Fomuam S&vuDsb# E 1 krono. BMWHm *■***- bm, itrišm et. *k*» i. m*. »iropj«, Telttm iattn*. tt. S«, * BPttAVA M »tasja * Jtoittnl * ulici ut, i, priUiii«. ima. Tej*. 5 ita 4*. 24. SHS jioitao&aiainri n. “ ‘ a*. IUN. ,. ,.:S 8» unofi* ww o*n*qj« » »* ; Jiin. — Eoto?i«' *» na i iss^tastast \ Leto: II. Maribor, četrtek 20. oktobra 1921. Številka: 237. Masaryk o boljševizmu., Državni zdravstveni svet. „Pragar Presse" s dne 16. t. m. ob-jaTlja članek prezidrnta T. G. Masajka o političnem antropomorfnimi. Ker se v natem norinstrn premalo razpravlja o znanstvenih vpraSanjih sodobne politik«, zlasti o bistvu so-cijalnih pokretov. obiavl:amo v prevodu članek velikega državnika, ki nam v dneh enostranske, surove politične borbe odpira široko perspektivo v notranjost današnje družbe. y Moskvi se blišči na vidnem mestu napis, da je vera za ljudstvo morfij. To ? drugimi besedami izraža ono, s čimer 1« obsodil verstvo znani Bakunin, ki je jw)al, da je cerkev nebeška žganjarnica n žgan]'arnica nebeška cerkev. Bakunin L5 Populariziral Feuerbachov** teorije, a ^rbacb je formuliral in deloma do-Poinil, kar so učili že stari filozofi, pred Jun, da ima verstvo svoj izvor v antro-P°tnorfizimi; da si namreč l]nd'e predajajo bogove v človečki obliki, po °H lastni človeški, oziroma nečloveški £U'.'ovi' robati, brutalni) naravi. Priboljških je reziuniral ta nauk Bakunin v °J«tn abecedniku boljševizma. , Ne bom se spuščal v filozovsko pre-rfs°vanje problema. Je to najvažnejši Pr°Wem naše dobe, zvezan z imeni Kant P/iume, namreč problem, ali in kako t*s*eC more in sme človek misliti in si LDU Beograd, 18. okt 18. seja zakonodajnega odbora je bila otvorjena danes ob 10-30. uri. Na dnevnem redu je bilo poročilo 3. odseka, ki je bil predložil naredbo glede ustroja zdravstvenega sveta kraljevine z dne 21. jul. 1919. Ta naredba je bila izdana na podlagi sanitetnega zakona in odreja en sam zdravstveni svet kot najvišji organ pod ministrstvom narodnega zdravja. Naredba je bila v načelu sprejeta vsa. V celoti je bil sprejet odlok ministrskega sveta, s katerim se pooblašča ministrstvo za narodno zdravje, da more otvoriti vzporedne oddelke in institucije na državni bolnici v Beograd« ter da more ustanovit? osrednje lekarsko !n sanitetno skladišče. Ta naredba in njen obseg se bo natančno določila z zakonom. Nadalje je bila sprejeta naredba deželae vlade za Slovenijo od 23. aprila 1919, H predvideva obligatao cepljenje proti epidemičnim boleznim. Odsek je predlagal, naj se raztegne ta odredba tudi na Dalmacijo, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri. Davek na poslovna promet. JT... naziranje o stvareh, ki leže ‘2v®n njegovega čuta in izkušenj. Seveda ?;re pri tem zgolj za verske pojme. Takozvani antropomorfizem najdemo v‘e samo v področju verskih pojmov, mar-toai na političnem in socijalnem polju. bom vprašanje, ki mi je pred ra?Io2il najlažje s sledečo anekdoto : »fantje so se nekoč pomenkovali, storil kateri izmed njih, če bi kralj. Zupanov Janez je odločil ,P®r * kategorično izjavo, da bi ves dan na gnojiSČu in pokal z bičem. To P°tt»eni: Janez si predstavlja socijalni 'kal po svojem duševnem obzorju in , f°ji nravni kakovosti. To Janezekovanje, j Politični antropomorfizem, nam predaja ruski boljševizem; neznani, ne-Pfeskušani komunistični ideal družabne . r8anizacije je r praksi padel na nivo pismenega ruskega mužika. Sicer pa j ni treba iti po primere političnega socijalnega antromorfizma na Rusko, 8a imamo dovolj doma, pred lastnimi D«mi, f . Socjjalizem, socijalni program ima r6Zek problem: kako se izogniti takemu aft®zekovanju ? _ Nemška socijalna demokracija naglaša svojem ravnokar sprejetem gorliškem Lf°gramu, da je treba ohraniti pridobitve ‘°ve6ke kulture pred morebitnim protoni. Človeška kultura — to so naj-i Polne jši znanstveni in filozofski rezultati, ^etniška in nravstvene vrednosti in. njim ^govarjajoči ideal družabne ureditve; ,.°veška kultura je sad nadindividuelnega ^uPnega dela vseh narodov in njihovih ^Ibolisjh mož, sad, ki se podeduje od Dolenja do pokolenja. t Ce si hočemo ustvariti idealno stanje s°^05e družbe, stanje, ki bo odgovarjalo 'tttevara kulture, ne pa naziranjem in l Senjem vaškega Janeza, tedaj mora g* ta ideal z vsemi svojimi elementi .javljen iz izkušenj vseh časov; l Pomeni, ideal bodoče družbe morajo ..^eipirati in izvesti ljudje, ki stoje na s>ni človeške kulture, v Morks je naglašal čisto pravilno iu ^raviceno, da je treba gojiti znanst-®Pi socijalizem ter se ;je bil po-Mil z vso vnemo študiju zgodovine, n brodarskega in socijalnega razvoja. Izza B9rksa so se neprestano in temeljito ^tresali problemi socijalne reforme. v0,r,a je dala ruskim marksistom možnost esnifjti svoje ideale, ki so bili čisto jj^fcsisttani. Poskus sc '•'one?r,e£>l, e*.8e je moral ponesreči, zakaj n : vilnik o plačevanju davka na poslovni promet s tem, da se zenostavi način plačevanja tega davka tako, da bo bolj praktično za državo in za davčne obve-zance. Vse tri zbornice bodo izdelale spomenico, katero bodo predložile finančnemu ministrstvu. LDU Beograd, 18. okt. Trgovska zbornica je imela dne 17. t. m. konferenco, na kateri se je govorilo o načinu plačevanja davka na poslovni promet. Konference so se udeležili zastopnik! trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Sklenilo seje napraviti pri finančnem ministrstvu korake, da se izpremeni pra- Ekspoze ministrskega predsednik® Berueša, LDU Praga, 19. okt. V svojem ekspozeju je izjavil ministrski predsednik dr. Beneš o notranjih nalogah svoje vlade: Vlada ne namerava letos zahtevati nobenih novih davkov in ne bo dovolila, da bi se izdajali nepokriti državni bankovci. Ker načrt Češkoslovaške finančno-goipodarske konsolidacije ne more biti uresničen brez zaupanja inozemstva, mora češkoslovaška inozemstvu pokazati, da je zmožna kljubovati vsem današnjim finančno-gospodarskim težkočam, kar bo omogočila, da bo mogla država najti čas in kar se bo v kratkem tudi uresničilo. Ministrski predsednik je nato naznanil, da se pripravlja načrt za zavarovanje starostnih invalidov, vdov in sirot. Nadalie je podal vladno izjavo, da se bo v najkrajšem času začela izvajati agrarna reforma in urejevati razmerje med državo in cerkvijo. V tem zadnjem vprašanju upa vlada, v razmeroma kratkem času prve uspehe svojega dela na tem polju predložiti javnemu mnenju Češka vlada je trdno odločena, rešit, to nalogo v sporazumu z vsemi strankami. Za Slovaško je naznani! minister vpeljavo okrožne ustave, za Karpatsko Rusijo pa celo vrsto ukrepov pravnega, gospodarskega in kulturnega značaja. Nato je govoril ministrski predsednik o zunanji politiki, katero mora voditi troje načel *. Uveljavljenje pogodb, ki so -bile iz pariške mirovne pogodbe iri ki pomenjajo odstranitev konfliktov okrog Češkoslovaške, dalje ustvaritev nc/e mednarodne atmosfere, v kateri bo zmagala trezna zmernost nad duhom sovraštva, nadalje sodelovanje Češkoslovaške s prijatelji in sosedi države v reorganizaciji srednje Evrope in utrditev miru v vsej Evropi. V teh smereh je Češkoslovaška vedno dosledno delovala. V zadnjih treh letih se ji je tudi posrečilo zoblikovati neko tradicijo svoje politike, katero bo skušala v bodočnosti še bolj utrditi. boljševiki, da povem z eno besedo, ne stoje na višini Človeške kultura — postali so bili žrtev svojega antropomor-fizma. Problem politič. antropomortizma je tako obširen, da se ne da podati v enem razgovoiu. Moderno mišljenje, mišljenje izza francoske revolucije je po svojem bistvu socijalno in historično; svetovna vojna in revolucija pa sta ga samo po-jačsla. To mišljenje vrholi in se koncentrira v ustvarjanju socijalnega ideala, v idealni uredbi bodoče družbe. Gre ja to, da bo sestava socijalnega ideala v resnici na višku socijalne in historične znanosti ter filozofije in na nravstveni višini človeške kulture. Ali da se izrazim strokovno : gre za sestavo kritike socijalnega in historičnega mišljenja; besedo kritika je treba timeti v smislu dopolnitve Kantove kritike čistega razuma. Praktično — politično — gre za to, da se vzpostavi nova, rnoderna avtoriteta, ki bo dvignil? socijalne reforme na višino človeške kul' ture (primerjaj nasprotja med republičan' stvom in monarhtemom, med parlamentarizmom in sovjetsko upravo, pravo revolucije nasproti legitimizmu). Maksima, s katero je vaški Janci označi! svoj vladarski ideal, se da razložiti sociiološko tudi na drug način. Primitivni človek ni demokratičen, marveč monarhističen sli bolje: absolutističen; njegov ideal pokanja z bičem je v skladu ns samo z njegovim strahom pred delom, marveč tudi z absolutističnimi nagnjenji; on ne vporablja btča zgolj z« svoje konje, temveč tudi za druge Janeze . . . Tekma kozaške konjenice, Maribor, 19. oktobra. V nedeljo dne 23._ oktobra t. 1. bo priredila konjenica kubanskih kozakov na igrišču I. SSK „Maribor“ zelo interesantno, pri nas še neuprizorieno zgodovinsko bojno igro na konjih. Proizvajali bodo 20 točk najvratolomnejših vojaških produkcij na izučenih domačih konjih, ki' so jih sami dresirali tekom 14 dni. Opozarjamo občinstvo, da si priskrbi vstopnice že poprej v trafikah Justine Maček na Aleksandrovi cesti št. 9 in Pavle Svetek v Gosposki ulici, ker je bil v drugih mestih, kakor v Zagrebu in Ljubljani pri blagajni velik naval in je mnogo občinstva moralo iti domov, ker ni dobilo več vstopnic. Grčija in Italija. LDU Beograd, 18. oktobra. Pres-biro poroča iz Aten: List »Athenaiki* piše, da je bil grški metropolit Adop, ker se ni hotel udeležiti uradnega sprejema italijanskega prestolonaslednik«?, deportiran na otok Paros. Naše šole na Madžarskem. LDU Beograd, 18. okt. Ministrski svet je sklenil, poslati madžarski vladi spomenico z zahtevo, naj se takoj otvo-rijo naše šole na Madžarskem. Kongres UJU v Zagrebu. LDU Zagreb, 18. okt. Tukaj ;;c ' o vršil 8. in 9. nov. kongres jugosi. učiteljskega »druženja. Za to priliko je dovolilo prosvetno ministrstvo učiteljstvu primeren dopust. Iz francoskega parlamenta, LDU Beograd, 18. oktobra. Pre-:-biro poroča iz Pariza: Danes, v torek, bo francoski parlament nadaljeval svoje delo. Parlament bo razpravljal o raznih interpelacijah, ki se tičojo zunanje in notranje politike - in katerih bo predloženih 40. Razprava o teh interpelacijah bo trajala gotovo nekaj dni in bo končala šele 28. t. m. Ker odide Briand dne 29. t. m. k washingtovski konferenci, menijo nekateri, da se bo ob tej priliki na zadnji seji, katere se še udaleži Briand, glasovalo o zaupnici Bri-andovemu kabinetu. Toda Briandovi nasprotniki, pristaši nacionalističnega bloka niso več čvrsta skupina in zelo verjetno je, da se manever zoper Bri-andov kabinet, ki ga nameravajo izvršiti na zadnji seji, ne bn pošrefil. Tudi če bi si za hip pridobili vlado v svoje roke, bi se ne mogli držati, na vladi, ker bi nikakor ne mogli dobiti potrebne večine zase. Ukiujenje prevozne takse. LDU Beograd, 18. okt. Finančno ministrstvo je pripravilo predlog, da se ukine prevozna taksa za prevoz moke, petroleja in sladkorja, namesto tega pa se uvede dvojna taksa na luksuzne predmete. Nemci o beneškem sporazumu. LDU Beograd. 18. okt. -'Presbiro poroča iz Berlina: Nemško časopisje kar najostreje napada italijansko vlado, kateri očita, da je postonala pri posredovan«*« r.eci Avstrijo i i Madžarsko onstransko. Kaše morje. Imame svoje morje, imamo Jadra# od Biroša do Ulčinja. Veliki del naše dižave leži ob morju. v Danes se koma} zavedamo, da smo primorska država. Vzdramljeni od dolgega spanja, motnih oči, ki niso vajene širokih, dalnjih raz-gledov, se ne zavedemo pomena ogro-' mne merske sile, ki buta ob ns?e obale. ; Prej ali slej se bomo morali obrniti k morju in se otresti svoie zaspanosti, pa bomo prevrtali, presekali in obljudili vsa gorska rebra, vse starodavne skale, vse puste, kršne planjave, ki leže danes med sinjo Adrijo iti bogatimi, plodnimi ravnicami naše lepe domovine. Takrat bo morje pomenilo več, veliko več za vso našo državo. Ne bo več samo hranitelj kršne Dalmacije, temveč bo postalo pljU' Ca cele velike Jugoslsvije. Obrnjeni proti jugozapadu, bomo vdihovali s širokim? pljuči obnovljeno, razširjeno gospodar* sko Življenje vsega sveta. Dočim bodo zgoraj na severu — v naši uepozabljeni; neodr. Istriu mirali Trst, Pulj in Reka pod. kremplji italijanskega vampirja, se bodo na naši jadranski obali širila mesta, nastajala nova pristanišča in se razcvitalo bujno, mladostno življenje . . . Ali se bo to uresničile, ali pe bo ostalo mična fatamorgana na našem obzorju? Vse to je odvisno od nas. Naša generacija je doživela dobo, ko se polagajo temelji nove, svobodne -jugoslov, domovine. Nam ne bo dano, da doživimo izpolnitev*teh velikih sanj. Toda nam je dana naloga, da delamo, ustvarjamo, zidamo — kamen na kamen. Mi moramo že sedaj položiti osnove za veliko vstajenje naše jadranske obali. Mi ne sme-mo pozabiti, da ras čaka morje kot lepa, bogata, osrečujoča nevesta. O nji moramo peti, za njo moramo pripravljati pot. Kakor so doži nekoč spuščali , v merie zlat prstan, da simbolizirajo po-;roko Venecije z njenim ženinom Jadranom, tako moramo tudi m? s tiskom, a or&anuacijo in z drugimi sredstvi priprav- rfafl dao, ko se Jugoslavija popolnoma idruži z Jadranom in dobi od svojega pomorskega ženina neizmerne zaklade bogastva. Da, tudi za morje *e moramo zanimati. Se bodo prišli časi, ko nam bo stopilo to vprašanje v vsej svoji velikosti pred oči. In sram nas bo postalo, da smo se tako malo zanimali zanj in potratili toliko energije za malenkostne vsakdanjosti. Zanimanje za morje pa vžbuja pri nas pomorski tisk. Zal, da je dosti skromen. Narodi, ki nimajo morja, kakor n. pr. Cehi, imajo o morju večjo literaturo kakor jo imamo mi, ki Že dolga stoletja čuvamo njegove obale. Po prevratu se je pričelo v primorskih mestih živahno delo za popularizacijo pomorskega vprašanja. Ustanovila se je »Jugoslov. pomorska Matica", ki je pričela v Dubrovniku izdajati list »Naše morje*. Zal, da je ta institucija hitro zaspala, kakor-tudi več drugih sličnih poskusov. Najživahneje še deluje »Klub jugosloven. pomcraca", ki ima svoj sedež v Zagrebu. Duša tega kluba je poročnik trgovske mornarice g. Rudolf Črnič, ki urejuie in izdaja list »Jugoslaven-ski Pomorac". Ta list se spričo našega nezanimanja za morje in pomorstva komaj vzdržuje na površju. In vendar ima važno, velevažno nalogo — dramiti nas iz zaspanosti, obračati naše megle navajene oči k soinčnemu morju. Ker list ne zadovoljuje strankarskih ali drugih instinktov naše mase, je docela neznan in preziran. Tako se v državi, čije bodočnost je ozko zvezana z morjem, ne more razviti noben list, ki propagira tako širok gospodarsko-političen program, kakor ga vsebuje ena sama beseda — morje .. .* * List ».Tugoslavenski Pomorac* je dobro ttr*jevan. Uhaja vsakega 1. in 15. r mesecu. Na-roftnina letno SO K. Naroča se pri upravnistrn v Zagrebu. Notranja in zunanja politika. * Štajerski člani novega načelstva JDS. V novo načelstvo JDS za Slovenijo so bili v nedeljo izvoljeni v Ljubljani sledeči Štajerci: Dr. Fr. Lipold in Ivan Kejžar, Maribor; Ivan Rebek in Vek. Špindler, Celje; dr. T. Gosak, Ptuj; Lovro Petovar, Ivanjkovci; Jos. Goro-pevšek, Trbovlje in Anton Koder, Murska Sobota. V izvrševalni odbor pa: Fran Voglar, dr. K. Koderman, dr. Fr. Rosina, dr. Avg. Reisman in dr. Leop. Boštjančič, Maribor; dr.M. Dereani, Celje; M.Babič, 'Hrastnik; Ivan Bavkart, Liutomer; Al. Ferlež, Račje; Iv. Kitak, Rog. Slatina; Fr. Kocbek, Gornji Grad; Al. Kukovec, tešnica; Ivan Prekoršek, Delje; Ivan (Pleskovič, Trbovlje; dr. Jos. Pučnik, Sl. Bistrica; Iv. Navšel, Obrež, V. Sel, Konjice; Jak. Vrečko, Slovenjgradec, dr. J. •Zdolšek, dr. L. Stiker, Brežice, dr. E. Kalan, Celje; J. Zemljič, G. Radgona; Jak. Zadravec, Središče; Fr. Petelinšek. jOplotnica; Iv. Verdnik. Meja; Fr. Presečnik, Vransko; Mat. Marinšek, Šoštanj; Gr. Kaiser, Dravograd; Anton Cvetko, Podčetrtek; Al. Baša, Zidan Most; Fr. iRajner, Rajhenburg; dr. F. Reš, Laško; i IM.IIMJ.... '■ I'ii J- T>r. Ljudevit Pivko: Pesem dobrčvofjcev. Da je bila tudi pesem nevarno in izdatno orožje v vojni, še niste slišali. Pesem je pomagala razbijati in razkrajati avstrijsko fronto. Mislite se slovanske vojake, ki so pod krutim nadzorstvom neslovanskih tovarišev in poveljnikov »tali v fronti kql avstrijske straže. Ko je poleglo v pozni noči pokanje pušk 5n je zablodila misel domov, in se vpraševala, kaj bo z našo domovino po vojni, tedaj je z one strani, kjer je »sovražnik* Imel svoje jarke, zadonela — n a S a pesem. Ali veste, kaj je prihajalo Cehom na misel, kadar mu je »sovraž-nik*zapel tisto krasno himno »Kje dom je moj*, in kaj je občutil Jugosloven, kadar so mu z nasprotne strani pri-zveneli zvoki »Lepe naše domovine*? Zaslutil je, da ni pravilno dvigati puško proti tem .nasprotnikom*, ki so stopili v borbo zoper Avstrijo na strani antan-linih držav, morebiti je občutil, da so tam njegovi rojaki, borci za osvoboditev Slovanstva izpod nemškega in madžarskem jjrma... !. Brumen, M, Robota; K. Mavrič, Gor. Radgona; dr. F. Tavčar, Središče; dr. J. Fermevc, Ptuj; dr. M. Gorišek, St. Lenart; I. Sel, Zrkovci; K- Cimperšek, Sevnica in dr. Vinko Železnikar, Slovenjgradec. * Afera madžarskega poslaništva na Dunaju. Kakor javljajo tukajšnji listi, se je policiji posrečilo dognati, da je šef dunajske ekspoziture družbe Fu-tura, svojčas uradnik dunajskega madžarskega poslaništva Aleksander Maguray zlorabil uradni telefon dnnajskega mad. poslaništva in kot državni razgovor sporočal nekaterim velikim bankam v Budimpešti kurze zuriške borze, predno jih je sprejel madžarski brzojavni dopisni urad. * Vprašanje kralja na Madžarskem. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen se namerava po povratku iz Benetk posvetiti konsolidaciji notranjega političnega položaja. V parlamentu bo predlagal, da se ukine »pragmatična sankcija* ter vprašanje kraljevih prero-gativ, ki naj se v gotovih ozirih omeje. Narodnaj »zaprosi* kralja Habsburškega, da se odreče svojih pravic do Avstrije in do takozvanih nasledstvenih držav, nastalih na teritoriju bivše Avstrije. Vsled agitacije stranke malih posestnikov za svobodno volitev kralja, sta sklenila grofa Albert Apponyi in Julij Andrassy, da osnujeta legitimistični blok, ker se z BethJenovo rešitvijo monarhističnega vprašanja ne strinjata. Bodočnost bo pokazala, ali se bo Bethlenu posrečilo rešiti to kočljivo vprašanje tako, da bo zadovoljil obenem legitimiste in male posestnike, kar je skoro izključeno, * Izročitev komunističnih poslancev. Naša vlada je poslala oo svojem diplomatskem zastopniku na Dunaju avstrijski vladi dokazni materijal o sodelovanju bivših komunističnih poslancev dr. Sima Markoviča, Pavla Pavloviča, dr. Živka Jovanoviča in Dušana Cekiča pri atentatu na regenta z zahtevo, da jih avstrijska vlada izroči. Po informaciji našega zastopnika na Dunaju je avstrijska vlada pripravljena, da krivce, ki se nahajajo na Dunaju pod policijskim nadzorstvom, izroči našim oblastem, čim prejme ta dokazni materijal. * Kdo podpira Albance. »Agr. Taglatt* piše: Naša vlada je dobila zaupne vesti o vojaških pripravah na Madžarskem. V budimpeštanskih tovarnah za municijo dela Čez 6000 delavcev. Del te municije pošljejo v Albanijo, drugi del pa ostane v skladiščih. V Baranji je nastavljenih v raznih službah mnogo madžarskih častnikov. Vsi mlajši letniki bodo vpoklicani. V Baranji vlada teror. * Amerika in''Japonska. Pariški »Le Figaro" prinaša izjavo ameriškega ooslanika v Rimu, v kateri odkrito izjavlja, da se Amerika vojne ne boji ter da ima dovolj sredstev, da vsak konflikt zmagovalno dokonča. To je vsekakor neprikrita pretnja Japonski. * Albanija v luči resnice. Delegat miriditske republike pri Zvezi narodov je prejel od predsednika miriditske republike Marka Djonije nastopno depešo: Kot odgovor na pretenzije, ki jih je podal pred Zvezo narodov markiz Impe-riali, bivši poslanik kraljevine Italije v Beogradu, sedaj Član delegacije pri Zvezi Tudi dobrovoljri v Italiji smo spo- znali neizmerno moč svoje pesmi, prvič oktobra 1917 pri Asiagn. Po zimi zlasti februarja 1918, smo pa uvedli celo redni pevski pouk, da se naučijo čete lepo peti in da lahko prirejamo Avstrijancem na fronti, izbrane koncerte. Poročnik Stane Vidmar je vodil po dvakrat na teden pevsko žolo, v katero smo zahajali častniki in vojaki-legijonarji, ki so imeli posluh in glas. Ižbira pesmi je bila vedno večja. Izposodili smo si pianino za mesečnih 10 lir in Stane je zapisoval napeve, včasih celo skladal, ker pesmaric nismo imeli. Vsak izmed nas je znal besedilo te ali one pesmi, mnogi so poznali tudi napeve ali celo posamezne glasove, Stane je pa itak mojster ne le v telovadci, temveč tudi v harmoniziranju: poizkušal je skladbo najprej na pianinu, za pol ure smo pa že imeli razpisane štiri glasove za moški zbor. Tako se je pomnožil naš pevski zaklad vsak teden za štiri do več pesmi. Ker smo bili v tisti dobi jugoslovanski in češki dobrovoljci še združeni v skupnih oddelkih, smo se sknono učili naših in čeških pesmi. narodov in ki povdarjajo, ni treba hiteti z odpošiljanjem ankete v Albanijo, češ, da se ne razdražijo duhovi, predno pade odločitev veleposlaniške konference, izvolite izjaviti, da je ta italijanski strah zelo Cfpravičen in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Ce bi anketa takoj dospala v Albanijo, bi našla tam zaloge pušk in drugega vojnega materijala italijanskega izvora. 2. Anketa bi v tem slučaju kon-statirala prisotnost mnogih turških častnikov iz Kemalove armade, ki so jih prepeliali na italijanskem brodovju iz Male Azije. 3. Anketa bi na licu mesta ugotovila: vlada v Tirani, puške, turški častniki in nekateri katoliški duhovniki, kratkomalo, vsa Albanija je za pravo eno samo orodje, s katerim Italija vodi voino proti Jugoslaviji in na katere krvavih posledicah trpi obmejno prebivalstvo, * Češkoslovaško proti beneškemu sporazumu. Češkoslovaški poslanik v Parizu Assucky, ki se nahaja tačas v Pragi, je izjavil uredniku »Slovenskega Reunika*, da Češkoslovaška pod nobenim pogojem ne more priznati beneškega sporazume, sklenjenega med Avstrijo in Madžarsko na beneški konferenci. Izključno je, da bi Češkoslovaška na ta način podpirala Madžarsko pri kršenju in ne izvrševanju določb mirovne pogodbe. Sankcija tega sporazuma bi zna-čila priznanje nasilne politike Madžarov in bi jih samo okrepila na njihovem reakcijonarnem stališču. * Kako so določene meje v Gornji Slezijl. Iz Varšave javljajo: Poljska vlada je prejela obvestilo, kako je Zveza narodov določila meje na gornješlezijskem ozemlju. Poljska dobi Lublinec, Tarno-vice, Konigshfltte, Katovice in Ples. Razen tega pripade poljski okraj Bitom brez mesta Bitoma, dalje okraj Ribnik, razen zahodnega dela, južni del okraja Hindenburg in del okraja Ribnik. V političnih krogih zatrjujejo, da bo sedež vojvodine v Katovicah. * Pred kraljevim povratkom. „Jutr. List* javlja: Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Aleksandra je na potu k okrevaniu. Po nasvetu zdravnikov ostane Nj. Vel. kralj do dne 25. oktobra v Franciji, na to pa se povrne v domovino. Kralj se zelo zanima za državne zadeve; posebno pozornost mu vzbuja notranja situacija v državi. Po svojem orihodu v Pariz je g. Pasič takoj razložil vladarju najvažnejše zadeve notranje politike in ga seznanil z mednarodnim položajem v vprašanju reparacij in albanskih mej, čiiih rešitev se pričakuje orihodnje dni v Parizu. (Upajmo, da je to zadnja vest o kraljevem povratku. Nejasnih vesti je bilo že dovolj in se ni čuditi, da so inozemski listi prinašali fantastične izmišljotine o našem vladarju. Op. urad). Zanimivosti. Življenje na iuni. — Od berača do milijonarja. — Čudna obsodba. Ze davno se je poročalo, da je neki ameriški astronom na Iiavarški univerzi ugotovil, i da se nahajajo na luni živa bitja, ki se po načinu življenja ne raz- In zaslovel vam je pevski zbor naše, tedaj Se skromne legije češko-jugoslovanske. Doilo je do tega, da smo se morali otresati gostov, ki so nas hodili prečesto obiskovat z Željo, da slišijo slovansko pesem. Na naša igrišča in telovadišča so kaj radi prihajalfltalijani, Angleži in Francozi in po vsakem »matchu* smo peli, tnače ni bilo miru. Celo tja k potjetnim Amerikancem se je razširila naša slava in glej Jih! Pri-drdrali so na automobilih v Tugurio z najfinejšim gramofonskimi aparati in sedaj — pojte, legijonarji, prepevajte, da ujamemo vaš zbor v gramafon! Jugoslovanskih narodnih pesmi se niso mogli nasititi — devet bosanskih smo jim zapeli zaporedoma za njihove stroje. , Dne 25. m^rca nas je obiskala skupina štabnih oficirjev iz I., IV., in VIII. laške armade skupno sfrancoskimi častniki. Parado smo zaključili z našo himno. Naslednji dan, tik pred odhodom na fronto, pa so bili zopet Francozi pred vrati, Claude die Ssulces de Frey-cinet, s svojimi publicisti. A nismo odrekli niti njim prošnje, dssi smo že bili natlačeni v 8 .camionih* (tovornih avto likujejo mnogo od prebivalcev Marja! On sedaj sicer sam zanika, da bi živelj na luni ljudje; trdi pa, da so gotov, znaki, ki se v določenem medčasju opažajo dokaz, vegetacije na luni. Vsa« dan zrasteta na luni dve žetvi. Dan ss razlikuje od našega dne ter je tako dolg* kakor naših štirinajst dni, ker obseva solnce luno tako dolgo. Profesor Picke* ring pravi, da je na luni tudi vročina, kar sklepa po tem, ker je zapazil, da se iz žrela vulkanov, ki se nahajajo na Iunti dviga dim. Ko nastopi po temi na luo> zopet dan, povzročuje solnce rast nskB rastline, podobne našim gobam, ja rastlina raste posebno v okolici vulka' nov. Dognal je celo razdelitev in tloris te rastline. »Našli smo pred nasitni vrati v neposredni bližini naše zemJI® nova živa bitja, ki so podobna opi® na Marsu, pravi dalje prof. Pickerijigj »Petdeset let jih nismo zapazili ter jtfj moramo sedaj posvetiti vso pažnjo, nadomestimo ono, kar smo zamudili* HudomerŠucži pa pravijo, da vse skuR ni nič ter da starega astronoma naib« luna tika! * V mestni ubožnici v Lebi je Že dalj® časa živel siromašen, sivolas starce** Pred nedavnim pa je podedoval P® nekem svojem sorodniku večjo svoto dolarjev ter na ta način postal čez no milijonar. Kljub tema pa je ostal skr®* men in se nikakor ne namerava pr®‘ seliti iz ubožnice v udobnejše staflO” vanje. Zanimivo pa je, da se je naetiKf" našlo vse polno dobrosrčnih sorodnik®1'! ki se zanimajo zanj, dočim ga P°l,r^ še pogledali niso. On pa je ostal oa' pram njim ravno tako gluh, kakor j* bili oni prej napram njemu ter j® vse. svoje premoženje podaril — ffleS ubožnici Sodišče v Ratiboru je odsotni o Iavca Viljema Mika iz Makoscbarca umora na .smrt in dosmrtno ječo**-razumljivo fe, kako bo obsojenec nfljPre| prestal kazen smrti in potem ostal ^ v dosmrtni ječi. Dnevna kronika. — Kulturen čin klerikallev. f Gorenji vasi v Poljanski dolini so kl&ri' kalci po noCi pomazali Sokolski dom * blatom. Posebno lepega opravila imeli izvršitelji te naloge, pač pa . primerno njihovi dnSevni izobrazbi 111 omiki. — Dantejeve poštne znamke. Oj* priliki Dantejev« 600-letnice ja izd3, italijanska postna uprava tri vrste zn*111 z Dantejevo sliko. — Sin — požigalec. 35-letni Fran*-Savi« sin posestnika Saviča v Pire.®1® pri Sv. Križu je v zlobnosti in iz nočevanja zažgal dom svojega očeta. &?* je popolnoma pogorela. Skoda zoa , 150.000 K. Sin je zažgal hiSo, ker ® oče ni hotel izročiti gospodarstva ter ] nato pobegnil. — Most čez Muro v Dokležovjtf * Prekmurju bo v najkrajšem časa dog1'®' jen in izrečen prometu. Tako dobi murje zvezo s Štajersko. ^ L—l-ll-lliJB-l-L-J.'-,'—IM.J.JJ _U._n .! ■ mobilih): v avtomobilih stoje smo zaPe' odkritih glav svojo himno, nato smo P hiteli po beli cesti gor mimo Lasla15 na Col del Rosso. • Kaj je napravila naša pesem tul# na Col del Rosso, vam hočem priP^‘ vedovati. <. Na Col dd Rosso so stali tflkf* francoski strelci (»chasseurji"), zra^. njih na Col d’Echele pa laška brig*?® Livorno (33. in 34-. polk). AvstrijSK fronto onstran v Val Frenzela je P držal 12. strelski polk, ki je bil sko* čisto Češki. K temu polku smo bili menjeni. Hoteli sp obiskati Slovak Avstrijce, kot slovanski legijonarji 8111 hoteli dobiti z njimi zveze. _ j Na sredi nied Francozi in Lahi, P°,-sedlom med Col del Rosso in Col® Echele smo zasedli oporišče, ki je d bilo takoj novo ime: »slovansko rišče“. Odtod smo obiskali zvečer ^ marca avstrijsko (Češko) posadko . Stoccareddo. Tiho smo razstavili nujnejše varnostne straže, nato je L intoniral n»š zbor 22 pevcev slavnos1!^ in ne preglasno himno »Kde d o m o m!1i ' CDaJia ' „'T-7S"T5rXr7‘*' — Škrlatica v Zagrebu. Med za-lT-'°rbuiy je tajnik kneza Esterhazija in ;jh°taDil mu ničijo po n jegovem na-Cernu rabi visokorodni knez cele ' °oje municije ? Zdi s«, da se aristo-J'1 zopet povračajo k običajem svojih Jet;> e‘ »Straža* zahteva, da se mu ta iv^dija. takoj odtegne. Temu nasproti qi.. viatn, tla moj sin že drugo leto uJe viuorejsko šolo. a dosedaj š av111, dobil niti vinarja kake podpore Ljudska knjižnica Narodni dom, f. nadstr. posluje ob nedeljah od !/s10.—Vjll.ure in ob Četrtkih od V« 19.—V,20. uro Tajinstvena avtomobifna nesreča. Včeraj /večer je dobila mariborska rešilna postaja obvestilo, da se je zgodila nekje pri Hočah grozna avtomobilna nesreča. Rešilna postaja je nemudoma odposlala na označeno mesto svoj rešilni auto, ki je med Bohovo in Slivnico res našel na cesti ostanke popolnoma razbitega avtomobila,, o kakem človeku pa ni bilo ne duha ne sluha. Komaj s težavo se je.dalo,osvetliti-to tajinstveno nesrečo v toliko, da je ta auto vozil včeraj popoldan v smeri iz Maribora s strašno brzino, gotovo 80 km na uro ter je ua omenjenem mestu zadel v nek kmečki vor, naložen s poljedelskimi stroji, katerih ostanki leže istotako poleg ostankov avtomobila. Konjem se pa baje ni zgodilo nič, ampak so se samo oplašili ter zbežali v smeri proti Hočam. Po številki avtomobila „S1. Sl" se je ugotovilo, da je bil last mariborskega okrajnega glavarstva. Ljudje, ki so ga videli v polnem diru, pripovedujejo, da sta sedela v njem šofer in neka ženska, od katere so našli med razbitimi kosi Se sveženj ključev in par lasnih igel. Naknadno se je sedaj ugotovilo, da je včeraj nenadoma izginila poleg šoferja okrajnega glavarstva tudi neka natakarica gostilne Pavlič v Stolni ulici ter se domneva, da je bila to ona ženska, ki se je peljala s Šoferjem. Ce je Slo tu za poizkušeno tatvino avtomobila, ali samo za vožnjo pod roko, ni ugotovljeno. Kam sta izginila šofer in njegova spremljevalka in ali sta bila ranjena, se kljub vsemu poizvedovanju ni posrečilo dognati. Orožništvo skuša sedaj razvozlati to tajinstveno avtomobilno nesrečo. »m,Pa ivii je znano, da se svojčas l/p S;n državnega in dož:!.'cya posfuncu ^wjrr Grottenhoni in vlekel polno Mariborska vesti. Maribor, 19. oktobra. 111 Poročil se je predvčerajšnjem g. prof. glasbe Egon Kubiček z gdčno Hermino Hofmannovo. Bilo srečno! m Vzgajanje mariborske nemške mladina v Gradcu. Med našimi mirlv borskim? Nemci in nemčurji jih je že velika večina, ki so spoznali, da se nahaja Maribor v Jugoslaviji in da je radi tega za njihovo mladino neobhodno potrebno, da se vzgaja v tukajšnjih šolah, kjer se nauči tudi slovensko, jeatik,brw katerega se Že danes ne more izhajati in ki bo najkrajšem času glavni predpogoj za nameščenje. Vendar pa jih je še veliko, ki v svoji mržnji do nas pošiljajo svojo deco v Gradec, da se v tamošnjih šolah vzgoji v strogem slavO-filskem duhu, Ta mladina prihaja ob počitnicah seveda domu, k staršem v Maribor, proslavlja svojo nemško »kulturo* ter sramoti in zabavlja čez vse kar je slovensko, v Gradcu pa vzdržuje kot glavni steber »spodnještajersko nemško begunstvo" ter agitira in hujska že itak zagrizene Gradčane proti nam. Ce je to v našem narodnem in državnem interesu, naj presodi merodajna oblast, mi smo mnenja, da ni in da bi bilo treba, temu napraviti konec. Ce so prepovedali Italijani naš! primorski mladini študiranje v Jugoslaviji in če so prepovedale naše oblasti Madžarom, našim podanikom študij na Madžarkem, bi bilo menda popolnoma umestno prepovedati tudi našim Nemcem študij v Gradcu in v Avstriji sploh. Ker dokler vzdržujemo mi Nemcem v naši državi nemške ljudske in srednje šole, jim menda ni treba hoditi v Avstrijo. Sicer pa se oni. ki daje svoje otroke študirati v Avstrijo, z njimi vred že sam izključi iz našega državnega občestva. In take, ki se izključijo že sami, bi bilo umestno izključiti dejansko tudi z naše strani, s tem, da bi se jih poslalo za njihovo nadebudno mladino preko meje. m Mestno električno podjetje ob vešča vse odjemalce, da se v nedeljo, dne 23. t. m. od 6. ure zj. do 10. ure dop. prekine dobava toka. m Skrb za domačo umetnost. Z ozirom na tozadevno našo notico v vče rajšnji številki ugotavljamo resnici na ljubo, da smo bili napačno informirani. Slikarska dela v omenjenem lokalu so oddana izključno našim umetnikom, kar z veseljem konstatiramo. m Shod vpokojencev. Vsi vpokb-jenci, vpokojenke, vdove in sirote, člani prvega splošnega društva vpokojencev (izvzemši vojake), kakor tudi nečlani imenovanega društva, se vabijo na sliod, ki se vrši dne 30. okt. ob 14. uri, v prostorih restavracije „Halhwidl“ v Jurčičevi ulici. Pridite vsi, ker je važno za vse! m O marlborsktcarinarnlcl še vedno dobivamo pritožbe, glede postopanja s potniki. Obstoja na pr. naredba, ki dovoljuje polnikom ižvoz živil in živeža za pot v vrednosti do 1000 dinarjev. Carinama j6a potnike zavrača in jih sploh ne pusti naprej. Čudno je, da so na-redbe, s katerimi se kaka olajšava ukine, razglasijo tekoms2>1- ur, naredbe. ki vsebujejo olajšave za potnike, pa carinarnicam po cele mesece še ,niso znane". m Naša nacionalizirana podjetja. Nacionalizacija prejšnjih nemških podjetij je postala Je prava ironija. Skoro vse firme brez izjeme, ki so se nacionalizirale", so v svojem bistvu ostale ravno tako nemške, kakor so bile poprej. Za vzgled se lahko postavi najnovejša mariborska »nadjonalizirana* tvrdka,E^in1, ki je tudi še danes ravno taka kakorgna je bila pred „nacionalizacijo*. Njeni uslužbenci so ostali isti — Nemci, ki po večini ne znajo slovenščine ve£ nego ,Dober danK, pa se še tega svojega znanja principijelno ne poslužujejo; istotako pa ima ta famozna „nacionalizirana" tvrdka še vedno nemške tiskovine in uraduje ge vedno nemško. Čeprav je to celo po zakonu prepovedano.' m Darovi Jugoslovenski Matici. Vesela družba pri Mesariču v Selnici je nabrala za J. M, 100 K; policijski komi-sarijat 60 K; mednarodna špedicijska družba »Orient* 160 K; Ferdo Babič, ključavničarski mojster, potom postajne blagajne na glavnem kolodvoru 60 K; iz nabiralnika za znamke v Sokolski pisarni, zbirka znamk in 81. m Velik« kavarn«. Dane« aveŽer koncert jjrvov^-stne salonske godbe prof. KuM&ka 1253 je fiofelo vodstvo gledaliSČl tenov tudi parter, lože in hodnik« ter zapro* silo pri mestnem svatu z? tozadevno kritje. VpraSanje je prlflo na dneva: red zadnje seje. na kateri se je vsled slabih mestnih financ' sklenilo, da « zaenkrat prošnji ne more ugoditi, ker bii tozadevni . stroški znašali 300.000 K. Sklenilo se je votirati primerno svotc le za desinfekcijo gledaliških prostorov, kolikor ne odgovarjajo sanitetnim in policijskim predpisom, Renovacijo pa bo treba prepastiti za prihodnje leto. t Delavska gimnazija. Na Krak Vi-nohradih pri Pragi se bo sporazumno s profesorskim zborom gimnazije v Hal-kovi ulici osnovala posebna gimnazija za delavee. Učni načrt bo urejen na ta način, da se bo snov vseh osem letnikov predelala v- dveh ali treh letih. Šport. : Prvak Slovenije S.K. Ilirija gostuje v nedeljo 23. t. m. v Maribora. Nasprotuje ji naš I. S.S.K. Maribor. Pričakuje se zelo ostro tekmovanje, ker sta si oba nasprotrika. po doseženih rezultatih sodeč precej enaka. : Jugoslavija : Cehoslovaška. Medtem ko se pri nas še v zadnjih dneh preiskušavajo naši reprezentančni nogometaši za veliko mednarodno tekmo Jugoslavija kontra Cehoslovaška (dne; 2$. oktobra v Pragi), se v Pragi delajo velike priprave za sprejem naših športnikov. Praški »Pondelnik* prinaša sledeči članek, ki priča o stremljenju po kar najlepšem sprejemu naših reprezentantov: Zupan mesta Praga dr. Baxa je provzel protektorat te mednarodne tekme. Pri tekmi bo sodelovala vojaška godba. Jugoslovanom se pripravlja izvanredni sprejem. Proriirane so še sledeče tekme 30. oktobra v Brnu tekma Brno: Zagreb, 1. novembra v Bratislavi Bratislava : Zagreb. Od tega velikega športnega dogodka, ki se bode uživotvoril na historični dan našega osvobojenja, nas deli le še kratka doba. Prvič po prevratu, bomo sprejeli jugoslovenski nogometni team in sigurni smo. da bode ta dragocena prilika spontana izjava veselja, ker bomo lahko pokazali v metropoli naš# republike našim jugoulov. bratom vse one simpatije, ki nas vefcej«. z čvrstimi vezmi. Praga bode pozdravila narodno moštvo Jugoslavije na tak način, da bodo naši mili gosti prepričani o iskreni ljubexni, ki jo čutimo zajije. 28. oktober, naš narodni praznik se bode vršil v znaku Jugoslovanov 1 Dunaj: Bapid : Hakoah 2:1'. 25.000 gledalcev. Policija je morala pro - _ stor vsled prevelikega navala zatvoriti Moravska Slavija, Brno : Wacker 2 :4, Slovan (Dunaj) : Renmveg (Dunaj) 1 :0, Šport. Izšla jo 4.2. številka s sledečo vsebino: Reprezentančna tekma Cehoslovaška - Jugoslavija. — Kolesarsko gorsko prvenstvo Jugoslavije ja 1. 1921. — Hašk (Zagreb) : Ilirija. — Rudolf Matz. — Kolesarski klub,Zvezda1. Plezalni teren Tu.mc1 — Sportn* vesti. — Razno. Reprezentance: Berlin : Basel 2:1. Drezden : Lepzig 1:0. Kultura in umetnost. x Renovadja našega gledališča. We«r raatvftttaKa in nr*wr«ntye odra. Sokolstvo. o Predavanje g. inž. Ferd. Lupše „0 Sijamu", ki ga je imel 15. t. m. v »Mariborskem Sokolu*, je kljub ruskemu koncertu uspelo zelo dobro. Udeležba je bila mnogobrojoa (nad 150); zlasti srednješolska mladina je pokazala zanimanje za predmet, prilegajoč sc njeni .fantaziji. Predavatelj nas je uvedel v čisto nov svet, ki ga poznamo po večin? le iz kakih Jules Verneov ali podobnih spisov. Ali snovi se mu je nakopičilo toliko, da je kljub svojemu' stremljenju, omejiti se na najpotrebnejše, v skoro dvournem govoru orisal le po* od nas do Sijama ter njegove zemlje-pisme posebnosti in zanimivosti. Najboljši del, kulturno, politično in socijalno življenje je moral odložiti na drugič. Na to predavanje kakor tudi na tretje, ki obeta biti zlasti užitek za mladino, ker bo tedaj podal predavatelj svoje lastne romantične doživljaje, opozarjamo že sedaj. Natančnejša tozadevna obvestla bodo svoječas sledila. — Zdravq! Glavni urednik: R a d i v o j R e h m. , Odgovorni urednik: RaJ<»lt O *i«.>•'£< Stran 4 ;t a b or.* -rflaiTDor, 19. tfktoSrs 1921. Gospodarstvo. g Dobave mesa za garnizijo Ptuj. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na2nanja trgovski in obrtniški ibornici v Ljubljani, da se sklene 21. okt. 1.1. ob 10. dopoludne pri Komandi mesta v Ptuju neposredna pismena pogodba za dobavo mesa za garnizijo Ptuj (dnevna potreba okoli 300 kg) za čas od !. novembra do 31. dec. 1921. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi mesta Ptuj interesentom na vpogled. Mala oznanila. Ted3j je javil eden izmed vladarje-1 vega spremstva, da se je severozapadno! od obale razbila majhna ladja; valovi Jetika! Dr. Pečnik. Jetika! . ■» t v«. Ihn? Ernest Eckstein: ll AfrodSta. • Roman. Frevel: KuSan. (Dalje.) »Ze dve leti je tega," je nadaljeval Filostrat, »odkar sem zadnjič videl tega nadarjenega in duhovitega mladeniča. Bilo je to v Korintu. Izpregovorii sem tedaj ž njim le par besed, a že takrat sem mu prerokoval veliko bodočnost. Pozneje, po obedu, mi moraš o njem kaj več povedati. Pred vsem pa tudi o tem, kar mi piše v pismu. Ta Konon kakor spoznavam iz pisma, hoče izpodriniti arhonia Haridima. Tužni Milet! 'It prvi obed je utrdil prijateljstvo, *i se je par tednov pozneje razvilo med Menalipom in Filoslratom. Nekdanjemu svečeniku se je dozdevala vladarjeva velikodučnost, iskrenost in častitljivost nenavadno simpatična. Filostrat je bil v vsakem oziru sledljiv, samo na polju umetnosti mu ni bilo žal zlata. V njegovih dvoranah so se nahajale najrazličnejše umetnine. Ce pa se je oglasil na njegovem dvoru pevec, je bil vedno bogato obdarjen in nagraden. Bilo je nekako štiri tedne po Mela-nipovein prihodu v Ikarijo, ko se je oglasil na dvoru neki pevec bas, ko so slavili vladarjev rojstni dan. Opeval je Odisejev prihod k Feničanom ter je bil burno pozdravljen. Zunaj je bil strašen dan. Temni oblaki so viseli na nebu, na morju pa je vladal strahovit vihar. so vrgli na suho nekega mladega človeka, ki leži sedaj nezavesten v koči nekega ribiča. »Odisej na Feničstiski obali!* je vzkliknil Filostrat. »Čudno, d* se je to zgddilo baš sedaj, ko je pevec opeval Odiseja. Pojdimo, da ga sprejmemo, kakor so Feničani sprejeli Laertovega sina.* Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak. jetšžmk, ki hoče doma ozdraviti, naj kupi knjigo. V’ vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron. iote1 Enonadstropna hiša v sredini mesta s stanovanjem in trgovino na prodaj. Vpraša se Prečna ulica 'štev. 4 pri gospodarju 24649 r?ake vrste razpošilja od 25 kg naprej tvrdka 1 ©set Cftjalco Slovenj ^r^dc? vost : i proda. Naslov se izve v upravi' POT«® «»*» ■**»> «»«®» tsm Tabora. 1650 ki je to vest prinesel, rekoč »Idi ti sam, Ksimij, in poskrbi, da ( se vse stori in se tega človeka reši.^ Le | je Drakan znan kot gostoljuben, potem l mora to tudi res biti. Ce je. kakor upam, še živ in svobodnega rodu, ga pnpe ji semkaj na dvor, če njegovo zdravje to dopušča. Ce pa je suženj, ga oddaj nadzorniku pristanišča, ki naj ga pogosti. Ce pa se je njegova duša preselila na drugi svet, poskrbi, da se njegovo telo pokoplje po obredu in običaju.” Ksimij je odšel. Cez eno uro se je že vrnil. Tujec je Živ, prišel je zopet k zavesti, doma je’ iz Melase in j c svobodnega rodt'. Sužnji so ga že prinesli na vladarjev dvor. Zove se Akontij. Ko je Melsnip to slišal, je skočil pokoncu. Ves ta čas o svojem varovancu ni ničesar slišal. Sedaj pa mu ga je usoda sama privsdla zopet nazaj v naročje. jj Tudi Filostrat se je razveselil Imej mladega umetnika je od Melanipa že večkrat slišal. Melanip je bil prepričan, da bo Akontij ravno tako gostoljubno in milostljivo sprejet, kakor ou sam. J Ze drugi dan je pozval vladar mla-s d ega umetnika k sebi. S svojim V2or*j nim vedenjem si je Akontij takoj pri-? dobil vladarjevo naklonjenost. Hlostrat je hotel mladega umetnika trajno privezati na Ikarijo. Posla bi imel več kot dovolj. Predvsem je bil potreben nov j Zeusov kip, za novo zgrajeno svetišče S v sredini mesta, a potem še cela vrsta P drugih kipov, s katerimi je hotel I"ilo-» strat okrasiti svoj dvor. | (Dalje prili.v s BKnsBjgaaasEžasa Leseno pohištvo ZeS@z?io pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn. pohištvo Posteljna oprava Preproge Z&V8S6 si? ffBlapzapofoišbo Posteljno psrjs fzvanretlnj nizke cene v zalogi pohištva MM HM&ssr Gosposka ulica €t 20 Pirchanova hiSa, 23?“ Svoboden ogled l Ceniki brezplačno t v Volilni kavarni Prvi nastop solista gosSača JANA KUBSCEKA Povečan orkester Program: 1. Mayerber: Koračnica krunanja iz Prof®1* ~. Mozart: Menuet iz Es-dur simfonije. 3. Dvorak-Slovanski ples VIII. 4. Parma: Rokovnjači 5. Gounod* 'Avo Maria. 6. Glinka: Dvom 7. Mascagni: Cava!eria; jRusticana 8. Wienjawski: Souvenir de Moscau, J*11 : Kubiček 9. Poljakin: Le Canari 10. Rossini; Tell 11. Popper: Rapjodia Egon Kubiček. 12. Kubi2£ ‘ Polonaise 13. Formanek: V ljubem gaju 14. Puccio>> ;La Bohcme 15. Jenko: Potera (overtura srbskih rodnih pesmi). t6i^ Začetek ob 20. uri Vstop Pl'°t 1111 4 prodaja vsan dan na Glavnem trgu portno društvo V' . ^ Matheis, Suppanz & Go* Komad t>o K Wa 1»i 1 o ua su tos'kr ip;ciJ o delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi nih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blag0 trgovska spediciiska družba, katera' bi se pečala z vskiadiščenjem strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristt0 blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter-željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vS vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište). in n« ta način nudila potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zaseb-j m^naptidsie, trgNskis-SpedlcIIshe in 'sNadlKne delniSke draibs w UStaitaris. z delniško glavnico Din. 1.000.000'—, Matere ustanovitev je bila'štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubija*11, odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od‘ Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis 15. avgusta 1921 VI. štev./ 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, i x eden mtiSJijom eSIseaipJeir delniške glavnice, ki je razdeljena na 30.000 delnic v nominalni vred-! Kot safeskršpčijska mesta fimgirajo: Centralna banka v Zagf® g' nosti po Din. 100’— za komad, glasečih se na prinosca. 'in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, nleI\ Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako! podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene delnico. jdružnice; Gradjanska bankav Beogradu in njene podružnice in v.® Nominalni znesek po Din. 100'— in pa stroški po 15 Din. trgovski gremiji in trgovske zadruge; Ljubljanska kreditna banka1 se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. [njene podružnice. , Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovi Odfcior si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do | špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžen^n*‘ 15. novembra 1921. raznih izkoriščevalcev našega stanu. . . Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subot'c > vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. J Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. 5 Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji jc moč. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki 1 Podpisujte torej delnice naše M0R!SST“, modna*’**®? ’ se. bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe ,,Orient". ' »rgovsko-špeclicijske in skladiščne delniške družbe v Maribora* I Maribor, dne 14. oktobra ‘1921. Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijah ^ Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec Mariboru. Albert Pečovnik, troovec v Mariboru. Gustav Bernhard. trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Škaberfl ’ . ' 1.1.___• t . i i* • I • I • 1 I u .J A„1.___T • * j -_____V • . i_____________:i___ Al-:. v ’ - '“J ‘ »v VH.V v . VV T J W O - *--J ^ 7 - j-------- d ’ trgovec v Ptuju, Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Dra^o, indus jalec v Mariboru, Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Strnišču. ^Carl Pgrtinač, industrijalec v Celju. Davo^j Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. Ijtstoii;.. ig.. izgajatslj**i' Tr+o** — TjsJv ; Mariborska