IZ REVIJ t r e b a poiskati po o b rn jen e m b e ­ sed n em redu , torej pod d rugo črko: pozajmica, književna. Po daljšem listanju p a se b ra lec tud i tega navadi, saj je t r e b a na tak n a ­ čin, se pravi z odvzem anjem ali dodajan jem pr idevn ika književni, včasih najti še n ek a te re d ruge pojme, kot npr. per iod in p ravac (str. 344), ki ju v resnic i o b rav n a ­ vata gesli književni period in knji­ ževni pravac, itd. N eeno tnost v fonetični t r a n s ­ kripciji tu jih besed je razvidna npr. ob im enu Paula Van Tieghe- ma, avtorja prve m o d e rn e m o n o ­ grafije o naši stroki, ki ga Dragiša Živkovič zapiše van Tigem (str. 511), Zoran K onstantinovič pa fan Tihem (str. 850). V bibliografi­ jah obeh gesel o p r im erja ln i knji­ ževnosti navaja ta p isca sam o francosko izdajo njegove La Litte- rature comparee iz 1. 1931, Gvoz- den E ro r p a n asp ro tn o sam o srb- skohrvatsk i p revod Uporedna književnost iz 1. 1955. V geslu kom parativna književnost je o m e ­ njen M arius-Fran§ois G uyard, či­ gar ime zapiše Koljevič k a r M. F. Gijon, pri če m e r gre očitno za na ­ pako, ki ne zadeva sam o tra n s ­ kripcije (pravilno bi bilo Gijar). M ed tem ko je beseda m e to d a v več ko t d u ca t p r im e rih rab ljena ko t m asku linum (geslo biografski m etod in vrsta kazalk na str. 607 in drugod), jo Milan Dam njanovič izjem om a u po rab lja kot femini- num . Itd. P rim erja lna književnost ko t p o ­ seb n a veda s samosvojo m e to d o ­ logijo in m o rd a tud i teorijo je v RKT razm ero m a šibko zastopana. Izm ed pojmov, ki jih slovar o b ra ­ vnava, sm o om enili skorajda vse, k a r pom eni, da bi bilo m ožno raz­ ložiti še k a r lepo število specifič­ n ih term inov, kot den im o imago- logija, l i te rarno obzorje, p o s red ­ niki, tem ato log ija ipd. V endar ne gre v prvi vrsti za to, da RKT do p recejšn je m e re zanem arja zna­ čilno izrazje te discipline; to, k a r nas razočara, je očitno p o m an jka ­ nje u redn iške volje, d a bi bilo naše področ je li te rarne vede pre- zen tirano kot otipljiva celota, v ka teri bi bili posam ezni pojmi oz. gesla p r im e rn o izbrani, v sk lad ­ nem razm erju in dopoln ju jočem se odnosu, in teg riran i seveda v ostalo izrazje l i te rarne vede. Povedano pa ne velja za Kon- s tantinovičevo o sredn je geslo, ki v m arsičem zapolnjuje siceršnje vrzeli v RKT. Evald K oren POETICS TODAY I I I / 1982, I V / 1983 Ta m ed n a ro d n i časopis za teo ­ rijo in analizo li te ra tu re in k o m u ­ nikacije je tud i po prvih dveh let­ nikih ohran il svoj izhodiščni kon ­ cep t (prim. Poetics Today I, II, Pri­ m erja lna književnost 8, 1985, št. 1, str. 81-87). Še napre j objavlja p ro ­ b lem sko zaokrožene številke, k jer so v osp red ju vprašan ja naratolo- gije (njim je po naslovih številk posvečena pe t ina prosto ra , po številu razprav pa skoraj polovi­ ca), zajeta je še p ro b lem atik a m e ­ tafore (dve številki), vp rašan jem fikcije in realnosti in s tem zveza­ n im p rob lem om referenc ia lnosti v l i tera tu ri so nam en jen e tri š te ­ vilke, dve posegata nazaj v l i tera ­ tu ro renesanse in sredn jega veka, p osebne številke povzemajo p ro ­ b lem atiko filmskega diskurza, avantgarde, poezije, ironije, v za­ je tn i dvojni številki, ki je sovpa­ dala z izidom fem inističnih š te ­ vilk revij B ounda ry 2 in Critical Inquiry, pa je v sem iotični p e rs ­ pektivi zastavljeno vprašan je o zahodni ku ltu ri in ženski. M eto­ dološko je ta perspek tiva še ved ­ no izpostavljena, čeprav je zazna­ ven p rem ik z vprašan j tekstual- nosti n a orientacije , kot jih pozna readers response criticism, k ar je značilno za prem ike v li terarn i vedi osem dese tih let. Številke, posvečene konstrukciji rea lnosti v prozi, vp rašan ju reprezentacije v m o d ern i li te ra tu ri te r fikcional- nosti in referencialnosti, segajo v tem eljno filozofsko p rob lem atiko l i te ra tu re in pri neka te rih av to r ­ jih dobivajo izrazite p o b u d e tud i iz ana litične filozofije. Z anem arje ­ no ni niti področje deskrip tivne poetike, saj je bila takšna o r ien ta ­ cija posebej naglašena, ko so u redn ik i ob ustanovitvi u tem elje ­ vali smisel še enega m e d n a ro d n e ­ ga časopisa za li te rarno vedo. Res so v osem dese tih letih postale n e ­ ka tere d ruge revije (Diacritics, B oundary 2, Glyph, Oxford Lite- rary Revievv) s svojimi te o re tsk i­ mi stališči ak tualne jše in vzne­ mirljivejše, v en d a r je tud i Poetics Today sledila tem te n d en c am s p r itokom novih s ta ln ih sodelav ­ cev, sp rem ljan jem najak tua lne j­ ših teo re tsk ih prem ikov v izčrp­ n ih ocenah novih knjig in ne na ­ zadnje že v prvi številki le tn ika 1982 z uvodn im člankom , v ka te ­ rem I. R. Shafarevitch po lem ično opozarja n a h isto rične in m e to d o ­ loške implikacije, ki jih sodobna li te ra rna veda in s tem koncep t revije ne m ore prezreti. P redavanje I. R. Shafarev itcha z m oskovskega m atem atičnega in ­ š ti tu ta z naslovom O določenih tendencah v razvoju matematike je vključeno pod tem atsko zaglavje Sem iotika socialnega diskurza, v en d a r pa sega k vprašan jem o epistem oloških p rob lem ih znano ­ sti in ga je šele p o sred n o m ogoče razum eti tud i ko t polem iko z n eka te rim i p rok lam iran im i t re n ­ di l i te rarne vede v p re tek lih dveh ali t reh desetletjih , zlasti s p re d ­ postavkam i in uredn išk im i k o n ­ cepcijam i neka te r ih revij (verjet­ no vsaj z M outonovim i izdajami, kot sta Poetics in Text), ki z izpo­ stavljanjem pojm ov matem atiza- cija, sistem skost, scientifikacija in p o dobn ih tud i b rezpogojno p re d ­ postavljajo m ožnost deduc iran ja posam eznih aspektov li terarne p rob lem atike iz univerzalnega teo re tskega zaobjetja p redm eta . Članek opozarja, da si »dejavnosti človeške kulture , če so o ropane jasnega razum evanja svojih ciljev, skušajo izposoditi pom en iz d ru ­ gih izvirov« (str. 8). Avtor posebej podčrtu je , da »človekove dejav­ nosti izgubljajo g lobalni cilj in po ­ stajajo brez pom ena« (str. 7), da je b rez cilja tud i razvoj m a tem ati­ ke in da sam a ni sposobna p re d ­ videti konsekvenc svoje dejavno ­ sti. Shafarevitch trdi, da dva tisoč let zgodovine prepričuje, d a »ma­ tem atika ni sposobna form ulirati neizogibnega cilja, h ka terem u bi usm erila svoj lastni razvoj« (str. 8) in v tem sm islu je njegovo opo- , zorilo, da bi bilo »težko pričako ­ vati, da bo navezava nanjo oskr ­ bela cilj, n am en ali smisel, ki ga sam a ni sposobna najti« (str. 8), ob ligatorno tudi za sam oprem is ­ lek d rug ih znanosti. Natis tega p rispevka v Poetics Today govori, d a je u redništvo , soočeno s p re ­ miki literarnoraziskovaln ih us ­ m eritev, p r iprav ljeno m odificirati p rvo tne u redn iške koncepcije, m ed d rug im sprejeti tudi izziv de- konstrukcionistov , ka ter ih p raksa in stališča konvergirajo s tezami Shafarevitchevega spisa. Kako so do ločene koncepcije historično presežene, pa vendarle še dejav­ no priso tne , opozarja A. Gold- sch lager v prispevku k semiotiki av to ri tarnega diskurza, za k a te re ­ ga ugotavlja lingvistično nereci- p ročnost te r dom in an to ideolo­ škega in nadv ladu joče moči, ki vsiljuje tišino, da polni lingvistič­ ni p ro s to r z nepom enljivo , izpraz­ n jeno in ned isku tab ilno ali n es ­ p o rn o besedo. D ruge razprave v tej številki se zaustavljajo ob na- rato loški p rob lem atik i in p re d ­ vsem razrešujejo vprašan je tipov rom ana . E ksperim en ta ln i rom an ob ravnava S. R im m on-K enan, ko govori o am bigvite tah in plurisig- nifikaciji nara tivn ih nivojev v ro ­ m a n u Thru C. Brooke-Rose; o u top ičnem rom anu , p redvsem pa o porevolucijski rusk i prozi, in o razm erju te proze s sočasno ideo ­ logijo in kritiko razpravlja har- vvardski slavist J. S tried ter; m o ­ dern izm a in njegovega ro m an a se d o ta k n e ta D. W. F okkem a in D. B arton Johnson , tako d a se prvi ob Gidu loteva sem io tične defin i­ cije es te tskega doživljaja in pe- riodizacijskega koda m odern iz ­ ma, d rug i pa ob N abokovu spaci- alnega m ode liran ja in deiktično- sti; sk lepni razpravi z vso resnobo p re tre sa ta nara tivn i m odel d e tek ­ tivskega rom ana , J. Agasi govori o vlogi znanstvene m e tode v njem, ugledni lingvist T. A S ebeok pa skupaj s H. M argolis to lm ači se­ m iotiko oken v S herlocku Hol­ mesu. K er se je v zadnjem desetletju in pol težišče raziskav očitno p re ­ m aknilo na naratologijo , je toliko bolj pom em bno , da prva m ed re ­ cenzijam i opozarja na odlično teo re tsko knjigo V. Forrest- Thom sonove Poetic Artifice: A Theory o f Twentieth-Century Po- etry, ki jo ocenjevalec B. McHale opredelju je kot korektiv Jakobso- novega p r is to p a k vprašan jem pesniške gram atike , pa tud i kot konvergen tno z novejšimi te o re t ­ skimi koncepcijam i H. B loom a (Anxiety o f In fluence) in S. Sontag (Against Interpretation). M. Clark v širšem kontekstu sodobnih m etodoloških tendenc v lite­ ra rn i vedi, še posebej v am erišk ih kritiških šolah, skupaj p reso ja o d ­ m evni p revod izbran ih in terv ju ­ jev in d rug ih spisov M. Foucaulta P ow er/K now ledge in F. Jam esona The Political Unconscious: Narra- tive as a Socially Sym bolic Act, te r zlasti s ledn jem u ob njegovem »fascinantnem eklekticizmu« in »ambiciozni m etodološk i širini« očita »negotovo sintezo sem io ti­ ke, psihoanalize in marksizma«, ki d a je n e sp o rn o žaljiva za p o ­ znavalce teh področij. M. Balova ocenjuje novi francoski prevod Aristotelove Poetike s p redgovo ­ rom T. Todorova te r se zaustavlja ob po jm u mimesis, ki ga razum e kot izrazito sem iotski koncept. O novi teore tičn i parad igm i p r im e r ­ ja lne vede piše P. Svviggers z bel­ gijske nac iona lne znanstvene us tanove v L euvenu in ugotavlja, d a d anašn ja orien tac ija nam esto nekdan jih atom ističn ih koncepcij predpostav lja s truk tu ra ln i kon ­ cept, tj. da jo nam esto li terarn ih zvez (eksporta in im p o rta pobud) zanim ajo m e ta teks tua lne relacije in nam esto stikov m ed avtorji in deli bolj transform acije tekstov znotraj li te rarn ih sistemov. Na zbornik v redakciji S. R. Sulei- m an in I. Crosm an The Reader in the Text: Essays on Audience and Interpretation, ki je v idno zazna­ moval m etodo loške koncepcije li­ te ra rn e vede v o sem dese tih letih, opozarja o cen a D. Lodgea, M.-L. Ryan pa n a m ed n aro d n i zbornik Le Champ semiologique, ki ga je p r ip rav il A. Helbo. N arato loška p ro b lem atik a je osredn je vprašan je tud i je senske številke (1982, 4). C. van Bohee- m en s sem io tiko zgodbe razrešuje tipo loška vprašan ja proze, E. Ibsch izčrpno govori o h is to rič ­ n ih sp rem e m b a h funkcij spacial- n ih opisov v li te ra rnem tekstu, R. Clark, povzem ajoč freudovske su ­ gestije, analiz ira nara tivno logiko Cooperjevega Poslednjega M ohi­ kanca, ki po njegovi sodbi om o ­ goča razlago tud i številnih d rug ih po tez zgodnjega se vernoam eri­ škega pripovedn ištva v 19. sto le ­ tju, ta sklop pa zaključuje daljši spis o m a k ro s t ru k tu ra h konven ­ cionalne naracije J. M. Adama. Preostale razprave izpostavljajo vprašan je jezika in teksta. A. G ard n e r Sm ith pod p resenetl ji ­ vim naslovom O kultizem teksta razmišlja o ireduk tib iln ih aspek ­ tih p isanja in o p ro b lem u »imagi- n iranega«sveta te r njegovem raz­ m erju s k oncep tom rea lnega (zla­ sti ob Melvillu in Jamesu); M. M cCanles zastavlja vprašan ja o d ia lektični s tru k tu r iran o s t i d i­ skurza ko t po lem iko s tistimi s truk tu ralis tičn im i opredelitvam i (zlasti z Jakobsonovim i definicija­ mi verba lnega um etn iškega d i­ skurza), ki po njegovem ne m o re ­ jo razložiti dejanske eksistence um etn iškega teksta; Jakobsonovo ime pa je skupaj z Ballyjem, Riffa- te rom in G. D illonom vzeto tud i v p re tres T. Taylorja, avtorja ravno tedaj izdane knjige o lingvistični teoriji in s tru k tu ra ln i stilistiki, ki P roblem atiz ira navezavo stilistike na kom unikacijsko teorijo, p re d ­ vsem pa koncepcijo in tersubjek- tivnosti. Če je Taylor s tem sega) h k o ren inam nezadovoljstva lite­ ra rne vede s stilistiko, pa se R. W. W eber pod naslovom What the Literary Critic Can Do for the Lin- guist ob ro m an u Valovi V. Woolf vprašuje o možnosti »parazitira- nja« v ob ra tn i smeri. Zadnja m ed razpravam i je o snu tek in tegracij­ ske sem antike B. H rushovskega, ki kaže vse karak ter is t ike o s red ­ nje teo re tske parad igm e o sem d e ­ setih let, čeprav je, ko t je razvid­ no iz uvodne opom be, av tor raz­ vil idejo že sred i šestdese tih let, ko so »lingvistične« orientacije »komaj p r is luhnile teorijam , ki so vključevale in terpre tac ijo , u p o ­ števale in terakcijo in razum eva­ nje (understanding) te r priznavale kom pleksnost li te rarn ih tekstov« (str. 59). Novost te številke je, da ocene opozarjajo tud i na te o re tska dela v italijanščini in portugalščini. A. L. Johnson recenzira odlično delo M. Pagninija Pragmatica della let- teratura skupaj z delom C. di Gi- ro lam a Critica della letterarieta, ki je ravno tedaj izšlo tud i v angle­ škem prevodu , m ed tem ko A. Brakel piše o delu Competencia linguistica e competencia literaria: Šobre a possibilidade de uma poeti- ca gerativa avtorja V. M. de Agui- a r e Silva, ki se vprašu je o m ožno ­ stih generativne in tekstne g ra ­ m atike v in terpre tac iji li terarn ih pojavov in o ustreznosti k o m p e n ­ ziranja z m etodološk im i prijemi m arksizma, sociologije, herm e- nevtike itd. Z oceno zborn ika os ­ m ega m ed n aro d n eg a kom parati- v ističnega kongresa v B udim pešti je D. Fokkem a poskrbel, da je p rob lem atika prim erja lne vede p riso tna tudi v tej številki, pozna­ valec filozofske p rob lem atike E. W right pa z oceno knjige G. D. M artina The Architecture o f Expe- rience in deba to o vlogi jezika in l i te ra tu re v konstru iran ju sveta napovedu je nekaj naslednjih te ­ m atsk ih številk. P om ladanska številka (1982, 2) nam en ja z razpravo M. S ternber- ga M imesis and Reported Discours d o b ro če tr tino celo tnega obsega tisti nara to lošk i temi, ob kateri, zlasti ob poskusih lingvistične opredelitve svobodnega ind i­ rek tnega govora, so se že prej na s tran e h revije razhajala stališča. S te rn b erg si zato tud i pri zastavi­ tvi vp rašan ja o d irek tnem stilu, ki po njegovem p rep r ičan ju sploh ne m ore biti s trogo razm ejen od ind irek tn ih form, prizadeva zd ru ­ žiti form alni in reprezentacijski kriterij. O m eniti velja, da p ro b le ­ m atizira pojem diegesis kot razlo­ čevalno kategorijo in da se m u zdi ustrezneje govoriti o re p ro ­ duktivn i ozirom a neproduk tivn i ali d istinktivni ozirom a nedistin- ktivni mimesis. V obm očje nara- tologije sodi tudi p rob lem atika filma, R aym ond D urgnant p a se je v spisu The Quick Brow n Fox Jum ps Over the Clumsy Tank za­ ustavil p redvsem ob sem antičn i kom pleksnosti in ob referenčn ih okvirih tega medija. P reostalih šest razprav opozarja na ak tua l­ nost vprašanj recepcije, b ra lca in psihoanalize. R. Rogers, ki je znan p redvsem po in te rp re tac ijah m e ­ tafore s ps ihoanalitičnega stališ­ ča, v svojem - kot ga sam označu ­ je - holističnem gledanju n a lite­ rarn i p roces razpravlja o bralcu, avtorju in tekstu kot m ed seboj pogojenih funkcijah in dodaja v serijo teore tsk ih pojm ov b ra lca - implied r. (W. Iser), m odel r. (U. Eco), com petent r. (J. Culler), vali- dating r. (E. D. Hirsch), average r. in superreader (M. Riffaterre), de- constructing r. (J. D errida), infor- m ed r. (S. Fish), strong r. in mista- ken r. (H. Bloom), feasting r. (G. H artm an), perverse r. (R. B arthes) - svojo konceptualizacijo , t.i. ama- zing reader. V razpravi Escape into Reception R. K loepfer p re ­ g ledno in kritično spregovori o sc ientističnih in he rm enev tičn ih šolah sodobne nem ške li terarne vede, pri tem pa ne zabriše svoje raziskovalne pozicije, ki se giblje v kontekstu obče sem io tike ku l­ ture. Izhajajoč iz p redpostavke o s tra tešk i nekom ple tnosti do b re proze, spregovori G. L. Dillon o različnih stilih b ran ja (branje z o dnosom n a proa irek tičn i kod, na referencialn i kod, n a h e rm e ­ nevtični kod) in pri tem razum e stil ne kot »učeni li terarnokritič- ni dekor«, am p ak kot »nekaj, kar ustreza občim vzorcem mišlje­ nja«, pa tud i »tipičnim socialnim vlogam in odnosom « (str. 85-86). M im ogrede naj om enim o, da Dil- lonova koncepcija stilistike p re d ­ stavlja zanimivo razvojno fazo, saj kom bin ira generativno stilistiko z novejšo p rocesno o r ien t iran o psi- holingvistiko. Na ak tua lno post- s truk tu ra lis tično parad igm o lite­ ra rne vede p reg ledno opozarja še razprava E. W rightove The N ew Psychoanalysis and Literary Criticism, p a tud i dva razširjena kritična prikaza: G. S. M orson obravnava knjigo E. Dalton Un- conscious Structure in the Idiot. A Study in Literature and Psycho- analysis, K. Nevvman pa ocenjuje zborn ik Representing Shakespea­ re: N ew Psychoanalytic Essays v redakciji M. M. Schw artza in C. Kahn te r p revod v angleščino To- ward a Freudian Theory o f Litera­ ture F. Orlanda. Poletna številka (1982, 3), ki jo označuje nekaj odm ikov tako gle­ de kriterijev kot tud i resnobnosti, im a za so u red n ik a odličnega po ­ znavalca sodobn ih iščočih izraz­ n ih te n d en c R icharda Kostelane- tza. Pod naslovom Poetika avant­ garde je tu zbranih duca t spisov o konkretizm u in o pojavih, so­ udeležen ih v konstitu iran ju postm odern izm a. V obsežnem , bolj esejističnem u vodnem spisu An ABC o f Contemporary Reading, ki očitno želi evocirati za razlago m odern izm a važen Poundov spis iz le ta 1934, p re tre sa Kostelanetz vprašan ja avantgarde, progresa, originalnosti, ek sp er im e n ta in vplivov, življenja form in avto ­ nom ije um etnosti , d ivergentnosti avantgard , »antium etnosti« in »neum etnosti« , u m e tnosti kot konvencije, itd. V tipografsko d u ­ hovitem zapisu The Critic as Con- servator: Paracriticism and Beyond se M. Zavarzadeh pozabava z vlo­ go Ihaba H assana pri fo rm iran ju postm odern is tične scene, m im o ­ grede p a se ustavi še ob Hillisu Millerju, H artm anu , Saidu, Sonta- govi, De Manu, ki zanjo niso nič m anj pom em bni. O znam enitem zastopniku am eriške avan tgarde Johnu Cageu, pa ne kot g lasbeni­ ku, am pak p redvsem o njegovih predavanjih , dnevnik ih in kritiki, o vp rašan ju stikov in o navezavah njegovih idej z evropsko u m e tn i ­ ško avan tgardo spregovori E. F. Lo Bue. E. Zvveig objavlja iz svoje knjige Performance Poetry od lo ­ m ek razprave o m ejah formaliz­ m a in o rab i slučajnostn ih o p e ra ­ cij v poeziji Jacksona Mac Lowa. O valu shakespearovskih , značil­ no postm odern is tičn ih , palim- p sestno p isan ih d ram sk ih besedil razpravlja G. Almansi in se pose ­ bej zaustavi ob delih Charlesa Marovvitza. Preostali članki so n a ­ m en jen i vp rašan jem konkretistič- ne poezije in so jih prispevali: S. J. Schm idt, C. Cliiver, J. M. Tol- m an, A. de Campos, H. de Cam- pos, D. Pignatari, M. E. Solt. N eka­ teri m ed tem i teksti so bili ob ja ­ vljeni že drugje. - V kon tekstu da ­ nes ak tua ln ih li te rarn ih pojavov ni nič m anj p o m e m b n o delovanje francoske Delavnice za po tenc ia l­ no u m e tn o s t OULIPO, zasnovane leta 1Q60 (spom nim o naj, da sta bila z njo povezana tud i O ueneau in Calvino), W. F. M otte pa v tej številki m ed ocenam i zabeleži tud i izid zajetnega oulipojevskega zborn ika La BibIiotheque Ouli- pienne. Pod naslovom Writing about Postm odem Writing B. M cHale kritično povzem a štiri odm evne avtorje, C. Brooke-Rose A Rhetoric o f the Unreal, ki jo v isti številki ocenjuje tud i C. Britton, C. B u ttle rja After the Wake, A. Jef­ ferson The N ouveau Rom an and the Poetics o f Fiction in A. Wilda Horizons o f Assent: Modernism, Postmodernism and the Iconic Imagination, m e d tem ko A. Jeffer­ son preso ja delo M. A. Rose Pa- rody/M etafiction, ki se loteva os­ redn jega aspek ta m odern is tične in pos tm odern is tične li terature . Prva številka le tn ika 1983 poleg razprav n a tem o fikcionalnost in referenca objavlja še tro je spisov, ki naj bi po presoji u redn iš tva os ­ vetlili ak tua lno stanje li terarne vede, hkrati pa dotlej najobsežnej­ ši sklop ocen, ki se izčrpno sooča s pojavi l i te rarnokritičn ih šol, no ­ vih teo re tsk ih koncepcij in z n e ­ katerim i in terpre tac ijam i, ki reaktualizirajo posam ezna lite­ ra rn a dela. V prašanje je, ali p r i ­ spevek M. Riffaterra o vlogi h e r ­ m enev tičn ih m odelov, B. McHa- lea kritično b ran je knjige A. Ban- fieldove Unspeakable Sentences: Narration and Representation in the Language o f Fiction in njegov pred log za rev id iran je vloge lin­ gvistike za poetiko, ali p a spis M. B rose Leopardis »L'Infinito« and the Language o f the Rom antic Su- blime zares imajo takšno težo, da bi jih uprav ičeno imeli za ak tua l­ ne tem e osem dese tih let. N ikakor pa takšne oznake ne m o rem o za­ n ikati ob natisu štirih razprav H. Putnam a, T. Pavela, I. Crosmano- ve in P. de Mana, ki so jih avtorji predstavili že prej v sekciji za vprašan ja proze n a red n i konfe­ renci MLA leta 1981. O hlapno d e ­ fin irano področje narato logije je v svojem razm ahu v šestdesetih in sedem dese tih letih s številnimi »teoretskimi« uokvirjanji p ro b le ­ m atike proze ins truk tivno p o trd i ­ lo slepo ulico formalizma, ki je p re težno obvladoval nara to loške raziskave. Spisi Is There a Fact o f the Matter about Fiction? (H. Put- nam), The Borders o f Fiction (T. Pavel), Reference and the Reader (I. C rosm an) do neke m ere kon- vergirajo in so »prispevki k teoriji reference kot menjavi razum e­ vanj o naših razlagah sveta« (str. 75), m ed tem ko je pozicija de M ana v razpravi Dialogue and Di- alogism, ki kritično pregleduje obetaven Bahtinov pojem dia lo ­ škosti, drugačna. De Man zavrača možnost, da bi »analitični d iskurz poetike lahko generira l no rm ativ ­ ni d iskurz herm enevtike« (str. 75), kajti po njegovih b esedah »ni m ožen p rem ik skozi formalizem k herm enevtiki« (str. 79). Zajetni sveženj ocen je in fo rm a­ tiven in kritičen. J. D. Black se za­ ustavlja ob reak tua liz iranem po ­ m en u in kontroverznosti pojm a alegorija, kot ga nakazujeta zbo r ­ n ika Allegory, Myth, and Sym bol in Allegory and Representation v re ­ dakciji M. W. B loom fielda oziro­ m a S. J. G reenblatta . Ob knjigi dekons trukc ion is ta S. Fisha Is There a Text in this Class? razm iš­ lja J. T. Bagvvell o teo re tsk ih oza­ djih avtorjeve pozicije, M. Toolan in N. Š chor preg ledu je ta dve no ­ viteti iz naratologije (G. N. Leech, M. N. Short, Style in Fiction; H. M itterand, Le Discours du roman), E. VVright pa izdaji dveh knjig, ki ju druži vprašan je o socialnih izvorih um etnosti in p rob lem kreativnosti (J. Wolff, The Social Production o f Art; R. Taylor, Be- yond Art). Ob izidu knjige T. To- dorova M ikhail Bakhtine, le prin ­ cipe dialogique razpravlja D. B. Po- lan o vlogi Bahtinove kon cep tu a l ­ ne m reže za pozicijo li terarne vede v osem dese tih letih, m e d ­ tem ko o drugi, na nem ški p ro ­ sto r zam ejeni šoli em p ir ične zna­ nosti o literaturi, ki m ora svojo socialno relevanco šele potrditi, ob treh knjigah S. J. S chm idta (Grundriss der Em pirischen Litera- turwissenschaft I, II in angleški p revod Fundations for the Empiri- cal S tudy o f Literature) obsežno razpravlja ta H. H au p tm e ie r in R. Viehoff. E. VVrightova predstav lja reprezen ta tiven izbor ključnih tekstov - ti sum arično nakazujejo temelj razno rodn ih posts truk tu- ralističnih pozicij - v redakciji R. Y ounga Untying the Text, C. E. Reeves piše o odlični izdaji izbra ­ nih spisov p raške šole v redakciji P. Steinerja, m ed tem ko Y. S. Mo- stovv opozarja na m anj uspelo knjigo o vzhodnoevropsk i l i te rar ­ ni teoriji, zlasti češki, poljski in madžarski, v izboru J. O dm arka Language, Literature and Mea- ning. D. Forgacsov zapis o knjigi T. Eagletona 'VJalter Benjamin or Towards a Revolutionary Criticism je k ritično bran je tega angleškega marksista , ki je osrednji del knji­ ge nam enil tud i ak tua ln im te ­ m am od vprašan j dekonstrukcije do retorike . E dukativna je tud i ocena knjige Structuralism or Cri­ ticism? G. S tricklanda, ki jo p o d ­ pisuje D. Knight, zlasti zato, ker opozarja ob odklonilnih, že kar an tiin te lek tualis tičn ih stališčih avtorja knjige npr. do francoskih teore tikov na porazno stanje na angleških univerzah. V tem atski številki o m etafori (1983, 2) objavlja U. Eco pod n a ­ slovom The Scandal o f Metaphor svoj rev id iran i spis o m etafori z aspek ta semiologije, ko t ga je v začetku osem dese tih let objavil v italijanski izdaji Enciklopedije, o bistvu in p o m e n u m etaforičnega jezika piše E. M. Zemach, o n a d ­ realistični m etafori I. Hedges, o m etafo rah v o tro škem govoru J. Wojcik, recenziran i sta še dve knjigi na to temo, S. R. Levina The Sem antics o f M etaphor (R. D. Cu- reton) in S. M. Kosslyna Image and M ind (D. P. Perkins), sklop razpravljanj o m etafori pa v tej številki zaključuje po lem ika m ed J. C. M aloneyem in I. Bellertovo, ki jo je sprožil njen odm evni p ri­ spevek k obči teoriji m e tafo re v knjigi Sherlock H olm es’ Interpre- tation o f Metaphorical Texts. - Kri­ t ičnem u p re tre su je izpostavljeno večje število novih knjig, o m en i­ mo pa naj vsaj oceno dela M. Rif- fa te rra Sem iotique de la poesie (L. Edson), poskus teorije žanrov A. Fovvlerja K inds o f Literature (H. Dubrow), C. Metza Psychoanalysis and Cinema (E. W rightova) in A. Lavers Roland Barthes: S tructura­ lism and After (A. Jefferson). Po tem i in kvaliteti izstopa š te ­ vilka o iron ičnem diskurzu (1983, 3), ki jo je u red il gost E. VVright. P rob lem ironije re to r ičn ih figur n am reč ne zadeva le ak tualne , v sebi d ife renc irane kategorije estetike našega stoletja, am pak od p ira sploh osredn je filozofsko vprašan je gotovosti in negotovo ­ sti, s tem pa protislovnosti objek- tivističnih in subjektiv ističnih p o ­ zicij ob vprašan ju resničnosti. Po definiciji nam re č zadeva p rob lem konfliktnosti pom enov in W right v svojem u vodnem k om en ta r ju ne zanika, da tud i pričujoče raz­ prave, ki združujejo avtorje raz­ ličnih akadem sk ih disciplin od fi­ lozofov, lingvistov, psihologov do sociologov in li te rarn ih teo re ti ­ kov, sam e eksem plar ično u p r iza r ­ jajo tem eljno lastnost ironičnega diskurza. M ed dvanajstim i raz­ pravam i velja izpostaviti vsaj tri, L. G. Hellerja Puns, Ironies (Plu- ral), and Other Type-4 Patterns, D. S. Kauferja Irony, Interpretative Form and the Theory o f Meaning in D. H oldcrofta Irony as a Trope, and Irony as Discourse. Prvi ob form alni analizi šale podčrtu je p om en in vlogo plurisignifikacije, vp rašan je o rivalstvu označeval­ n ih in tenc in tem vprašan jem im ­ plicitno p rob lem atiko negotovo­ sti. K aufer postavlja vprašan je o ironiji znotraj teorije pom enov, razpravlja o vzrokih in im plikaci­ jah za eks istenco iron ičnega m o ­ dela te r postavlja tezo, da ironija kot form a izrablja svoje specifič­ ne prednosti , tj. »estetizira k o m ­ ponente«, ki v n o rm a ln em in te r ­ p re ta tivnem p rocesu ostajajo n e ­ razvite. H oldcroft skuša zajeti teore tsk i okvir verba lne ironije in opozarja, d a dvoum nost lahko iz­ v ira tudi iz nelingvističnih virov v kontekstu , k a r pom eni, da lingvi­ stične konvencije ne m orejo biti edini determ in ira joč i faktor. V tej številki ni ocen novih knjig, p re ­ ostale razprave pa so: Images o f lrony (D. C. Muecke), Ironies o f C om m unication (G. D. Martin), The Irony and Am biguity o f Free- dom (J. L. Marsh), Perception, Pre- tence and Reality (E. Wright), Di- alectical Irony, Literary Form and Sociological Theory (R. H. Brovvn), Irony as a Methodological Con- venience (D. C. Anderson, W. W. Sharrock), Sociology as a Private Language (A. Brittan), On the D awning o f Different Aspects o f Life in a Pluralistic Social World (R. Rom m etveit). Tudi če tr ta številka le tn ika 1984, ki zajem a poeto loška v p ra ­ šanja l i te ra tu re od biblije do re ­ nesanse , se p re težno ukvarja z na- rato loško problem atiko . R. Al- tm an (From Line to Story in Bibli- cal Verse) te h ta razloge za o dso t­ nost narativnosti v zgodnji h e ­ brejski li te ra tu ri in se analitično zaustavlja ob sis tem u paraleliz- mov, ki opredelju je jo predilekci- jo za verz. O vprašan ju paraleli- zmov v kan o n u s ta re kitajske p o ­ ezije razpravlja tud i D. J. Liu. P. H ajdu ob ravnava vprašan ja fran ­ coske rom ance v 12. stoletju in n jenega sem iotičnega m odela, za katerega je značilna sin tagm atska d isjunktivnost kot osnova t. i. epi- zodične konstrukcije. Staroangle- ško besedilo The Seafarer in n je­ govo žanrsko spo rnost analizira J. M. Foley. Z izhodišč tekstne lin­ gvistike se vprašanj renesančne poetike ob španski pe tra rk is tičn i ljubezenski liriki do takne A. Gar- cia-Berrio (Topical Tradition and Textual Complexity). Sem iotična analiza srednjeveškega mirakla, ki ga S. K antorjeva v zajetni raz­ pravi razum e kot li te rarno formo, izrazito p r im e rn o za nara to loško analizo, pa potrjuje, kako zavestna je visoka es te tska oblikovanost srednjevešk ih besedil. - M ed oce ­ nam i opozarja J. D. Black n a šest esejev, ki jih je M. Spaniosu z a tenske univerze zbral pod naslo ­ vom Mimesis and Play in v njih konfron tira l li te rarno vedo s filo- zofskoznanstvenim diskurzom . S tem revija nadalju je sprem ljan je teo re tsk ih aspektov, ki jih poraja tud i neangleško pišoča li te ra rna veda, in v tem sm islu je m ogoče b ra ti tud i oceno pri hardvardsk i univerzite tn i založbi tiskane m o ­ nografije G. Grabovvicza o Tarasu Ševčenku (The Poet as Mythmaker), ki jo je prispeval J. Fižer, m ed ­ tem ko J. W. Sm ith piše o knjigi o sedm ih angleških rom an ih Fic- tion and Repetition dekonstruk- cion ista J. Hillisa Millerja. Jola Škulj