JV/. Veh hvalj je civoril zasedanje Narodne shupščine — V novo dobo našega gospodarskega in političnega udejstvovanja — Kmetsha politika je temelj rešitve socijalnih in gospodarskih vprašanj Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din. za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredmsito in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski, ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Polnih 12 stoletij je prebil v mukah in nadčloveških borbah za združitev naših plemenskih individualnosti. Zelo močni narodi in privlačne civilizacje so udarjali na naša razdeljena plemena in države. Pa kljub temu se v toku vseh preteklih stoletij moremo ponašati s tem, da nikoli ni ugasnila misel medplemenskega bratstva in jugoslovanske zaednice. Živela je večno v etičnih elementih jugoslovanskega edinstva in v proroški zavesti najboljših sinov našega naroda tudi tedaj, ko so se morala naša plemena ločeno in sama boriti za svoj obstanek! Končno je etična resnica jugoslovanske misli zlomila vse zapreke, umetno ustvarjene tekom vekov, in dospela v zaključni dobi naše mučeniške in krvave nacionalne revolucije in v svetovni vojni do tega, da je ustvarila" eno in nedeljivo jugoslovansko kraljevino z enim narodom v eni državi. Ko sem po sijajnih zmagah 1. decembra 1918 imel srečo, da svečano proglasim uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi svobodno izražene volje vsega našega naroda, smo se zahvalili iskrenih src Bogu, da je ostvarjen sen in večni ideal naših slavnih pradedov, najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uedinjeni in svobodni smo imeli nalogo, da organiziramo s sodobnimi ustanovami našo nacionalno državo, da v njej pripravimo najboljše pogoje za bodočnost. Z ustavo z dne 28. junija 1921. smo skušali rešiti to svojo državno in nacionalno nalogo. Kmalu pa se je vse jasneje pokazalo, da naša nacionalna misel ni dobila v ustavi troimene države svoj pravi izraz in moč organizirane nacionalne celote. Z vsemi sledovi preteklosti, ki so nas plemenski razdvajali, nismo mogli v polni meri sintetično razvijati vse naše nacionalne vrline v neobhodnem notranjem edinstvu in harmoniji. V taki državni ureditvi naše javno in organizirano politično življenje jedva je poskušalo, da z zaupanjem in iskreno izide iz ozkih plemenskih okvirjev. Premagali smo vse zunanje sovražnike, toda sebe, svojih posebnih pojmovanj nam je bilo najtežje premagati, kakor da ono, kar je plemensko, ne dobiva baš v edinstvu in v celoti svojo največjo vrednost in svoj skrajni cilj. Toda najtežji udarec je nacionalna in državna misel doživela od zaslepljenih strankarskih strasti in od medsebojnih borb. Zloraba politične svobode in parlamentarnega reda je bila tako težka, da je ogrožala napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja. Zaman so bila vsa pričakovanja, da bo razvoj našega notranjega življenja dovedel do ureditve razmer v državi. Naša nacionalna in državna cclota je bila resno ogrožena. Pretilo nam je državno razsulo in narodno razedinjenje. Niti trenutek se ni smelo pozabiti, da narodno uedinjenje ni delo ene generacije in da ni posledica zgodovinskega slučaja. To je delo neprekinjenih naporov, stoletnih nacionalnih živih ciljev in rezultat moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno edinstvo in državna celota ne moreta nikoli biti predmet nobenih pogajanj, ostati morata za vedno nad našim dnevnim življenjem in nad vsemi posebnimi interesi. V ponedeljek 18. t. m. sta se sestali obe naši zbornici, senat in parlament, na skupno sejo, ki je dobila svoj poseben svečan značaj s tem, da je skupno sejo otvoril sam vladar s prestolno besedo. Seji so prisostvovali vsi člani obeh zbornic. Dvorana pa je bila slavnostno okrašena, da je dobil slovesni trenotek tudi na zunaj svoj slovesen izraz. Posamezne točke pre-stolne besede so vsi navzoči burno odobravali in so s tem vidno podčrta-vali soglasje, ki vlada med najvišjim predstavnikom države in zastopniki naroda. Posebno važen za kmete pa je odstavek, ki se nanaša na kmetijstvo. — Vladar sam označuje poljedelstvo kot glavni temelj vsega našega gospodarstva in s tem je dobilo prizadevanje kmetov, da se v prvi vrsti vpoštevajo njihove želje in zahteve, tudi najvišje odobrenje. To priznanje daje kmetom upanje v boljšo bodočnost. " Nj. Vel. kralj je v ponedeljek dopoldne ob 11. uri otvoril redno zasedanje Narodnega predstavništva z naslednjim prestolnim govorom: Gospodje senatorji in narodni poslanci! Z veliko radostjo, s polnim zaupanjem v našo lepo nacionalno bodočnost pozdravljam Vas vse in jugoslovanski narod, ki ga dostojno predstavljate. Zgodovina jugoslovanskega naroda, odkar se je naselil v teh lepih krajih naše domovine, je polna velikih dogodkov, usodnih preobratov, težkih preizkušenj in slavnih poletov, dokler ni bilo naposled z veličastvenimi zmagami nad vsemi sovražniki svobode In edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev kronano veliko delo nacionalnih prerokov, mučenikov in junakov jugoslovanske misli. Narodni in državni preporod Z odločitvijo z dne 6. januarja 1929 sem presekal to slabo stanje. To je bila moja sveta dolžnost pred narodom in zgodovino. Svoji vladi, kateri sem takrat poveril upravo države, sem stavil v dolžnost, da z dobro upravo čimprej pomiri strasti in okrepi med narodom vero v bodočnost. V tem pogledu je kraljevska vlada izvršila z uspehom največje napore. Z zakonom od 3. oktobra 1929 je naša kraljevina dobila svoje pravo ime in so bili odstranjeni vidni sledovi preteklosti, one umetno ustvarjene upravne razdelitve, ki je postala zgodovinska v tragičnem razdvajanju naših plemen. Navdušeni sprejem teh odločitev od strani vsega naroda z nedeljivim zaupanjem v vseh krajih naše domovine, kar sem mogel osebno ugotoviti v neposrednem stiku z narodom, je v meni utrdil prepričanje, da je Jugoslavija enako mila domovina vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem in da se nahajamo na pravi poti za trajno izgraditev naše nacionalne države. Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo od 3. septembra lanskega leta ustvaril osnovo za izgraditev onih ustanov, one državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolje odgovarjale splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Smernice dela in odgovornost Narodne skupščine Načela nove ustave nudijo vse možnosti zdravega nacionalnega in socialnega napredka in normalnega razvoja političnega življenja. Vsa ta načela bo treba lojalno izvajati v njihovi pravi zamisli: nacionalno edinstvo in državna celota sta izven vsake diskusije; v decentralizirani unitarni državi svoboden, ravnopraven nacionalno nedeljiv narod, poln spoštovanja in ljubezni za vero, navdahnjen vsega, kar je lepo in vzvišeno in z zavestjo svoje velike dolžnosti do narodnih zajednic. Vi boste morali, gospodje, ustvariti v duhu teh načel in v zvezi z njimi važne zakone, ki naj zagotovijo svetlo in napredno bodočnost naše kraljevine, bodočnost, ki bo dostojna velikih brez-primernih žrtev vsega jugoslovanskega naroda za nacionalne ideale. Pot Vam je zato začrtana, a veliko zaupanje, ki Vam ga je izkazal narod, je za Vas najvarnejša opora in jasno izražena volja. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Sestali ste se v resnih časih. Narodno predstavništvo stoji pred težkimi nalogami. Splošna in nezaslišana gospodarska kriza je zajela ves svet. Njeni valovi se niso ustavili pred mejami Jugoslavije. Napori vseh narodov gredo za tem, da najdejo zdrav izhod iz sedanjega težkega stanja. Z njimi združimo vse svoje sile, kar nam bo tem lažje, ker živimo z vsemi v dobrih odnošajih in ker sodelujemo s polnim razumevanjem in lojalnostjo mednarodne solidarnosti. Pri tem me navdaja posebno zadovoljstvo, da naglašam, da je naša zunanja politika v popolnem soglasju s politiko naših zaveznikov in prijateljev. Jugoslavija hoče ostati tudi v bodočnosti odločen po-bornik miru in reda v Evropi. V doslednosti s tem hočemo sodelovati pri reševanju dveh važnih vprašanj, ki sta postavljeni v tem letu na dnevni red mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve bomo prevzeli vse žrtve, ki se morejo spraviti v sklad z interesi naše varnosti. Naša vojska ni bila nikoli instrument za ogrožanje miru in tujih pravic. Ona bo ostala tudi v bodočnosti obramba naroda in šola za njegovo nacionalno vzgojo. Problem odgoditve reparacij je spravil našo državo v zelo težek položaj. Mi ne moremo na eni strani nositi bremena in žrtve za zmago splošnih načel svobode in pravice, a da se nam na drugi strani odvzame možnost, da z odškodnino za ogromne vojne škode izlečimo težke rane naše zemlje. Naše stališče je diktirano od najnujnejših Interesov našega naroda in nam ne nudi možnosti za drugačno postopanje. Za ozdravitev gospodarske krize Kraljevska vlada je storila skrajne napore za ublažitev gospodarske krize ter je posvetila in bo tudi v bodočnosti posvetila svojo največjo pozornost ozdravljenju naših gospodarskih razmer. Neobhodno je potrebno, da se v vse naše javno gospodarstvo uvede največja štednja in da se spravijo javni izdatki v sklad z realnostjo dohodkov in s finančno močjo naroda. Kraljevska vlada bo predložila narodnemu predstavništvu državni proračun, ki bo upošteval ta načela. Princip največje štednje se mora izvesti tudi v banovinah in v občinah; treba je poiskati pota in načine za poenostavitev in pocenitev uprave, to pa naj ne bo v nasprotju z upravičenimi zahtevami njenega stalnega izboljšanja in izpopolnitve. Za kmetsko politiko Gospodje senatorji in narodni poslanci! Gospodarska kriza zahteva nujne in odločne, a tudi dobro premišljene ukrepe. Nezaslišan padec cen poljedelskih pridelkov je ustvaril zelo težak položaj za naš kmetski svet. Omogočiti kmeto- valcu primerne cene za njegove pridelke in napredno življenje, dvigniti zopet njegovo potrošno silo in ustvariti ugodne pogoje za gospo-darski kredit, to je glavno vprašanje, ki je pred Vami. Z dovršitvijo agrarne reforme je bilo ostvarjeno načelo, da pripada zemlja onemu, ki jo obdeluje. S tem so bili ustvarjeni za vse kraje socialni in gospodarski pogoji za zdrav razvoj našega podeželja. Kraljevska vlada bo skušala s smotreno gospodarsko politiko dvigniti kvaliteto naše kmetske produkcije in s sistematičnim razvojem zadrugarstva okrepiti gospodarsko moč našega kmetovalca. Naša zunanja trgovinska politika bo skušala z vsemi silami oču. vati in okrepiti naša agrarna tržišča v inozemstvu. Pri tem pa ne bo zanemarjala zaščite enakega razvoja vseh panog gospodarstva. Prav tako bo kraljevska vlada skrbela za upravičene interese domače obrti in industrije, čijih delavnost moramo ohraniti, ker je z njimi zvezan obstoj velikega dela našega delovnega ljudstv? Zakonodajne naloge Dobro premišljena gospodarska politika ne bo prezrla potrebne postopne izgraditve našega socialnega zakonodajstva. Ravnajoč se po načelih narodne solidarnosti bo treba storiti vse, da se bremena težke gospodarske krize enakomerno in pravično porazdele na vse sloje naroda. Kraljevska vlada in narodno predstavništvo se bosta pri dona-šanju gospodarskih zakonov poslužila strokovnega mnenja gospodarskega sveta, v katerem bodo zbrani glavni zastopniki vseh vej našega gospodarskega življenja. Ostvaritev gospodarskega sveta bo ena prvih nalog Vašega zakonodajnega dela. Pri sistematičnem delu za izpopolnitev naše notranje ureditve bo na dnevnem redu narodnega predstavništva tudi končno veljavna organizacija občinskih in banovinskih samouprav, teh najvažnejših edinic narodnega življenja. Kraljevska vlada bo pripravila potrebne zakonske načrte in jih bo predložila narodnemu predstavništvu v rešitev. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Poleg navedenih nalog Vas v zakonodajnem delu čakajo še mnoga druga vprašanja, ki jih bo postavil na dnevni red razvoj države in narodnega življenja. Od Vašega smotrenega dela, od Vašega čuta odgovornosti, ki ste jo prevzeli, od Vašega razumevanja narodnih in državnih potreb in od Vaše uvidevnosti je odvisen uspeh velikih nalog, pred katere je postavljeno narodno predstavništvo, ki mu je narod s tako redko enodušnostjo izrekel zaupanje v enem zgodovinskih trenutkov našega nacionalnega razvoja. Naj bi Vas spremljali božja milost in pomoč v delu za korist naroda in za čast naše kraljevine Jugoslavije! Proglašam, da so seje narodnega predstavništva otvorjene. V Beogradu, 18. januarja 1932. Broj 40. ALEKSANDER I., s. r. Predsednik ministrskega sveta: P. R. živkovič, s. r. Minister za šume in rude: Zastopnik zunanjega ministra dr. Stane šibenik, s. r. minister trgovine in industrije: / dr. Albert Kramer, s. r. Minister prometa: Lazar Radivojevič, s. r. Minister trgovine in industrije: dr. Albert Kramer, s. r. Minister poljedelstva: Juraj Demetrovič, s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje; Minister gradbe: Ivan Pucelj, s. r. Nikola Preka, s. r. Minister za notranje posle: Minister vojne in mornarice: dr. Milan Srškič, s. r. armijski general Drag. Stojanovič, Minister prosvete: / dr. D. Kojič, s. r. Minister pravde: Boža Maksimovič, s. r. Minister financ: dr. Milan Gjorgjevič, s. r. Minister za telesno vzgojo; dr. Drag. Kraljevič, s. r. Po prestolnem govoru je vladar zapustil dvorano, pozdravljen od vseh predstavnikov naroda, ter se vrnil zopet nazaj v dvor. Seja Narodne skupščine je bila nato prekinjena in nova seja napovedana za popoldne. Popoldne je predsednik dr. Kumanudi otvoril sejo, v kateri se je izbrala adresna komisija, ki bo imela nalog, sestaviti adreso v odgovor na prestolne besede. Udobno odstranitev nadležnega zobnega kamna,' korenine mnogih zobobolov, povzroči priljubljeni Sargov Kalodont, idealno sredstvo za negovanje zob. Kajti.sama Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zob* nemu kamnu (Sulforicin-oleat po Dr. Braunlichu).1 Redna uporaba Sargoveg^ Kalodonta je naj udobnejši način, da se ohrani lepe in zdrave zobe. Proti zobnemu kamnu jEakaj morajo ravno kmetje biti žrtve? Konferenca o Brezposelnost narašča. — V naši državi je nad 200.000 ljudi brez dela. — Govor ministra Puclja. Pretekli teden je zborovala v Beogradu konferenca, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko, da se posvetuje, kako bi se dala omiliti vedno bolj naraščajoča brezposelnost. Iz Dravske banovine so se udeležili konference zastopniki ljubljanske Delavske zbornice g. Uratnik, za Zbornico za trgovino poslanec g. Mohorič in kot zastopnik delodajalcev ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. dr. Obers-nel. Na konferenci je poročal o stanju brezposelnost v naši državi najprej načelnik v ministrstvu za socialno politiko g. Jeremič, ki je ugotovil, da presega število brezposelnih pri nas že 100.000, dočim je naslednji govornik g. dr. Topolovič trdil, da jih je mnogo več, namreč nad 200.000. Razni govorniki so nato predlagali različna sredstva za omiljenje brezposelnosti. Eni hočejo doseči izboljšanje s tem, da se podaljša šolska doba, kar bi zmanjšalo dotok mladih delovnih moči, drugi hočejo skrajšanje delovnega časa, da bi prišlo več delavcev do dela, čeprav za mal zaslužek, zopet drugi pa so zahtevali reorganizacijo celokupnega našega gospodarstva. Večina govornikov pa je iskala in zahtevala pomoči od države. Na razne predloge je odgovoril minister za socialno politiko Ivan Pucelj tako-le: »Upam, da se bo na tej konferenci porodila kaka dobra ideja, ki bi pokazala izhod iz sedanjega težkega položaja v boljšo bodočnost. Zagotavljam vas, da bom vsako vašo idejo naj-resneje proučil ter si prizadeval, da vse, karkoli bo dobrega in koristnega, po možnosti izvedem. Mi prav za prav še ne vemo, kako žalosten in težak je položaj. Mnogi mislijo, da se da vse to popraviti s kakim zakonom ali s kakimi upravnimi ukrepi. Težave obstojajo v vsej Evropi, a mi smo majhen del te celine in se od nje ne moremo kratkomalo ločiti. Tako dolgo, dokler drugod ne bo rešena kriza, je tudi mi ne bomo mogli popolnoma odpraviti. Delati pa moramo z vsemi silami na to, da to krizo kar najbolj omilimo. Prosim vas pa, da imate pri sestavi svojih predlogov za ozdravljenje sedanjih prilik na umu, da tudi država ne razpolaga s kakimi ogromnimi matcrijalnimi sredstvi. To je treba upoštevati, da se ne bo pozneje moglo reči, da je bilo vse delo konference zaman.« To je enkrat pametna beseda: Ne zahtevajte od države več kakor more storiti! Država smo namreč mi sami in če zahtevamo od »drža-ye« nekaj, se to pravi, da zahtevamo nekaj od nas samih. Država nam ne more nič dajati, če od nas ne dobi! Kdor torej »zahteva« kaj od države, mora biti tudi pripravljen nekaj plačati! In minister Pucelj je storil prav, da je na to opozoril v svojem govoru. , Pomoč za pasivne kraje Odbor za pomoč pasivnim krajem je sklenil obsežno akcijo, ki jo bo vodilo ministrstvo za socialno politiko, da bodo dobili prebivalci pasivnih krajev potreben živež. Med pasivnimi kraji doslej ni bilo nobenega kraja Dravske banovine. Poslanci Dravske banovine so zato sklenili ukreniti vse potrebne korake, da bodo tudi siromašni kraji Dravske banovine deležni vladne pomoči. (Dopis z Dandanes ljudje mnogo razpravljajo o tem, kako bi rešili gospodarsko krizo; posebno pozornost pa obračajo na kmetski stan, kajti dandanes je vendarle prodrlo na celi črti prepričanje, da ne more nikomur biti dobro, če se kmetu slabo godi. Ljudje nasvetujejo vse mogoče rešitve. Eni pravijo, naj kmetje svojo zemljo bolj moderno obdelujejo, pa jim bo dobro- A s kakšnim veseljem naj kmet obdeluje svojo zemljo »moderno«, če še tega ne more spraviti v denar, kar pridela danes? Drugi nam svetujejo ustanovitev prodajnih zadrug — a kam in komu naj prodajajo te? S takimi nasveti ne pridemo daleč in vse kaže, da naši svetovalci naše razmere premalo poznajo. Moje mnenje je, da je glavni vzrok krize v preveliki razliki med cenami kmetskih pridelkov in cenami obrtnih in industrijskih izdelkov. Poglejmo praktične primere: Kmet, ki je pred vojno prodal 60 kg težko tele, je dobil za izkupiček 6 parov čevljev, danes pa le en par! Cene počasi rastejo... Po dolgih mesecih stalnega padanja cen naših poljskih pridelkov se je začel položaj nekoliko boljšati. Ne še mnogo, ampak vendar. Predvsem so se začele dvigati cene živine, zlasti prešičev. Mi vsi vemo, da so bili kmetje še nedavno prisiljeni živino kar klati, če niso hoteli priti prav ob vse. Klanje pa je število živine znatno zmanjšalo. Kakor hitro pa je začelo primanjkovati blaga, je začela cena rasti. Za mlade prešičke za rejo plačujejo danes že lepe dinarje, a tudi cena drugim živalim polagoma raste. Za kmete pa naraščajoče cene vsaj spočetka ne bodo posebno koristne, ker bodo morali živali, ki jim manjkajo, sami drago plačevati. Predno pa se bo žival razplodila in pomnožila, bo še dolgo trajalo, takrat pa zopet ne vemo, kakšne bodo cene. Nekaj dobička bodo dosegli sedaj le oni, ki imajo še kaj živega v hlevih. dežele.) Za 60 kg težko tele je dobil kmet pred vojno lepo, dobro obleko. Danes mora dati za tako obleko celo kravo s teletom! Z izkupičkom za 60 kg težko tele je kmet prej plačal hlapca za 4 mesece, danes pa plača s tem denarjem komaj pastirja za en mesec! Za 1 liter mleka je dobila gospodinja pred vojno 20 škatljic vžigalic, danes pa dve škatljici! En kilogram železa je veljal pred vojno 22 do 28 vinarjev, danes pa stane 3'50 do 4-50 dinarjev! Mi kmetje nismo za visoke cene, toda zahtevamo, da se cene izravnajo. Ce so naši pridelki poceni, morajo biti poceni tudi obrtni izdelki, pa bomo vsi zadovoljni. Nikakor pa ni mogoče, da bi mogli kmetje prodajati svoje pridelke po nizkih cenah, na drugi strani pa bi mogli kupovati vse, kar sami potrebujemo, po visokih cenah. To je nemogoče in če bo pri tem ostalo, borno šli vsi na boben, kmetje in obrtniki! Po cenah živil pa naj se ravnajo tudi plača javnih nameščencev in vse dajatve sploh; dokler se tudi to ne uredi, ne bo bolje. — jč. — Naročnike »Grude« obveščamo, da je. žrebanje dobitkov vsled mn<* gih prošenj in nekaj novih dobitkov preloženo nepreklicno na 10. februar 1932. Kdor še ni odposlal rešitve, posebno oni, ki so na novo prejeli dopisnice, imajo torej še ča9 poizkusiti svojo srečo do 10. februarja. Januarska številka izide 25. t. m. in ji bo priložena položnica. Vse cenjene naročnice ia naročnike prosimo, da nam čimpreje nakažejo naročnino. V bodoče bo Gruda izhajala redno 15-v mesecu. — Pridobite ji mnogo novih naročnikov. Upravništvo se nahaja sedaj na novem naslovu in sicer: Pod Trančo šter. 2/1. Upravništvo »Grude«. Pristopajte k Kmetijski Matici. Xi?izza zaupanje% in -poštenja Današnjo gospodarsko krizo označujejo prav znameniti ljudje — tako piše zagrebški s Juta r-nji list« — kot krizo zaupanja in poštenja. Kriza zaupanja in poštenja je posledica svetovne vojne. V javnem in v privatnem življenju ni nikjer več zaupanja, ker ni poštenja. Današnji svet ne spoštuje več niti onih nazorov o poštenju, s katerimi .se razločuje izobražen človek cd divjakov, in če še kje spoštujejo poštenje, ga spoštujejo le še iz strahu pred ječo. Poštenje je dandanes nekaj zelo redkega; ni pa še dolgo tega, ko so ljudje rekli, da si neumen, če si pošten,.. Tako daleč je ljudi pripravila svetovna vojna. Takrat so se ljudje naučili smatrati vse za dovoljeno, kar so nekdaj imeli za greh. Posebno tisti, ki so ostali med vojno doma, so mislili, da morajo goljufati, krasti in podkupovati, da rešijo sebe in svojce pred lakoto. Vojna je res minila, toda to, kar so se ljudje med vojno naučili, to je ljudem ostalo; do denarja je namreč dosti lažje priti s sleparijo in z goljufijo, kakor pa na pošten način. Če zavzema kdo kakšno visoko mesto, mu je mnogo lažje prejemati podkupnino kakor pa se zadovoljiti le z golo skromno plačo; za tistega pa, ki podkupuje, je to tudi lažje kakor pa čakati... Za bankirja je lažje, če odnese sirotinjski de- nar kakor pa, da bi si svoje premoženje pošteno zaslužil, posebno če se ne more odreči razkošnemu življenju. In oderuhom kar ne more v glavo, da ne bi smeli še danes zahtevati visokih obresti. Velik del gospodarstva in javnega življenja je še dandanes v rokah teh »poštenjakov«. Mi beremo dan za dnem o svetovnih škandalih, v katere so zapleteni ministri, župani velikih mest itd. Nedavno so v Ameriki imeli velik pe-trolejski škandal, v katerega je bil zapleten neki državni tajnik. Afera gospe Hanau, v katero so zapletene najodličnejše osebnosti v Franciji, še ni končana. V Berlinu razpravljajo o škandalov bratov Sklarek, v katera je zapleten tudi bivši berlinski nadžupan. V Bukareštu sedi v zaporih več visokih državnih uradnikov zaradi korupcije. Tudi v Budimpešti so te vrste škandali na dnevnem redu; na Ruskem pa vsak hip kakšnega takega »poštenjaka« ustrele ... Ali more torej svet zaupati v kakšnega človeka, o katerem ve, da je bil še včeraj tihotapec, čeprav zavzema danes odlično mesto? Ali je mogoče zaupati ljudem, o katerih svet ve, da so goljufi, sleparji in lopovi? Do takih ljudi svet ne more imeti zaupanja ne v zasebnem, pa tudi ne v javnem življenju, in splošne krize ne morejo ozdraviti "oni, ki so jo povzročili.« Bav. J.; V ohvambo naše časti V času, ko so vsi listi polni toplih nasvetov, kako naj kmetski živelj z vsestranskimi omejitvami prebrodi sedanje kritične čase, je naravnost neobhodno potrebno, da spregovorimo še nekoliko o tej aktualni zadevi. Da naš stan povprečno ne živi preko svojih razmer v zadevi prehrane, mi daje prav že vsestranska, le njemu lastna skromnost — pa čeprav bi lahko rekel naravnost stradanje — in to v taki meri, da se ne da primerjati prav nobenemu drugemu stanu. Res je, da kvantitativno povžije kmetovalec včasih nekoliko preko mere — toda, še bolj res je, da napram trdemu dvojnemu delavniku (v nadomestilo za potrošeno enegijo) tudi znatno več potrebuje! Nad vse žalostna resnica pa je tudi, da se v danih razmerah ne more posluževati takih oblik prehrane, da bi že v manjših količinah prejel večjo množino kalorij (redilnih snovi). Ne torej samo delati — ampak tudi prebavi jati mora, kar mimogrede. Približno tako bo tudi glede obleke in obuvala. Ako pa se skuša kmetski fant ali dekle v tem pogledu vsaj približati ostalim stanovom, pa je v naše veselje le naraven in zdrav pojavi Saj nam ravno to najbolje dokazuje, da tudi mlada generacija teži k enakovrednosti — pa čeprav je v ostalili ozirih več ali manj zapostavljena napram ostalim slojem! Res bi ne bilo napačno vse te in še neštete druge potrebščine kriti z domačo proizvodnjo, Toda. to je bilo mogf 'e s; v časih, ko je kmet mogel delati z večjo družino na svojem posestvu. Ako bi namreč v današnjih razmerah stalno držal tako številno družino z gosti in kajžarji vred — bi ga žal le prekmalu upniki postavili na cesto! Ker dom ne nudi sodobnih potreb, je popolnoma umljivo, da še domači odrasli sinovi kakor hčere teže za zaslužkom v tovarnah in mestih v tu- in inozemstvu. Na bodimo torej tako ozkosrčni, da bi zavidali postavnemu kmetskemu dekletu vsak komad krzna — ko kljub temu prestane več mraza ko marsikatera druga, pa tudi nikar se ne spodtikajmo nad kmetskim fantom, ako si v nedeljah nadene galoše — saj tudi ta običajno posuši čez teden svoje noge komaj v vlažni postelji! In pijančevanje: Kar poglejmo tudi temu zlu nekoliko globlje v obisti! Premotrimo pivce v krčmah na deželi, v postajnih restavracijah, ali v meščanskih kavarnah, barih in hotelih. Ali bomo našli za tamošnjimi mizami 10% pristnih kmetovalcev? Najbrže ne — pa čeprav že čivkajo vrabci na strehah, da prebivalstvo v pretežni večini pripada kmetskemu stanu! Radi priznavamo, da je tudi med nami nekaj takih brezbrižnežev, ki ne morejo trpeti beliča v žepu in ki so vedno več žejni — kakor so finančno močni, toda procentualno tudi tega rekorda kmetijstvo ne bo odneslo... 1 Naj bi se pisci raznih tozadevnih člankov v bodoče raje ozrli v njih ožji delokrog — pa bodo na marsikaj naleteli, kar daje znatno več povoda za čimdalje ostrejšo splošno krizo! Kdo na primer gradi razkošne vile, skrajno luksuzno opremljene palače in kdo sedi skoro vse dni in noči za marmornatimi mizan ' po širnih dvoranah in ra/nih gledališčih? Kr'i se vozi z avtomobili na izprehode, s čemer vsakikrat uniči več prometnih sredstev — kakor kmetovalec v svoji poklicni neobhodni potrebi makar celo leto? Vidite, tako v bodoče branimo čast zlatim kmetskim materam, jeklenim družinskim očetom ter njihovim nadebudnim sinovom in hčeram, da bo naše plemenito prizadevanje rodilo bogate sadove v lepši in boljši bodočnosti naše mile domovine! „Kmetski list" agrarnim interesentom! Sv. Ana pri Tržiču. Vse člane »Pašne in gozdne zadruge« pri Sv. Ani pri Tržiču obveščam, da bo odslej naprej prinašal »Kmetski list« vsa vabila k zborovanjem, sestankom, občnim zborom in sejam. Ker mi je radi drugih poslov nemogoče pošiljati za vsak slučaj obvestila in tudi radi štednje na papirju ne glede na raznašanje vabil, sem pri-moran poseči po tem izhodu. Pozivam vse člane naše zadruge, da, ako si ne more eden, naj si naročita dva soseda skupaj »Kmetski list«. Dobivali pa boste v njem tudi stalne informacije o stanju agrarne reforme. Saj nas je bil edino »Kmetski list« pripravljen sprejeti pod svojo streho ob času ustanovitve naših zadrug. Obveščeni boste stalno tudi o drugih važnih političnih dogodkih in novicah širom sveta. Vsak, kdor se takoj naroči, dobi še vse letošnje številke. »Kmetski list« se bori za naše pravice in je tudi nekakšen uraden list agrarnih interesentov in to mu moramo mi povrniti s tem, da naj si vsak sedaj ob novem letu »Kmetski list« naroči. Zvestoba za zvestobo! Kdor Vas podpira v tem perečem vprašanju, je Vaša sveta dolžnost, da mu tudi Vi odkrito izkažete svoje zaupanje in svojo častno dolžnost, in obenem slovo tistim, ki Vas niso hoteli in Vas nečejo podpirati z tiskom. — Naročnino 30 Din za celo leto sprejemam tudi jaz! Zupan Franc, načelnik. Elektrifikacija Dravske banovine Otvoritev električnega daljnovoda. — Govor bana dr. D. Marušiča. V nedeljo popoldne se je vršila v Črnučah slovesna otvoritev in blagoslovitev električnega daljnovoda in transformatorske postaje. Otvoritvi so prisostvovali številni odlični gostje ter elektrotehnični strokovnjaki. Zbrane goste, med njimi bana dr. Marušiča, je sprejel in nagovoril ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Mi lila vc. Nato pa je ljubljanski knezoškof dr. Rož-man blagoslovil novo električno napravo, ki je za elektrifikacijo naše banovine velike važnosti. Po blagoslovitvi so navzoči ogledali vse naprave-V posebni dvorani pa je g. ban stavil celo električno postajo v obrat. Nato je imel nagovor, v katerem je v kratkem poudarjal važnost črnuške transformatorske električne postaje. V prvi dobi razvoja, ki je bil še pred vojno, je bila dosežena prva naloga elektrifikacije; z zgraditvijo postaj v Podlogu in Črnučah pa je banovina izvedla drugo nalogo. K tretji pa spada izvedba razdelilnih vodov v posamezne vasi; stremljenje banovine je, da se tudi ta naloga čim prej izvede. v HEvebanja Izžrebane srečke vojne škode. Pri osmem žrebanju obveznic loterijske dva in pol odstotne državne rente za vojno škodo, ki se je izvršilo 16. t. m., so bile izžrebane za amortizacijo tele serije: serije: 505, 7'3, 822, 855, 973, 1088, 1184, 1296, 1797, 1805, 1822, 1879, 2220, 2310, 2396, 2446, 2448, 2483, 2626, 2650, 2851, 3041, 3103, 3216, 3646, 3829, 3866, 3934, 3941, 3987, 4088, 4155, 4213, 4531, 4538, 4668. Iz oddelka državnih dolgov in državnega kredita finančnega ministrstva. Vsi, ki imajo srečke vojne škode, naj pogledajo, če so njihove številke izžrebane. Cegar številka je izžrebana, naj nese svojo srečko na davčni urad, kjer dobi 1000 dinarjev. Žrebanje srečk Srbskega rdečega križa. Na 80. žrebanju srečk Srbskega rdečega križa, ki se je vršiia 15. t. m., so bile amortizirane naslednje cele serije: 451, 1034, 1051, 1650, 1932,. 3198, 3279, 3486, 3707, 3925, 4453, 4475, 5301, 6160, 6585, 6972, 7864, 8449, 8801, 9115. Pri premij-skem žrebanju so bile izžrebane naslednje premije (prva številka označuje serijo, druga številko): 25.000 Din: 4342/3, 1000 Din: 4588/40; po 500 Din: 3294/82, 6296/46; 200 Din: '2499/75, 6021/19, 7064/71, 7239/90, 9463/18; po 50 Din: 159/47, 1067/78, 2660/99, 3064/51, 3385/64, 3689/50, 3859/94, 4243/85, 4607/55, 5206/43, 5681/20, 6182/21, 6799/25, 7472/82, 7755/8, 7903/89, 8374/66, 8783/34, 8861/33, 9226/93. Dolžnost vsakega starega naročnika je, da pridobi Kmetskemu listu vsaj enega novega naročnika za leto 1932. 3)0Pbi ——L- T*,———.p'—XI' ■ ■' '„ -^A-- . Kotlje. Dne 6. januarja je imel v osnovni šoli v Kotljah sreski kmet. referent g. Zdolšek iz Prevalj predavanje o živinoreji. Razpravljal je o vzreji plemenskih telic in bikov ter o smo-treni živinoreji v splošnem. Žigosal pa je tudi napake, katere se opazujejo pri naših kmetovalcih v tem pogledu. Dotaknil se je prašičereje ter zlasti povdarjal na snago in važnost pravilnega odbiranja (selekcije) plemenskih mer-jaščkov. Priporočal je tudi več zanimanja za splošno upeljavo štajersko kokoši. Končno je dal še nasvete, kako je ravnati s sadnim drevjem, da sneg v bodočo ne bo napravil toliko škodo kakor letos. Kotlje obišče vsako loto obilo tujcev. Zato bo treba skrbeti, da bodo v vsakem oziru napravile najboljši vtis. Udeležba pri predavanju je bila za naše razmere prav dobra. Razveseljivo je dejstvo, da se začnejo za kmetijska vprašanja zanimati tudi gospodinje. Po predavanju sp je razvila precej živahna debata, v katero so posegli naši kmetje. Izvajanja pa so se sukala večinoma okrog gospodarske krize in so izzvenela v hrepenenju po zboljšanju razmer za kmetski stan. A. S. Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 10. t. m. je Imel narodni poslanec za šmarski srez, Veko-6 1 av Spindler, zjutraj ob pol 9. shod v Zibi-ki, popoldne ob 14. pa v Loki pri Zusmu. Oba shoda sta bila prav lepo obiskana — na vsakem je bilo krog 80 oseb — in sta dokazala, da se možje in mladeniči, tudi taki, ki so se za 8. nov. 1931. še pustili zapeljati, zelo živahno zanimajo za razna pereča, zlasti gospodarska vprašanja. In baš o teh vprašanjih je na obeh shodih obširno razpravljal poslanec Spindler. Zlasti živo so se zanimali zborovalci, po večini vinogradniki, za vprašanje samopomoči glede vinske krize, o katerem je poročal poslanec na podlagi sklepov vinogradniškega sestanka za šmarski srez, ki ga je poslanec sklical za 22. dec. 1931 v Šmarje, in na katerem so bili storjeni važni sklepi glede organizacije vinogradnikov v srezu, priprav za razne vinogradniške prireditve itd. Te načrte so zborovalci z veseljem pozdravili, kar je dokaz, da je v najširše plasti naroda pričela prodirati misel o nujni potrebi trdne organizacije 7 svrho samopomoči. Kebclj na Pohorju. Kebeljska sokolska četa je priredila v nedeljo 10. t. m. dvodejanko »Mojster Križnik«. Dasi so bili igralci sami kmečki fantje in razen par izjem vsi prvič na odru, je igra izpadla v občo zadovoljnost. Ta dan so obiskali Kebeljčane tudi bratje in sestre iz Oplotnice, iz Konjic pa je prišel pod vodstvom br. Kolšeka tudi tamošnji naraščaj in 4 članice. Po igri so domačini pogostili došle goste s pravimi pohorskimi zajci in pijačo. Kebeljčanom in gostom je br. Kolšek iz Konjic razložil v temperamentnem govoru razliko Sokola v mestu in na vasi. Zlasti je poudarjal požrtvovalnost naših kmečkih fantov in deklet, ki kljub težkemu dnevnemu delu žrtvujejo marsikak večer tudi izobrazbi. Po govoru je zaorila slovenska pesem in vsi so se razšli z obljubo, da še pridejo na Kebelj. Orla vas. Prvi redni občni zbor »Kmetske sokolske čete«, se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja t. 1. v tukajšnji osnovni šoli s pričetkom ob 2. uri pop. Vljudno vabimo mladino k udeležbi. Za člane udeležba obvezna 1 Buče pri Kozjem. Dne 15. t. m. je umrl v Brežicah v bolnišnici po dolgi bolezni posestnik Janez Božiček iz Vrenske vasi št. 15, star komaj 39 let. Težko prizadeti rodbini izrekamo naše Iskreno sožalje. Dramlje. Občni zbor Sokola v Dramljah se Je vršil dne 17. t. m. Izvoljena je bila nova uprava in sicer: Franc Mastnak, župan, za sta- rosto; za podstarosto in za tajnika gostilničar Josip Mlakar, za blagajnika pa Josip Jakopin. Načelnik je Franc Ribič, podnačelnik Filip Jakopin, prosvetar nadučitelj Franc Korbar, računska preglednika sta Andrej Jesenak, občinski tajnik, in učiteljica Marija Bregant. Novi upravi želimo najlepše uspehe! Lesce. Smučanje je tudi letos pri nas v polnem razmahu. Naš delavni smuški odsek je priredil na dan sv.treh Kraljev dobro uspelo tekmo; zmagovalci so prejeli lepe nagrade. Gledališki odsek prostovoljnega gasilnega društva pa je priredil v nedeljo predstavo igre »Davek na samce«, ki jo je številno občinstvo z velikim zanimanjem sprejelo. Da pa ne bo kdo rekel, da se prirejajo v novi šoli samo zabave, omenjamo, da se tam redno vrše tudi gospodarska predavanja, ki so vedno prav dobro obiskana. Upamo, da bomo s složnim delom še marsikaj dosegli za procvit in napredek lepe naše doline. Stara Cerkev pri Kočevju. Na rednem občnem zboru tukajšnje Sokolske čete, dne 10. t. m. se je sestavila sledeča društvena uprava: Starešina br. Bedenikovič Mihael; nam. br. Hočevar Ivan; tajnik br. Kavčič Franjo; prosvetar brat Smolej Lojze; načel. br. Knaus Jože; načelnica Miklič Lenka; upravniki: br. Povše Friderik, Rigler Jakob, Marinič Anton, Levstek Anton, Goršič Anton, Perz Jože. Revizorji: br. Kresnik Alfonz, Žagar Alojz, Wittine Ivan. Prosvetni odbor: br. Kreiner Josip, Erker Amelija in Malovrh Frančiška. — Mladi kmečki sokolski četi in upravi želimo čim največ uspehov, in kličemo zdravo! Trčova: Sporočamo tužno vest bralcem »Kmetskega lista«, da smo dne 11. t. m. izgubili pri nas najpriljubljeno ženo Frančiško Fras, soprogo našega zvestega prijatelja in pobornika za našo idejo gospoda Antona Frasa iz Trčove. Smrt je vzela soprogu zvesto zakonsko družico, 7 otrokom pa ljubo in na tem svetu nenadomestljivo zlato mamico. Velikanska udeležba ljudstva pri pogrebu iz vseh bližnjih in daljnih krajev ter vseh slojev priča, da je pokojno Frančiško spoštoval vsakdo. Bila je vrla in zavedna slovenska kmetica, ki je rada čitala četudi od vsakdanjega dela izmučena naš list, in se veselila njegovegaa napredka. Svojemu soprogu je bila zvesta družica in tolažnica pri njegovem javnem udejstvovanju za kmetsko idejo. Župnik g. Tkavc ji je pri odprtem grobu govoril poslovilne lepe besede s tresočim glasom, nakar so bile oči vseh navzočih na pokopališču rosne. Zlasti ob prizoru na krčevito plakanje prežalost-nih otrok in g. soproga se je žalost še stopnjevala. Blaga sosedinja, vzor gospodinj, ohranili Ti bomo trajen časten spomin! Spominsko drevo na Ghandija. Indijski voditelj Ghandi je v spomin na svoje bivanje v Londonu zasadil v nekem londonskem parku spominsko drevo. C&veslilca Kmetijske službe Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani. Šesttedenski kmetijski tečaj v dravograjskem srezu. Kraljevska banska uprava v Ljubljani priredi tudi letos v dravograjskem srezu 6-tedenski zimski kmetijski tečaj. Ta tečaj je zorganiziral urad sreskega načelstva na Prevaljah sporazumno s sreskim kmetijskim referentom. Tako se je dolčila za omenjeno prireditev občina Muta, kjer je pričakovati popoln uspeh tečaja. Otvoritev tečaja se vrši na slovesen način dne 19. januarja ob 2. uri popoldne. Tečaj bo trajal do 21. februarja 1932. Tečaj se vrši v šoli. Na tečaju se bodo poučevali sledeči predmeti: živinoreja, travništvo, prašičjereja, perut-ninarstvo, živinozdravstvo, poljedelstvo, sadjarstvo, specijalno zatiranje sadnih škodljivcev, uporaba umetnih gnojil, zadružništvo, gozdarstvo, higijena, kmetijsko računstvo, kmetijski zakoni, kmetijsko knjigovodstvo in čebelarstvo. Predavatelji so sledeči gg.: sreski podnačelnik Ivan Milač, sreski kmetijski referent Zdolšek, dr. Maks Pregelj iz Vuzenice, Kolenc Pavel, sreski veterinar, sreski prosvetni referent Močnik Peter in sreski šumarski referent Sernec iz Slovenjgradca. Ker je omenjeni tečaj velikega gospodarskega pomena, je želeti, da bo s strani kmetskega prebivalstva iz vseh bližnjih občin obisk zadosten. Obisk tečaja se priporoča tudi gospodinjam in dekletom, ker so gotove ure posvečene gospodinjstvu, kar je razvidno iz programa, ki je na vpogled pri vseh bližnjih županstvih in šolskih vodstvih, kakor tudi pri občini in šoli na Muti. Da bo uspeh popoln, se priporoča obiskovalcem tečaja, da v svojo korist obiskujejo tečaj vestno od začetka do zaključka. Posetniki tečaja se vabijo, da prinesejo seboj papir in svinčnik, da si zamorejo zabeležiti kar je važnega. Obvestilo članom mlekarskega društva. Vsi, ki so dobili pozive za plačane troškov za pre-izkušavanje mleka naj se takoj obrnejo na mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico v Drav-ljah pri Ljubljani. Letošnji kožuhovinski sejem v Ljubljani se vrši dne 25. t. m. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj pridelek, naj se strnejo v ša ožje vrste in podpro skupno prodajo pod okriljem »Lovske zadruge«, ki vodi naše lovsko gospodarstvo, in pa »Ljubljanskega velesejma«, ki skrbi v splošnem za razcvit naše trgovine, obrti in industrije. Če hočemo vzdržati cene, ki so določene na svetovnem trgu, nam ne preostaja drugega, kakor da prodajamo skupno. Tisti trgovci, ki jim gre za vexjo količino in navadno plačujejo po svetovnih cenah, bodo prihajali na naše sejme le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogo dobrega blaga. Naša »Divja koža< sprejema kožuhovino do ponedeljka 25. t. m. Pošljite kožuhovino takoj na naslov: Ljubljanski velesejem, Ljubljana. TUJI DENAR. Dati moramo za: 1 nemško marko . » i . Din 13-55 1 švicarski frank . § i » Din 10-97 1 ameriški dolar . * t , Din 56-40 1 angleški funt § I . Din 195-— 1 francoski frank . • t . Din 2-22 1 češko krono . . • i . Din 1-67 1 italijansko liro , • t * Din 2-84 Dlouice V novoletno številko »Kmetskega lista« smo Vam priložili poštno položnico, katere se poslužite po možnosti takoj, ker se ta rada zgubi. — Naročnina »Kmetskemu listu« ostane kakor doslej Din 30•— za celo leto. "Domače vesli t Ivan Kronovšek. V soboto 16. januarja je preminul v Orli vasi ugleden posestnik Ivan Kronovšek. Pokojnik je bil kot v domačem kraju tako tudi v vsej daljni okolici nad vse spoštovana in ugledna oseba ter iskren in vnet mož pokreta kmetskega ljudstva. Vsej njegovi rodbini iskreno sožalje. Pokojniku blag spomin! Družinska žaloigra se je pretekli teden odigrala na Bledu. Inž. V. Klimenc je, najbrže v duševni potrtosti, ustrelil svojo ženo, sinčka, nato pa še samega sebe. Pet žrtev steklega psa. V Mestopolju pri Črnomlju je domači pes, ki je bil stekel, uklal pet oseb, ki so jih radi nevarnosti težkih posledic stekline prepeljali v Pasteurjev zavod v Celju. Zavarovanje setve. Kmetijsko ministrstvo je predpisalo na podlagi zakona o obveznem zavarovanju setve in plodov poseben pravilnik o zavarovanju setve v primorski banovini, na podlagi katerega morajo vsi lastniki posejanih zemljišč in sadovnjakov biti obvezno zavarovani. Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par, avstroogrski iz niklja in pakfonga po 10 in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev je prestal biti zakonsko plačilno sredstvo od dne 30. novembra 1931, ko je dobil obvezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din. Ta drobiž se zamenja za kovani denar po 25 par do konca novembra 1932 pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani in pri davčnih upravah. Skala prevrnila lokomotivo. Kakor poročajo iz Zenice, se je v nedeljo, ko je ravno prihajal vlak na tamkajšnjo postajo, utrgala velika skala e hriba ter udarila s tako silo ob lokomotivo, da se je slednja prevrnila čez železniški nasip ter potegnila s seboj sedem vagonov. Na srečo ni bilo človeških žrtev, materialna škoda pa je velika. Promet je bil več ur ustavljen. Obstreljen na lovu. Iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah so pripeljali v ljubljansko bolnico 19 letnega delavca Fr. Škulja, ki ga je v gozdu nad vasjo obstrelil neki kmečki fant s šibrami, imeneč najbrže, da ima pred seboj divjačino. Pognal mu je več šiber v obraz, trebuh in roke. Ustrelil je pet divjih svinj. V okolici Oguli-na se je v zadnjem času pojavilo večje število divjih svinj, ki so na posevkih napravile znatno škodo. Znani lovski strokovnjak inženjer Zlatko Turkelj je ob priliki lova na te škodljivce ustrelil pet divjih svinj, med njimi eno, ki je tehtala nad 100 kg. Zavraten napad iz maščevanja. V Gornji Stu-ibici so svatovali. Povabljen je bil med drugimi tudi Dragotin Vulan. Ko se je ta zvečer vračal domov, je nenadoma nekdo iz zasede ustrelil in je krogla zadela Vulana v trebuh. Ranjenca so prepeljali v bolnico. Visoka starost. V starosti 102 let je v Sa-moboru umrl seljak Aute Božičevič. Kot mladenič je iz Ogulina prišel v Samobor in se tamkaj priženil. Bolarn ni bil nikoli ter ni niti pušil, niti popival Nesreča pri podiranju bukev. Kolednik Franc, viničar iz Gruškovca, je bil zaposlen v gozdu pri podiranju bukev. Pri tem mu je padla bukev naravnost na noge in mu obe v bedrih »lomila. Poškodovanec je bil pripeljan v ptujsko bolnico. Smrt blaznika - ubijalca. V Tuzli je pred meseci izzval veliko razburjenje grozen zločin, ki ga je izvršil blaznik Hašim Rahmanovič iz Zgornje Tuzle. V duševni zmedenosti je Hašim s sekiro ubil in razsekal ženo, hčerko in sina. Po daljšem bivanju v opazovalnici je bil kot neozdravljiv izročen blaznici v Stenjevcu, kjer je zdaj v groznih mukah umrl. Smrtna nesreča pri podiranju bukve. Pri podiranju neke bukve se je v okolici Ozlja pri Kar-lovcu smrtno ponesrečil kmet Mijo Jeretin z Ostrega vrha. Ko je podžagal bukev, je drevo padlo nanj in ga pritisnilo tako, da je na mestu umrl. Z nožem v hrbet. V Lescah so se sprli neki fantje in je prišlo naposled do dejanskih spopadov. Kot žrtev pretepa je obležal na mestu 20-letni čevljarski pomočnik France Kersnik, ki ga je eden fantov zabodel z nožem v hrbet. Grozen samomor šivilje. V Virju pri Koprivnici se je vrgla pod lokomotivo 18 letna šivilja Jelka Šabkova iz Virja, ki so jo kolesa lokomotive popolnoma razmesarila. Pri pokojnici so našli pismo, v katerem izjavlja, da gre prostovoljno v smrt in naj se ne išče vzrok njenega obupnega koraka. Sirov pretepač. Malek Alojz, posestnika sin v Jiršovcih, je zelo udan alkoholu. Nedavno se je vračala od sv. maše pri Sv. Urbanu večja skupina fantov. Med njimi je bil tudi Malek, ki je bil že vinjen. Nenadno je brez vsakega povoda potegnil iz žepa nož in začel okoli sebe mahati, tako da je z noževim držajem udaril Kramber-gerja Antona, viničarja iz Trnovskega vrha. Udaril ga je parkrat po glavi in mu na levi strani blizu senc prebil kožo. Še prej pa je pred cerkvijo napadel s kamenjem Krambergerja Ivana iz Jiršovcev. Hrabra služkinja je izvila vlomilcu revolver. V Banji Luki je preteklo nedeljo neznan moški nameraval izvršiti vlom v hišo tamkajšnjega trgovca Ibrahima Maglajliča in se ima trgovec zahvaliti le odločnemu nastopu njegove služkinje, da se vlomilcu namera ni posrečila. Ob 4. zjutraj je trgovec slišal rahle stopinje v veži. Šel je pogledat. Nenadno mu je stopil nasproti neznan moški z revolverjem v roki veleč: »Roke kvišku!« Ker ni imel orožja pri sebi se je Maglaj-lič naglo odmaknil v sobo, jo zaklenil in začel klicati domače na pomoč. V vežo je prihitela služkinja, zgrabila vlomilca za roke, se ž njim ruvala in mu naposled iztrgala revolver iz rok. Vlomilec je po kratki borbi pobegnil. Zločinca zasleduje policija. Samomor mladega dijaka. Na Sušaku je skočil pod vlak 17 letni učiteljiščnik Fedor Po-povič iz Kastva. Kolesa so ga prerezala na dvoje. Pri mrtvecu so našli obmejno izkaznico in se je tako dognala identiteta. Pokojnik je bil marljiv dijak. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Radi enega dinarja. V vasi Dubravi blizu Splita sta se sprla kmeta Stanko Lukinovič in Mijo Juginovič zaradi enega dinarja razlike v ceni vina. Prepiru je sledil pretep in slednjič je Juginovič ustrelil Lukinoviča, njegovega brata pa težko ranil v trebuh tako, da bo najbrže tudi on umrl. Bratoma Lukinovič je priskočil na pomoč prijatelj Marin Juginovič, ki ga je drugi Ju-ginovičev brat z nožem zabodel v srce, tako, da je obležal mrtev. Nesreča pri slamoreznici. Henrik Vaš iz Fi-lovcev je šel na obisk k svojemu svaku v Teša-novce. Našel ga je pri slamoreznici, kjer je pripravljal krmo za živino. Hotel mu je pomagati, a nesreča je hotela, da je dobil roko med re. da, ki so mu odtrgala troje srednjih prstov. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah in špecerijskih trgovinah. Pobeg. Turk Rudolf, bivši trgovski potnik, stanujoč v Sodinji vasi pri Žužemberku je prestal v mesecu novembru in decembru 1931 v jetnišnici okrožnega sodišča svojo devetmesečno kazen zapora, na katero je bil obsojen radi raznih sleparij, katere je izvršil na ta način, da se je ljudem izdajal za zastopnika te ali one tvrdke in pri tem neupravičeno kasiral denar. Dne 13. decembra 1931 pa je pobegnil iz navedene jetnišnice ter je bila istega dne zoper njega izdana tiralica. Omenjeni Turk, ki je 167 cm visok, srednje krepke postave, rjavih oči, kostanjevih las in oblečen v dokaj lepo obleko, se sedaj klati po Sloveniji ter baje izvršuje še v naprej podobne sleparije, p ' katerih se predstav1;., za potnika neke zagrebške zavarovalnice. Okrožno sodišče v Novem mestu (preiskovalni sodnik) opozarja javnost, da se pred navedenim Turkom čuva in ne nasede njegovim sleparijam, obenem pa naproša, da ga vsakdo, kjerkoli bi se pojavil, javi najbližji orožniški postaji. Huda nesreča 12 letne deklice. V Petriči pri Brodu se je pripetila huda nesreča v rodbini Stojana Vukoviča. Ko sta oče in mati šla po poslih, sta ostala v hiši 12 letna deklica in 6 letni sinček. Po nesreči je mati pred odhodom hčerki oprala lase s petrolejem, kakor to delajo žene v Bosni, da bi deklici lasje hitreje rasli. Ker je deklica sedela poleg goreče sveče, so se ji nenadno vneli lasje in kmalu je bila vsa v plamenu. Na obupni krik nesrečne deklice so prihiteli starši z dvorišča na pomoč in pogasili plamen. Vendar je deklica dobila tako hude opekline, da ni upanja na okrevanje. Nesreča pri sankanju. Tonček Vehovc, 7-let-ni sinček posestnika iz Vač pri Litiji, se je sankal, ker pa ni dovolj pazil, se je zaletel v drevo in si zlomil desno nogo. Fantka so prepeljali v ljubljansko bolnico. Surov napad. Stanko Eržen, 26-letai posestnikov sin iz Cerkelj pri Kranju, je obiskal svojega prijatelja blizu Šenčurja. Ko se je pozno ponoči vračal domov, ga je v Lužah pri Šenčurju ustavila družba vaških fantov, ki so ga začeli izzivati, češ, kaj išče na vasi. Eden je nenadoma planil proti Erženu in ga začel obdelavati z nožem. Sunil ga je trikrat v vrat in hrbet in ga hudo poškoodoval. Vesti sveta Kobilice v Maroku. Iz Agadirja poročajo, da so se tamkaj pojavili nešteti roji rdečkastih kobilic, ki bodo uničile ves pridelek, če jih ne pokončajo ob pravem času. Kobilice so prišle iz Mauretanije in letijo proti gorovju Atlas. Usodna zajčja past. Iz Prage poročajo, da se je na neobičajen način ponesrečil neki 20 letni smučar na Slovaškem. Na smučanju se je bil zaplel v zajčjo past, ki je bila skrbno skrita v snegu. Prišel je v past naravnost z glavo in se zadavil. Doslej še niso mogli ugotoviti istovetnosti ponesrečenega prijatelja zimskega športa. Velemestni otroci. Anketa, ki so jo priredile šole v Los Angelesu, je pokazala, da četrtina otrok še ni videla krave, polovica pa ne teleta. Da bi odpomogli temu nedostatku, so šolske oblasti naročile kravo in teleta ter so ju razkazovali ljudskošolski mladini. Številke namestu imen. V Italiji se je zadnje čase razpasla navada krščevanja otrok z imeni številk. Prvega potomca krstijo na ime Primo drugega na Secondo, desetega na Decimo. Na takšen način je prišel do svojega imena tudi znani boksar Carnera, ki se piše s krstnim imenom Primo, dočim je njegovemu drugemu bratu ime Secondo. Država umorov na svetu. Ameriški sociolog dr. Kenneth Barnhart je imel v Newyorku predavanje, ki je v njem označil Ameriko za državo umorov. V pogledu umorov stoji Newyork šele na 78. mestu v Zedinjenih državah, razvpiti Chikago pa komaj na 40. mestu. Največ umom se zgodi v južnih mestih. 118 letni mož. V Bobikovicah pri Vilnu je mnrl drugi najstarši moški Poljak, 118 letni Jo-6©f Danko. Pokojnik se je udeleževal še poljskih osvobodilnih vojn 1863. 2500 slovaških občin išče denarja. V drugi polovici tega meseca se sestane slovaški deželni odbor, ki bo obravnaval vprašanje dodatkov za občine, ki ne najdejo zadostnega pokritja za svoje potrebe. Od 3500 slovaških občin je prosilo za podporo 2500 občin, kar priča, da je gospodarski položaj tudi na Slovaškem zelo slab. Značilno je, da večina občin ne zahteva samo podpor za pokritje proračunskih stroškov, ampak tudi zneske za verske šole, ki jih vzdržuje s svojimi podporami tudi država. 500 deklet je prodal. V Bukarešti so aretirali nekega domačina, ki se je izdajal za Egipčana, ko je ravno hotel zopet dve dekleti odpeljati. Dognali so, da je zadnja leta prodal nič manj ko 500 deklet v razne bordele v Egiptu in bližnjem vzhodu. Zločinci s strojnimi puškami. Iz Spring-fielda (USA) poročajo, da je zloglasni bandit Har-ry Young s tremi pajdaši usmrtil 6 policijskih uradnikov in ranil štiri druge. Zločince so odkrili v neki hiši v okolici. Ko se je policijska četa približala tej hiši, jo je sprejel ogenj iz strojnih pušk. Še preden je utegnila priti pomoč, je Young s svojo tolpo ušel. Poplave an Škotskem. Južno vreme in dež st« * Glasgowu in zapadni Škotski povzročila veliko poplavo. V GIasgowu je voda mestoma poldrug meter visoka in na tisoče prebivalcev je bilo prisiljenih, da izpraznijo svoja stanovanja. V zapadni Škotski so vse reke prestopile svoje bregove, železniški in vozni promet je ustavljen, gasilci so morali nastopiti z vsemi razpoložljivimi silami, da rešijo ljudi iz hiš, ki jih je bila voda že čisto obdala. Roparji v Perziji. Na železniški progi med perzijskima mestoma Teheran in Ispahan uganja tolovajščine roparska drhal,, ki je pravi strah vseh bližnjih krajev in potujočih ljudi. Položaj je postal tako resen, da se je vlada odločila napraviti energičen konec. Razbojniki imajo pri svojem »poslu« svojevrstno manire. Ženskam ne store nič in istotako revnim potnikom, ki jih odločijo od drugih, čim ustavijo vlak. Pač pa ople-nijo bogatine do golega, dasi z vljudno maniro. Če je pa potnik pripadnik vojske ali orožništva, ga umorijo brez usmiljenja. Veliki bankroti v Ameriki. Iz Washingtona poročajo, da je v zadnjih 12 mesecih doživelo polom 2342 bank, ki so predstavljale skupno skoraj dve milijardi 10 milijonov dolarjev. Cirkus zgorel. Zaradi požiga je zgorel veliki cirkus v mestu Anversu v Belgiji. Škoda znaša več milijonov. Izmed živali je zgorelo tudi 12 slonov. Koran ukraden. Iz neke mošeje v Jeruzalemu je izginil rokopis korana (turškega sv. pisma), ki ga cenijo na 20.000 angl. funtov. Rokopis je star 800 let ter je največja dragocenost turške vere. Smrt odličnega češkega Sokola. V Pragi je pretekli teden umrl 71-letni dr. J. E. Schei-ner, predsednik češkoslovaškega Sokola, predsednik Slovanskega sokolskega saveza itd. Pokojnik je bil ena naj odličnejših sokolskih osebnosti. Na zadnji poti ga je spremljalo številno slovansko sokolstvo. Med drugimi je bil poklonil venec naš vladar Aleksander. Usoden vihar. Ob reki Misisipi v Ameriki je minuli teden divjal silen vihar. Ob nezgodi je bilo ubitih mnogo ljudi ter prizadele mnogo gospodarske škode. Ogromen jei. V Indiji so preko reke Indusa zgradili velik jez. Gradili so ga osem let. Zdaj pričakujejo, da bo voda namakala obsežna polja, kjer malokdaj dežuje. Za župana mesta Prage je bil ponovno izvoljen dr. Baxa, ki je že v prejšnjih letih s svojim županovanjem mnogo pripomogel k napredku češke prestolice. Prebivalstvo Italije. Rimski osrednji statistični urad objavlja, da je imela Italija konec 1931 229.000 ljudi več kakor leto dni poprej, t. j. 41,450.000 milijonov prebivalcev. Epidemija hripe v Londonu. V Londonu je izbruhnila epidemija hripe, ki je zahtevala v enem tednu 500 žrtev, dočim je umrlo teden pred tem 240 ljudi. Angleške bolnišnice so prenapolnjene, pisarne in uradi delajo v skrčenem obsegu. Tudi šole so zaprte. V Yorkshireu so cele vasi okužene, v vasi Garton pa ni hiše, ki ne bi imela bolnika. Lakota v turškem tobačnem ozemlju. V Urli, središču najboljšega turšekga tobaka, je izbruhnila lakota. Ljudem je ostalo od zadnje tobačne žetve 90 odstotkov tobaka doma. Zaradi poostrene gospodarske krize niso mogli prodati svojega pridelka, niti ga zamenjati za moko in druga živila. Pridelovalci tobaka ponujajo celo balo najfinejših tobačnih listov za vrečo moke, toda noben trgovec noče pristati na takšno zamenjavo. Nove vrste maska za gasilce. V Angliji so iznašli nove vrste maske za gasilce, ki jih varujejo pred dimom in ognjem, obenem pa so dovolj močne, da varujejo glavo pred udarci raznih predmetov, ki lahko padejo na gasilca. iEa&lonj 1 Vojna tehnika napreduje. Neki angleški častnik je izumil nove vrste žaromet, ki obstoji iz več svetlobnih trakov, tako da se letalo, ki zaide v svetlobo teh žarkov, ne more več rešiti. Za negovanje telesa, za jačanje udov in zaščito pred obolenjem, je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu«en V. Feller. Stubica Douja, Elsatrg štev. 344, Savska banovina. Kmetski list boste prejemali lahko popolnoma zastonj celo leto, ako se obvežete, da mu boste pridobili tekom enega meseca vsaj 8 novih naročnikov. Priglasite upravi samo svoj naslov, da Vam pošlje potrebno zbiralno polo in položnice. — Naročnina Kmetskemu listu ostane kakor doslej Din 30 — za celo leto. Novoletni običaji Kitajcev Kitajci so zelo praznoveren narod. Ob nobenem drugem času ne najdemo med temi sinovi Daljnega vzhoda toliko abotnih vraž in evropskemu človeku tako nenavadnih običajev, kakor baš ob prehodu v novo leto. Tudi pri nas praznujemo slovo od sterega leta bolj ali manj slovesno. Obujamo vesele in žalostne spomine i si želimo v novem letu kar največ sreče in zadovoljstva. Ponekod se je ohranilo tudi med nami še mnogo praznovernih novoletnih navad (n. pr. vlivanje svinca), ki pa z rastočo ljudsko naobrazbo "emoderne« ženske vedno večje pravice v javnem in v privatnem življenju. V javnem življenju hočejo imeti pravico do vseh javnih služb, ki so jih sedaj opravljajli samo moški, v privatnem življenju pa hočejo absolutno vladati nad moškimi »Moderna« mestna ženska hoče po vsi sili, da ■mora njen mož biti njen »copatar«, ki se ji •mora brez ugovora pokoriti. Za tako žensko je mož samo stroj, ki naj zasluži denar in ga nosi domov, nikar naj se pa »ljubi možiček« ne predrzne vprašati »drago mamico«, kam in kako je zapravila možev zaslužek . . . Takih ubogljivih možičkov je dandanes na svetu prav mnogo in takim možem pravimo scopatarji«. Včasih je bilo to drugače. Njega dui so namreč »copatarje« kaznovali, ker so delali sramoto celemu rodu moških. Tako so na Francoskem moža, o katerem se je zvedelo da ga je natepla njegova žena, posadili na osla, in obrnjen proti repu osla je moral ob belem dnevu jezditi skozi mesto ali vas. — Na Nemškem pa so imeli več stoletij navado, da so »copatarjem« trgali strehe raz hiš, pa tudi visoke globe so morali plačevati za svoje figarstvo. Prepirljive ženske so morale pa v zapor. To je bilo takrat, ko so možje še nekaj držali nase in na svojo čast. »Moderni« moški so pa, kakor kaže, bolj podobni tistim pajacem, ki migajo le, če jih potegneš za špago, kakor pa — možem! Bogastvo Vzhodne Indije Velika Britanija, ki je danes gospodarica Indije, meri 250.000 kvadratnih kilometrov in ima 45 milijonov prebivalcev. Indija pa meri skoraj 5 milijonov kvadratnih kilometrov (torej lOkrat toliko kakor Velika Britanija) in ima 350 milijonov prebivalcev (torej le 8-krat toliko kakor Velika Britanija). Razmerje med Anglijo in Indijo se je zlasti po vojni silno izpremenilo. Te izpremembe so večinoma gospodarskega značaja. 2e pred vojno je bilo v Indiji precej fabrik; nihče pa ni verjel, da bi se mogla industrija v Indiji prav razviti. Od najbolj važnih industrijskih izdelkov ni bilo treba plačevati nobene carine in Anglija je dobavljala Indiji skoro dve tretjini potrebnih ji industrijskih izdelkov, do-čim je bila industrija v sami Indiji precej visoko obdavčena. Med vojno pa je bil dovoz industrijskih izdelkov iz Anglije v Indijo skoro nemogoč. Ker vidi iz tega, da ima Indija v svoji zemlji še skoraj 70 milijard ton premoga, in najmanj za 27 milijonov konjskih sil vodne sile. Poleg tega dobiš v Indiji skoro vse rude, kar jih industrija potrebuje. Pa tudi delavcev ne bo zmanjkalo, ker se prebivalstvo Indije zelo množi. Dandanes živi res da še 70 odstotkov Indijcev od kmetijstva, toda dežela se razvija brez dvoma v pravcu vedno večje industrializacije. Anglija bo morala enkrat uvideti, da je za Indijo čim večja samostojnost življenjska potreba. Vzhodna Indija Indija je ogromna dežela, podobna trikotniku, ki ga omejuje na severu najvišje gorovje na svetu — Himalaja —, na dveh straneh pa indijsko morje. Evropejci Indije dolgo niso poznali. Posamezni trgovci so pač že v starih časih prodirali v Indijo, in ti so pripovedovali prava čuda o bogastvu te nad vse rodovitne dežele. Vendar pa se ni našel noben evropski narod ali vladar, ki bi bil poskušal trajno zasesti Indijo. Poročila potnikov o Indiji pa so krožila po vsi Evropi. Tudi Krištof Kolumb je slišal ta poročila 'ii on je imel misel, da bi prišel v Indijo po morju, če bi se peljal vedno proti zahodu. To svojo namero je tudi izvršil, odkril pa ni prave — vzhodne — Indije, ampak današnjo Ameriko. Pravijo, da Kolumb sam ni vedel še ob svoji smrti, da je odkril nov del sveta. Zato pa tudi prebivalcev v deželah, ki jih je bil odkril Kolumb, niso imenovali »Amerikance«, ampak »Indijance«, o katerih še danes otroci radi bero. Prebivalce prave (vzhodne) Indije pa mi danes imenujemo »Indijce«, da jih ne zamenjavamo z amerikan-skimi »Indijanci:;. Portugalci pa so poskušali doseči Indijo po morski poti okoli Afrike. Prvi, ki je »odkril vzhodno Indijo no tej poti, je bil Portugalec Va-sco da Gama (okoli 1. 1500). Portugalci so prvi začeli trgovati s to bogato deželo, potem so pii-šli na vrsto še Holandci in Francozi, nazadnja pa so še Angleži ustanovili veliko »vzhodno-indijsko družbo«, ki je s pomočjo angleške vlade vse svoje tekmece izrinila iz dežele, nakar je angleška vlada sama prevzela vso oblast nad deželo. To oblast drže Angleži še danes in predno bo boj za svobodno Indijo končan, bo pretekla še dolga doba, kajti take bogatije. kakor je Indija, nihče ne da rad iz rok. najmanj pa Angleži- Gluhonemi slišijo. Ameriški profesor Gault je izumil aparat, pi omogoča gluhonenim ljudem, da slišijo s pomočjo prstov. Priprava obstoji iz »tresola«. ki pretrese živce kakor jih pretresajo zvočni valovi, in pa k mikrofona, ki pojačuje tresljaje. Parnik se potaplja. Angleški parnik »Duke of Laucaster« se je v angleškem pristanišču Heysham vnel in se v 24 urah potopil. Ali sneg res zemljo greje? Ljudje pravijo, da »sneg zemljo greje«. Ali je to res? Kaj pa, če sneg zemljo hladi? Ne — sneg zemljo res greje! Seveda je ne greje tako, kakor greje peč naše sobe, pač pa tako, kakor nas greje obleka ali pa kožuh. Da je temu res tako, dokažemo lahko s poskusom. Za-koplji dva toplomera v tla in sicer enega v tla, ki so s snegom pokrita, drugega pa v tla brez snežene odeje. Potem pa poglej- na živo srebro. V toplomeru, ki je zataknjen v zemljo, na katerem leži sneg, bo 10, 20, ali pa tudi 70 stopinj več toplote kakor na drugem toplomeru. Take poskuse so delali blizu Moskve, ko je bilo zunaj 21 stopinj mraza; toplomer pa, ki so ga vtaknili v zemljo pod snegom, je kazal komaj pol stopinje mraza! Sneg je torej za zemljo prav to kar je za nas obleka ali pa kožuh. Kožuh sam nas tudi ne greje s tem, da bi on nam dajal toplote, ampak kožuh samo brani, da ne more naša lastna telesna toplota tako uhajati iz na šegi telesa kakor bi rada. Ravno tako je z zrakom v kurjeni sobi. Silno se namreč moti, kdor misli, da prihaja toplota v zakurjeni sobi v naše telo od segretega zraka v sobi; toplota prehaja namreč vedno od toplejšega predmeta na hladnejši predmet in ne narobe. Naš telo pa ima okoli 37 stopinje toplote, kar nima nobna soba in to je jasen dokaz, da sobna toplota ne prehaja v nas, temveč da segret zrak v sobi samo zadržuje, da ne more toplota i z našega telesa tako naglo uhajati, kakor bi sicer, če bi bila s'>ba mrzla. »Mraz«, ki ga čutimo, je namreč samo uhajanje toplote iz našega telesa. V navadnem nisem življenju pa nis 10 tako natančni, in zato pravimo kar po domače »kožuh nas greje«, »zakurjena soba nas greje« itd. Sneg pa vpliva na zemljo tako kakor na nas segret zrak v sob. ali pa obleka: sneg prepre-čava, da se zemlja prenaglo ne ohladi. Sedaj pa moramo odgovoriti ?e na vnašanje: Odkod dobiva zemlja svojo toploto? In pa na vprašanje: Zakaj pa -neg ne propušča zemeljske toplote skozi sebe? Predno odgovorimo na p vprašanje, moramo ugotoviti, da zemlja na jesen, ko jo zapuščajo že zadnji solnčni žarki, še ni izgubila vse svoje toplote. Če bi ne bilo snej,a. bi zemlja v mrzlih zimskih nočeh vso svojo toploto izgubila, tako da bi moralo v severnih krajih pozebsti vse rastlinsko življenje; sneg pa varuje rastlinske kali, da ne pomrznejo. Kako pa to, da sneg tako blagodejno vpliva? To je odgovor na drugo vptašanje. Primerjajamo snežno odejo zopet z našo obleko. Kaj »greje« na obleki? Mi verno, da nas ne greje »što-f«, ampaV nas greje zrak, ki je v blagu, v luknjicah med nitkami. Če bi sukno tako stisnili, da bi luknjic z zrakom ne bilo, bi nas obleka prav malo grela, ampek bi bila »mrzla«. Zraka, ki se nahaja v luknjicah naše obleke, je silno mnogo, včasih precej več kakor je »čistega« blaga. Volnena obleka ima v sebi skoro 90 odstotkov zraka! Zato lahko rečemo, da so ravno najbogatejši ljudje, oblečeni pravzaprav z zrakom! Prav tako je s stenami naših hiš. Tudi v stenah je mnogo zraka, v lesenih colo do 70 odstotkov, v opeki pa le 20 odstotkov. Zato so pa lesene hiše pozimi mnogo toplejše ltaKor zidane, ker zrak v leseni steni zabranjuje odhajanje toplote na ven. Dvojna okna »grejejo« tudi le zato, ker je med obe m- oknoma precej debela last (mirnega) zraka. Veliko zraka pa ima v sebi tudi sneg: če stopiš 10 litrov snega, dobiš komaj Jober liter vode, ostalih 9 litrov je bilo torej — zrak! Sneg pa ne »greje« le dvakrat bolj, če je dvakrat debelejši, ampak v tem slučaju »greje« 2X2 = štiri (krat) bolj in če je trikrat debelejši, greje 3X3 = devet(krat) 1 'j! Če pa gre pri vsem tem le za zrak, ki nas »greje«, čemu rabimo potem sneg, oblekoi ko- žuhe itd.? Zakaj obdaja zrak sam tudi že naše telo, rastline in sploh vse? To si lahko kaj enostavno pojasnimo. Zrak slabo prevaja toploto le, če je miren; če pa se zrak premika (ob vetru), odnaša našo telesno toploto s seboj in telo mora oddati nekaj toplote zopet novi plasti zraka in tako naprej; zato nas veter hladi! V luknjicah obleke (snegu itd.) pa je zrak miren in se ne more mešati z mrzlim zrakom in zato varuje naše telo, da mu ni treba oddajati preveč toplote. Tako tudi sneg zadržuje z zrakom, ki je v njem, toploto zemlje v zemlji, da ne more prehitro odhajati. Zakaj ustavljajo vlake? V vsakem vlak u vidiš tudi pri nas zasilno i zavoro, ki jo potnik lahko potegne, da ustavi vlak v slučaju nesreče. Preteklo leto so na Angleškem ljudje 200 krat ustavili vlake. Vzroki so pa prav zanimivi, kakor to navaja uradno poročilo. Neki ženski se je zazdelo, da vozi vlak prehitro in potegnila je zavoro. Kazen: 1600 Din. Neki visokošolec je sede', v restavracijskem vozu. Hotel je še naročiti neko jed, pa je pomotoma potegnil za zavoro namesto za zvonec za natakarja. V neki gostilni so govorili, da neki londonski vlak še nikoli ni imel niti ene minute zamude. »Jutri jo bo pa imel«, je rekel nekdo in ^ stavil 50 furtov. Mož je stavil. Vsedel se je sam v vlak in potegnil zavoro. Vlak je res imel zamudo in mož, je dobil 50 funtov, za kazen pa je plačal le 5 funtov. Nekaj o domačih zdravilih Poljski vseučiliški profesor Netolicky piše o domačih in drugih zdravilih to-le: Dandanes zdravijo ljudje »mrzlico« s ko-pelmi in z ovitki. Kopeli in ovitkov pa se ljudje boje, ker jih je strah, da bi se še bolj prehladih kakor so že. Zato pa se rajši drgnejo z je-sihom, v katerem so namočene gotove rastline (»rože«), ali pa si oblagajo svoje telo tam, kjer jih kaj boli, z mokrim perjem raznih rož. Če namočimo rjuho ali brisačo s hladno >ro-do, ki naj nas hladi proti »vročini« (mrzlici), se krpa kmalu razgreje. Zato pa ljubijo ljudje bolj obkladke s hladnim kislim zeljem ali pa s krompirjem, ki ga namakajo v jesih. Tudi ilovnate obkladke ponekod visoko cenijo. Jasno je, da si želi človek, ki ga muči »mrzlica« (pri prehlajenju), da bi se ogrel. Za segrevanje pijejo ljudje razne vroče čaje (lipovec, bezeg ali pa kamilice itd.) To so že prastara domača zdravila. Danes pa vemo, da se nahajajo v teh rožah snovi, ki potenje zelo pospešujejo. Žejo, ki muči »mrzlične« ljudi, preganjajo bolniki z limonovim sokom, z odcedkom od kislega zelja ali pa s pesnico. Tudi čebulo in česen rabijo ponekod kot domača zdravila ali pa en-cijan in »tavžent-rože«. Moderna medicina pa zelo uporablja »aspirin«. Aspirin pa ni nič drugega kakor v jesih namočena vrbova skorja- Vrba se imenuje po latinsko selex (reci: seleks), jesih pa se pravi po latinsko »acetum«. Če pa vrbovo skorjo namočimo v jesih, dobimo snov, ki ji pravijo učeui ljudje »aoetylo-salicyl«, fabrikanti pa prodajajo to snov pod imenom »aspirin«. Tudi brezovo perje je jako učinkovito zlasti kot obkladek za revmatične bolečine. »Moderna« zdravila niso torej bogve kako moderna, ampak je stvar taka, da nam prodaja »moderni» fabrikant zelo stara domača zdravila, ki rastejo povsod zastonj, v novi obliki za drag denar.« la žene in dekleta Iz kuhinje V zadnji številki smo opisali nekaj najbolj priprostih zajtrkov, kakor so pri nas v navadi. So to stvari, ki so razmeroma zelo poceni, ker imamo vse doma. Je pa pri nas mnogo ljudi, ki niso navajeni na tekoč zajutrek (mleko, čaj, kava itd.), ampak ki hočejo tečne j šo hrano že zjutraj. Med to hrano stoje v prvi vrsti jedi, ki jih pripravljamo iz moke, potem pa razne povrtnine, ki nam rastejo doma. Mi imamo doma moko različne vrste. Imamo belo in bolj temno pšenično moko, imamo pa tudi rženo, ajdovo, koruzno in ovseno moko. Te vrste mok se med seboj zelo razlikujejo po svoji kakovosti. Pšenično, rženo in ajdovo moko imenujemo »žlahtno« moko, ker imajo te moke v sebi snovi, ki drže vsak izdelek iz teh mok sku. paj, dočim koruzna moka in ječmenova bolj razpadata. Iz raznih vrst mok izdelujemo našo najbolj važno hrano — kruh. Iz moke pa kuhamo tudi mnogo jedi, ki jih vživamo lahko zjutraj, opoldne ali pa zvečer. Najbolj navadne jedi, ki jih kuhamo iz moke lahko tudi zjutraj, sta močnik in žganci. Močnik pripravljamo lahko iz vsake vrste moke. Priprava je zelo enostavna — vsaj pravijo ženskam, ki se v kuhinji ne spoznajo preveč, »da se močnika ne znajo skuhati«. To »umetnost« pa lahko zadene pač vsaka ženska. Za močnik nam je treba dvoje: moka, kakršnakoli, in pa voda. Na mizo stresi toliko moke, kolikor Jo je približno treba, in napravi v sredi kupa moke jamico. V to Jamico vlij nekaj malega vode. če pa hočeš imeti boljšo jed, vlij v jamico eno ali dve jajci. Gre pa za silo tudi brez jajc. Potem začni moko z vodo vred »sukati«, da se na-rede svaljki, ki pa ne smejo biti preveliki. Potem pristavi lonec vode. Ko voda zavre, stresi svaljke (močnik) v krop in vedno mešaj, da se ne sprimejo. Nato osoli. Ko močnik nekaj časa vre, tako da je vsak sva. Ijek prekuhan in preparjen, je jed gotova. Zabeli jo več ali manj in daj je na mizo. Dosti boljši pa je močnik, zlasti iz pše-nične moke, če nekaj svaljkov pred zakuha-njem prežgeš na masti. V ponvi stopi nekaj masti in na masti ocvri eno ali dve pesti močnatih svaljkov. Ko svaljki zarumene, jih vrzi v krop, da se prekuhajo z drugim močnikom vred. Tako pripravljen močnik, ki mu pravijo »zaroštan« močnik, je izvrstna jed in ni nič dražji kakor navaden, zabeljen močnik. (Dalje sledi.) Žalostna usoda »kraljic« lepote. Zagrebški dnevnik »Jutarnji list«, ki piše zelo svobodomiselno, je objavil v nedeljo pod zgorajšnjem naslovom sledeči članek: »V najnovejšem času se je skoraj po vsem svetu razpasla grda navada, proti kateri bi se morale vse ženske odločno upreti- Vsaka ženska, ki čuti v sebi dolžnost, da vzgoji v sami sebi človeka ki nekaj drži na svojo čast, mora biti ogorčena, če gleda, kako se nekatere ženske sramotno ponižujejo pred moškimi s tem, da se jim kažejo oblečene ali neoblečene, samo da bi jih moški proglasili za »kraljice lepote«. Samo zato, da ugode svojemu »častihlepju«, si dajo od »razsodnikov« pregledovati celo telo; pri tem so te ženske tako udarjene s elepoto, da ne vidijo in ne razumejo, kako sitno ponižujejo dostojanstvo žene. V svoji samoljubnosti kar ne morejo razumeti, da so samo igračka v rokah biezvestnih špekulantov, ki take ženske potem razstavljajo, s tem pa zaslužijo prav lepe denar-ce za sebe, ne zanje. Take ženske niti malo ne mislijo na to, kaj jih čaka, če jih špekulanti po par tednih puste na cedilu, in se ne zmenijo za to, da jim je pozneje skoro vsaka pot do poštenega življenja zaprta. Usoda raznih »kraljic lepote« je navadno prav žalostna. »Miss Poljska« n. pr. je izginila kar brez sledu in je zašla bržkone v kakšno javno hišo. »Miss Rusija« je odšla v Ameriko, tam pa je naredila toliko dolga, da so jo njeni »prijatelji« komaj rešili zapora in ječe. »Miss Mehika« je ubila svojega moža, »miss Veliko Britanijo pa so zaprli, ker je po vseh trgovinah kradla fazne stvari, ki jih bajp mora imeti »kraljica lepo', i« za svoje »kraljevsko« življenje. Tak" skoraj nobena »kraljica lepote« ni doživela tistega življenja, o katerem je nekaj časa sanjarila. Vse po vrsti so doživele navadno strašna razočaranja. Zato pa je dolžnost vseh poštenih žensk in ženskih društev, da se tej razuzdanosti upro. V Italiji so sklenili jako pametno postavo, po kateri so takšne »lepotne« tekme in razstave prepovedane. Na Švicarskem so proti takim nesramnim »razstavam« protestirala vsa ženska društva in ravno tako na Ogrskem, in sicer ne samo katoliška društva, ampak vsa. Na Turškem pa so neko učiteljico, ki se je dala proglasiti za »kraljico lepote«, na kratko odpustili iz službe in prav so imeli. Traparija s »kraljicami lepote« se je bila pričela tudi pri nas, toda z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je ta razvada pri nas že precej vnesla; tako zelo, da že mladih ljudi več ne zanima. In to je dobro znamenje. Današnja doba je resna in ni več prikladna za razne čifutske špekulacije na človeško mesenost in popolnost. Vesel župan V malem holandskem mestecu se je oženil tamošnji župan. Vse prebivalstvo se je veselilo tega dogodka, najbolj pa župan sam, ki je .al objaviti sledeči razglas: »Someščani! Vaše veselje me je tako ganilo, da se Vam moram zahvaliti: danes zvečer dovoljujem vsem gostilnam, da imajo lahko odprto vso noč in vsak lahko pije, kolikor more. Policijske ure danes ni.« Na že-nitovanjski dan zvečer so bile res vse gostilne polne moških in žensk, zjutraj pa je bilo v?3 pijano, celo ognjegasci in stražniki. Neki poslanec pa je zaradi tega dogodka interpeliral vlado, ki je veselega župana odstavila. Naša zimska obleka Ljudje imajo navadno pred zimo in mrazom velik strah Ln se kar ne upajo na prosto. To pa ni dobro. Zimski zrak je namreč mnogo bolj čist kakor vroč zrak in zato je našemu zdravju zelo koristen. Paziti pa moramo na to, da se pozimi primerno oblečemo. Dokler smo zunaj se za- vijemo v suknje, v sobi p.** je treba suknjo odložiti, da se ne prehladimo. Posebno moramo pa paziti, da ohranimo noge tople. Kogar zebe v noge, naj se jih umije s toplo vodo, vsekakor pa mora tak človek obuti suhe, sveže nogavice. Tudi mokro obleko odloži čim preje! Po zimi nosimo toplo volneno obleko. Dve tanki obleki drugo nad drugo pa bolj grejeta kot ena sama debela. Čevlji morajo biti veliki in komodni; za zimo imej dvojne podplate! Nositi volnene ovratnike ni vedno dobro; rabi jih le ob burji. Sobe moramo tudi po zimi večkrat zračiti. Prezračena soba se dosti bolj hitro ogreje od peci kakor pa zaduhel prostor. Soba pa ne sme biti pretopla; če je v sobi 20 stopinj toplote, je to popolnoma dovolj. Živinski sejmi Mariborski goveji sejem. Na sejem, ki se je vršil v torek, je bilo prignanih 12 konj, 11 bikov, 71 volov, 261 krav in 9 telet, skupaj 364 komadov; prodanih pa je bilo 233 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 4 do 4'50, poldebeli 3 do 3'50, plemenski 2-50 do 3-75, biki za klanje 2"50 do 3-50, debele klavne krave 2-50 do 4, plemenske krave 2-50 do 3, krave klobasarice 1'25 do 1*75, molzne ali breje krave 2-50 do 3*50, mlada živina 2-75 do 4'50, teleta 5 do 6 Din za kg žive teže. Za meso so na trgu naslednje cene: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 7 do 8 Din, meso od bikov, krav, telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, sveže svinjsko meso 10 do 16 Din. Mariborski svinjski semenj. Maribor, 15. jan. Na svinjski semenj je bilo prignanih 75 komadov svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 7—9 tednov: 80—100 Din, 3—4 mesece 150 do 200 Din, 5—7 mesecev 850—400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 leto 600—700 Din, 1 kg žive teže 6—7 Din, 1 kg mrtve teže 8-50—9-50 Din. Dunajski živinjski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2212 glav goveje živine, od tega 162 iz Jugoslavije, 206 iz Madžarske in 100 iz Rumunije. Pri mirnem prometu so ostale v veljavi iste cene kakor pretekli teden. — Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 13.257 svinj od tega 2572 iz Jugoslavije, 1664 iz Poljske, 1338 iz Madžarske in 1152 iz Rumunije. Pri živahnem povpraševanju so se pitane svinje podražile za 2 do 4 groše, mesne svinje pa so popustile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 1'55 do 1-60, angleške križane 1-55 do 1-85, kmečke 1-45 do 1-60, mesne 1'45 do 1-70 in lahke mesne 1-65 do 1-90 šilinga (1 šiling do 8'— dinarjev). KOLEDAR. 24. januarja, nedelja: Timotej. 25. januarja, ponedeljek: Pavel sp. 26. januarja, torek: Polikarp. 27. januarja, sreda: Janez Zlatoust. 28. januarja, četrtek: Rogerij. 29. januarja, petek: Frančišek Šaleški. 30. januarja, sobota: Martina. 31. januarja, nedelja: Peter N. SEJMI: 25. januarja: Radeče pri Zidanem mostu, Blagovica, Litija, Gomilnica, Artiše, Slo« venjgradec, Studenice, Koprivnica, Dolnja Lendava. 29. januarja: Rajhenburg, Sv. Jurij ob Taboru. 30. januarja: Rakek. Kuhar se ženi. * Zrcalo v hlevu — Čuj, prijatelj, zakaj pa imaš nasproti korita v hlevu zrcalo? — vpraša kmet svojega soseda. — To je moj izum. Prašiči niso hoteli jesti, zdaj pa požro dvakrat toliko iz strahu, da bi jim ne požrli krmo pujski, ki jih vidijo v zrcalu. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5 suknenega blaga za moške in ženske obleke. Lepa 1 zbira svilenih nit in različnih ierp. Krajati in šivilje, pišite m vzorce! ie O) f9 o (B ■■ N 4) Cpefeo zzi vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« LJUBLJANA, KOLODVORSKA 1 __L___ INKUBATORE (valilnice) in ostalo opremo za perutninar-stvo nudi po najugodnejših pogojih P. KADLEC, tvornioa inkubatorov Temerin. Zastopstvo: ,AGRAR' k. d. Zagreb. E. Mikuš LJubljana, Mestni tre 15 dežniki OttuMljeM V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Maticol Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, da nas je naš skrbni oče,.brat, stric i. t. d., gospod Ivan Kronovšek st. posestnik v Griš vasi danes zjutraj ob pol 6., v 77. letu starosti, nepričakovano, vdan V božjo voljo, po dolgi in mučni bolezni zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 11. uri na farno pokopališče v Braslovčah. Sv. maša zadušnica se je brala v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 11. uri v farni cerkvi v Braslovčah. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom JU GRAD" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev..35/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačilu Din 6'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. ..■ , ' v:.. - v..,-" KONOM OGLASI. ..Kmetskem listu" imajo siguren (JSPEW Bogati postanete, če imate veliko znancev! „PE RSSON S14, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamki za odgovor! ' S - Sovofi se med našimi gospodarsko jasno mislečimi kmetovalci, da se uporaba JViirefesfeiKlci-fliiše Orla vas, dne 16. januarja 1932. AMALIJA KRONOVŠEK, soproga. — IVAN, AMALIJA, FRANC, TONČEK, otroci, in ostali sorodniki. Osrednja gospodarska Ljubljani Kolodvorska ulica zadruga ▼ štev. 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih tudi v današnjih časih dobro izplača. Zato bo v Vašo korist, če tudi VI z Nitrofoskalom. v Pri gnojenju travnikov pa ne f^iltffr 11111 czpziem dušik gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in spliV ■kega portland «•» menta. Ralun polt- hranilnice 14.14.257 ngbtr. zadruga z neomejen« zavez« Brzojavlu ..KMETSKI DON** v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 ieUi.nizu VLOGE na knjižice in tekočI račun obrestne po 6 V. */• brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po T'/« liti • J k I i L a davka na >•■<• S