g. Tičarja je društvo imenovalo za častnega članu. Podrobnosti o delovanju Zveze je navajalo posebno tiskano poročilo, ki je bilo vsem udeležnikom razdeljeno. Iz brošurice, ki obsega 28 strani, je razvidno vse ogromno delo te naše korporacije. — V imenu preglednikov je poročal dr. V. Gregorič, ki predlaga, da se odboru podeli absolutorij. Soglasno sprejeto. Pri tret|i točki: prodaja nepremičnin odnosno služnosti, je predsednik -navajal, da pri nekaterih nepremičninah, ki jih Zveza poseduje v Bohinju, niso še povsem ločno ugotovljene služnosti. Zalo prosi občni zbor. da bi sc pooblastil odbor, da ukrene vse potrebno glede ugotovitve teh služnosti. G. Mencinger A. iz Bohinjske Bistrice dodatno predlaga glede nakupa »Danice«, da se tamkaj spet otvori lepo, moderno kopališče. Prometno društvo v Bohinju hi »Danico« kupilo ter obnovilo nekdanje kopališče, obenem pa uredilo primeren naraven park okrog kopališča. Predlog jc bil soglasno sprejet. Pri slučajnostih sla se obravnavala dva samostojna predloga. G. Šter se je v svojem predlogu zavzemal za enoten sistem propagande, ki doslej ni uvoden K debati se ie oglasil gosp. A. Mencinger, ki je navajal, da je takšen sistem enotne propagande res potreben, potrebna pa je tudi kontrola propagande in reklame. Besedila se namreč včasih sestavljajo povsem nesmiselno ter bolj škodijo našemu tujskemu prometu, kakor pa koristijo. Skupščina je predlog soglasno odobrila ter pooblastila odbor /.veze, da osnuje v svrho takšne enotne propagande poseben odsek. j G. Hrovatin je kot zastopnik SPD utemeljeval predlog glede ohranitve naravnih krasot v splošno, v Bohinju še posebej. Bohinju je potreben poseben stavbni red, treba je zidati tako, da bo odgovarjalo miljeju dotičnega kraja, Gosp. Mencinger je stvar pojasnil v toliko, da se v občinskem uradu v Bohinjski Bistrici nahaja že od leta 1905. poseben regulacijski načrt, tako glede Bohinjskega jezera, kakor glede Bohinjske Bistrice same. Predlog, ki navaja podrobnosti ia zadevne nasvete, je bil soglasno sprejet, Sprožena so bila še nekatera važnejša vprašanja, tako glede takojšnje uvedbe taksometrov pri avtotaksih, dalje glede železniških zvez in ugodnosti itd. Zadevne razprave so potekle v lepi vzajemnosti in soglasju ter je zlasti zastopnik ljubljanske železniške direkcije obširno poročal o predlogih, ki jih je direkcija poslala v Belgrad za ugodno rešitev. — Nato je predsednik zaključil občni zbor in se zahvalil vsem udeležencem. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 12. maju ob 20. uri: UTOPLJENCA«, ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. OPERA. Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.) Mariborsko gledališče Nedelja, 12. maja ob 20: PROCES MARY DU- GAN«. Premijera. Ab. B. Ponedeljek, 13. inaja ob 20: »KVARTET ZIKA«. Koncert ab. C. Cerkveni vestnih Družba sv. Petra Klavorja v Ljubljani j>ra-znuje danes na praznik svoje patrone Marije, Matere dobrega sveta. Popoldne ob 4 je v uršulinski cerkvi misijonska pridiga. Po govoru bo darovanje za afriške misijone nato litanije. Verniki se vabijo k mnogoštevilni udeležbi. j Prireditve in društvene vesti Napovedani izlet Stolne prosvete vGrobljc sc radi nepredvidenih zaprek preloži na bin-koštni pondeljek, to je 20. nmja 1929. Odbor Prostovoljno gasilno društvo Dobrepolje blagoslovi svoj prapor due 9. junija t. 1. Popoldan bode. zabijanje žebljev. Čisti dobiček je namenjen zu motorno brizgulno. Zagorje. »Zagorski kegljaški klub« prične ' z dnem 12. t. m. s keglanjem nu dobitke. Ker jo deset izredno lepili dobitkov, vabimo vse, prijatelje keglanja. da poizkusijo svojo srečo zanesljivo še to nedeljo pri g. Tomo Koprivcu. .— Kcgljuški klub. # Občni zbor podružnice Jugoslovanske Ma- Sce na Vrhniki, ki se vrši dne 14. f. m. v torek > 8 zvečer v prostorih gostilne »Pri dalmatinski trti« z običajnim sporedom. Vabljeni! Prostovoljno gasilno društvo v Goričivasi priredi dne 7. julija veselico ob priliki blagoslovitve nove motorne brizgalne. Prosimo vsa okoliška društva, da bi ta dan ne prirejala kakih prireditev. Dramatični odsek v šiški priredi danes ob polosmih zvečer zaključno predstavo sezone. Uljudno vabljeni! Odbor. Društvo slovenskih sodnikov ima s\oj redni občni zbor dne 2. junija 1929 ob 10.30 v Ljubljani. Gasilno društvo Barje vabi na vrtno veselico v nedeljo dne 12. maja pri Vrbincu. Ptuj Danes na koncert! Gotovo je. da sc ne bo Plujčanom kmalu kdaj nudila prilika slišati gospo Lovšetovo, najboljšo slovensko pevko. Danes pa ie ta prilika na koncertu »Maribora«, ki se vrši ob 3 popoldne v Društvenem domu. Ptujčani danes pokažimo, da spoštujemo one, ki nam prinašajo najlepše, kar ima slovenski narod — našo pesem Glasbena matica v Ptuju priredi v ponedeljek dne 13. t. m. ob 6 jiopoldne javen nastop gojencev nižje stopnje; v torek dile 14. t. m. ob 8 zvečer pa glasben večer gojencev višje stopnje. — Ravnateljstvo. S3nl(0§fntll praznikov tovarna J 0 R e 1 C H. kakor obleke, bluze, damsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka Ign. Zargi. Sv. Petro c. 3 In 11 n Kdor hoče imeti sobno IlSiPIi®®^®' 8 s*IlcarI|o ponajmoder-B®^ B I ff h 1 (T ■ nejših vzorcih in prvovrstno i yaty §b£ 3 9 izvršitev, se bo oglasil le ,—.—,............,_„ pri J. MARTINC-u ^■(preje F. Ks. Stare), Ljubljana Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Cene solidne! Takoj s prvini solucein moramo pričeti s solnčnimi kopeljmi, tedaj pa je posebue važnosti maža z Niggerol oljem ali Niggerot kremo (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi so v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.j „Psss t1" Odkar imamo radio, je v našo družino uvedena docela nova — disciplina. Res. Glejte, prejšnje čase, ko v našem stanovanju šo ni bilo radia, je vsak družinski član, ki se je od koderkoli vračal v mirno zatišje domačega ognjišča, lepo dostojno in razločno pozdravil: »Dober dan, dober večer, ali je že kuhano?, uf kako sem lačenk Itd. To so namreč naši domači pozdravi, ki so tako rekoč narodna last, pristno domače blago in, kaj hočete več? Pri nas tega zdaj ni več, odkar imamo radio. Nobenih doberdanov, nikakih dobervečerov, nič. kuhano, nič lačen. Pridem domov in burno pozdravim rodno mi majko: »Dober.. .< »Psssstk Mamica ob radiu s slušalkami na ušesih. »Ampak mama, jaz sem vendar lačen!!!« »Pssstk »Ampak.. .< »Psssssstk Tako je sedaj pri nas, da niti kihniti ne sme človek, kadar izvaja radio svoj program. Hoditi moramo po prstih, le tisti, ki imajo gumijaste pete, lahko stopajo z vsem podplatom. Je rekel oče, da se bomo morali sploh sezuvati pred vrati, v predsobi, kjer bo vsakega družinskega člana čakal soliden par copat, kakor Turke pred mošejo. Tudi pozdravljamo se sedaj kar s »pssstc in nikakor drugače. Tudi Vam, ljubi prijatelji in radijevi in moji pošiljam prisrčen »pssstk M... k BOTRI? Ne peljite birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana. V študiju londonske oddajne postaje Londonska radio oddajna postaja je imela ob pričetku oddajanja leta 1923 pol tucata ljudi usluž-benih, ki so oskrbovali koncerte, predavanja, otroške ure, nedeljske pridige in druge programe. 30 ur oddajanja je bd maksimum, a še to le malokdaj doseženo. Navadno le tri ure na dan. Dandanes oddaja London 130 ur tedensko xn sicer 80 ur za London (znak 2 L O), 50 ur pa za Daventry (5 G B). Nad sto izvršujočih organov ima sedaj londonski študij, ki se dele v razne skupine. Glavno načelo 2LO je, točnost do sekunde. Pripetilo se je, da je glavnega igralca Shakes-peare-ove drame, ki bi se imela oddajati, deset minut pred pričetkom ni bilo v študiju. Mesto njega je dospelo telefonsko obvestilo, da je bil zadržan ter upa, da bo v pol ure na mestu. Kaj sedaj? Preložiti program je bilo izven vsake diskusije, namestnika pa tudi ni bilo mogoče dobiti v tako kratkem času. Situacijo je rešil, kdo drugi kot — napovedovalec. Ker je bil nekoč sam gledališki igralec (zdi se mi, da imajo vse radio postaje na svetu za napovedovalce nekdanje igralce), se je potrudil ter po možnosti skušal posnemati pravega umetnika-igralca. Glas in naglas je dobro imitiral ter se »držal«, dokler ni v eni sapi prišel igralec. Tako dobro je glasnik izvršil svojo prevzeto nalogo, da izven študija nihče ni vedel za spremembo. Londonska postaja je imela v pričetku tudi z godbo velike težkoče. Angažirane so bile godbe, ki niso bile ravno prvovrstne. Godbeniki so se pogosto menjavali, kar je bilo celoti le v kvar. Nekega večera je nastopila plesna godba samo z dvema prejšnjima godbenikoma, vsi drugi so bili novinci. Po prvem komadu, ki so ga odigrali, je ravnatelj študija vse vkup nagnal ter ostali čas izpopolnil z recitacijami. Ponudnikov pa je bilo že od vsega začetka več kot preveč. Zdelo se je včasih, da postajo oblega vse, kar kaj zna in razume, kakcr tudi oni, ki si le domišljajo, da kaj razumejo. Vsakdo teh je bil prepričan, da je največja bodoča zvezda etra ter zahteval vsaj takojšnjo preizkušnjo, ako že ne namestitve. Priglašali so se pravi umetniki, kuple-tisti, imitatorji kanarčkov, papagajev, čarovniki, umetniki v »govorjenju s trebuhom« itd. Izbira ni bila lahka. Včasih se je pa jx»srečilo najti med temi zares uporabno moč. Tako je prišel nekoč mož iz Yorkširske grofije, ki ni prav ničesar obetal Ko pa je pričel s svojimi neugnanimi šaljivimi pripo-vestmi iz domačega življenja, je vsemu vajeno uradništvo spravil v nepremagljiv smeh. Naslednji večer je bil mož že na programu in je imel velikanski uspeh. Vse je govorilo o njem in ob njegovem drugem nastopu je imel desetkrat toliko jx>slušalcev kot prvič. V štirinajstih dneh je jjostal »radio zvezda« prve vrste Neki slavni komik, vajen nastopov le pred polnimi gledališči, se je tudi prijavil za nastop v radiu. Toda tišina in mir študija ni bila zanj. Poskusil je enkrat, dvakrat, pa ni šlo. Obrnil se je proč od mikrofona ter dejal navzočim: »Ne gre, ne morem, ako ne vidim občinstva, k: se smeje mojim dovtipom.« In res ni nikdar več poskušal nastopati v radiu. RADIO DRUŽI LJUDI. Gotovo ni nikjer na svetu radio tolikšna dobrota kot v Avstraliji, kjer so jx>samezni farmerji drug od drugega oddaljeni po sto milj in še več in so dobesedno odrezani od sveta in kulturnih središč. Do lanskega leta je avstralska poštna uprava sama vodila posle radiofonije, sedaj so pa zato postavili posebnega inšpektorja. Zanimanje za radio ie v Avstraliji velikansko, kar je povsem razumljivo. Zvezni parlament v novem glavnem mestu Canberra je opremljen z najboljšimi radioaparati za sprejem vseh avstralskih in novozelandskih postaj. MISIJONI V OCEANIJI SO SEDAJ ZVEZANI PO RADIJU. Uporaba radija se je z mrzlično naglico razširila po vsem svetu. Ta koristna iznajdba je že danes osvojila daljni Vzhod in Oceanijo. Sistem radio telefonskih postaj, ki objeinlje sedaj skoraj ves Arhipel Južnega morja, veže med seboj te različne misijonske pokrajine, ki so tako zelo oddaljene druga od druge in jih jrribli-žuje zunanjemu svetu. — Radio postaja v Suvi, glavni luki Fidži otočja, je zvezana z Avstralijo, Saimoo, otoki Cook, Solomon, Novo Kaledonijo, Novimi Hebridi in s Havajskim otočjem. Postaja v Suvi je vodena po oni iz Sydneya. Glavna postaja v Novi britanski Gvineji je v Bitapakanu, pri Babalu, sedežu katoliških misijo-nov. Kakor vsa druga občevalna sredstva je radio, čeprav je najbolj v službi trgovine, velikega in koristnega prometa tudi za misijone. V-ajti on približuje in veže misijone ene z drugimi, vse pa z zunanjim svetom. A F. TUDI KITAJCI IMAJO BESEDO V ETRU. V Šangaju so jjostavili novo veliko oddajno postajo, ki ie zgrajena iz samega domačega, to se pravi, kitajskega materijala Le e'ektronke in mikrofoni so amerikanskega izvora. Postaja oddaja v ki- tajskem in angleškem jeziku. V AFRIKI JE VELIKO KOMARJEV. Južnoafriška radio družba ki je lani prevzela afriške postaje, je imela v svojem območju 11.000 prijavljenih naročnikov. Sedaj jih ima že okoli 18.000. Kljub energičnim odredbam pa je število neprijavljenih aparatov še zelo veliko. Računajo, da jih je najmanj 8000. V Rusiji je sedaj 68 radiooddajnih postaj, ki oddajajo dnevno. Najmočnejši sta Moskva-Komin-tern in pa Radiopedača. Zasebnih radioamaterjev v Rusiji ni mnogo, pač pa na tisoče javnih sprejemnih aparatov, ki so postavljeni po vsen ulicah in trgih, kjer imajo poslušalci priliko slišati ruske programe. Posebnega navdušenja za radio pa med ruskim narodom še ni. Na Groenlandiji so tri radiooddajne postaje, ki stoje v nekakem trikotu, druga proti drugi tsr oddaljene okoli 200 kilometrov ena od druge. Te postaje so ogromnega joomena za morsko plovbo in jih v glavnem uporabljajo za to, da pravočasno opozore parnike na Severnem Atlantiku o bližajoči se nevarnosti, ker od Groenlandije prihaja največ viharjev. Danska država ima okoli 200.000 radio amaterjev. Torej, je radio med Danci zelo priljubljen ter razmeroma močno razširjen. Programi Radio-Ljubljana: Nedelja, 12. maja: 10.30: Oskrbovanje cvet-lec, grmičevja in ostalega drevja, g. F. Kafol. — ti Koncert Radio orkestra. — 1. Mladinska akademija s |>etjem in deklamacijami v dveh delih, katero poklanja šentjakobska dekliška šola zlati slovenski mamici: I. del: Mladina svoji nebeški Materi: t. Premrl: Rože za Marijo, petje. 2. Marijin sem otrok '3. Marija moja Mati. 4. Rihar: O Marija naša ljuba Mati, petje. ti, p< 5. Za Eno. . 6. Kraljici maja. 7. Vavken. Naj ti .....epal 9. Kako si liuba Mati, petj( H. del: Mladina svoji zemski materi: 1. Narod- zvijem, petje. 8. Kako si lepal 9. Kako si nam draga! 10 Rihar: Marija liuba Mati, petje. — na- Slovenska deklica, petje. — 2. Mamici. 3. Materino bogastvo. 4. Dr. Dolinar: Otrokova vprašanja, petje. 5. Mamici. 6. Moj vrtec. 7. Dr. Dolinar: Mamica spančkaj! petje. 8. Moji mamici. 9. Mati. 10. Narodna: Gor čez izaro, petje. Poje šolski pevski zbor pod vodstvom g. Um-bergerjeve. 16 Ilumoristično predavanje, pisatelj Milčinski. 16.30 Reproducirana glasba. 16.45 Koncert radio orkestra. 20 Večer koračnic. izvaja godba Dravske divizije. 22 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 13. maja: 12.80 Reproducirana glasba. — 18 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 18.30 Borzna poročila. 17 Koncert Radio orkestra. — 18.30 Ceščina, g. Novak. — 19 Francoščina, g. dr. Leben. — 19.80 O organizaciji borbe proti raku, dr. A. Zalokar, primarij ženske bolnice. — 20 Nemška glasba, izvaja Radio orkester. 1. Flo-tov: Martha. 2. Lortzing: Der Wat'fcnschmied. 3. Schubert: Il-mol Symphonie. 4. Beethoven: Sonate patetique. 5. Beyer: Die Puppenffee. 6. Milliicker: Der Betelstudent. 7. Ruhlan: Andante a. d. Sonate op. 55. 8. Lincke: Frau Luna. — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 14. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 18.30 Zur Gegenstrandstheorie der Personlichkcit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19.30 Naše sosedne države: Geografski oris Dunaja, dr. Bohince. — 20 Schwab: Kandidat, izvajajo člani narodnega gledališča. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos programa inozemskih postaj. Sreda, 15. maia: 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Fr. Finžgar: Za kruhom, otroška igra, izvajajo gojenci Marjanišča. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Koncert kvarteta »Zika-:. — 22 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 16. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazz-band. — lb Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 Zračni promet pri nas in drugod, dr. Stane Rape. — 19 češčina, g. Novak. — 19.30 Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera, g. Ku-uaver. — 20 Prohazkov večer, poje ga. Golobičeva; vmes instrumentalni dueti. — 22 Časovna napoved in poročila. Petek, 17. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. 18 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. dr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik. — 20 Koncert pevskega kvarteta gojencev ljublj. konzervatorija (izvajajo oddelek iz »Blagrovc-Frank). Radio orkester. — 22 Časovna napoved in poročila. Sobota, 18. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Šport, dr. Šarabon. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 Bled. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Sestavil ravnatelj Pintar. — 19.30 Delavska ura. — 19.55 Odgovor slovenske mladine na mirovni j>ozdrav mladine iz Wallesa. — 20 Pevski kvartet Glasbene Matice. Vmes žvižganje, g. Bučar. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi: Nedelja, 12. maja. Belgrad: 11.20 Poročila. — 12 Časovna napoved. — 12.10 Orkester (Beethovnova glasba). — 18.15 Časopisna poročila. — 17 Čitanje. — 20 Predavanje. — 20.30 Koncert na harfi. — 21.45 Časopisna poročila. — 21.55 Radio-orkester. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 16.30 Prenos nogo-mfetne tekme. — 19 Klavirska godba. -- 19.30 Francosko predavanje. — 19.55 Gledališka godba. 20 Prenos operete »Cirkuška princezinja«. — Praga: 7 Promenadni koncert. -— 9 Cerkvena godba. — 11 Smetanovo skladbe. — 12 Vojaška godba. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17 30 Tambu-raši. — 18 Časopisna poročila. — 18.05 Otroške in materinske pesmi. — 19.05 Plesna godba. — 19.45 Materinski dan (predavanje). — 20.30 Narodne pesmi. — 21 Koncert. — 22.20 Plesna godba. — Stutlgart: 11.15 Godba. — 12 Promenadni koncert. — 14 Za otroke. — 15.30 I< materinskemu dnevu (petje in godba). — 18.15 Gledališče in šport (predavanje). — 19.30 »Requiem«. — 21.30 Razno. — Bern: 13 Koncert. — 15.30 Koncert. — 20 Orgle. — 20.45 Orkester. — 21.20 Italijanski orkester. — 22.15 Koncert. — Kalovice: 10.15 Cerkvena godba. — 1515 Koncert. — 20.30 Večerni koncert. — 21.15 Koncert. — 23 Godba. — Berlin: 8.55 Zvonenje. — 11.15 Delavski program. — 12 Koncert. — 16 Bachove kantate. — 20 Prenos opere »Martha«. — Dunaj: 10.20 Orgle. — 11 Koncert simfoničnega orgestra. — 15.45 Popoldanski koncert. — 19.10 Materinsko pesmi. — 19.35 Beethovnova sonata. — 20.05 Prenos gledališke j>redstave. — Koncert. — Milan: 10.40 Cerkveni koncert. — 12.05 Kvartet. — 16 Šaloigra. 10.45 Kvintet. — 18 Jazz. — 21 Prenos opere. — Budimpešta: 10 Cerkvena godba. — 12.25 Fimfo-nični koncert. — 14.80 Materinski dan. — 16 Petje. — 19.30 Prenos opere. — 22.30 Ciganski koncert. Ponedeljek, 13. maja. Belgrad: 11.20 Poročila. — 12 Časovna napoved. — 12.45 Radio-kvartet. — 19.15 Časopisna poročila. — 19.30 Ciganski orkester. — 20.30 Predavanje. — 20.55 Koncert. — 22.25 Časopisna poročila. — 22.55 Francoski večer. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 13.30 Poročila. — 17.30 Prenos godbe Ce te moti pri sprejemu inozemstva Radio Ljubljana stopi v naš prodajni paviljon na Miklošičevi cesti. Tam dobiš pripravo, ki Ti zanesljivo izloči našo postajo. — To je Zaporni krog Radione dobiš na poizkus in ga lahko vrneš, če se ne obnese! To naše postopanje kaže, kako smo si uspeha sigurni! Garancija je ime Radione Radio IMana iz kina. — 18.45 — Poročila. — 19.30 Glasbena abeceda. — 20.30 Prenos iz Varšave. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.30 Vojaški koncert. — 10.05 Radio-kabarot. — 20.30 Prencs koncerta iz Varšave. — 22.25 Plošče. — Stutlgart: 12 Plošče. — 16.15 Nemške opere.. — 20.15 Opera : Regina: ali »Maroderji«. — Bern: 12.50 Gramofonska godba. — 16 Koncert. — 18.15 Gramofon. 20 Straussove in Beethovnove pesmi. — 20.30 Koncert. — 21 Koncert s petjem. — Kalovice: 12.10 Koncert. — 16.20 Koncert. — 17.55 Koncert iz Krakovega. — 18.25 Koncert iz Varšave. — 20.30 Prenos koncerta. — Berlin: 17 Zabavna godba. — 20.05 Recitacija pesmi. — 20.30 Plesna godba. — Dunaj: 11 Godbeni kvarlet. — 16 Popoldanski koncert. — 17.20 Za otroke. — 20 Balade (petje). — 20.30 Prenos iz Varšave, večerni koncert. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.20 Kvartet. — 13.35 Jazz. _ 20.30 Prenos operete. — 23—24 Jazz. — Budimpešta: 9.15 Koncert. 17.40 Ciganski orkester. — 19.30 Prenos iz Varšave, Jazz. Fr. Gubenšek: Spreobrnenje gospe Urše Gospa Urša je bila smrtna sovražnica radia. Rajši da gre živa v grob, je dejala, kakor da ji prinesejo radio v hišo. Tako je relda in ji je bilo treba verjeti, zakaj takrat je bila stara 64 let in še bolna in ji ni bilo mnogo na tem, ali gre kako leto prej ali j>ozneje, živa ali mrtva v grob. Gospa Urša nima več moža. Sama s svojo kuharico in psom Kukirolom živi na tem svetu in prodaja dolgčas: od jutra do večera in še ponoči, od 1. januarja do 31. decembra do polnoči, potem pa začne znova, leto za letom. Gramofona se je naveličala. Pa so ji znanke svetovale: Radio si kupite, radio. Ta da bo nekaj zanjo: vsak dan kaj novega, kakor bo hotela in odkoder bo hotela. Pa če ne verjame, naj gre na velesejem. Tam vsakemu pokažejo vse in čisto zastonj. Gospa Urša je vse to vestno premislila: njen gramofon je bil že star. Nekam hreščeče glasove je dajal od sebe. Sploh se v svoji starikavi in be-težni notranjosti upira, da bi še nadalje godel okrogle, krajšal večere in razveseljeval starost gospe Urše. Kar zdelo se ji je, da bi po vseh gramofonskih zakonih bil njen gramofon zrel za pokoj. Gramofon je ta čas ždel v kotu. čutil je globoko resnost položaja in svečanost trenutka. Pred očmi mu je vstala slika temne bodočnosti, ki ga čaka, njega, gramofonskega penzijonista ... Kako krasna je bila preteklost! Kako je ljubil svoje zakonske boljše polovice! Gramofonske plošče. Dvajset jih je imel. Zakaj gramofonske postave dovoljujejo gramofonom: imeti več zakonskih polovic, se ločiti od njih ali celo izbrati druge. On pa je bil zvest. Držal se je svojih dvajsetih: od nobene se ni ločil, nobene druge si ni izbral. Kako jih je ljubili S koliko nežnostjo je stegoval svoj dolgi vrat nad temnimi lici svojih dragih in jih poljub- ljal dolgo, dolgo. Svojim čustvom je dajal duška. Oh! Tako divne melodije so vrele iz njega na dan, da jo očaral vse in vsakega. Vsaki od zakonskih polovic je posvetil drugačno melodijo. Gosj»a Urša je pustila ubogi gramofon v kotu in odšla. S sabo je vzela Kukirola. Kukirol ni bil gramofon, ampak pes in polnopraven član ljubljanske pasje občine. Za leto 1929. je bila zanj vplačana predpisana taksa, kar je bilo zabeleženo, tako da s te strani ni bilo pomisleka zoper Kukirolovo bivanje v Ljubljani. V hiši gospe Urše so mu, Kukirolu, pripadala važna opravila in velike naloge. Bil je hiše čuvaj. Na njegovih pasjih ramah je slonela varnost hiše. Kdorkoli je bil, visokega ali nizkega stanu, vsakemu je tekel do vrtnih vrat nasproti in ga hudo oblajal: tako zelo se je zavedal svojih dolžnosti. Na velesejmu so gospo Uršo sprejeli z odprtimi rokami. Brž so ji posadili kot pozavna troben-tajoče slušalke šestelektronskega radio aparata na ušesa. Učinek je bil strašen. . Gospa Urša je še tisto sekundo vstala in odšla. Še Kukirola ni poklicala. Gospodje pač niso tisto leto še umeli svojega posla. Namesto da bi bili gospej Urši pokazali radio po kvaliteti, so ji pokazali njegove učinke po kvantiteti. Usodepolna zmota, nepopravljiva napaka! »Raje grem živa v grob, kakor da mi prinesejo radio v hišo,« tako je rekla gospa Urša. Od tistega dne je gospa Ur.a smrtno sovražila radio. Dve leti se ni smela v njeni hiši besedica radio niti omeniti. Tolikšno je bilo njeno sovraštvo. Čas celi rane. Že Prešeren je prerokoval, da vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Ljubljana je napredovala tako, da jc imela tri velesejme na leto, pa še >Radio Ljubljana« so ji zgradili. Takrat so na vseh potili in ulicah priporočali Ljubljančanom, starim in mladim, moškim in ženskam, naj si nabavijo radio. Tudi gospej Urši niso prizanesli. Na ulici so ji govorili, k njej na dom so prišli. Na vse mile viže so ji pihali na srce in ga ji mehčali. Zdaj da je vse drugače. Ves teden se jih je gospa Urša otepala. Morda bi se jih bila ubranila, da ni dne 21. oktobra godovala. Kadar ima gospa Urša god, takrat vse usliši in na vse pristane. Udala sc je. V hišo so prinesli detektor, ki da neki tako mirno in tiho poje, da ga je treba prav na ušesa tiščati Tako je prišla tista ura, ko se je vršila druga slovesna preizkušnja. Tudi to pot je bil Kukirol zraven: poverili so mu prav posebno nalogo. Gospa Urša mu je sama nataknila slušalki na glavo in vsi so strmeli vanj, kaj bo dejal on. Kukirol pa se je zavedal važnosti odiočilnega trenutka in poverjene mu naloge. Vse oči so bile vprte vanj. Kukirol je junaško vzdržal poglede in slušalke: niti ene poteze svojega pasjega obraza ni spremenil, niti z eno dlačico kosmatega lica ni pomigal. Sploh z obrazom ni dal izraza mehkim čustvom, ki so prevzela njegovo mehko-čuteče pasje srce. Samo z repkom je pomahal. Obraz gospe Urše pa je Sel na smeh: Kukirola repek jo odločil. »Pa ga pustite!« je mehko rekla. Mislila je seveda na radio, no na Kukirola. Spreobrnitev gospe Urše je bila jjopolna. Poslala je najvernejša poslušalka radia. Pri kosilu no vzame preje žlice v roke, dokler Radio Ljubljana ne »želi vsem cenjenim poslušavkam dobrega teka!« Zvečer posluša do zadnjih besed: »Vsem cenjenim poslušavkam sladko lahko noč!« Ob nedeljskih popoldnevih priroja pravcato agitacijske shode in zborovanja za radio. Z živo besedo slika povabljencem veseljo in radosti, ki vrejo na dan iz tega čudnega zabojčka. In če se ob zvokih radia še najdejo neverni Tomaži, jim zamaši usta s tako tehtnimi dokazi, da se dajo prijeti: z radio i>oticami, radio keksi, radio čajem iz svoje radio kuhinje, kjer se kuha, peče in praži po radio receptih. Zakaj pri gospej Urši je zdaj vse jradio«: radio juha, -zelje, -salata, -prikuha, in tako dalje, tja do resničnega radio iičeta, ki je za Kukirola. takle mi kup'" za birmo Stopi as menoj v radio paviljon na Miklošičevi cesti št. 5, kjer se dobi najlepši aparat Luksus Ta beseda se v povojni dobi pogosto omenja. Socialni delavci gledajo na luksus s strahom. Davščine na luksus naj bi ga omejevale. Na uvoz luksuznih predmetov države uvajajo povišano carino. Z gnevom v duši ga kolne proletarec. Pa luksus živi in se bohotno razrašča. Gotovo je, da je nemogoče in nenaravno, da bi iz družbe izginil kedaj vsak sijaj. Jamči nam za to sama Cerkev. Svoja svetišča je okrasila z duha polnim sijajem in v liturgiji nudi vnanjemu sijaju najvišje poduhovljenje. Cerkev pač računa s človekom, kakršen je. Človek ni le duševno bitje, ima i svojo telesnost in telesne čute, na katere vnanji sijaj in blesk močno vplivata in po njih na duha samega. Duh hoče res svoje, a tega redno no dobi, ako tudi čuti ne dobe svojega. Ob sijajni službi božji duša vse i"*'^ in živali ne je zadil.i religioznosti. Povzdig religioznosti, pobuda in živa moč religiozne misli, to ima Cerkev v misli ob sijaju svo;ih oerkva in svoje liturgije. Le skrajni materialist, ki meri vse le z gospodarskim kopitom in ki mu njegova plitvost ne da do misli, da so duhovne in zlasti religiozne vrednote vredne materialnih žrtev, bi Cerkvi mogel zameriti njen liturgični sijaj in njene gmotne žrtve zanj. Kdor pogleda svet v preteklosti ali sedanjosti, vidi prav isto. Nikjer na božjem svetu se ne oblačijo vsi stanovi in sloji enako. Miza se povsod ob posebnih prilikah pogrinja bogatejše kakor ob navadnih dneh. Radost dogodka in veselost duha sama od sebe poiščeta zunanjega bleska in čeprav še tako skromnega. Vsepovsod se možje z vodilno vlogo v življenju obdajajo z reprezentanco. V Rusiji so pometali s carističnim razkošjem, a uvedli so svoje bolševistifno. Spomnimo le Lenina na odru in ob pokopu! Zakaj ta vsesplošni pojav? Povsod ga dobiš, ker je naraven. Kdor v družbi nekaj velja, se mora tudi kot tak družbi izkazati na zunaj. To je zakon primerne zunanje oblike: ni dovolj, da nekaj si, treba, da S'j tudi kot tak nazunaj ljudem pokažeš, sicer ne veljaš in če ne veljaš, ne moreš delati. Socialno stališče nalaga socialno nalogo in uprav socialnost te naloge zahteva zunanjega poudarka socialnega stališča. Le tako stopi ljudem socialno stališče jasno pred oči, da se ga težko vršiti kulturno in socialno poslanstvo, ki živo zavedo. Rrez take zavesti v ljudeh je pa ga nalaga socialni položaj. Le demagoško reklo — na uspeh preračunjeno je, ako kdo obsoja vsako stanovsko reprezentanco, zameta vsako zunanjo obliko, proklinja slehem sijaj. A svečanost, sijaj, ki ima namen in pomen, da čutno, lepo bolj izrazi idejo ali važnost osebe ali stvari, ni istoveten z luksuzom današnje dobe. Gotovo, po zgodovini potrjeno je, da se zunanjost lahko razbohoti, da se upravičeni, umerjeni blesk lahko izprevrže v razsipno razkošje in popi it vi v plehki luksus. Dobe, v katerih propada moč kulture in zavladuje ne-nravnost slabotne, zgrešene volje, so navadno dobe velikega razkošja. Bilo je v Atenah tako. Nič drugače ni bilo v starem Rimu ob propadanju imperija in ogabnih lukulskih gostijah. Celo v božji Cerkvi se kaže isti pojav. Dobe velikega razkošja cerkvenih oseb, Avi-gnon, renesansa so dobe, ko hira cerkveno življenje in peša verski in cerkveni duh. Razkošje v Cerkvi je nosilo redno velike škode v njenem versko-nravnem poslanstvu. Države nudijo isto sliko. Doba luksusa na dvorih so časi padanja politične sile. Francija pred revolucijo uči menda dovolj. Vse kaže, da tudi mi živimo tako dobo zgodovine. Po svetu gre val razokšja -- neokusno zmalinčenega in kulturi sovražnega. Zlasti zajema kroge »novih bogatinov«, denarnih aristokratov bančnega in industrijskega sveta. Notranjega, dušnega, kulturnega bogastva manjka, zato gredo težke vsote za potrebe, ki so le izraz notranje praznine in bolestne strastne sle po senzacijah. In v tem ozračju žive od dobrot plutokratične »kulture« demimondke vseh različnih vrst, filmske zvezde, plesačice in igralke gledališkega sveta nižje vrste. Denar se razmetava za stvari, ki mnogo, mnogo stanejo, a h kulturi nič ne prispevajo. Da je to velika škoda za narodno gospodarstvo, kdo bi se za to menil? Socialna grešnost je tudi premajhen ijreh, da bi zbudil vest teh krogov. Demoralizacija in degenera-clja rodu, ki jo taka razkošna razsipnost povzroča, jih ne vznemirja. lepota, estetičnost so pa tudi prekulturne zadeve, da bi se materialni kapital do njih povzpel. Naj govori par konkretnih potez! Dunajska letošnja operna redu ta je pobrala 330.000 šilingov, nad 2 in pol milijona Din. Vstopnina je znesla 85.000, izdatki za toalete 100.000, za friziranje 15.000, za čevlje, kravate cilindre 20 tisoč, po barih in kavarnah 110.000 šilingov. V Berlinu je bila plesna prireditev, kjer so cenili vrednost poedinih damskih toalet na 27 tisoč mark, t. j. nad 300.000 Din. Monte Car-lo s svojo igralnico govori Evropi strašno besedo o tem, kam gre denar — z znojem delavcev pridobljen. Letos so tam priredili kot tekmo v komfortu — concours de comfort — tekmo, kdo ima najkomfortnejši avto. Jury je prisodil nagrado angleškemu avtomobilu, ki je imel v zadnjem delu cel bar z najizbranejšiml šnopsi. V Newyorku je najdražji hotel sveta Tbe Sherry Nellierland. Vse udobnosti nudi, ki si jih more človek misliti. Tu si najemajo ameriški bogataši stanovanja — cel apparte-Itieni — za letnih • 30.000 do 40.000 dolarjev, t j. okrog 2 milijona Din. Da taki zgledi mi-čejo, je jasno. Zato ni čudno, da so v deželi dolarjev nastali med delavkami klubi za ustno barvilo. Deset do petnajst deklet — delavk iste tovarne ga tvori, Tsaka od njih prispeva tedensko v skupno blagajno 25 centov. Koncem tedna se po žrebu dodeli enemu dekletu vsa nabrana vsota, da jo porabi za parfum, barvilo, šminko, puder. Naravno, da zgledu velikih narodov skušajo slediti manjši narodi. Tudi pri teh se izrastki luksusa pojavljajo. So že znamenja, da tudi Slovenci tega nekulturnega, nesocialnega, demoralizujočega pojava ne bomo obvarovani. Nemški nacionalni ekonom Roscher je mnenja: »Pri zdravem narodu je tudi luksus zdrav, pri bolnem narodu je pa tudi luksus bolan.« Zdravi luksus je vedno le sredstvo. Luksus 20. stoletja pa postaja sam sel i namen, je cel malik. Bolan je in bolno zastruplja narode. Kako tudi ne, saj je le strašna žetev materialistične setve 19. stoletja? Materialistična semena pač ne morejo vzkliti v kulturno in moralno rast. Mamonizem Vir sedanjega socialnega zla je predvsem kapitalizem ali bolje rečeno »mamonizem«. Kaj je to mamonizem? Mesto Boga častijo gotovi sloji »zlato tele«, to se pravi: v gospodarskem življenju je zavladalo mnenje, da sme človek težiti po največjem dobičku brez najmanjšega ozira na božje nravne zakone: pravičnost, ozir ua bližnjega, usmiljenje in ljubezen do bližnjega ne smejo ovirati gospodarskega razvoja. Denar, blago, stroji vladajo nad človekom: Edini cilj je povečevanje kapitala in produkcije brez ozira na bližnjega. Tam kjer se ta mamonizem dosledno izvaja, pride polagoma do tega, da sta samo dva sloja: veliki bankirji, tovarnarji, trgovci z velikanskimi denarnimi zavodi in trgovskimi vele-podjelji (storehouse«) na eni strani, na drugi strani velika množica delavcev, nastavljencev, proletarcev brez osebne lastnine in kapitala. Tc stanje je deloma že nastalo v Angliji, Ameriki, Nemčiji. V tem gospodarskem položaju izginjajo vedno bolj mali obrtniki in trgovci: kajti človek dobi vse, kar potrebuje za želodec in za telo v eni sami veliki trgovini, ki je pa zato velika, ker je požrla vse trgovce in obrtnike v soseščini Znak takega gospodarstva je v tem, da je postalo kopičenje denarja in blaga prvi in glavni smoter življenja. Svobodna je obli in trgovina, svobodna tekma, svobodna in nezaščitena delovna pogodba, itd. Toda ta svoboda ni prinesla zaželjenega napredka: na zunaj sijajen razvoj tehnike, na znotraj strašna beda neštetih proletarcev. Banke. Zunanje znamenje mamonizma so mnogoštevilne banke, ki kopičijo večino denarja v svojih blagajnah, oziroma obvladajo z njim vsa druga podjetja. Koliko podjetij je še popolnoma odvisnih od bank, oziroma dela edino-le za visoke obresti, ki jih je treba plačevati bankam. Kar pa je pri vsem tem žaiostno dejstvo, je to, da se po vseh deželah v zadnjih letih pojavljajo polomi velikih bank in ni bolj značilnega pojava za mamonizem našega Časa, kot so zborovanja obupanih »malih« upnikov, ki stiskajo pesti in morajo biti zadovoljni z 60., 40., 30. in še manjšimi odstotki odpravnine za svoje vloge Polomi bank (bankroti) je moderni smrtni greh mamonizma in države in doslej še niso dobile pravega zdravila in tudi ^rave kazni ne za to zlo. Kapital in prosveta. Toda veliki kapital se ne zadovoljuje samo s tem, da obvlada vse gospodarsko življenje; on stremi »za višjimi cilji«. Hoče obvladati tudi vse duševno, kulturno življenje. Predvsem hoče gospodariti nad tiskom, da ustvarja, oziroma da p o t v a r j a javno mnenje. Ni pretirano, če trdimo, da je vse res merodajno časopisje sveta v rokah mamonizma. Nič se ne sme objaviti, kar bi bilo zoper koristi velekapitala; pri volitvah mora to časopisje agitirati za kandidate velekapitala. Angleški pisatelj Cbesterton (Čestertn) zelo dobro pravi: »Skoro edina stvar, ki je človek ne sme pisati (v velikih listih), je kritika velekapitala. Ko bi bi! napadel vlado, bi se dovolilo, ko bi bil pisal zoper Boga, bi se »spoštljivo ploskalo«; ko bi smešil zakonsko življenje ali patriotizem ali javno moralo, bi dobil velik napis v debelih črkah čez celo stran. ' Ko bi pa bil pisal kaj zoper veletrgovine in velekapital, bi rekli, da za zdaj to ne gre, da je treba imeti ozir itd. Velekapital hoče obvladati vso prosveto: tako se je polastil v raznih deželah gledališča in kino.-podjetij: zaslužiti hoče tudi tam in obenem voditi ljudsko vzgojo. — Velekapital hoče vladati v politiki in sicer v notranji in zunanji; zato podkupuje vlade. Kapital in judje. Kar je pa veliko huje, je to, da velekapital ni v rokah domačinov, ampak v prvi vrsti po neki skrivnostni usodi v rokah Židov. Tako imajo judje na gospodarstvo, trgovino, politiko in pa prosveto evropskih narodov vpliv, ki ni v prav nobenem razmerju z njihovim malenkostnim številom. Ali ni to res tajinstven pojav, da vlada več ali manj tisto judovstvo, ki sovraži vse, kar je nam kristjanom v narodnem in verskem oziru drago. Zelo malo narodov se je obvarovalo tega strupenega vpliva: Irci in Slovenci so doslej tako srečni; med njimi je jud brez pomena. Pa ne vemo, kako dolgo! Judje obvladajo danes državne finance in vb I ute in toliko gospodarskih niti se steka v njih rokah, da se noben trgovec ne drzne na- Mirko Kunčič: Muca je zhotela Muca naša je zbolela, zobček jo hudo boli. Ajmo, bratci, ajmo, v mehko posteljo jo dajmo, da se revica naspi. Ko bo njen najslajši sen, striček naš odpre ji gobček -vija, vaja, vija, ven — s kleščami izdere zobček. Stric prihaja, grdo gleda. »Kaj vam pravim, ljubčki moji! Ta, ki milo tu mijavka — je hinavka. Vso nam smetano in mlekce davi v shrambi je popila. Da po tačicah tatinskih ne bi zdajle jih dobila, se domisli, premetenka, in se bolno naredi... Ali jaz ji že pokažem! Kje je, ljubčki moji, šiba? Z njo par gorkih ji primažem — pa bo zdrava spet kot riba!« — O dvanajstem skmtetjcku Enajst jih je bilo — malih škrateljčkov — stanovali so v majhnem gradičku tam sredi gozda, sredi temnega gozda, kamor ni vodila nobena cesta, nobena steza, škrateljčki so si jo vedno sproti napravili in jo vselej sproti zabrisali za seboj. Dobro poznate te male škrateljčke: zelene Mačke, rdeče kapice in dolge brade. Podnevi so spali — včasih v gradiču, včasih v gozdu: prvi pod gobanom; drugi se je stisnil pod jurčkov klobuk, ki je komaj pokukal iz zemlje; tretji je objel mlado rumeno lisičko in četrti je sedel pod klobflček lepe mušnice. Pa še drugi so si poiskali varne kotičke v tihem gozdu in sladko zaspali, ko je pokukalo solnce izza gore Ko ie pobarvala noč s skrivnostno barvo zeleni gozdič, so zlezli škrateljčki iz svojih zavetij in se začeli pomenkovati. »Bratca — dvanajstega — bi imeli radi,« je tožil šikrateljček z najlepšo brado. »Sanjal sem o bratcu,« je tožil drugi z najlepšimi hlačkami. Enajsti pa je zaključil: »V sosednjem gozdiču jih je dvanajst, enega bomo ujeli.« Pa so šli škrateljčki in ujeli malega palčka. In so ga vzeli v svoj gradič. Ko so zaprli dver, se je poredno zasmejalo solnce, škrateljčki so legli v svoje posteljice, a pozabili so na stražarja, ki bi zabranil komu zapustiti grad. Ko so škrateljčki sanjali o novem bratcu, jim je pobegnil mali palček v beli dan, se skril pod jurčkom in se vrnil v noči k svojim bratcem. Ko je nastopil prvi mrak, so škrateljčki žalovali za novim bratcem. Šli so v gozd, ga vsepovsod iskali do zlate zore. Prestrašil jih je solnčni žarek, brž je bil vsak v svojem kotičku iu ko jim je hotel ponagajati drugi žarek, so že vsi spali. Škrateljček z najlepšo kapico je čepel pod belo cvetko. Zadnji žarki so poljubovali nežno cvetko, kar nekdo nalahko potrka na bele duri. Bil je lepo pisan metuljček, škrateljček je stegnil ročico in ujel pisanega metuljčka. Držal ga je narahlo, a čvrsto, da ga pofcaže bratcem. Ko je tihi mrak razpel svoja krila, so se zbrali palčki okrog svojega novega bratca metuljčka. Vzeli so ga v svojo sredo in ga vodili v svoj gradič. Hitro so mu sešili novo oblekco, odeli krilca, pripravili posteljico in pripravili najboljših slaščic. Dvanajst jih je bilo, kakor so želeli. Ob zlati zori so legli palčki v svoje posteljice, vzeli med se metuljčka in zaspali. Pa se je skozi okno prikradel solnčni žarek — dobro ga je poznal metuljček. Saj sta še včeraj govorila., predno je potrkal na duri bele cvetke. Pozdravila sta se in metuljček se mu je pridružil in z njim nadaljeval pot — palčkov pa je bilo spet samo enajst. Žalostni so bili palčki, ko so pogrešili novega bratca. Skoro so uganili, kdo iim ga je ugrabil. In počakali so zlatega žarka, ki jih je nagajivo pogledoval. Ujeli so ga in moral je ostati ves dan pri njih. A ko je nekje daleč zamrla pesem večne luči, je ugasnil solnčni žarek in škrateljčki so ostali sami. Pa škrateljčki niso izgubili poguma — vso noč so iskali v gozdu novega bratca. A bratca niso našli. Tam nekje je zatrepetala vejica, zganili so se lističi — pod vejami vitke breze je sanjala lepa zlatolasa deklica. Urno so bili palčki pri njej... tiho so stali ob njej, da bi je ne predramili. Ko so bledele tam na horkontu prve zvezdice, je razširila deklica svoje bele ročice, da bi objela svojo mamico. A že so jo dvignili škrateljčki in jo vriskaje odnesli v svoj gradič. Iskali so bratca — dvanajstega, a našli so deklico, jo okronali za mlado kraljičico. Oblekli so ji svileno oblekco, posuto z zlatimi zvezdicami, na glavo ji dali biserni diadem, obuli ji zlate čeveljčke in na roko nataknili bleščečih draguljev. Na prsih pa ji je blestela rdeča zvezda. Presrečna je bila lepa kraljičica. Ali se ne porodi tudi v vaših srčecih, ljubi malčki, večkrat taka želja? Pojdite v gozdič zeleni, morda boste srečali palčke, ki bodo iskali bratca dvanajstega. Pa jih prosite, da vas vzamejo seboj — samo če vam ne bo dolgčas po zlatih mamicah. Vt '/V stopiti zoper nje. V časopisju se ne sme objaviti nič, kar bi njim ne ugajalo. Predvsem skušajo judje vse javne naprave, vse državno življenje popolnoma odtegniti nadnaravnim verskim vplivom; zato vsiljujejo judje, oziroma njihovi plačanci povsod zakone o »nevtralni«, brezverski šoli, o civilni poroki in razporoki, o ločitvi Cerkve od države, o možnosti zakona med kristjani iu judi. Olj judovske politike je povsod ta, da se prepreči javnopravna ureditev razmerja med Cerkvijo in državo s posebno pogodbo: država naj bi enostransko obvladala tudi Cerkev po svojih vidikih, medtem ko Cerkev želi, da država v posebnih zakonih zaščiti versko življenje katoličanov kot javen blagor. Judje priporočajo vse te protina rodne in fjcotikujturue zakone in naprave pod slepimi gesli strpljivosti, svobode itd. Toda strpljivost, kakor jo pojmujejo Judje, ni nič drugega kot popolna brezbrižnost, ta verska brezbrižnost velja le tedaj, za najvišjo kulturno dobrino, zu vero; če je treba napasti katoliško Cerkev. Zato najde v nasprotnem časopisju dosledno io-liko smešenja in blatenja papeštva in cerkvenih naprav; vlada pa popolno preziranje verskega vpliva na človeško prosveto. Judje so oni, ki odločajo o vojnah, so tudi tisti, ki v vojni največ zaslužijo. Kapitalizem, oziroma mamonizem je nastal iz individualiz-ma, ki so ga širili reformatorji v 16. stoletju, t Svoboda posameznika, njegova neodvisnost od moralo in Cerkve se je razpasla v gospodarskem oziru v ' alne dolžnost kapitalizem ne pozna. Zdaj pa boš gorje skušal... No, le pusti, dragec, jok, morda bo pomagal Bogi... Prej pdgubil bi jaz sebe, ko da bi zapustil tebe. Čuj, ko dan bo vzplapolal in boš ti na dvoru stal slečen, vprašaj, če mogoče car ti dovoliti hoče, da bi pome stopil sel in bi k tebi jaz prišel, da bi smel se posloviti. Mislim, car to dovoli ti. Jaz namočim nos v vodo, z repom mignil bom nato, dvakrat na te jo zaženem in zažvižgam še ob enem, ta trenutek, brat, ne stoj, v mleko skoči mi takoj, skoplji se še v vreli vodi in iz nje v mrzlo zabrodi! Se potem pomoli, brat, pa pokojno lezi spati da bi konj se pripeljal. Sluga konja res pripelje, sam na to pa v stran odšel je. * Glej, konj z rej ioni maha že, gobec, glej, brez strahu že moči, prhne v gospodarja in ga z žvižgom opozarja Ivan zdrzne se, ga zre in pogumen v kotel gre, stopi v drugi, v tretji ludi — vse okoli se mu čudi, ker postal je tak junak, da mu nihče ni enak! * »Glejte, glejte,« vsi kričijo, »tu se čudeži godijo! Nihče lepši ni postal!« * Car se je zdaj sleči dal, dvakrat se prekrižal zaporedno... plunk... in skuhan je za vedno! Car-Devica vstala je, in ko mir ukazala je, pajčolan je privzdignila in dvorjanom oznanila: »Car ne pride več nazaj, jaz carica bom sedaj. Hočete? — Odgovor dajte! Če vam ljuba sem, priznajte še za carja teh dežel onega, ki bo me vzel!« Je carevna pomolčala in na Ivana kazala. * »V peke! gremo za teboj!« ljudstvo zakriči takoj. :>Nihče ti ne ugovarja! Naj bo Ivan nam za carja!« Najpopolnejši „STOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače In čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. SAP.AGA, UU&UANA, Šelenburgova ulica 6/1. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Drugo jutro že zarana zbudil Konjič je Ivana: »Gospodar, le vstani, hej, iti morava naprej!« Ivan se počasi zgane, se počeše, stegne, vstane, še moliti je hitel in na dvor je k carju šel. * Tam trije so kotli vreli, poleg v vrsti so sedeli carski kuharji in sli in še drugi dvorniki. Ko so netili grmado, so ugibali z naslado, kaj bo Ivan le počel in jih vmes je smeh prevzel. * Km alti duri odpro straže: Car s carevno se prikaže, stopi z njo na vzvišen prag, da gibljaj bi videl vsak. »Brž se, Vanja, razodeni in že v kotel se zaženi!« car je kričati začel. Ivan zdaj se je razdel in besede ne odvrne, a carevna se obrne, da nagote nc zazre — v pajčolan zavije se. Ivan k kotlom se približa, noter gleda, se prekriža. »Kaj pa boš, Vanjuša, stal?« car je zopet zakričal. — »Le izpolni, kar car hoče!« Ivan reče: »Je mogoče, Vaša milost, da bi sel sem konjička mi privel, ki mi drag in ljub jc toli!« Car pomisli in dovoli in koj ukazati jc dal, Car s carico v cerkev gre in za njima spremstvo vre. Car družico mlado pelje krog oltarja vsem v veselje. Vsak top je oddal svoj strel, trobentačev zbor je pel. Še so vse kleti odprli, da ljudje so k vinu drli, kjer so glasno vzklikali kar imeli so moči: »Živel car naš in carica, naša krasna Car-Devica I« * V dvorcu bil šele je pir? Takega nikdar nikjer: Za debelo hrastovino so v palači se gostili, so bojari pili vino, ej, kako!... r Srce skače! Jaz tam sem bil, pivo, vino z njimi pil: mi po brkih je curljalo, v usta prišlo pa je malo!... KONEC. Atlantida — bajna kraljica Atlantika Eno najmikavnejših vprašanj, ki so kdaj zanimala znanost, je bil otok Atlantida, bajna kraljica Atlantskega oceana. Prvi vir, ki govori o njej, so spisi velikega grškega filozofa Platona, ki je živel v 4. stoletju pr. Kr. Otok opisuje naslednje: »Takrat namreč je bilo morje tamkaj plovno, kajti pred ustjem, ki ga imenujete »Heraklejeva stebra« (danes Gibraltar), je ležal otok, ki je bil večji nego Mala Azija in Lidija skupaj. S tega otoka se je moglo pluti na ostale otoke in na celo nasproti ležeče kopno... Na tem otoku Atlantidi so imeli čudovito urejeno kraljevo vlado, ki ni imela pod svojo oblastjo samo celega otoka, marveč tudi mnogo drugih otokov in delov kopnega. Razee tega je Atlantida vladala še v Lidiji do Egipta in v Evropi do Tirenije . . . Kesneje Mavrijski paviljon na jezeru. Nek navdušen prijatelj Orienta je napravil na nekem vzhodnopru-skem jezeru čoln v obliki palače iz >Tisoč in ene nočic. so pa nastali silni potresi in povodnji, in tedaj se je v teku nekega slabega dne in usodne noči... Atlantida pogreznila in izginila v morju. Zato tudi sedaj morje tamkaj ni plovno, ker se je na mestu, kjer se je pogreznil otok, visoko nakopičilo blato.« I; Potem Platon podrobno opisuje ustavo na Atlantidi in navaja rodovnik kraljeve hiše, ki | ji je začetnik morski bog Posejdon. Že Platonov učenec, slavni Aristotel, je bil mnenja, da je Atlantida samo bajka, ki si jo je izmislil Platon, da je v njej nazorno podal sliko idealne vladavine, kakor si jo je sam zamišljal. Enakega mnenja so bili poslej in so še mnogi znanstveniki. Toda na drugi strani pa ne manjka raznih zgodovinskih dejstev in starin, iz katerih bi se dalo sklepati, da je otok Atlantida ipak obstojal. Raziskovalci prazgodovine človeštva so našli številne sledove nekega kulturnega središča, ki se je moralo nahajati nekje med celinami Evrope, Afrike in Amerike, kar bi soglašalo z zemljepisnim položajem Platonove Atlantide. Med raznimi ugibanji glede Atlantide, je najenostavnejše mnenje, da Atlantida ni nič drugega nego — današnja Amerika. To mnenje so zastopali slavni učenjaki Bakon Veru-lamski, Aleksander Humboldt i. dr. in ima dejansko mnogo verjetnosti. Ko so Evropejci na koncu srednjega veka odkrili Ameriko, so našli raziskovalci tamkaj celo vrsto ustnih izročil, običajev in zgradb, ki so se presenetljivo skladali ali bili vsaj podobni onim starega sveta. Tako so našli v Mehiki orjaška smetišča in piramide, ki so zelo spominjale na egiptovske zgradbe. Tudi koledar, verski običaji, balzamiranje mrličev itd. je soglašalo z razmerami v starem Egiptu. Dalje je bila med Mehikanci razširjena tradicija, da so prišli v Ameriko iz dežele Aztlan, ki je neki ležala daleč proti vzhodu, onstran velikega morja. Tudi v jeziku so našli znanstveniki sorodnost z indogermanskimi jeziki. Kljub vsemu pa le ni nobenega neposrednega dokaza, da je v sivi davnini že stari svet imel zveze z Ameriko in da je Platonova Atlantida — Amerika. Mnogo ima zase domneva, ki jo je zastopal učeni jezuit Atanazij Kircher (živel je v 17. stoletju) in ima med znanstveniki še danes pristaše, da so današnji Azorski in morda tudi Kanarski otoki ostanki Atlantide. To misel podpira dejstvo, da se predstavljajo Azorski otoki dejansko kot vrhovi pogreznjenega gorovja, katerega sledovi se dajo na morskem dnu še spoznati. Razni drugi znanstveniki so iskali Atlantido v Togu in Nigeriji v Afriki, na Švedskem, Spitzbcrgih, Ceylonu in drugod. V zadnjem času pa je izšla knjiga zgodovinarja prof. Adolfa Schultena, ki dokazuje, da je Platonova Atlantida istovetna z otokom Eri-theia, ležečim v bližini ustja španske reke Guadalquivir. Na tem otoku sc je že v tretjem tisočletju pred Kristusom nahajala cvetoča naselbina neznanega naroda, ki je imel v rokah vso trgovino s kovinami, posebno s srebrom, činom, bakrom in bronom. Mesto se je imenovalo Tartessos. V 6. stoletju pred Kristusom so naselbino osvojili Kartažani, nakar je brez sledi izginila iz zgodovine. Čudna nesreča pri manevrih v Ameriki. Dva mogočna tanka — prave pošasti nove Jobe — sta pri manevrih v Ameriki po nesreči zavozila drug v drugega. Ločiti so jih mogle šele tehnične čete. Moštvu obeh tankov se ni zgodilo ničesar, tanka sama sta pa močno poškodovana Rene Lacoste, najboljši igralec tenisa ua svetu, ki je doslej premagal vse mojstre v igranju tenisa. Dne 9. t m. je igral v Berlinu proti nemškima mojstroma 1 roitzheimu in Dessartu. Denar še ni vse Ponovno se čujejo tožbe, da se dandanes dekleta možijo le zato, da si materielno zagotovo svojo bodočnost. Če se dekle omoži iz ljubezni, je to starokopitno; ljubezen igra v modernem zakonu le podrejeno vlogo. Londonska dekleta so pa nekemu bogatemu Američanu dokazala, da je še dovolj »starokopit-nih žensk«, katerim denar še ni vse. Ta bogati Američan je ponudil svoje srce, svoj razkošno opremljeni dom in letno rento okrog 700.000 dinarjev tisti angleški ženi, ki bi prišla v Ameriko, da se tam ž njim poroči. To svojo ponudbo je poslal nekemu londonskemu župniku in jo je sporočil velikemu številu deklet in vdov svoje župnije. Čeprav večina njegovih faranov ženskega spola živi v revščini, se ni javila niti ena, ki bi bila pripravljena sprejeti ponudbo in poročiti sa- mo radi denarja moža, ki ga ni niti videla, še manj pa poznala. Ko je župnik videl, da zastonj išče ženo za bogatega Američana, mu je z zadoščenjem sporočil, da žene in dekleta njegove župnije preveč cenijo pomen zakona in se ne dajo zapeljati z denarjem, da bi se za vse življenje vezale z nepoznanim človekom. Upor proli kralju beračev Petdeset tisoč beračev v Šanghaju se je uprlo proti svojemu kralju. Ampak ta upor jim ne bo nič koristil, ker je vladar mogočnejši od njih. Kralj šanghajskih beračev je eden najbogatejših mož tega velikega mesta. Je skrivnostna osebnost, o kateri se ve le malo in je tudi ni nikdar videti. Znano je le, da spada k skupini mogočnih Kitajcev, ka terih večina sc peča s tihotapstvom opija in ki so vsi po Kitajskem znani po svoji brez-vestnosti in bohotnosti. Žive kakor knezi v svojih palačah in so zmožni vsakega zločina. Kralju beračev mora vsakdo, ki berači po cestah Sanghaja, plačevati »davek«. Nenadoma pa je kralj ta »davek« zvišal in sicer v času, ko beraški posli prav slabo uspevajo. Berači so soglasno izjavili, da jim je popolnoma nemogoče izpolniti nove zahteve kralja. Pri slabih razmerah v deželi število beračev trajno raste, darovi so pa vedno manjši in redkejši. Vse to pa bo beračem malo koristilo, kajti kraljeva moč je prevelika. Že prva dva dni po uporu so našli tucat voditeljev upora mrtvih na šanghajskih ulicah. Nihče ne ve, kako so ti ljudje umrli, vsem pa je znano, da so postali žrtve služabnikov kralja beračev. Ta mož, ki živi od »davka« najrevnejših od revnih zelo razkošno, vlada neomejeno nad življenjem svojih podanikov. Plačuje četo cestnih razbojnikov, ki se ne straše nobenega zločina; ti nadzorujejo vse berače m dne /no pobirajo davek. Iz strahu pred nasilnim kraljem morajo berači še naprej plačevati, četudi jim gre še tako slabo. Uničena ljubezen ... uničene finance . .. New York je imel prvo borzno mešetarico na svetu v osebi gospodične Annie Goldhurst. Te dni je pa prišla iz New Yorka vest, da je gdčna Goldhurst izključena iz borze, ker je ustavila svoja plačila in izkazala 100.000 dolarjev dolga. Nek časnikar je izvohal podrobnejše podatke o finančnem polomu te podjetne, a še mlade in zelo lepe žene. Pred nekaj meseci se je seznanila z nekim šoferjem, ki se je predstavil kot ruski veliki icnez. Annie Goldhurst ga je predstavila svojim staršem kot svojega bodočega moža in ga je v vsem podpirala. Kupila mu je tudi avtomobil in malo garažo. Že po 14 dneh pa se je ta »veliki knez« naveličal svoje zaročenke in sploh ni več prihajal k nji. Če je pa ona hotela v njegovo stanovanje, je sploh ni sprejel. Gdčna Goldhurst je bila preponosna, da bi še dalje vpraševala po vzroku te njegove spremembe. Tudi je bila prepričana, da jo ta človek rri nikoli ljubil, marveč samo izkoriščal. Vendar pa ji je to razočaranje šlo tako k srcu, da je od tistega časa začela zanemarjati vse svoje posle, njeni tovariši na borzi pa sploh niso slutili, kaj se z njo godi. Delala je napako za napako, tako da se končno nihče ni čudil, da je prišlo do finančnega poloma. Ženski šport oa vodi, na suhem in v zraku. Levo Aimee Phanner, ki je prva z vodnim biciklom prebrodila Rokavski preliv, v sredi težka vaja v obroču, na desni Geraldinc Luise Cuthbert, prva ženska ktalka. Letalo padlo »na glavo«. V Oreyju pri Parizu so se vršile produkcije civilnih letalcev. Pri tem je eno letalo padlo na tla in se s prvim koncem za-pičilo v zemljo. Pilota so njegovi prijatelji nepoškodovanega izvlekli iz letala. Mož, ki je ženi zapustil samo hlače Uradni list angleške vlade prinaša med 1 ostalimi oporokami testament, ki je v resnici ; originalen. Nek čudak je testamentarično zapustil svoji ženi i svoje hlače, ki so oproščene taks in davka, kot simbol tistih hlač, ki jih je hotela ona nositi, ko sem bil še živ, pa se ji to ni posrečilo«. Vse ostalo svoje premoženje je ta čudak zapustil svojemu sinu in dvema sestrama. »Evening News< piše, da tako maščevalne oporoke niso redke. Neka žena je n. pr. zapustila v oporoki svojim rojakom samo vrečo peska, da se v njem zaduše, ker nihče od njih ni vreden niti pozdrava. Neki človek, ki je v življenju vedno tožil, da ga je žena obmetavala z raznimi priimki, ki so ga zalili, je testamentarično določil, da zapušča svoji ženi četrt pennyja, katerega ji morajo poslati v kuverti brer znamke. Tako jo morala žena pri prejemu pitona več plačati, kot je dobila. Berač z 90.000 franki v listnici V Lille je imel te dni nek skopuh veliko smolo. Delannoy, tako se piše, je stanoval v nekem predmestju v zelo bednih razmerah in vsi so ga imeli za zelo revnega. Od občine je dobival mesečno podporo. Te dni se je peljal s tramvajem. Ko je izstopil, mu je padla na tla listnica. Sprevodnik je to zapazil, pobral listnico in hitel za njim. Obenem je odprl listnico in tam našel cel šop bankovcev po tisoč frankov. Kasneje se je ugotovilo, da je bilo v listnici 90.000 frankov. Delannoy je hotel dati sprevodniku samo dva franka napitnine, česar pa sprevodnik ni hotel sprejeti, marveč je vso zadevo naznanil policjii. Tam so ugotovili, da je Delannoy goljufal občino in davčne oblasti s tem, da se je izdajal za siromaka. Sedaj so ga zaprli. Smešnice »Florijan noče o ženitvi niti slišati.« — »Da, da, to je bil vedno zagrizen pacifist.« * Zdravnik: »Najlepše in najuspešnejše zdravljenje v vaši bolezni bi bilo: ne piti, ne kaditi, ne ...« — Bolnik: »Ali mi nc bi mogli nasvetovati kakega manj lepega načina?« * »Kako pa, da si za svojo pravdo najel ženskega pravnega zastopnika?« >Se vprašaš? Ali ne veš, da imajo ženske . vedno prav in da imajo tudi vedno zadnjo ! besedo?c On: ;-Ne verujem ti niti besede, kar pripovedujete Ona: >Potem ti lahfco povem čisto resnico.« Sosedje v nebotičniku. >Mama prosi, če bi ji posodili nekoliko čaja. < Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, — — v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 7:>,000.000.-. Obrestna mere najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentnl In invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem. Motite kose najboljšega izdelka, zajamčene in drugo poljsko orodje — vse špecerijsko blago priporoča po najnižjih cenah JOS. JAGODIC, — CELJE, Glavni trg. Nakup kuhanega masla. IVAN BIZ0VIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove. Na razpolago ima tudi sadike naj-žlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in balkone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike ..CHABAUD N AGELCKI" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila z dežele se izvršujejo točno in solidno. GOSPODglRSItft ZIIESH U LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste nmefnlh gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst poriiandi ccmtnla. Bogata zaloga 5pecer2;skega in kaionl|alnega blaga, vse vrste mieoskl Izdelki, poljedelski stroji, financ in pomaranče. nmmsa Istro Ihl Vaša lepota zahtevata hiqijensko nego zob I l i J Hlgijenska pasta deslnflclra usta, konzervira in čisti zobe. Na dovršenosti Odis paste so sodelovali najboljši strokovnjaki kemije. — Odis pasta poleg tega, da zelo odlično čisti zobe tudi odstranja škodljivi kamen s zob, desinficira usta, učvrščuje meso in daje posebno svežost. :I839 Krojaški atelje za GOSP-)DE in DAME nudi priznano prvovrstno. solidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih, oziioma konkurenčnih cenah in se priporoča STANISLAV ViDOVIČ, MAR.B0R, Gledališka ul. 10 Zo birmo' Zahtevajte brezplačno franko Cenkht D160- Jamstvo Elegan'na, plošfnata nl-kelnnsta eilinderska urs AQ'. s kameni kot slika Din Ista v gladkem okrovu. AJl*. Roskopf Din 49- Roskopf V nt jcenejši kakovosti. Roskopf Din 5 letno jamstvo. Za neugajajoče se vrne denar A. Ifilfmann. MnrlDor St. 40 o Specijalist za boljše ure. Cenlh Dr€Zpl«CnO! 7 a h rmil priporočam svojo veliko zalogo to DirmO oblek vsake velikosti in ceue. Zaloga vsakovrstnih moških oblek. FRANC CtfERLIN, krojaštvo in konfekcija MARIBOR, Gosposka ulica 32. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „Adier" za domačo obrt in industrijo Pouk vuen|e areiplaten Le pri !)i. HttUil Ljubljana poleq Praiernovcgs spomenika od vodi Večletna garancija 'h htcra Ite nouuilDs Botri, botrice! Največje veselje birmancev so dobre in zdrave slaščice in vsakovrstni piškoti, katere Vam priporoča priznano solidna stara trgovina T. NOVOTNY katera se je preselila z Dunajske ceste 9 na Gosposvetsko cesto št 2 nasproti ,,Figovca" PRVORAZREDNO VELIKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE trgov, prostore v strogem centru mesta, od katerih bi en velik lokal moral biti v pritličju na ulici. - Najemna doba bi začela z začetkom leta 1930. in bi trajala event. več let. — Ponudbe na oglasni oddelek .Slovenca« pod »TRGOVSKI PROSTORI« štev. 4577 CATEŽKE TOPLICE PRI BREŽICAH visoko radio-aktivna akratoterma do +45 C. Otvoritev 15. maja. V predsezoni popust Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! Najboljši in najekonomičnejši EUHTR0P10T0DJI iz znanih čeških tovarn Škodovl zavodi v Plinfu se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo SMMovii? zavotiov. linbigan® Selcnburgova ulica 7. — f^l&ois 2966 DALMATINSKI la Portland cement svetovne znamke SALONA (TOOH) dobavimo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPLIT" d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23. 4« III NA" ehsporfna hiša MARIBOR - Aleksandrova 19 dobroznana, nsjbnlj?« In najcenejša t\rdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač nn drobno in nn debelo. stalno vsako množino kostanjevega tatinskega lesa smrekove škorje, cele in drobljene, smrekove, tunelov*, droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jeddnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Pravkar dospela izgOtOVUenif} Oblek z,el° u2,od\ velika zaloga y ' 1 n,h ""»i1 1 I nih cenah I že za 13S Din Ze za 3Z0 Din S Saj^rZ deške suknene obleke. * • Istotam se dobe pristna angleška in češka sokna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Mastnak, Celfe. Kralja Petra c.15 A vtomobillsti 1 Motociklist11 Sotcr in samovozaC Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — juyo»iovan»ka knfiffaf1**® v LJublfani »♦♦»♦♦♦^♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦(•»»♦♦■»♦♦»♦♦»♦♦»»»t^to ♦♦♦»»»♦♦♦♦»♦ *********** M •V * V & % t? Š> * Pohištvo-preproge Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Hovo veselje do živlienia po pravem negovanju telesa! Naoake. katare dajo človeku nopovoljno zunanjost, treba odstraniti no samo radi lepote, nego i iz zdravstvenih in duSevnih razlogov. - Čutiti se lepim ter dobro negovanim, povečuje veselje do življenja. Proti vtem napakam kole: Fellerjeva kavkaška »EIsa« pomada za obraz in kožo. Njeno delovanje iznenadi! Ona čuva, obnavlja ter pomlajuje uvelo, liSajasto, hrapavo kožo obraza, vrata in rok. Preizkušena pri 6olnčnih pegah, sojedcih, mozoljih itd. — Lonček Din 12'—. Za nego las, za kožo glave, za bujno rast las, za sprečavanje prhljaja, izpadanja lus in prerane osivelosti: Fellerjeva jaka »EIsa« pomada za rast las (Ta-nohina pomada). — Lonček Din 12'—. Po poŠti 3 lončka ene ali po 1 lonček (jbeh Elsa-pomad z zavojnlno ln poštnino Dih 40 —. Priporoča se denar poslati vnaprej, ker po povzetju stane poštnina Din 10"- več. Naročila naslovito jasno na EU6EN V. F E L L E R, ieharnar, Stubica Donja, Elsatrg št. 134, Hrvatska Prava mila lepote In zdravja: Fellerjeva »EIsa«-mila so izvrstno parfimirana ter štedljiva v uporabi, onlemenjujejo kožo in vsebujejo dobro delujoče sestavine, potrebne za zdravje in lepoto 1 Ima 0 vrst Elsa-mila: Elsa-liltlino milo; EisaTumenJakovo milo; Elsa-gllcertnovo milo; Elsa-horaksovo milo; Elsa-katranovo milo; Elsa-milo za britje. Zahtevajte povsod snmo Fellerjeva mila z značko »EIsa«. Po pošti za proizkus 5 komadov Elsa-mila po izberi skupno z vavojnino in poštnino Din 52"—# Hajfinejše peciuo za birmance! Sprejemam vsa tozadevna naročila Parna pekarna DOLMHR FRMK Ijubljana Poljanska c. 19 - Pred Škofijo 11 najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tritmn«" F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. napornemu delu, najsi bode v pisarni, delavnici ali na polju je potrebno tudi razvedrilo in najboljše razvedrilo je godba z dobrimi instrumenti. Predno si nabavite kateri godbeni instrument, pišite dopisnico veletrgovini Stermeckl in zahtevajte zastonj novi veliki ilustrovani cenik, v katerem najdete sledeče cene in še druge: Violina z etnlem 315 Din, flnejša 545 Din, mandolina 16«, 221, 490 Oln, kitara 270. 320 Uln, cltre 440 Uln, tam-burica 180, 250, 300 Din, harmoniko 350. 470, 550, 840 Din, gramofon 355, 575 In 8»0 nin. Vsi instrumenti so najboljše kvalitete, importirani direktno iz najboljših svetovnih tovarn in radi velikanskega skupnega nakupa cene veliko nižje kakor drugod. Naročite še danes ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. - Veletrgovina K. STEKMECKI, CELJE, štev. 18. Slov. v«/; ss oSo A „Spectrum" d. okoj! Toliko o vesteh, ki se včasih vtihotapijo tudi v slovenski tisk. Da pa se pri nas često ljubijo besede brez vsebine, je resnica. Tako je tudi zadnja številka »Nove Evrope«, ki sicer zna čestokrat prinesti dragocen materijal, skrbno urejen, priobčila članek nekega g. Tcmanoviča o vzrokih svetovne vojne. Ta tema, ki bi zahtevala mnogo študij, je za tega so-trudnika >Nove Evrope« zelo lahek problem. On ga kar tjavendan rešuje, proglašujoč umor Iranca Ferdinanda za rodoljubno de'o (o čemer je g. Sctcn Watson nasprotnega mišljenja), z druge strani pa piše, da je bila piva slovanska država država Voji-slaviCev v Črni gori, ko je hrvatsko kraljestvo že bilo v svojevrstni agoniji! Obstoja torej — dile-tantizem. V tej številki je sicer zanimivo opisan razpad avstro-ogrske vojske na italijanskem bojišču. Zanimiva ie tudi informacija g. Petroviča o moderni ameriški drami. »Hrvatska Prosvieta« prinaša nenavadno skrbno izdelan članek o delih Dostojevskega in o protislovjih. ki jili najdemo pri njem. Pisec lega članka g. Rimarič Volinskij, ruski begunec, se vglablja v problem stvariteljske sile in metode Dostojevskega in analizira njegova dela in misli s precejšnjim kriticiztuom in poznavanjem materijala. V teli svojih delili o Dostojevskem (članek ?e nadaljuje) iznaša mnogo neznanih stvari in nadvse originalnih pogledov. Onim, ki se interesirajo za Dostojevskega, priporočamo to razpravo. Sami ste že omenjali Dayton Chor. Dodajmo samo še par besed: mnogi naši glasbeniki so pričakovali nastop Dayton Chora z radovednostjo. Niso verovali, da bi prišel ameriški glas v zboru do izraza. Medtem jc en sani večer prepričal o nasprotnem tudi skrajne skeptike. Poleg izbranih glasov se je opazila nenavadno rutinirana šola, lako da so Američani odnesli splošne simpatije. V Zagrebu to ni lahek posel, vsaj ne v vokalni glasbi, gotovo pa nc v zborni glasbi, ki sc pri nas izredno dovršeno neguje. Disky. * Nova Evropa številka 9, 11. maja, prinaša med drugim članke o Bogdanu Popovičti, V Rusiji lela 1914 in Vprašanje zakona v Jugoslaviji. * Panthcon, ki ga urejuje dr. Mladcu Horvat, prinaša več sestavkov v sjjonun pred enim letom umrlega politika dr. Aleksandra Horvata, Aleksander Arnaulovič je napisal študijo o francoskem pesniku I lenriku Dccquc, dr. Mladcu I lorvat prikazuje odnos kina, gledališča in revije, Ivan Popovič objavlja odlomek nekega svojega romana. * Francois Mauriac: Trois rčcits. Nedavno v založbi Grasset, Pariš, izišle tri Mauriacove povesti: Coups de couteau — Un homme dc lettres — Le demon dc la connaissance — spadaia med mojstrska dela novejšega francoskega slovstva. Mauriac hodi povsem novo pot; njegova jioglobitev v zamotane duševne probleme ga označuje kot vernega učenca Dostojevskega, toda ta vpliv je v njegovih spisih komaj viden, zlasti pa v teli drobnih povestih, ker ie njegova poglavitna skrb, da spravi tuje pridobitve v ]X3gcdu tvarinc in vsebine v sklad s klasično obliko francoske slovstvene tradicije, lz tega mešanega pojava vzhodnega razčlcujcuja ter zapadne, pristno francoske oblikovne ubranosti ter duhovne bistrovidnosli, izhaja nov in poseben stvor nenavadne delikatnosti. Ta karakterizacija Mauriacove umetnosti vsebuje le naznako grobe temeljne brazde, iz katere rasto bogastva in nezaslišane lepote drobnejših kombinacij. s. š. * Die Neue Rundschau, ki je letos prinesla znamenit življenjepis Lytton-Stracheya: Elizabeta in Iissex, objavlja zdaj v majskem zvezku prvi del Kolumbovega življenjepisa pod naslovom »Chri-stoph Columbus, der Don Quichote des Ozeans«, ki ga piše romanopisec Jakob Wassernian. Že naslov dovoljno označuje pisateljev zamislek. Dasi je Vfassermanova izpeljava življenja tega junaka ne le v temeljnem pojmovanju, marveč tudi v podrobnostih nasprotna dosedanjim predstavam, ki smo jih imeli o njem (primerjaj n. pr. Kolumbov lik Miroslava Krleže!), ne moremo odrekati velike privlačne in prepričevalne sile temu vseskozi mikavnemu spisu, ki temelji na točnem poznavanju materijala in se razvija v razumnih, četudi dostikrat presenetljivih sklepih iz verodostojnih dejstev. — Alfonz Paquet obravnava pereči problem naseljevanja ljudi v velemestih in propadanje življenja na deželi v članku »City und Provinz«. — Brez dvoma ena najboljših razprav, kar jih je izšlo v zadnjem času o romanu, pa je esej modernega katoliškega francoskega pisatelja Franfoisa Mauriac-a, čigar nemški prevod pod naslovom »Die Krise des Ro-mans« tvori najtehtnejši in najresnejši prispevek tega uspelega zvezka. — Otto Flacke predstavlja lepo vrsto knjig vseh narodov — »Aus allen Brei-ten« je članku naslov — izmed katerih ulegnejo zbuditi zbrani spisi utemeljitelja psihoanalitičnega nauka Siginuuda Freuda v dvanajstih zvezkih (Psy-chotnalitischer Verlag. Wien) največ zanimanja. — Socialna vprašanja 21. FRANCOSKI SOCIALNI TEDEN. 31. francoski socialni teden, kateremu so v zadnjih letih stalno prisostvovali tudi nekateri Slovenci, se vrši letos od 29. julija do 3. avgusta 1930 v Besamjonu pod predsedstvom kardinala Binela. Predavanja bodo obravnavala problem: »Novi pogoji industrijskega življenja . — »Les uouvelles conditions de la vie industrielle.-: Sjiored predavanj je tako razvrščen, da tvori prvo predavanje predsednika Duthoita: Da-li predstavlja racionalizacija napredek- in predavanje patra Gillela: »Cilji produkcije in dela v krščanskem redu nekak uvod, ki naj odgovori na vprašanje, ali sodobni industrijski režim oddaljuje ali približuje gospodarsko in socialno življenje zahtevani krščanskega reda. Ostala predavanja obsegajo tri oddelke in obiavnavaio: 1. Sodobna industrija. 2. Stanovska organizacija v industriji. 3. Konflikt modernih pogojev industrije v narodnem in mednarodnem gospodarstvu. Predavanja so sledeča: Sodobua industrija in njen gospodarski ustroj. Sodobna industrija in njeno zvezo s financami. Sodobna industrija in njen pravni ustroj. Znanstvena organizacija dela iu njene socialne posledice. Novi načini delavske plače. Sodelovanje delavcev pri podjetju. Rodbinsko in versko življenje delavcev v okolici velikih podjetij. Ali more vplivati racionalizacija na razmerje ka-pitala in dela. Sodelovanje delodajalcev in delavcev in rešitev sporov v industriji. Sodobne smeri v stanovski organizaciji. Vprašanje ročnega dela; njegove prednosti in pomanjkljivosti. Racionalna organizacija moderno državo. Sodobne koncepcije o državi. Mednarodne oblike industrijske koncentracije. Mednarodne zveze delavcev. Industrializacija novih dežela. Med imeni predavateljev so imena znanih katoliških javnih delavcev Francije. Obenem s lo največjo vsakoletno prireditvijo francoskih katoličanov se vršijo tudi drugi kongresi, kakor n. pr. kongres socialnih sekrotaritov, glavna skupščina katoliških socialnih studijskih krožkov, več javnih ! zborovanj. Za informacije so treba obrniti na Se-| kretarial francoskih socialnih tednov, Lyon, 10, rue : du Plat. ZA VARNOST INDUSTRIJSKIH DELAVCEV V NEMČIJI. Od 24. februarja do 3. marca 1929 se jo vršila v Nemčiji državna konferenca za varnost industrijskih delavcev. Konferenca jo bolela obrniti pozornost na dejstvo, dn jo letno število dva milijona delavskih nesreč v industriji strašno. Mod zanimivimi vzroki, ki jih je ugotovila državna konferenca, bi bili omeniti sledeči: 1. Največ se zgodi nesreč j v industriji, kjer ročno delo ni specializirano. 2. Na i drugem mestu so dovozna sredstva, s katerimi so ' delavci vozijo nn delo ali z delu. 3. Število nesreč bi bilo mogoče zmanjšati s sodelovanjem delodajalcev in delavcev. Tako v nekem industrijskem pod- gospodarstvo Izpremembe v luški in lokalni tarifi >Lučka tarifa za prevoz robe i. t. d.«, ki velja od 1. III. 1929. — Sprememba Idasifikacijc robe, naslova >Izuzetoe tarife br. 8.«. i >Broj-a 3. priloga. Z veljavnostjo od 1. maja 1929 izvedite v zgoraj navedeni tariti naslednje spremembe: Na 14. strani v '»Spisku predmeta i klasifikacije robe« prečrtajte poziciji »Drvo i to: daske sviju dimenzija (izuzevši furnire) pa i parenu...« iu »Drvo i to: tesane (testerisane) grede (izuzevši bor-donale), zatim testoni... i sirove frize poz. D— 22—g...« in vpišite mesto tega naslednjo pozicijo: »Drvo i to: 1. pozicija D—22—v (izuzev predmete navedene pod tačkom 2., pa i pareno — 1 — — 28 — 8 3; 2. grede (tramovi), zatim testoni lavo-lete, držalja za metle, železnički pragovi preko 2.7 m dužine kao i sirove frize pozicije D—22—g — 1 -- 29 — 8 3. Primedba: Pod tačku 1. i 2. ne spadaju furniri, ovlaš otesano drvo, samo sa dve strane tesano drvo in bordonali. Pod tačku 2. spadaju samo tesane grede čije debljina iznosi najviše 24X29 cm. Testoni su paralelno testerisane bukove daske obično u dužini od 2.25 m, u dcbljini od 20 nun i u širini od 10—29 cm. Tavoletc su bukove daščice obično u dužini od 2.25 m, u debljini od 3—8 mm i u širini od 10—29 cm. Bordonali su obično kvadratno tesane grede, čija debljina iznosi 27X27 cm do 43X49 cm. Na 26. strani prečrtajte naslov -.Izuzetnc tarife br. 8« pod točko 1. in 2. in vpišite mesto tega naslednji naslov: »i. Drvo pozicije D—22—v (izuzev predmeta navedene pod tačkom 2.) pa i pareno. 2. Grede (tramovi), zalim testoni, tavolete, držalja za metle, železnički pragovi preko 2.7 m dužine, kao i sirove frize pozicije D—22—g. Primedba: Pod tačku 1. i 2. ne spadaju furniri ovlaš otesano drvo. samo sa dve strane tesano drvo i bordonali. Pod tačku 2. spadaju samo tesane grede, čija debljina iznosi najviše 24X29 cm. Testoni su paralelno testerisane bukove daske obično u dužini od 2.25 m. u debljini od 20 mm i u širini od 10—29 cm Tavolete su bukove daščice obično u dužini od 2.25 m, u dcbljini od 3—8 mm i u širini od 10—29 cm. Bordonali su obično kvadratno tesane grede, čija debljina iznosi 27X27 cm do 43X49 cm.« Na 71. strani v »Prilogu br. 3« prečrtajte naslov pod točko a) in b) in vpišite mesto tega naslednji naslov: »a) Drvo pozicijc D—22—v (izuzev predmete navedene pod tačkom 2.) pa i pareno. b) grede (tramovi), zatim testoni, tavolete držalja za metle, železnički pragovi preko 2.7 m dužine, kao i sirove frize pozicije D—22-g. Primedba: Pod tačku a) i b) ne spadaju furniri, ovlaš otesano drvo, samo sa dve strane tesano drvo i bordonali. Pod tačku b) spadaju samo tesane grede, čija debljina iznosi najviše 24X29 cm. Testoni su parale'no testerisane bukove daske obično u dužini od 2.25 ni, u debljini od 20 nun i u širini cd 10—29 cm. Tavolete su bukove daščice obično u dužini od 2.25 ni, u debljini od 3—8 mm i u širini od 10—20 cm. Bordonali «u obično kvadratno tesane grede, čija debljina iznosi 27X27 cin do 43X49 cm.« G. D. br. 30.239-29 z dne 17. aprila 1929. »Lokalna tarifa za prevoz robe itd.s ki velja od 1. III. 1929. Sprememba naslova -Izvozne tarife br. b.< Prečrtajte — z veljavnostjo od 1. maja 1929 — na 54. strani zgoraj navedene tarife naslov 'Izvozna tarifa br. 6« pod točko 1. in 2. in vpišite mesto tega naslednji naslov: 1. Drvo pozicije D—22—v (izuzev prrdmetc navedene pod tačkom 2.) pa i pareno. 2. Grede (tramovi), zatim testoni, tavolete. držalja za metle, železnički pragovi preko 2.7 m dužine, kao i sirove frize pozicije D 22 g. Primedba: Pod tačko 1. i 2. ne spadaju furniri, ovlaš otesano drvo, samo sa dve strane tesano drvo i bordonali. Pod tačku 2. spadaju samo tesane grede, čija debelina iznosi najviše 24x29 cm. Testoni su paralelno testerisane bukove daske obično u dužini od 2.25 m. u debljini od 20 mm i u širini od 10—29 cm. Tavolete su bukove daščice u dužini od 2.25 m, u debljini od 3—8 mm i u širini od 10—29 cm. Bordonali su obično kvadratno tesane grede, čija debljina iznosi 27X27 do 43x49 cm. G. D. br. '30.239-39. z dne 17. IV. 1929. Čudni pojavi Ko so orl nesrečnega lanskega junija pričeli tečaji državnih papirjev padati, je bilo pač povod temu takratno psihološko razpoloženje, vendar pa so se te izpremembe tečajev držale v mejah borz-r.ih fluktuacij in to v glavnem v vojni škodi, med tem agrarnih vojne tošnjega leta se pa je la papir znatno okrepil ter smo beležili tečaj 445 in celo 450. Od tedaj pa «e opaža konstantno popuščanje tečaja vojne škode in glavna akcija za to sistematično rušenje se je vodila na belgrajski bor/,i, in v zadnjem času pa tudi žc na zagrebški. Končno je postala situacija tako napeta, da se je čutila vlada primorano izdati komunike, v katerem se bavi s položajem državnih vrednostnih papirjev na borzi in v katerem tudi končno najavlja, da je dala nalog poštni hranilnici, da skrbi za sU1 bilizacijo državnih papirjev na naših borzah. Naravno, da je ta komunike, deloval pomirjevalno na javnost in posledica toga je bil zopet dvig tečaja vojne škode za 10 do 12 Din. Ko pa se je opazilo, da je napovedana intervencija izostala, jo tečaj vojne škode zopet znatno popustil, lako da je žc notirala v zadnjem času samo še 41(1 Din. Kot posledica rušenja tečaja vojne škode se opaža zadnje dneve tudi že popuščanje tečajev 7 odst. inv. posojila in pa 4 odst. agrarnih obveznic, vsled česar bi bil sedaj skrajni čas, da nastopijo merodajni faktorji v smislu komunikeja in preprečijo nadaljnjo zakulisno delovanje temnili sil. Kot prva perventivna mera bi že zadostovala, da sc mesto dosedanjega borznega zaključka od nomi-naie 100.000 Din poviša istega aa nomiuale milijon dinarjev. Uverjeni smo, da bi potem marsikateri 0<1 teh ljudi, kateri sedaj žonglirajo s tečaji vojne »kode po mili volji in ustvarjajo umetne, dejanskemu stanju nikakor odgovarjajoče tečaje, se zelo premislili riskirati večje množine tega j»apirja za fabriciranje teh tečajev. Ako prične tečaj papirjev kakšnega /.asehue-ga podjetja popuščati, je temu lahko vzrok bodisi v istini zmanjšana vrednost tega papirja (večje zgube. katere je utrpelo podjetje itd.), ali pa se. rlntirni napir kontreminira 7. gotovo tendenco, v tem slučaju pa sigurno nastopi dotieno podjetje z intervencijo in tako samo prepreči ncoenovano ter samo vsled špekulacije izzvano kontremino. Vse kaj drugega pa je, če gre, kot se sedaj godi pri nas, za državne papirje, kajti tu so obenem ogroženi interesi države in njene, bonitete napram tu-in inozemstvu in končno so ogroženi tudi interesi lastnikov teh papirjev, katerih je ravno v Sloveniji jako mnogo. Če bi se ne vedelo, da je cela ta kampanja zasnovana od ljudi, kateri le živijo vedno od umazanih kupčij in pa nekaterih bank, bi se človek moral s strahom vprašati, kaui to vse vodi in čemu se to dovoljuje, tem bolj ko se bi z lahkoto ugotovilo, kdo vodi to kampanjo. — Navzlic temu pa lahko postane položaj usodepolen, če se ne bodo na merodajnem mestu pod vzeli potrebni ukrepi proti tem ljudem. Kajti neinformirana masa lastnikov vojne škode bo v slučaju, da bo tečaj še naprej popuščal, začela v strahu pred večjimi izgubami metati ta papir na trg in vsled trenotne jireplavljenosti tega z blagom bi mogli nastati izredno nizki tečaji, s kalerimi bi so okoristili sedanji kontreminerji, seveda na škodo teh neinfor-miranib ljudL Malo verjetno pa je, da bi se j>o takem padcu našlo zopet staro zaupanje širokih mas v ta papir, osobito če se vidi, da lahko po-edini ljudje delajo z njim kar hočejo in ni nikogar, ki bi jim to preprečil. V drugih državah se slične mahinacije kaznujejo, razen tega se tudi podv^emajo vse mere, da sc držijo tečaji državnih papirjev na kolikor mogoče visoki slonji, že z ozira na tu- in inozemstvo, ker se smatra notacija državnih papirjev kol nekako zrcalo splošnega stanja v dofični državi. Drugje se osnivajo pod okriljem države konzorciji bank, katerih naloga je zaščita državnih papirjev kot u. pr. v Češkoslovaški, čije konzorcij je ravno pred nekaj meseci izdal komunike, iz katerega je razvidno, da je svoji dolžnosti v polni meri zadostil. Pa ludi na Madžarskem in v Italiji so v zadnjem času začeli jx>dvzemati slične ukrepe, da o drugih državah niti nc govorimo Mnenja smo, da presega ta igra z državnimi papirji že vse meje popustljivosti, ker tu so v ospredju interesi države, kakor ludi javnosti. Kajti ne ve se še, kake posledice lahko nastanejo iz te igre, na vsak način pa lahko nastanejo usodepolne za dotične, kateri nosijo odgovornost za to delo. Ako trpijo zgubo vsled rušenja tečajev samo posamezni špekulanti, nam bi bilo to pač vseeno, nikakor pa ne moremo stati ravnodušni, ako zgu-bivajo pri tem naši zavodi .osobito hranilnice in posojilnice in pa oni naši mali ljudje, ki so bili do sedaj znatni odjemalci za la papir. Naj se dotičui gospodje bankarji in j>a njihovi kompanjonj raje pečajo z bolj reelnimi kupčijami, vojno škodo pa, v kateri je naložen znaten del r žulji prisluženega slovenskega premoženja, naj pa lepo pustijo pri miru! BJše in pose"* (Poroča dr. Ivan Čeme, Gospodar ' i; Ljubljani, Miklošičeva esta (i.) Prod.: .lanko in Evaid Popov i č, kup.: Sr. Bilič, od pos. vi. št. 2022 Trnovsko predmetje pare. 172/7 za 25.560 Din, septembra 1928. I'rod.: Ing. Leon Mencinger in Anton Mencinger. kup.: Frida Galle, 1/2 pos. vi. št. 259 Kapucinsko predm. jiarc. 186 hiša št 15 v Sodni ■ulici ter vrt. parcela 30/8 za 350.000 Diu, septembra 1928. Prod.: Marija Štele, kup,: Paul Štele, od vi. št. 109 Poljansko predm. oni del pare. št. (i sadnega vrta iste k. o., s kojim je spojen tudi del Barvarske steze, preje označeno s pare. št. 300/10 s pare. C vrtom, sedaj dvoriščem in šupo za ceno 60.000 Din, septembra 1928. Prod.: Gerkman Marija, kup.: Marija Lujiza Jurman, dr. Ernest Hammerschmied, predmet: zemlj. vi. št. 312 Trnovsko predmestje, pare. v izmeri 3866 m5 za 15.000 Din, septembra 1928. Prod.: Janko Ložar, kuj«.: Anton Ravbar, predmet: vi. št. 322 ko. Kapucinsko predmestje stavbna pare. 106/6 in 67/6 za 25.000 dinarjev, oktobra 1928. Prod.: Ant. Lužar, kup.: Alojzija Ček, predmet: od vi. št. 1358 k. o. Karlovsko predmestje, pore. 491/2 njiva in na to pare. zidano hišo št 57 z-,t 25.000 Din, oktobra 1928. Prod.: Julij Jakil, kup.: Marija Lujiza Jurman, predmet: vi. št. 519 Petersko predmestje I. del, stavb. |>arc. 355 hiša št. 21 v Čopovi ulici in vrtna j>arc. 138/7 iste kat. obč. za 400.000 dinarjev, oklobra 1928. Prod.: Pavla Ziemfeld, kup.: Ivanka Pokom, predmet: od pos. vi. št. 156 ko. Kapucinsko predmestje, odmerjena parcela 83/6 stavb, v izmeri eoo m2 po 25 Din za 15.000 Din, oktobra 1928. Prod.: Društvo za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani, kup.: Anica Ogrin, predmet: od jios. vi. št. 118 ko. Kapucinsko predmestje, pare. n nuKiuacij in 10 v glavnem v vojn. skoo, me ■ b M 3a360 l)m oktobva 192g. m ko se je tečaj 7 odst. inv. posojila m 4odst Prod.: Žerjav Marija, kup.: Janko Ložar, ! rami h obveznic e minimalno spremenil Tečaj Xrnovgko predmest.ie, stavb. p;p . _ _ poslopje, dvorišče in zenvlj. parcela 50 zclenjadni vrt zu 160.000 Din, oktobra 192S. Prod.: Ziernfeld Pavla, kuj).: Alojzij in Martin Kovačič, predmet: od j)os. vi. št. 156 Kapucinsko predmestje odmerjena pare. 83/5 njiva, 600 m: po 25 Din za 15.000 Din, oklobra 1928. Pred.: Transformator, kup.: Drago Frank, predmet: vi. štev. 318 Kapucinsko predmestje za 43.360 Din, oktobra 1928. Prod.: Amalija Levicki, kup.: Martin in Marija Cesar, predmet: 1145 ko. Karlovsko predmestje pare. 265 hiša ua Dolenjski cesti 29 •/, dvoriščem in zemlj. pare. 109/10 vrt '/a 115.000 Din, oktobra 1928. Prod.: Anica Jelene, od ") Glej tozadevno 5. maja 1929. kup.: Alojzij Rajnar, jirvo poročilo v štev. 102 predmet: od zemlj. vi. st 681 ko. Spodnja Šiška pare. 174/3 stavb, za 15.000 Din, oktobra 1928. Prod.: Strojne tovarne in livarne d. d. kupec: Ivan Miki, predmet: pare. 13/11 stavb, prostor, 614 ms, ki jc pripisan vi. št. 13 ko. Karlovsko predmestje za 33.770 Din, oktobra 1928. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Viljema Goloba, trgovca v Ljubljani, Prešernova uliea7; prvi zbor upnikov 25. t. m.; oglasilveni rok do 30. junija, ugotovitveni narok do 30. junija. Prisilna poravnava: Franc Svetel, trgovec v Ljubljani; sklenjena prisilna poravnava in odpravljen konkurz. Likvidacija: Arko Email, d. d. v Zagrebu, ki se je šele letos osnovalo, poziva občni zbor 27. t. m. k sklepanju o likvidaciji. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Kolinska tovarna hranil, d. d., Ljubljana. Iz poročila za 1928 je posneti, da so cene izdelkov radi močne konkurence zelo padle, cene sirovin pa so narasle. Podjetje izrablja komaj tretjino svoje kapacitete in zato znaša čisti dobiček za 1928 samo 45.282 Diu (1927 140.544 Din). Dočim je znašala dividenda za 1927 4%, se porabi donos iz 1928 za rezerve in sc ne izplačuje dividenda. Stavbna družba je lani prenesla svoj sedež iz Belgrada nazaj v Ljubljano in je opustila ludi beograjsko podružnico. Opekarna v Zemunu je bila brez zadostnega odjema. Centrala v Ljubljani pa je bila zadostno zaposlena. Računski zaključek za 1928 izkazuje prištevši prenos izgube iz 1927 v znesku 362.818 Din izgubo 372.961 Din, iu sc ta izguba prenese na račun (kapital 1.5 milj., zadnji tečaj ljubljanske borze 50 den., nom. 50 Din). * Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi člena 8 Uredbe o organizaciji tega ministrstva priznalo IX. mednarodnemu vzorčnemu velesejmu (30. maja do 9. junija 1929) in Pokrajinski izložbi (31. avgusta do 9. septembra 1929) v Ljubljani značaj splošne gosjx>darske razstave. Zunanja trgovina. Po |XKlatkih gl. ravn. carin se je delil naš uvoz v prvem tromesečju( v oklepajih podatki za prvo tromesečje 1928, vse v %): živina 0.02 (0.02), hranila in pijače 13.08 (10.61), sirovine in polsirovine 17.14 (17.23), fabrikati 69.68 (72.10), zlato, srebro itd. 0.08 (0.04); izvoz pa se jc delil sledeče: živina 14.21 (17.68), hranila in pijače 16.16 (20.62), sirovine in polsirovine 59.49 (51.06), fabrikati 10.14 (10.64). Iz teh podatkov se vidi, da smo država, ki daje v prvi vrsti sirovine in polsirovine ter živila, največ pa uvažamo fabri-katov. Borza l)no 11. maja 1929. Devizni promet .ie znašal ta teden 14.77 milj. Din napram 17.81, 18.57, 14.49 in 17.66 milj. Din v prejšnjih tednih; vpoštevati je pa treba, da so se ta teden vršili samo 4 borzni sestanki. Tečaji, ki so se v teku tedna učvrstili, so koncem ledna popustili. Tržišče vrednostnih p a j> i rje v ni živahno. Državni jmpirji beležijo znatnejše nazadovanje, nadalje se je špekulacija zopet polastila delnic Narodne banke, ki so se učvrstile. Med industrijskimi papirji so občutno nazadovale delnice brodske vagonske tvornice v zvezi z konkurzom budimiieštanskega bankirja Simona Krausa, ki je imel velik del delnic. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.105, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.95, London 25.19875, Madrid 74. Nevvvork 519.30, Pariz 20.285, Praga 15.37, Sofija 3.75, Trst 27.195, Varšava 58.25. Dinar notira: na Dunaju deviza 12.5125, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRH Dimaj. Podon.-savska-jadran. 81.70, Wiener Bankverein 22.50, Bodencredit 10050, Creditanst. 54.70, Escomptege«. 21.50, Živno 116.65, Mundus 196, Alpine 42.65, Trboveljska 58, Kranj. ind. 33, Leykam 7.30, Rima Murany 118.50. Žito Naša žitna trgovina se nahaja v nekem prehodnem izjemneeiu stanju napram svetovnim žitnim tržiščem, kajti padec cene za pšenico v Čikagi, ki je prav tako velik kakor tudi naraven z ozirom na nemožnost plasiranja, je pri nas pomaknil cene komaj za spoznanje nazaj. Kupčija je resda nekoliko izgubila na obsegu, vendar je še vedno dokaj živahna. Slovenija se zalaga z manjšimi količinami, ne preko svoje najnujnejše potrebe. Splošno je pa pričakovanje nekega preokreta na našem žitnem trgu, ker je sedanji položaj nevzdržen. Kupci so rezervirani iu le v slučaju skrajne potrebe zaključujejo manjše količine. Producenti neradi vozijo bjago na trg še vedno v nadi, da se bo cena kaj izboljšala. Da pa leži v označbi »mlačna tendenca1 zadnjih dni neka napetost, je vse bolj in bolj vidno, dasi je še povsem pasivna in se je na ceni še premalo j>ozna. — Za koruzo je^ pa cena zadnje dni padala vse odločneje kot za pšenico, to pa radi tega, ker je za koruzo skoro popolnoma ponehalo (»vpraševanje. Visoka cena, ki je nastala radi lanskoletne slabe žetve koruze in z ozirom na veliko j>oral>o tega blaga v naši deželi, je povzročila, da so kujjci jx>po1noma zanemarili ta predmet, dočim se je v razmerju nazadovanja cene promet s koruzo proti koncu tedna stalno dvigal. — Ječmen je sicer manj iskan predmet, vendar mu je cena precej stalna in dobra; oves se je, zelo pocenil in Bosni, ki je prva močno znižala ceno za ta proizvod, so sledili vsi drugi produktivni kraji. — Kupčija s pšeničnlmi mlevskimi izdelki, zlasti z otrobi, je zadnji čas močno zanemarjena, cene so pa neizpremenjene. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica maj 23.90—23.69, zaklj. 23.66—23.68, okt. 25.90— 25.65, zaklj. 25.65—25.66, marec 27.70—27.47, zaključek 27.45—27.46, rž maj 20.60—20.21, zaklj. 20.60—20.64, okt 23.35-23.04, zaklj. 23.02—23.03, marec 24.40—24.60, zaklj. 24.56—24.58, koruza maj 26.97—26.75, zaklj. 26.76-26.78, julij 27.10 -27.01, zaklj. 27.03—27.04. Birmanske oblekce v vseh velikostih po zelo nizkih cenah do-« bite edinole pri tvrdki BELIIIAR & VELE' PIC.Ljubblj. Mestni trgi 3. Oglejte si zalogol Dopisi Tržič Birma. Slovesno kot še nikoli, so potekli dnevi ob letošnjem birmovanju, ki se je vršilo dne o. t. m. Že v petek ob prihodu škofovem je bilo celo mesto slavnostno razpoloženo. Zastave iz večine hiš so jdapolale v jiozdrav visokemu gostu, trg je bil poln občinstva, ki je pričakovalo svojega škofa. Cerkvena ključarja s patroiiatom, 33 konjenikov z orlovsko fanfaro na čelu je sprejelo Pre-vzvišenega na meji župnije in ga spremilo v mesto, kjer so bili zbrani uradi, da se mu poklonijo. Ob zvokih godbe se je nato sprevod pomikal med gostim špalirjem šolske mladine in drugih dru-štev — cerkvenih iu prosvetnih — do cerkve, kjer je bil nad vse okusno zasajen cel gozd mlajev. Zvečer po šmanticah je priredilo 1'rosv. društvo in godba Presvitlemu krasno podoknico. V soboto na praznik sv. Florijana je Prevzvišeni vodil zaobljub-Ijeno procesijo in si popoldne ogledal tukajšnje šole. Vreme, ki jc prva dva dni nekoliko strašilo, se je v nedeljo prikazalo v najlepši majniški krasoti v največje veselje birmancev kakor tudi vseh drugih. Birmancev je bilo 377. Avlopodje.tje. Pretekli teden je stopil v obrat nov avtobus, ki bo polog dosedanjega vzdrževal vsakodnevno zvezo Tržič—Ljubljana. Novi avto je last g. Pernuša & Comp. in je, kot čujemo, najmodernejši voz, v katerem bo prav prijetna vožnja. Sedežev ima 21, ki so obrnjeni v smeri vožnje in nekaj stojišč, kar bo menda pri konkurenci s prejšnjim avtopodjetjem pojiolnoma zadoščalo. Želeli bi samo to, da se oba podjetnika sporazumeta v toliko, da določila odhod iz Tržiča in prihod ob različnem času, da bodo tudi potniki imeli pri tem svojo korist in ugodnost. Izletna. partija. Kdor hoče uživati za en dan krasote pomladne narave in čudovit razgled po Gorenjski, naj napravi turo iz Tržiča po cesti do Begunj. Ni več kot 2 uri hoda. Po mnenju vseh, ki so napravili to pot, je. to najlepši sprehod v Jugoslaviji, če ne celo v Evropi. TEHARJE Cerkveni koncert v novi župni cerkvi Sv. Martiivu v Teharjih priredi pevski zbor Kat, prosvetnega društva iz Celja združeno s Te« harskim cerkvenim pevskim zborom v nedeljo, dne 26. maja t. 1. ob 4 popoldne pod vodstvom gimnaz. profesorja gosp. Mavricija Berganta iz Celja. Na impozantnih orgijah, kakoršnih ni v bližini Celja in katere so bodo do koncerta po priznanem orgeljskem mojstru g. Ivanu Kacinu iz Gorice izpopolnile z novimi piščalkami v prospektu, igra par org. preludijev kakor tudi vse pesmi |>ri koncertu spremlja domači organist g. Franjo Luževič. Zanimanje za ta koncert je zelo veliko, ker se kaj enakega še ni priredilo pri nas. Program koncerta jc sestavljen iz samih najlepših in najnovejših cerkvenih pesmi naših slovenskih skladateljev in ga objavimo prihodnjič. Čisti dobiček konccrta jo namenjen za nove piščalke v orgijah. VRHE PRI KRKI Nad Stično in Višnjo goro se dviga lep hrib, na katerem stoji starodavna cerkev, posvečena sv. Duhu. Žc od nekdaj je ta hrib privlačna izletna točka rudi lepega razgleda po vsej Dolenjski. Posebno veliko izletnikov privabijo binkoštni prazniki. V vasi Vrhe so marljivi vaščani ustanovili gusilno društvo. Na binkoštno nedeljo t9. maja popoldne bo društvu priredilo pri cerkvi sv. Duha veselico, na kaetri bo igrala godba s Krke. Tudi,ia okrep-čilo bo poskrbljeno. Ves čisti dobiček |e namenjen za nabavo gasilnega orodja. Zato lepo vabimo vse prijatelje planinskega zraka in lepega razgleda, da nas ta dan obiščete v. obilnem številu I i'jC.o'r. Žužemberk '--• Nove bronaste zvonove so dobili naj lepi podružnici na Golem vrhu. Zadnjo aprilov o nedeljo so jih z veliko slovesnostjo pripeljali na prijazni griček nad našim trgom in na sv. Florjana dan so prvič spremljali njihovi glasovi procesijo, ki gre vsako leto na Goli vrh. Zvonovi so prav posrečen izdelek ljubljanske zvoname. Dasi priiično majhni, so vendar njih glasovi tako čisti in milodoneči, da so sc soseski in okolici namali priljubili. Vsem, ki so mali soseski pri nabavi zvonov priskočili s svojimi darovi na pomoč, zlasti pa blagim ameriškim dobronikom iskrena hvala! Sprememba posesti. Bivši deželni poslanec g. Ivan Vehovec je prodal svoj mlin, žago ter pristavo s pripadajočim zemljiščem tukajšnjemu rojaku g. Jožetu Rojcu, p. d, Tomažu za 500.000 Din. Pridržal si je lo hišo in zemljišče toStran Krke. Prav je storil, da je med mnogimi kupci izbral domačina, tako da ostane to posestvo, ki je eno najlepših daleč naokoli, vsaj v domačih rokah. Vožnja pošte iz Stične v Žužemberk bo v kratkem na novo oddana na dražbi. Splošna želja vsega občinstva je, da bi to vožnjo dobilo podjetje, ki bi delalo s sedaujim izvrstnim šoferjem, toda z novim avtomobilom. Potniški promet se vedno bolj množi, j>a bi se še neprimerno bolj, ko bi vozil količkaj udoben in prostoren voz, ne pa tesna, polomljena škatlja. Naša dolina je izredno lepa — po izjavi mnogili sploh eden najlepših krajev na Dolenjskem — pa polna jc zgodovinskih spominkov in zanimivosti; Krka nudi izredno bogat ribolov na postrvi, pa krasne prostorčke za kopanje, naši gostilničarji pa izvrstno kapljico in prijazno postrežbo. Treba bi bilo izboljšati le prometna sredstva, zlasti avtovožnjo, pa bi naš kraj lahko postal jako privlačna točka za razne izlete, ki bi jiolagoma utirali jx>t ludi tujskemu prometu. In to bi bila gospodarska rešitev našega tako zapuščenega okraja. Javna sza^vala f Podpisana Reji Zalajnilc, posestnica in restavraterka „Pri Šestici" v Ljubljani, čutim kot svojo dolžnost izreči javno zahvalo g. dr. tValierju Scarpaietii, imetniku sanatorija Dr.Scarpatetti-Westende Wetxelsdorf prt Gradcu, za njegov strokovnjaški, ljubeznjiv, obziren in požrtvovalen trud pri zdravljenju mojega težko in nevarno obolelega sina, katero zdravljenje je imelo popoln uspeh. Ljubljana, dne 12. maja 1929. Uexi Zalascnik Zahvala. 0b priliki desetnice mojega službovanja v tuk. župniji so mi nepričakovano naša društva priredila sijajno slavnostno akademijo. čutim se dolžnega najiskrenejši se zahvalili pev. odseku, Orlom in Orlicam, cerkvenemu in mladin. pevskemu zboru, Mar. družbi, mladim deklamatorjem in da-rovateljem krasnega cvetja. Nadalje najtoplejša zahvala g. dr. Bizjaku za slavnost. govor, g. pevovodji Cerarju, g. županu in gg. obč. odbornikom kot vsem cenj. udeležer^ cem in slednjič še za vse ustmene in pisnu čestitke. - .<•« enkrat vsem prisrčna hvala! Na obroke! Oblačilnica Jlirija* vodi! Naivečia izbira Naiboljše bSago Nalmžie cene Maidaljiš rok odpla-čevaira! Prepričajte se! — Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! ObSačifnica Jlirila" Ljubljana. Mestni trs 17/1. vVii^ ■ ' ■ Mag. št. 16.448/29 — Ref. XXII. RHZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje razvažanje umetnega ledu iz mestne klavnice po mestu. — Pismene ponudbe je vlo žiti do 27. maja opoldne pri ravnateljstvu mestne klavnice, kjer so na razpolago tudi ostali razpisni pogoji. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 7. maja 1929. ZAHVALA Vsem. ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili našega predobrega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, brata, in tasta, gospoda IVANA ŽITNIKA na njegovi zadnji poti, sc tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Ja-nežiču za njegovo požrtvovalnost, zastopnikoma mestne občine ljubljanske gg. obč. svetnikoma ravnatelju Jegliču in .los. Olupu ter g. direktorju I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Lokarju in Članom profesorskega zbora. — NsjtepSa hvala glasbenemu društvu '.jubljana, in njenemu pevovodji g. dr. Dolinarju za krasne žalostinke ter darovalcem cvetja in vencev. - Iskrena hvala končno vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, da sočustvujejo 7. nami. Ljubljana, dne 10. maja 1929. Žalujoče rodbine: Žitnik, Lončar, Jurjovec. Krompir za prehrano po Din 1*40 pri odjemu najmanj ene vreče pri Sospottarshi zvezi v LguMianf DANES PIVOM IM H PIHA ..BILIIIII ^t^m^mmmm^^mmmm^mmmmmmmmmmmmmm^^mmmmm^^mmmmmmmmm^mmummmm^mmmrn BELLEVUE, kije na novo opremlje^ijtif popolnoma restavriran. Vodil ga bom osebno in jamčim za prvovrstno kuhinjo. Dobra domača hrana, izborna in pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska viifa! Dopoldanski in popoldanski koncert ob nedeljah in praznikih ter ob sredah in sobotah dopoldne — — — Priporoča se Pero Sterlc, hotelir in restavrater, .•kv I- Izmed sodobnih književnih izdaj so dr. Svan Pregllevi isltrani spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsuk zvezek stane broširan Din 45"— elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznaniamo, da je naš preblagi oče, gospod vratar oblastne umobolnicc v pokoju dne 10, maja po dolgi in mučni bolezni, previden stolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 12. maja ob 16 iz hiše žalosti, Vevče št. 89 nu farno pokopališče v Dev. M. v Polju, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Vevče, dne 11. maja 1929. Žalujoča rodbina JERIHA-tova. Zahvala Za vse tolažilne izraze sožalja, ki so nam bili sporočeni bodisi pismeno bodisi ustmeno povodom nenadne smrti naši: nepozabne, srčno ljubljene, zlate matere, stare matere, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe Magdalene Kovač roj. Kerže izrekamo svoio najtoplejšo zahvalo. — Zlasti pa se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki so spremili drago nam pokojnico na njeni poslednji poti ter sploh vsem, ki so se kakorkoli potrudili, da nas tolažijo v naši neizmerni tugi in nam lajšajo neizrekljivo bolest. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani v ponedeljek dne 13. maja 1929 ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne II. maja 1929. Žalujoči ostali. Kostanieo fes za fanta plačuje stalno uaiugodne)e vsiiii va{?on sproti na željo tudi potom akre ditivi poljti'mio pri vsakem večjem denar nem lavndti Slovenije. LESNA TRGOVINA ERISEST IUHRMC, CELJE ZBINJSKf-OA 1>L1CA 4 - TELEFON ltf Šivilja LeopoSdira Sferasd! se je preselila na Celovško cesto štev. 14 (svečama Kopač, nasproti velesejma) ter se priporoča cenj. damam. Globoko potrti javljamo pretresljivo vest, da je dne 10. maja ob 20. uri nenadoma preminul naš ugledni in požrtvovalni član ravnateljstva in uprave, gospod Jožef Bogataj posestnik in trgovec v Radovljici. Vestnemu, preudarnemu in dolgoletnemu sotrudniku ohranimo neminljiv spomin. V Radovljici, dne 11 maja 1929. Uprava in uradništvo Mestne hranilnice v Radovljici. Pri dobro znani tvrdki A. K^isčič, mahanlžna delavnica Tržaška cesta 12 (Glince) dobite vse posamezne dele za ,.Peugeot"-kolesa, kakor tudi motorje iste znamke. Lastno izdelovanje koles lip „Bianchi VVolsit", „Legnano" in „Alejon", krmil (bilance) novega modela in vilic za motorje vseh znamk. Specijalna delavnica za autoge-nično varenje litega železa, bakra, medi, aluminija in srebra, cilindrov, blokov, poljedelskih strojev in kmetijskega orodja. Za vsa dela prevzame popolno jamstvo Prodsfs tudi na obrokel Cene brez konkurence! Zahvala Podpisani se tem potom zahvaljujem podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru za pripadajočo podporo, katera se mi je takoj izplačala po smrti moje matere Ane Potisk. -Priporočam torej to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop. Z g. Jablonce pri Ptuju, dne 10. maja 1929. JAKOB POTISK. Kupiti BAZLER - KREMO; dobite FORD - AVTO in druga različna darila. Bazler-krema čisti sijajno čevlje in napravi usnje mehko, kar se boste sami najbolje prepričali o kakovosti. Ker se uporablja pri izdelovanju najboljši materijal za Bazler-kre-n?o, zatorej ne škoduje usnju ter jo najtopleje priporočam vsakemu, in prepričali se boste sami najbolje o tem, kar Vam jaz priporočam. Kdor kupi Bazler-kremo, sc lahko osreči z glavnim darilom Ford-avto ali z neštevilnimi drugimi darili, katere boste dobili od tvrdke Bazler. — Kupite Bazler - kremo, odprite pokrovček in v škatljici najdete številko. Sestavite številke od 1 do 24, za-denete različna darila, kakor n. pr. ženske in mo-,„|ke ure, zlate, srebrne in duble, različne zapest-.r7i^ice, obeske za na vrat, ko-ale, prstane, ženske .-v-ri^ne torbice in še mnogo drugih različnih predmetov raaljčne vrednosti. — Ne mislite, da se bo -samo enkrat zadelo v letu, ta darila se bodo delila vsak mesec in teden leto za letom, tako da bo vsakdo, kdor stalno kupuje Bazler-kremo, sigurno zadel eno darilo. — Dobro shranite tudi škatljice, ker najglavnejše darilo šele pride v letu 1933., ako dokažete, da ste stalni odjemalec, namreč, da imate v posesti 1000 praznih škatljic in številke od 1 do 25. Ta darila so: FORD-AVTO, spalna soba, žensko in moško kolo, gramofoni ter še 12 daril v različni vrednosti, kakor: otoman itd., torej vse skupaj v vrednosti 63.000 Din. — Kdor se bo prvi javil, da je sestavil številke od 1 do 25, ta dobi od tvrdke Bazler Ford-avto za darilo. — Zatorej kupujte samo Bazler-kremo, katera je zelo izdatna, originalno zaprta ter ima patent odpirač. - Dobi se povsod v vsaki trgovini. Trgovci, zahtevajte cenik in vzorce! ERNEST BAZLER kem. in kosm. industrija, Petrovče pr: Celju. Stol in lita! I Ford-avto se dobi zaftonSE župnik na Trebelnem ki je danes opoldne nenadoma izdihnil svojo dušo v starosti 49 let, Zemski ostanki preblagega gospoda se v ponedeljek, dne 13. maja, po slovesnem zadušnem opravilu ob V-12 dopoldne na domačem pokopališču polože k večnemu počitku. Rajnega prečastitega gospoda priporočam čč. gg". duhovnim sobratom, prijateljem in znancem v pobožno molitev. Trebelno pri Mokronogu, dne 11. maja 1929. JANEZ TIRINGER, kaplan. Častitim gg. duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem naznanjam žalostno vest, da je bil odpoklican po večno plačilo prečastiti gospod Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjsi zneseklODin. Pristojbina z a šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana to.3^9.Telefon štev.23'2& f I »i •» » • Službe i\cejo Slovenec, poročen želi dobiti službo najrajši kot organist in zadružni uradnik ali kaj podobnega, pa naj si bo že kjerkoli. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na Zadružno zvezo v Ljubljani. Zastosptvo tvrdk želi prevzeti obrtnik na deželi. Prevzame tudi takšno delo, ki ga lahko v prostem času opravlja doma. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Postranski ♦ zaslužek« št. 4966. Velepodjetje v Ljubljani sprejme kot uradnika absolventa visoke šole za svetovno trgovino. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Služba pri vele-podjetju«. Krepkega dečka za kovaško obrt sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši: Franc Šve-gelj, kovač, Goriče št, 22, pošta Golnik, Gorenjsko. Šumsk. manipulanta ki je vajen posla prevzemanja in ekspedicije oglja, sprejmemo za nadzorstvo oglarjev. Stan za samca na razpolago. Ponudbe pod »Oglje« štev. 5182 na upravo »Slovenca«, Ljubljana. Mesto potnika pri kaki ugledni tvrdki želi mlad trgovec. Vložil bi event. potrebno kavcijo. Naslov pove uprava Slov. pod »Agilen 5114«. Voznike išče lesno podjetje na Dolenjskem za izvoz 4000 do 5000 nr1 drv. Ponudbe na upravništvo lista pod »C. T.« št. 5184. Prevzamem zastopstvo za prodajo manufakture na obroke ali kakih drugih še ne preveč razširjenih predmetov in zastopstvo kake zavarovalne družbe. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5115. Pridno dekle iz boljše kmet. hiše želi službe k boljši krščanski družini. Nastop takoj. Naslov v upravi pod št. 5166. Lesno podjetje (drva, hlodi, oglje), išče za dobo poletja shladiščniha ____ ž e - j e i u i v a i ji. Ponudbe na upravo lista pod C. T. št. 5183. Prednost imajo bivši lezničarji. Pon Šofer dober vozač, trezen in zanesljiv, išče službe. Naslov v upravi pod št. 5173. Kot učenka v kako trgovino želi vsto-• piti pošteno dekle 15 let. Jos. Goli, Rudnik pri Lj. Vrtnarski pomočnik priden in pošten, išče primernega mesta za takoj. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 5112. Išče se sobarica pošteno in pobožno dekle nad 22 let. Prednost imajo take z gospodinjsko šolo. Plača 350 Din. Naslov: Vera Kasumovič, Koprivnica. 2 ključav. pomočnika zanesljiva, nad 20 let starosti (prednost ima oni, ki se razume pri vodovodnih inštalacijah), takoj sprejme v trajno zaposlitev: Jakob Preželj, ključavničar in vodovodni instalater v Novem mestu. Trgov, pomočnika agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slovenščine in nemščine — sprejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Galanterija« št. 5083. Učenko poštenih staršev sprejmem v trgovino galanterije in manufakture. Z dežele imajo prednost. -Natančne pogoje se izve v trgovini Poljanska c. 5. Vozniki in zidarji se sprejmejo takoj za daljšo dobo. - Naslov: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakova ulica 6. Iščem hlapca h konjem, in deklo za vsa kmečka dela, za takoj, in par delavcev za gramozno jamo. Dravlje 34 pri Ljubljani. 2 mesar, pomočnika rabim takoj. — Ponudbe pod šifro »Mesar« na upravo »Slovenca«. Mizarja modelirarja, prvovrstnega strokovnjaka za izdelavo modelov iz umetnega kamenja. se sprejme. Poiz-ve se pri: Ivan Ofirin, stavbenik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8. Krojašk. pomočnika za velike kose sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Peter-nelj, Trebelno pri Mokronogu, Dolenjsko. Tovarniško podjetje v Sloveniji sprejme mladega, marljivega, vestnega, poštenega in treznega, oženjenega vrtnarja Ponudbe je poslati pod »Tovarna« štev. 5140 na oglasni oddelek »Slov.«. Mizar, pomočnika kakih 40 let, ki bi lahko vodil delo, in vajenca — sprejme Josip Erzar, Cerklje 64 pri Kranju. Hrana in stanovanje v hiši brezplačno. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. — Karol Kavčnik, Kožarje 25 pri Ljubljani. Čevljarskega vajenca sprejme Jakob Pavlin, Križe pri Tržiču. Glavni zastopnik za inozemske predmete se išče v vsakem kraju Slovenije, brez kavcije. Visok zaslužek in bodočnost zasigurana. Dopisi na oglasni oddelek podružnice Maribor pod: »Stalna eksistenca«. Kolarskega vajenca sprejme Jakob Peternel, Podbrezje, Podnart, Gor. Služkinjo za srednje veliko kmečko posestvo, približno 40 let staro, ki zna navadno kuhati, in bi tudi po potrebi lahko nadomestova-la gospodinjo, sprejmem. Glavni pogoj je pridnost, poštenost in zanesljivost. Nastop 1. ali 15. julija. Ponudbe na Lovro Čre-možnik, Celje — Kralja Petra 28. Pomočnika drožerijskega - z dobro prakso in priporočili marljivega in agilnega, ki je odslužil vojaščino iščemo. Mesto stalno, plača dobra. - Pismene ponudbe naj se oddajo osebno vsak dan od 3 do 5 popoldne Engleski Dro-geriji - Knez Mihajlova 33, Beograd. Pomočnike v slikarski in pleskarski stroki dobro izvežbane, sprejme takoj MIHAEL DOBRAVC Celje, Glavni trg št. 15. Kuharica perfektna, 35—45 letna — se sprejme. Plača 500 Din. Mara Nedeljkovič, /.emun, Kralja Aleksandra 15 Služkinja za vsa dela se sprejme v boljši hiši. Naslov pove uprava pod št, 5101. Pošteno dekle od 20 do 26 let, ki bi imela veselje služiti na deželi v bližini mesta, se išče. Plača zelo dobra, istotako hrana in stanovanje. Razumeti bi morala tudi delo na njivah. Vpraša se v Dolgi vasi št. 17. Nastop takoj. Boljše dekle vajeno samostojne kuhe in vseh hišnih poslov, staro 25—30 let, sprejme družina z enim otrokom. Ponudbe s sliko na naslov: Marija Vidic, I itija. Tesačc sprejmemo v stalno delo za tesanje tramov. Vprašati: Klanjšek, Restavracija pri kolodvoru, Sevnica ob Savi. Hlapec pošten in trezen, vajen konj in poljskega dela, se sprejme pri M. Rutar, Sv. Petra 47, Ljubljana. Išče se: zdravo in pridno kmečko dekle v starosti 14 do 16 let za pomoč v gospodinjstvu. - Zglasiti se je dopoldne od 10 do 12 pri Pavli Poznič, Ljubljana 7, Vodovodna cesta 178. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam )0 povzetju naimanj 5 kg zkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Čevljarski stroj Singer (velika cilinderi-ca), se proda. Moste 14, pri Ljubljani. Motorno kolo »Indian skaut«, s čisto novo prikolico, v zelo dobrem stanju, se proda. Cena po dogovoru. Mrak Frančiška, Vič 21 pri Lj. Dve nemški knjigi »Hausartztin«, vezani, popolnoma novi, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5107. Dve lepi opravi novi, obe masivno izdelani v moder, slogu, iz češnjevega oz. javorjeve-ga lesa, proda po izredno nizki ceni Franja Kušar, trgovka, Dravlje pri Lj. Pletilni stroj 8/60 naprodaj. — Istotam se sprejme tudi vsakovrstno delo na dom. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4860. Zidno opeko staro, proda Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Prist. jeruzalemca okrog 40 hI ima naprodaj A. Polak, Sv. Miklavž pri Ormožu. Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Medvedova ulica št. 22, Ljubljana VII. Traverze za mostove — zakovanc (genietet), se ugodno proda. Naslov pove uprava pod št. 5124. Kolarskega lesa jesenovega, rezanega, en vagon, in večjo množino suhih jesenovih kolesnih špic proda Petkovšek Franc, kolar, Drenov grič 28, pošta Vrhnika. Harmonij dobro ohranjen, s 5 oktavami, sc za 3000 Din proda. Dopise na podružnico »Slovcnca« Celje pod »Harmonij«. Klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5161. Mrežo za ograjo | in konjsko opremo prodam. — Naslov v upravi pod št. 5178. 20.000 kg apna dobro žganega, ima naprodaj posestnik Ivan Pernč, Povlje 1, pošta Golnik. Kupimo Opremo za žago venecijanko (verk), kupim. Ponudbe na Ivan Zupan, Ločica p. Vransko. Drobilec za kamen (Steinbrecher) - kdo ga proda ali posodi? - Ponudbe na Grom, mizar, Logatec. »Duhovni Pastir« vezan ali nevezan, iz leta 1886., kupim. Martin Kožar, Žalec. Gepelj v dobrem stanju, kupim. Lesjak, Sv. Križ, Rogaška Slatina. ArterlosUlcroz« (poapnenle XII) na-tano raili nabiranja strupov v krvi iti slabet;- zločanja. Kadi leča postane ki i nečisti , prifno slano pr- lakati ter poslane tfofciu. 'A uHvamem naravnega ..»'LA-NINKA" zdravilnega ča.a ilohimo normalni izločevanje n pravilni ontok krvi Zahtevajte v lekarnah saino pravi ..PI.A-NIIMKA" zdravilni Coj, ki se ne pro iluja odprto, temveč- samo v plombiranih paketih po Din 2(1' t napisom proizvajalen Lekarna MR L. BAHOVEC LJUBLIANA, Kongresni trg Kolo s pomožnim motorjem, dobro ohranjeno, prodam. Jeras, sedlar, Šiška, Celovška cesta 74. Osebni Daimler avto v popolnoma dobrem stanju, 22—27 k. s., zeleno (temno) pleskan, skoraj nove pneumatike — 1 rez. kolo, 4—6 sedišča, težak 980 kg, rabi zelo malo bencina, razsvetljava na karbid, taksa pta-čana, se takoj proda za 18 000 Din. Voz se lahko ogleda v Mojstrani ali na Jesenicah, in je pripraven za gg. potnike ali pa na deželi za avtotaksa. Vprašanje na ravnatelja Mihajla Rozmana, Mojstrana (Gorenjsko). Ladijske deske (šifboden) ima naprodaj več sto metrov popolnoma suhe in izgotovljene Usenik - Borštnikov trg št. 2. - Istotam se dobi drugi različni les in cementne cevi, šir. 15 cm. DpeMi streli kompletno z lokomobilo za 60 HP, vse v najboljšem stanju, se prodajo. — Pojasnila daje: Ivan Ogrin, stavbenik. Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8. Motorno kolo znamke A. J. S., v zelo dobrem stanju, se proda s prikolico ali brez nje. Vprašati: Trnovo, Kole-zijska ulica 18. Parcelo na lepem prostoru, prodam. Červan Peter, Rožna dolina V1II/22. Čevljarski stroj (Hohlmaschine) - v jako dobrem stanju, se poceni proda. Sidar, Pobreška cesta 9, Maribor. Fino oblekco za 9 letnega fantka, skoraj novo, proda hišnik v ' Pražakovi ulici 15. Mladi psi 5—6 tednov stari, volčje pasme, naprodaj. - Sešek Adolf, Št. Vid n. Lj. 16. »Konvers.-Lexikon« veliki Meyerjev, se proda. Vsak dan dop. od 1—12 na ogled. Trdinova št. 2, pritličje. Marmornato mizo 240X140X12 cm, s stojalom in 13 m Evart verige za transmisijo - se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5179. Domače miši žive, kupimo po 3 Din komad. Prinesti jih je v Državni veterinarski bakteriološki zavod, Ljubljana (Šentpeterska vojašnica), Lipičeva ul. št. 2/1. Hišo s pekarno dam takoj v najem. Poleg je sadni vrt in ena njiva. Naslov v upravi pod 5102. Dobro idočo pekarno pod ugodnimi pogoji išče v najem Alojzij Lipša, Golubovec, kraj Varaž-dina. Trgovina z mešanim blagom se da v najem z odkupom blaga in inventarjem. Hiša na zelo prometnem kraju, poleg farne cerkve in blizu postaje. Potreben kapital za odkup blaga je 50.000 Din. - Naslov pove uprava »Slov.« pod šifro »Zelo ugodna prilika« štev. 5113. Lepi uradni prostori celo drugo nadstropje na Turjaškem trgu št. 3, obstoječi iz sedmih velikih sob, se oddajo s 1. avgustom v najem. Reflektanti naj se zglasijo čimpreje pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Lokal pripraven za trgov., obrt, trafiko, malo pisarno, na dobrem kraju, oddam. Pozneje tudi pripadajoče stanovanje. Naslov pod št. 5174. Skladišče s pisarno na prometnem kraju, oddam takoj. Ponudbe na poštni predal 2, Ljubljana. Stanovanja Dvosobno stanovanje s kabinetom v mansardi, od 1, junija na razpolago v novo zgrajeni vili za Bežigradom (na križišču Samotne in Pleteršniko-ve ulice). Pojasnila daje uprava »Slov,« št. 5046. Morskih prašičkov dolgodlakih, angorske rase, se kupi nekoliko komadov - Cenj. ponudbe pismeno na Buttlar, Pi-šece pri Brežicah o. S. Dve boljši gospodični sprejmem v lepo, zračno sobo z izvrstno hrano, souporabo vrta, eventu-elno tudi klavirja. Elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4992. Malih kokoši (Zwerghennen), se kupi nekaj komadov. - Pismene ponudbe na Buttlar, Pišece pri Brežicah o. S. Lesna industrija rabi večjo množino jelkovih kolobarjev. Ponudbe na »Mangart«, Poštni predal 43, Ljubljana. Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Cevi in mreže rabljene, kupim za ograjo; debelost 1-5 do 2 coli, visoke do 3 metre. Naslov ponudnika na upravo pod št. 5159. Parcela v izmeri 754 m5 ob Dunajski cesti, nasproti Stadionu ob stadionski vili, se proda. Natančnejša pojasnila je dobiti pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Parni kotel ležeči, prodamo, 2 pla-menski cevi, še v zelo dobrem stanju, izdelan od firme Bromovsky, Schulz & sin, Koniggratz, 10 atm. 50 m2 kuril, ploskve, incl. armature. Kotel se lahko ogieda pri Koiinski tovarni v Ljubljani. Gostilničarka išče gostilno na račun v okolici Maribora. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru. Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Kupim sir vsakovrstni, vsako količino. Ponudbe na upravo pod: Stal. odjemalec 1929. Vreče - bale rabljene, zakrpane, kupim Ponudbe na upravo iista pod Takoj dobavne 7777 Dve stanovanji sta od 1. junija t, 1. na razpolago v novo zgrajeni vili za Bežigradom (na križišču Samotne in Lavričeve ulice). - Pojasnila daje uprava »Slov.« pod štev. 5046. Stanovanje soba, kuhinja, dva kabineta, se odda 1. junija — najraje stranki brez otrok. Naslov v upravi št. 5171. Posestva POSREDOVALEC realitetna pisarna SV. PETRA CESTA 18 PRODA: Hišo-vilo, Podrožnik, vi-sokopritl., vrt 800 m\ podkletena, 4 sobno stanovanje, sadno drevje, 130.000 Din. Hišo z delavnico, blizu Tabora, trisobno moderno stanov., kopalnica, 1 manzardna soba, klet, velik vrt, 165.000 dinarjev. Vilo, perif. Ljubljane, 10 sob, gospodar, poslopje, 1 oral zemlje (stavbi-šče), 450.000 Din. Hišo, Glince, novo, vrt, 2 dvosobni stanovanji, pralnica itd., 135.000 D, lahko se prevzame dolga 70.000 Din. Vilo, enonadstrop., novo Prule, cela podkletena, skupno 9 sob, velika terasa in vse pritikline, 1500 m'-' vrta, urejenega kot park, suha in soln-čna lega, 750.000 Din. Vilo, Bežigrad, novo, dve štirisobni stanov,, vrt, 280.000 Din. Vilo, Podrožnik, skupno 5 sob, vse pritikline, vrt 1100 nr, 350.000 D. Gostilniško hišo, novo, perif. Ljubljane, trgovina, 2 stanovanji, vrt, 300.000 Din. Dve hiši, novi, pri Kranju, tričetrt orala zemlje, skupno 14 sob, 4 kuhinje in pritikline, zelo pripravno za letovišče in zdravljenje, 135,000 dinarjev. Posestvo s trgovino, 12 oralov, pri Medvodah ob Sori, velika hiša z lokalom, 5 sob, 2 kuhinji, pripravno tudi za gostilno, ker zraven kopališča. Cena 170.000 D, po dogovoru se proda tudi sama hiša. Posestvo, Trebnje, ob žel. postaji; hiša s trgovino, gospodarsk. poslopjem, klet za 6 vagonov, zemlje pa po želji od 10 do 100 oralov, vse pri hiši, (njive, travniki, gozdovi). Cena 300.000 Din, več ali manj, plačilni pogoji zelo ugodni. Naprodaj le vsled prezaposlenosti. Stavbišče, 800 m'-, proti Rožni dolini. Vodovod in elektr. napeljava, po 35 Din. Razen teh: hiše, vile, posestva, stavbišča širom Slovenije. Stanovanje oddam v novi hiši: 2 sobi, kabinet, pritikline, 800 Din mesečno, s 1. avgustom mirni stranki; dalje majhno sobo in kuhinjo za eno osebo s 1. junijem. Ogled med 14. in 15. uro. Naslov v upravi št. 5177. Hišo z gostilno v Ljubljani po ugodni ceni 225.000 Din prodam. -Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Najcenejše v Ljubljani«. Jermenarska obrt stara in dobro vpeljana, v Ljubljani, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5125. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. V Mariboru je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Soba do smrti se odda staremu gospodu ali gospej v bližini postaje. Odda se tudi lokal za trgovino. Poizve se v upravništvu pod št. 5170. Meblirana soba Gledališka ulica, s strogo prostim vhodom, parketom, elektriko, se takoj odda boljšemu gospodu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro Gledališče. Sobo išče v sredini mesta gospod. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Doktor«. Prireditve Kam Kam danes dne 12. maja 19297 Vsi v Vevče na vrtno veselico gostilne Gustl Kuharja, kjer bo godba in ples na prostem. Vstopnine prosto! - Različne dobre kapljice, gorka in mrzla jedila! Avtobusna zveza z Marijinega trga do Vevč vsako uro! V slučaju slabega vremena se preloži na drugo ne-deijoi — Vijudno , vabi gostilničar. Enonadstropno vilo lepo, vsebujočo 2 stanovanji, vsako s 3 sobami, kuhinjo, kabinetom, pri-tiklinami, lep vrt, elektrika, parketi, vodovod, nedaleč centra, odda takoj v najem za mesečnih 3000 Din: »Posest«, Miklošičeva cesta 4. Trgovsko hišo veliko, prvovrstno, v središču mesta, na progi Kranj—Jesenice, prodam vsled nakupa manjše hiše. Reflektanti, javite se pismeno do 20. t. m. na upravo »Slovenca« pod »Mercator 300« št, 5084. V Mariboru v sredini mesta je naprodaj lična pritlična hiša: 5 sob, kuhinja, klet, lokal, dvorišče, s pritikli-nami, vodovod, elektrika po vseh sobah. Cena 95.000 Din. - Posestnik: Jos. B e r v a r , Maribor, Pristan 11. Mlin se proda na prometnem kraju, na stalni vodi, tik ceste, lep bukov gozd, dve njivi in vinograd. V mlinu je vse v najboljšem stanju. Proda se zaradi preselitve za ugodno ceno. Kupec lahko nastopi takoj. Studence pri Radečah, Zid. most. Hišo z vrtom in malo gospodarsko poslopje radi selitve prodam na zelo prometnem kraju za trgovino ali obrt. Pri hiši vodnjak in elektrika. V bližini Ljubljane. Vse v dobrem stanu. Cena po dogovoru, izve se i v upravi pod štev. 4941. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12, Sejmarji! Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobite v medičariji B. Grah, Ljubliana, Kolodvorska ulica št. 11, dvorišče. Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 0'9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine. Zimnice .nodroce. posteljne mreže, želez. oostelie (zložljive), utomanc divane in druge tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniku. Krekov trfl St 7 tpolefl Mestnega doma) Trgov, ali obrt. lokal s stanovanjem vred oddam takoj na Tržaški cesti 5, Ljubljana. - Pojasnila pri hišniku, Radio - aparat popolnoma nov, 6 cevni, najnovejšega sestava, z elektronko in zaščiteno mrežico, sposob. za vsake vrste zvočnik — se ugodno proda. Kdor hoče imeti res izvrsten in enostaven radio, naj se obrne za naslov na Slovenca pod št. 4632. Radio Neutrovox A2S prodam. 45 evropskih postaj. Amerika na kratke valove. - »4000 Din«. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telet. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Tihi družabnik (ca) se sprejme v trgovino z mešanim blagom s 75.000 do 100.000 Din; vknjižba na prvo mesto, ostalo po dogovoru. Samo resne ponudbe posiaii na upravo »Slovenca« pod 5006. Velika razprodaja! Radi prodaje hiše prodam vse blago, kakor: Klobuke, Cepiče, srajce, perilo, ovratnike in man-šete, dežnike, nogavice, naramnice, slamnike itd., telovadne potreščine, kakor: majce,. hlače in telovadne čevlje od 25 do 35 Din. Vse po brezkon-kurenčni ceni! - Prodaja se, dokler traja zaloga. Trgovcem z dežele pri večjem odjemu znaten popust. - Ne zamudite ugodne prilike! Trgovina »Pri Amerikancu«, Ljub-ljana, Stari trg St. tO. JAVNA DRAŽBA! Dne 14. t. m. ob 16 se vrši v Mriboru, Cvetlična ulica 13, javna dražba raznih predmetov, kot: pisalni stroj, omara za knjige, 1 žel. blagajna, 2 pisalni mizi, klavir, di-van, daljnogled, zlatnina itd. Izjava! Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi utegnila napraviti moja žena. Dernič Val. — Jesenice. Krasne tlakove ograje, stopnice, cevi -nudi Cementarna Gostin-čar, Št. Jakob ob Savi. Vinotoč Rupcna (prej Birgmayer), Maribor, Košaki, se je. odprl 8, t. m. Vsakovrstno Zlate hDpnie Ležalne .tole po aaiviijih cenah. CERNE. iuvelir. L»ubl|ana Wollova ulica it 3. Prodajalce za šveusKe posnemalnike iščemo Prodajamo na 12 mesečne obroke Tehna družba Ljubljana, Mestni trg 25 jirompir prvovrsten, beli, za seme in prehrano, dobite po 175 Din za 100 kg pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36. Drva (odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri: IVAN ŠIŠKA, parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Sotnčično in bučno OLJE pristno, čisto, domače delo, v vsaki množini po zmerni ceni proda in razpošilja, in sicer v posodah od 5 kg naprej — domača oljarna IVAN RIBIČ & SIN, Cezanjovci, p. Ljutomer. po 140 Din, po povzetju 150 Din, žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). Automobilisti! Motociklisti! Največja izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2-, 4- in 6 sedežnih j ter tovornih avtomobilov, i nadalje motociklov zna-i nih znamk z in brez pri-i kolic po najugodnejših j cenah. I O. ŽUŽEK, ! Ljubljana, Tavčarjevo 11, Zahtevajte ponudbe! REKIAMA,-SLOVENCU \- - -. rrv v. - ¥. i Specialni zavod z> vglaSevanje ter popravila glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Gene nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wolfova ul. 12 od I. V. 1.1. Ključavničarska ulica št.3 NSIIKirjl! iti, proso, ajdo lu lefmei kupite naicennie prt A. VOLH. LJUBLJANA veletrgovina ilta In moke Klavirji Tovarn« in zaloga k!«vir-Jev-prvovrstnlli instrumentov različnih tvrdk, kakor ludi lastnih izdelkov. Poseben oddalek za popravila. Uglafievanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torii in druge institute izgo-tavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zinemo cene tudi na ooro-ke. Izdelovalec klavirjev R. W;irblnik, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. uadstr Priljubljeni motocikli JHIFFON" Prispela nova partija po znižani ceni — 2)4 Hp — 7250 Din. Majhna uporaba bencina. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11, Prvovrstna gonilna jermena in mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478 Vrine klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v Iijublianl Dunajska cesta 35 Hrušno mjj||js in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Hevr ftenrsoko iz naiboli. banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valični mlin Sred. Gameljne. p Šenl Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba. Iriaatopje vseh vp^t najcene e pri tvrdki il fcsednih, Ljubljana, šelentmrgoDa nlica Sten. 6 Klavirji prvih svetov, znamki ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni trg J Na manjSi obroki Zalog« In Izposojevalnica »ajboljgih klavirjev, pi an nov In harmonijev Steiuway. llBsendorfer. Kiirster, HBlzl, Uolninn, Original Btlngl. Popravila in uglaSevanle naj-eenejše. - Najbogatejša Izbira vseh ostaih glas banih instruni. In strun Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjigel) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Samo v gostilni na MESTNEM TRGU POD SKALCO se toči pristno rudeče vino čez ulico po 10.- Din ter mnogo drugih pristnih vin. Abonenti, izborila hrana! Celodnevno 12 Din DRAŽBA LOVA občine Dolenji Logatec se bo vršila drie 22. maja 1929 ob 8 v uradu sre-ske^a poglavarja v Logatcu. Pogoji so tamkaj na vpogled med uradnimi urami. OBčIN 3KI URAD DOL. LOGATEC. I------------ OGLAŠUJTE | v 51DVENCIJ Delavka se sprejme ki se razume pri šivanju. Hrana in stanovanje v hiši. - Ljubljana, Karlov-ška cesta 4. Šoferja iščemo - zanesljivega in marljivega, ki je obenem izvežban mehanik, z dobrimi referencami. Nastop takoj. - Predstaviti se v Kolinski tovarni v Ljublj, Vešč strojnik se išče k pletilnemu Ja quard stroju - in mlajša moč k pletil. stroju št. 8. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5129. Vsa lepota naših divnih pokrajin ie brez učinka, če nas boli glava. Vzemi Aspirill-tableie, in veselje do življenja in narave se kmalu povrne. Samo morate zahtevati vedno pristni zavoj "(BayeX" s modro - belo-rdečo znamko. mmmmmmmmm umi itn iiiimiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiMumin | ALBERTA BAR rof. Petrič — jULif BAR | i š poročena | I BREZJE, 12 V. 1929 LfUBLJANA I §5 = S s iflllllllllllllllllllllllllllHIIIIHHli'ilH;ili!i;i:-i'i.!l!-il«v "DniilliiHI'ililMMiM i i n'.iiiiiiiiili'1'T •li;<. :.- ' ■ .....,."»: i^^N«! Inserirajte v , Slovencu!1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod BOGAT posestnik in klobučar v Radovljici danes, dne 10. maja, ob pol devetih zvečer, previden s tolažili sv. vere, nenadoma umrl v starosti 67 let v Leonišču v Ljubljani. Pogreb bo v nedeljo dne 12. maja ob pol 4 popoldne na farno pokopališče v Radovljici. Radovljica, dne 10. maja 1929. Žalujoči ostali. PreSernooa ulica 4 poleg frančiškanske cerkve H. Suttner. Ljubljana 2 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastno protokolirana tovarno ur v Švici Birmanska darila Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej » zapestne ure od D 98"— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate » » > > 85 » > L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno BOLHE, PEKOČE, RANJENE ozeble nogo so s kopelji so. Roka za noge lakoj v rod spravijo. Dovolj jc, ako eno jedilno /.lico soli sv. Itoka za »ose raztopite v umivalniku toplo vod c iu v ujem moCite noge Kakih 10 — minut. V tem času bodo noiro kakor prero eno. — Dolu se v lekarnah in drogerijah. Glavni depo za Sloveni o: Drogerlfa Gregorfč Ljubljana En veliki zavoj soli sv. lloka za noge Ktano 16 Din KOLESA DORKOPP in drugih najboljših svetovnih znamk. GRAMOFONI COLUMBIA ODEON in drugih najpopolnejših tvrdk ŠIVALNI STROJI najlepši v opremi in najboljši v materijalu POMNITE, da ima velikansko izbiro koles, šivalnih strojev ter gramofonov in plošč po naJniSJih cenah tvrdka: „TEHN83C" - JOSIP BANJAI - LJUBLJANA Praiakova ulica štev. 19 (LJUBLJANSKI DVOR) V neposredni bližini glavnega kolodvoru. Pridite in oglejte si, ali zahtevajte ponudbe.--Prodaja tudi na obroke. za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga „Material" trg. d.z o.z. Ljubljana, Dunajska cesta 36 Preselitev. Cen i. občinstvu uljudno nuznanjam, da sem svojo ter se nadalje priporočam za cenjena naročila. šivalnico za izdeiov. perila, preselila Iz Škofje ul. 17, za Bežigred, vila ,,Rozinka", Goričan Marija Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta it. 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. - Tečaji permanentni. URRDNICO z večletno prakso v lesni stroki, natančno in hitro računarico sprejme za takojšnji nastop lesna tvrdka v Ljubljani. Prednost znanje tujih jezikov. - Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja na poštni predal 153. Jaz Ana Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi 1 orelei lasmi, sem dobda iste vsled uporabe pomade katero sem sama iz našla. Ista je priznana kot edino sredstvo pro ti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste lase in za ojačenje las. Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim d& že po kratki uporabi neravni bles^ in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nim osiveniem tjn do visoke starosti. Cilag-pomada odstrani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Čila g-pomada, ki si je po vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje Ze po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši usneh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se takoj nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela iz celega sveta. Cena veiikemu lončku Čilag-pomade Din 60—, dvojnemu Din 91!-—. K vsakemu lončku je potrebno: 1 stekl. fp^cial Shampon (za 20kratno Izmivanje g ave) Din 25"—. Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne za S H. S. Naslavljajte sv.Jo narofbo točno na: „AUR0RA" Sekt 40 Novi Sad, Željeznlčku ulica 38. Proprodajalo in zas opmki so iSCejo za vse kraje. Goileijem kanarChou! Vsakemu gojitelju neobhodno potrebua je prva sloven, knjiga > vzgoji, prehrani in bolezni kanarčka, katero ra pošilja Viljem '.upan, Liub jana. B horičeva 16. Cena broš. D 15, pl«tno vez. D 20. Bele emajlircne ploščice za oblogo štedilnikov, kopalnic itd., dobavlja in polaga KERAMIČNA ZADRUGA reg. zadruga z o. z. - LJUBLJANA, Tesarska 3. Sprejemajo se obvezne predbilježbe za TRGOVSKE PROSTORE (lokale), STANOVANJA etc., v novozasnovani STAVBI na Miklošičevi cesti vis a vis UNIONA. Podrobne informacije na razpolago. Naslov reflektantov na upravo tega lista pod štev. 5160. Prodam poceni Links-Links lise orste enesfaoEiLft nnioerzalnlh in ] strojen za mizarie, koflarfe inža*e za pogon na jermena ali z vgrajenim elektromotorjem. Prooorsina izorSileo! v krogljičnih tečajih dobavlja Welker-Werke J. Vtfachstein Wlen X 6, Laaenburgerslrasse St. 14. Najboljši nemški izdelek Poset jugoslovenskega zastopnika brezplačen Kdo mora zauživati Yoghurt? Vsak, ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, ki hoče izgledati in se čutiti mlajši kakor kdo drugi v mlndosti. Yoghurt ohranja vsakega mladega, zdraveua in čilega! Izborni učmek Yoghurta se kaže kot lahko prebavno hranivo zlasti: a) pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri jetrnih, ledvičnih in srčnih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih operacijnh, na porodni postelji itd. b) pri slabokrvnosti, rahitičnih otrocih, ki se niso dovolj razvili in katerim se morajo moči dvigniti. c) pri starejših rsebah. ki trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se pri PNI Pni Mariborski mlekarni 9D0LF BERIfHRBD Koroška cesta št. 10 in Aleksandrova cesta št. 51, kakor tudi pri naslednjih tvrdkah: Verhunc, Maistrova ulica; Kosi, Gosposka ulica; Sehwab, Gregorčičeva ulica; Čiiek, Radvanjska cesta ter v kavarnah Astoria, Central, Jadran, Evropa in Spatzek. pletilni stroj marke H. Stoli, 8/80, skoraj nov, in Oberlock-stroj z motorjem. Plačali treba k novemu letu. Še rajši bi prodal takemu, kateri bi mi za jesen dobavil lepega pletenega blaga. Hitre ponudbe ali pa .priti osebno do B. Tkalec, trgovec, Zagreb, llica 72. Parcele nrodalšmo v Trnovskem predmestju. Velikost 500 do 600 m'-'. Natančneje Delavska zbornica, Gradbena zadruga »Delavski dom« (Jugoslovanska strokovna zveza). Ljubljana, Miklošičeva cesta, II. stop., I. nadstr. Spodnseštaierska ljudska posojilnica v Mariboru Sprejema vloge | Refjlstrovana zadruga z neomeleno zavezo Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče oosle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Inserirajte v ..Slovencu"! raz^čnep ©'atraa in Sifonov iz domačih tovarn, Kakor ludi svetovno znane znamke < Sctirolt" A. & E. SKABERME - LJUBLJANA MsSTtfS TttG štev. HO Ugodne cenei Na žeijo vzorci! mam d. Brzoiav. naslov: Cospobanka Lfubljana, Miklošičevo cesta IO Telefon št.2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nadi Din 360,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: Bledi, Celje, Diakovo, Kočevje, Kranj, Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 V/0 vojne od- Maribor, Novi aad, Sombor, Split, Šibenik. škodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk zelo ugodnimi pogoji. Državne razredne loterije.