Pogovor z Milošem Šulinom, tajnikom KS Zg. Šiška
Tajniki nismo sami sebi namen
Tajnik krajevne skupno-sti ali deklica za vse. Težko bi se opredelili. Vsaj tako je razmišljal naš sogovornik Miloš Sulin, tajnik krajevne skupnosti Zg. Šiška, ki to naporno in še ne dovolj ce-njeno delo opravlja že vrsto let. Je delo tajnika krajevne skupnosti dovolj družbeno priznano in kaj se pod to funkcijo še skriva, je bilo prvo vprašanje namenjeno našemu sogovorniku onkraj njegove delovne mize.
»Z gotovostjo lahko tr-dim, da sem eden redkih, ki toliko časa zdržim na de-lovnem mestu tajnika kra-jevne skupnosti. Sodeloval sem pri snovanju delegat-skega sistema, nekajkratne preobrazbe krajevne skup-nosti, ki je ena starejših v naši   občini,   vrsto   spre-
memb in dogajanja v naši sredini, da o številnih se-stankih niti ne govorim.
Moje delo je za delovno mizo, na terenu med Ijudmi, na cesti. Mnogi pa nam oči-tajo, češ, čemu tajniki. Lah-ko odgovorim vsem, ki se ne spoznajo na sistem de-lovnja krajevne samoupra-ve, da si tega sistema nis-mo omislili mi. Kakršnekoli potrebe imajo krajani, ki jih je treba uresničiti, smo naj-prej na udaru tajniki, tudi takrat, ko ne gre najbolje in je pri vseh slabostih KS le izvrševalec. V nekaj letih mojega dela sem kar dobro spoznal krajane, njihova hotenja, želje in potrebe. Žal, vedno ne morem, oz. ne moremo ustreči, ker smo dostikrat nemočni in naše želje in zahteve osta-jajo le na papirjih.«
Poleg izvrševalca števil-nih sklepov (čeprav kot drugod in ne po lastni kriv-di) ostajajo le želje, je koor-dinator med družbenopolit-čnimi strukturami, vrši pre-gled nad izvajalci del, tudi zunanjimi, skrbi za pritok prepotrebnih sredstev, pri-pravlja kratke in srednje-ročne plane krajevne skup-nosti, sodeluje v pripravi obrambnih načrtov KS, skratka sodeluje povsod in kadarkoli. Čas in ura nikoli nista vprašaj. Sleherna kra-jevna skupnost se sooča s številnimi težavaml, brez slednjih tudi KS Zg. Šiška ni. Vendar s strpnostjo in sodelovanjem vseh kraja-nov jih je lažje reševati.
»Ce znaš prisluhniti kra-janom, jim svetovati in po-magati pa čeprav le s člo-veško toplino so tudi oni do tebe enaki. Znajo biti hva-ležni, to pa je za nas tajnike največja nagrada. Sprašu-jete me s kakšnim denar-jem razpolagamo? Vedno ga je premalo, zlasti me skrbi neurejeno finansira-nje krajevnih skupnosti, ki slabo vpliva na delovanje krajevne samouprave in med drugim odvrača Ijudi od tovrstnega dela. A časi so težki zato ne bi smeli ja-mrati, pač strniti bo treba vrste in poiskati ustrezne-jše rešitve« je ob koncu na-jinega pogovora dejal Miloš Sulin.                 Jože Čurin